% ibi»m
fes
CtevflU K 1*30.
Časopis za trgovino, industrijo m obrt.
'r *
OniMK Htv. D/L - Deftsi m m mOaj*. - Anflfci pri r»tow— mA v L*-' I1UR. — M piri tri* K t9» m f »Ir* W» K H madhw KS. n taMMOMtvt
LJUBLJANA, dne 20 decembri
SKL
" ea * M« M t»« w v
lOV
■gvCL
»'v
o
S) J
ŠTEV. 138.
Trgovska pogodba z Nemčijo.
Začetkom letošnjega leta eo časopisi poročali, da je dospela v Beograd nemška strokovna komisija pod vodstvom ministerialnega ravnatelja barona Stockhammerja z namenom, da s našo vlado sklene sporazum, ki naj bi obnovil redne trgovske stike med obema državama in zopet ustvaril tisti položaj, ki je bil ob izbruhu svetovne vojne. Medtem je poteklo leto dni. Vedeli smo samo to, da sta z naše strani vodila pogajanja načelnik ministrstva trgovine, dr. Milan Todorovič in bivši finančni minister Dušan Popovič, ter da je sporazum le počasi dozoreval. Krogi interesentov so se ponovno pritoževali, zakaj se pogajanja vodijo z izključitvijo javnosti in zakaj vlada noče slišati mnenja neposrednih interesentov. Iz nam neznanega vzroka je naša vlada do poslednjih dni zavlačevala podpis pogodbe in se Je šele sedaj zanj odločila.
Novo pogodbo težko imenujemo trgovsko pogodbo, kot jih pozna tradicija, temveč je bolj splošen, prehoden gospodarski sporazum, ki obsega približno 20 členov in nekaj dodatkov. V 1. členn je izraženo načelo, da v bodoče obe državi medsebojno ne bodeta več izdajali izvoznih in uvoznih prepovedi. V 3. členu je izraženo načelo največjega pogodovanja pri uvoznih in izvoznih omejitvah, pri uvoznih in izvoznih carinah, v carinskem postopanju, glede trošarinskih pristojbin, glede postopanja s trgovci, ladjami in glede plovbenih taks, glede prometa z osebami in robo na kopnem in na morju. Člen 8. ugotavlja tranzitno svobodo za osebe, blago, železniške vagone in za poštni promet, ter ves ta promet oprošča posebnih notranjih taks. V členu 9. je zajamčena medsebojna pravna pomoč, dočim je v členu 10. rešeno vprašanje trgovskih potnikov. V nadaljnih členih je osigurana carinska prostost za vzorce, medsebojno podpiranje pri zaščiti pred nalezljivimi boleznimi, vsa važnejša mednarodna davčna vprašanja, člen 14. določa, da se bo glede zaščite avtorskih in obrtnih pravic sklenil poseben sporazum. Nadalje se ugotavlja medsebojna prostost pri obravnavanju potnih listov. V 21. členu je določeno postopanje pri nastalih diferencah, ki se imajo rešiti v posebnem razsodišču, ki ga tvorijo člani o-beh držav, dočim mu je predsednik član tretje prijateljske države.
V	dodatku k pogodbi je poseben železniški' sporazum, ki je sestavljen na temelju mednarodne železniške pogodbe iz leta 1890 in ki v glavnem določa, da se bodo tranzitne tarife za osebe in blago uredile, čim bo to na podlagi urejenih valutarnih prilik mogoče. Tudi v tem sporazumu je izraženo načelo največjega pogodovanja. K novi trgovski pogodbi se pri priložnosti povrnemo in upamo, da ne bo neugodno vplivala na naš industrijal-ni razvoj, ki tukaj v prvi vrsti pride v poštev.
Tihotapstvo živine v Italijo.
Pred približno dvemi meseci je italijanska veterinarska uprava prepovedala uvoz živine in mesa iz naše države v Italijo, ker se je bila pri nekem transportu pojavila v ojedinelem
slučaju parkljevka in slinjevka. Pozneje, čez nekoliko časa, dovolila je Italija uvoz mesa odnosno živine v zaklanem stanju in nekoliko tednov na to pa, kakor smo zadnjič poročali, tudi uvoz žive živine za klavnice v Trst in Ancono, toda samo po morju. Ker prve brzojavke niso izrecno po-vdarjale, da je dovoljen izvoz samo po vodi in sicer preko Bakra, Šibenika, Splita, Gruža in Kotorja, kjer se nahajajo obmejne veterinarske postaje, so na naši državni železnici sprejemali tovore žive živine za Italijo in so imeli vsled tega interesenti znatno škodo, ker blaga niso mogli preko obmejnih železniških postaj oddati v Italijo.
Povod za to odredbo v Italiji je bil, da centralizira ves dovoz v mestnih klavnicah v Trstu in Anconi in, da pridobi tovora za svoje ladje. Iz Slovenije je bil na ta način naši legitimni trgovini onemogočen vsak reden izvoz živine v živem stanju, kar je bilo sicer v prospeh naše mesne industrije, vendar znatno ovira normalni prpmet izvoza. Vsled tega se je ob italijanski meji razvilo obsežno tihotapstvo z živo živino iz naše države in iz zanesljivega vira zaznavamo, da se je na primer samo en dan tovorilo v Št. Petru na Krasu 82 vagonov iztiho-tunljone, živine. Očividci nam poročajo, da se marsikak dan vidi v celih čredah gnati živino od Loža proti ju-gozapadu in tam po raznih gozdnih potih preko Snežniških gozdov na Sentpetersko stran.
Vse skupaj dela vtis, da naše obmejne straže, med katere so v zadnjem času pomešali vojake Wranglo-ve armade, ne vršijo zadostne kontrole in niso ali nočejo biti kos svojim dolžnostim. Tudi je videti, da je. kontrola prometa v obmejnem pasu 15 kilometrov popolnoma nezadostna, ker bi sicer našemu orožništvu moralo pasti v oči, da prebivalstvo v obmejnem pasu nakupuje na zelo oddaljenih tržiščih ogromne količine žive živine, ki daleko presega domačo potrebo in, ki je očividno določena za tihotapljenje. Po našem mnenju ni ničesar lažjega, kakor kontrola prometa •/. živo živino v obmejni pas, ker so predpisani za ta promet živinski potni listi. Vse to tihotapstvo, katerega posebno pospešuje valutna konjunktura in prepoved rednega prevoza z železnico, gre na škodo poklicne trgovine z živino, na škodo našega valutnega prometa in našega tuzemskega konzumenta. Tržna poročila iz Ljubljane so znana, da že 10 dni primanjkuje mesa na trgu, čemur niso krive samo maksimalne cene.
Naš davčni aparat je mnogo preokoren, da bi mogel kontrolirati in primerno obdavčiti tihotapske dobičke. Državna blagajna pa trpi znatne izgube na izvozni carini za iztihotap-ljeno blago. Konečno je tudi vsaka veterinarska kontrola vsled tihotapstva onemogočena in se lahko na ta način okužijo celi okraji. Ze iz tega razloga bi bilo treba tukaj radikalne remedure. Kakor je znano, obstoji med našo državo in Italijo takozvani carinski kartel, po katerem se obe državi zavezujeta z vzajemno pomočjo pobijati tihotapstvo, kakor pa vidimo, Italijanom ni neljubo, da se toliko živine iztihotapi iz naše države, ker vedo, da na ta način slabijo naše državne dohodke po carinski, davčni in valutni strani, kar je v njih interesu. Lira se je povspela s svojo pa-
riteta proti našemu denarju na nenaravno visoko notacijo, ki nikakor ne odgovarja kupni moči lire v Italiji. Z rušenjem vrednosti našega denarja so dosegli to, da jim blago prodajamo takorekoč zastonj, ker ne moremo izvažati na druga tržišča. Iz zadnjega poročila našega konzulata v Parizu povzamemo, da notira tam živa živina 1 kg do 5.20 fr. in bi z eksp. tja lahko dosegli trikratno ceno tega, kar dobimo sedaj v Italiji. Italija pa nam s svojimi veterinarskimi odredbami in zavlačevanjem izvršitve rapalske pogodbe onemogočuje dostop na zapadna tržišča, ter se na po ceni način igra z našim izvozom.
Skrajni čas bi bil, da vse naše merodajne oblasti posvetijo temu vprašanju pozornost, ker je živina poleg lesa najvažnejši predmet naše izvozne bilance.
Naša sladkorna industrija.
0	sladkorni industriji se v našem časopisju malo ali skoro nič ne piše. Le tuinlam se v zvezi s češko sladkorno industrijo omenja tudi kaj o naši, toda tudi to tako, da človek res ne ve, pridelujemo li v Jugoslaviji sla ikor ali ne. To nas je navodilo k temu, da smo nabrali nekaj številk, iz katerih bo človeku mogoče, napraviti si vsaj površno sliko o tej tako važni panogi naše industrije.
V	naši državi imamo osem tovarn za sladkor in sicer v Srbiji dve tovarni in to: v Beogradu in Čupriji. Tovarna v Beogradu je predelala leta 1912/13: 6179 vagonov repe, ter pridobila iz tega 730 vagonov rafinade. Letna kapaciteta te tovarne znaša 12.000 vagonov. Tovarna v Čupriji je začela svoj obrat v začetku balkanske vojne, leta 1912. Nahaja se v rokah češkega kapitala (Praške kreditne banke). Za časa sladkorne kampanje, ko se nahaja tovarna v polnem obratu, predela ista 12.000 q repe; v kampanji 1913/14 je izdelala 70.000 kvintalov rafinade. Proizvodi teh dveh tovarn so pred vojno popolnoma krili domačo potrebo v Srbiji; da, Srbija je celo izvažala nekaj sladkorja vTur-čijo. Razen tega najdemo v Jugoslaviji še sledeče sladkorne tovarne:	Naj-
večja tovarna v Jugoslaviji sploh, je ona v Črvenki (Bačka). Letni izdelek te tovarne znaša 1500 vagonov sladkorja. Razen te tovarne najdemo v Bački še jedno tovarno in to v Novem Vrbasu. Ker se pa v tej pokrajini no pridela dovolj materijala, da bi se zamoglo vzdržati polni obrat tovarn, je produkcija sladkorja minimalna in krije le potrebe tamkajšnjega okrožja.
Nadalje imamo sladkorno tovarno v Osijeku, ki je last »Prvog hrv. slav. dioničkog društva za proizvodnju šečerac v Osijeku. Dnevna produkcijska sila te tovarne znaša 90—100 vagonov repe. V letu 1914/15 se je v tej tovarni predelalo 952.700 q repe. Tovarna v. Usori (Bosna) zamore dnevno predelati 65 vagonov sladkorne repe, to bi bilo od 700 do 800 kvintalov rafiniranega sladkorja. Ako bi se delalo nepretrgoma 100 dni, bi se zamoglo v tej tovarni predelati o-koli 600.000 q sladkorne repe, iz koje bi se dobilo 700—800 vagonov rafiniranega sladkorja. Toda tudi tukaj se pridela radi pomanjkanja repe samo 40—50 vagonov kristalnega sladkorja.
Razen omenjenih tovarn imamo še eno tovarno v Baranji in eno v Beč-kereku (Banatu), ki bi zamogla predelati tekom cele kampanje do 12.000 vagonov repe. Tudi tukaj je produkcija, vsled pomanjkanja surovin minimalna.
Iz navedenih par številk sledi, da bi zamogle naše tovarne pri polnem obratu popolnoma kriti domačo potrebo na sladkorju, ki znaša letnik 8000 vagonov sladkorja in da bi mogli sladkor celo izvažati. Da bi le bili naši poljedelci maio manj konzervativni, bi sladkorna industrija sijajno napredovala. Pri nas so dani vsi predpogoji za uspešen razvoj te industrije, podnebje in zemlja sta za to panogo jako ugodna, toda naš poljedelec sejo žito, sadi krompir itd., dela sploh le to, kar so ga naučili dedje, in težko je, da bi se lotil gojiti tudi druge vrste pridekov. Sicer se tudi pri nas goji sadkoma repa, toda to le postransko, naš poljedelec je ne mara gojiti, ker trdi, da se ne izplača. Da se pri nas gojenje repe ne rentira tako, kakor na Češkem, temu je pa vzrok lo dejstvo, da se nahaja pri nas ta panoga še takorekoč v povojih, da Be pri nas goji repo še popolnoma primitivno. Zato vsebuje naša repa le 1055 sladkorja, medtem ko ima češka repa 12 do 15%. Pri umnem in intenzivnem gojenju bi se naravno tudi pri nas odstotek sladkorja znatno povišal. Neglede na to, se je pri nas v lanskem letu pridelalo nad 800 vagonov sladkorja.
Z ozirom na mnogo večjo produkcijsko silo naših tovarn, ki bi zamogla tekom cele kampanje predelati najmanj 80.000 vagonov repe, to bi bilo okoli 12.000 vagonov sladkorja, moramo sklepati, da ni tudi rentabiliteta tovarn tako velika, kakor bi bila prt polnem obratu. Mogoče se bo tudi pri nas gojenje repe razširilo, ko pridejo naši poljedelci do prepričanja, da so to ravnotako ali mogoče še bolje rentira, kakor drugi pridelki. Ako spravimo naše tovarne do polnega obrata, se bo sladkorna industrija tudi pri nas opomogla, kakor se je dvignila ona na Češkem, ki tvori danes tako važen predmet za izvoz in ki bo v veliki meri pripomogel k ozdravljenju češko valute.
Tranzit preko špilja na Radgono.
Odkar smo izpraznili špilje, jo bogata ljutomerska dolina brez zveze s svojim zaledjem, katerega gospodarsko središče je Maribor. Medtem ko so si Italijani in Avstrijci že v San Zermenski mirovni pogodbi v čl. 311. zasigurali neoviran tranzit preko Slovenije po južni železnici preko Maribora in Ljubljane ter po državni železnici preko Jesenic in Podbrda, si naši delegati niso znal! priboriti isto pravico za zvezo Špilje-Radgona, dasi so morali vedeti, da bo na tej zvezi prišlo do vednih komplikacij.
Glede tranzita preko ozemlja inozemske države velja sedaj § 319 San Žermenske pogodbe, ki določa, da se ima urediti obratne razmere na železniških zvezah, ki spojujejo dva dela ene države preko inozemskega teritorija, potom sporazuma interesiranih železniških uprav. Ako ni mogoče doseči sporazuma, imajo o spornih zadevah odločiti strokovni
odbori, ki se imajo sestaviti v zmislu določb mirovne pogodbe. —
Z namenom, da se doseže tranzitni sporazum z Avstrijo, se je vršila cela vrsta železniških konferenc, med katerimi so najvažnejše Mariborska konferenca meseca maja
1920	in Celovška meseca maja 1921. Na teh dveh konferencah se je v vse detajle natančno reglementira-lo obmejno in tranzitno službo in dosegel popolen sporazum med delegati obeh držav in interesiranih železniških uprav.
Vsakdo je mislil, da bo sedaj šlo. Sporazum je bil ratificiran od obeh vlad, tu pa so prišli okoličani od Špilj do Radgono pod zaščito graške vlade z raznimi dalekosežnimi zahtevami glede obmejnega prometa in onemogočili z nasiljem tranzit, dokler se njihovim zahtevam ne ugodi. To je bilo predvsem maščevanje Nemcev za izgubljeno Apaško kotlino. Posredovanje dunajske vlade ni nič zaleglo, sporazum je ostal papirni akt, katerega obmejne nemške kmetske tolpe niso priznale. Nismo ravno primorani verjeti, da dunajska vlada res v tem vprašanju ne more ničesar ukreniti, marveč vidimo v tem dobro zasnovan trik.
Avstrijske oblasti dovoljujejo uvozni in izvozni promet z Avstrijo iz Ljutomersko—Gornje radgonske železniške zveze, le tranzita v Maribor ne dovolijo, z drugo besedo: gra-Ika vlada je prometno anektirala bogato ljutomersko dolino in naše oblasti tekom pol leta niso našle ne prilike in ne časa, da napravijo tem sramotnim šikanam našega prebivalstva in temu očividnemu kršenju mirovne pogodbe enkrat konec.
Cela ljutomerska dolina trpi in je ogorčena vsled tega brezpravja, vsi poskusi raznih naših gospodarskih organizacij, krajevnih deputati j, da bi zainteresirali za to narodne činitelje, nimajo dosedaj nobenega uspeha. Nemški radgonski glavar odloča in mi poslušamo. Posredovalo se je v zadevi že pri naiem prometnem ministrstvu v Beogradu, pri bivši deželni vladi v Ljubljani, pri razmejitveni komisiji v Mariboru, ne-broj resolucij je bilo sprejetih v tej zadevi, ki pa je prejkoslej nerešena.
Tovarne, trgovina, obrt, celokupno vinogradništvo in vse prebivalstvo trpi vsled tega, ker mora mnogo predmetov prevažati z vozmi iz Ormoža v Ljutomer, kar neverjetno po-dražuje vse življenje.
Naše prebivalstvo ne more živeti od tega, da se trasira nova železniška zveza iz Ormoža v Ljutomer, ki bo šele bogve kdaj dograjena. Mislimo, da imamo dovolj sredstev na razpolago, da ukrotimo onih par kričačev za mejo, ki trgajo proge in ne dopuščajo tranzita. Naš državni ugled zahteva, da se to enkrat reši, ako že ne skrb za naše gospodarstvo in za naše celokupno prebivalstvo.
Pri tej priliki bi si dovolili staviti na našo vlado skromno vprašanje, zakaj se dopušča, da je sedež lokalne železnice Ljutomer—Radgona daaes, po treh letih še vedno na Daaaju. — Zelo bi nas interesiralo zvedeti, ali in kaj se je v tej zadevi ukrenilo in zakaj se dosedaj ni moglo doseči prenosa sedeža lokalke, katere proga leži popolnoma na jugoslovanskem ozemlju? Ali morda ne igrajo gospodje delničarji pri vprašanju tranzita važne vloge?
Ker je lokalka Radgona—Špilje last južne železnice, katera vodi obrat tudi na lokalki Radgona—Ljutomer, bi po pravilnem razlaganju § 319 mirovne pogodbe sploh ne bilo potreba nobenih pogajanj in nobenega sporazuma, ker je južna železnica pripravljena vsak moment prijeti z direktnim tranzitom.
Prejemnikom poštno-carinskih paketov nekaj pojasnil.
Priobčuje K. P.
Posredovanje poštno - carinskih paketov potom špediterskih podjetij podraži neprimerno blago, poveča že
f R O Q V S
itak precej visoke poštno - carinske stroške ter povzroča vrh tega še popolnoma nepotrebno zamudo v prometu.
Pošiljke, ki se pošljejo po pošti iz inozemstva, dostavlja postna uprava po določenih uradih (ocarinjalnih u-radih) carini v zmislu in po določbah poštno - carinskega pravilnika.
Pri carinskem pregledu takih pošiljk zastopa poštna uprava po svojih organih naslovnika, poravna v njegovem imenu in v njegovo breme vse nastale stroške ter skrbi za točno in varno odpravo ocarinjenih pošiljk do naslovnika, ne da bi iz tuzemske prevaže nastale za tega še kaki posebni stroški.
Paketi, naslovljeni na špediter-ska podjetja, se seveda tem kot naslovnikom izročijo, ter se morajo potemtakem vnovič izročiti pošti, ki jih odpravi proti tuzemski tarifi na prejemnike.
Nastali posredovalni in ponovni poštni stroški gredo torej na breme naročnika, ki dobi na tak način paket nekaj pozneje, kakor če bi bil neposredno na njega naslovljen.
Tudi kot deklarant ne pride špediter pri poštnih paketih v poštev. Pošiljka se ocarini na podlagi uradne carinske napovedi, ki je vsaki sprem-nici priložena.
Pri posredovanju poštno - carinskih paketov torej špediter ne igra iste vloge kakor pri železniških tovorih, kjer je v posameznih slučajih speditersko posredovanje jako važno in potrebno. ,
Kar se pa tiče jamstva za poštne pošiljke, tudi tako posredovanje ni priporočljivo; v konkretnih slučajih se otežkočuje reklamacij, postopanje, osobito, ker je treba potrebnih pooblastil in raznih poizvedb.
Mogoče, da trgovski krogi o pred-stoječem niso dovolj poučeni, vsekakor pa svetujemo, da pri svojih naročilih iz inozemstva, ki se naj izvršijo po pošti, naročniki zahtevajo od od-pošiljatelja neposredno naslovljenje.
Sicer bi imeli ocarinjevalni uradi nalogo, došlo blago v 24 urah odpraviti, pa razne okoliščine še tega naglega poslovanja ne dopuščajo, pač pa je opaziti, da so se razmere v tem o-ziru že izdatno poboljšale in se pri o-carinjevalnih uradih — vsaj v ljubljanskem območju — precej točno obratuje.
Pri sprejemu ocarinjenih paketov, osobito pri dostavi na dom, bi bilo v interesu naslovnikov, da ti posebno pazijo na to, da se jim pošiljka izroči v popolnoma nepokvarjenem stanu.
Zastran poštno • ocarinjalnih uradov, Be mora po končanem pregledu paket uradno oviti, plombirati in zavarovati, toraj tako opremiti, kakor to zahtevajo obratni predpisi pri t»* zemski poštni predaji sploh.
Občinstvo si bo prihranilo mnogo neprilik, če v vsakem slučaju opažene nepravilnosti ali razlike v teži, zahteva uradno ugotovitev vsebine pred sprejemom, kajti samo na podlagi teh ugotovitev so morebitne odškodninske zahteve uspešne in sploh mogoče.
Brez priziva izvršeno prejemno potrdilo odveže poštno upravo od vsake odškodninske obveznosti.
Poštno - carinski pravilnik sicer predvideva možnost priziva zoper odmerilo carinskih pristojbin.
Priziv pa je samo mogoč, če pošiljka še ni stopila v prosti promet, torej od naslovnika še ni bila sprejeta.
Treba bi bilo torej, da naslovnik pred sprejemom pošiljke, koje vsebina mu seveda po kakovosti in količini mora biti znana, dotično carinsko pri-znanico (pobotnico) dobro pregleda. Ako se mu kaže pritožba opravičena, odkloni s pridržkom priziva sprejem in predloži pristojnemu poštnemu u-rdu prošnjo po ponovnem ocarinjenju. Ta prošnja je podvržena kolekovini.
Če pa je naslovnik prevzel pri-znanico in pravoveljavno potrdil sprejem pošiljke ter plačal pristojbine, bi bile vse pritožbe popolnoma brezuspešne.
Pri tej priložnosti hočemo ponovno povdarjati važnost osebnega zastopstva pri ocarinjenju poštnih pošiljk. — Ce je poštna uprava v naši
n un
državi ustanova, ki naj bi podpirala razvoj in procvit domače trgovine, o-brti ter prosvete, se ne sme odtegniti dolžnosti, tudi zahteve po takih uredbah uvaževati, ki pospešujejo domači napredek.
Zakaj neki bi naj bilo zabranje-no pooblaščenemu naslovniku oeebno prisostovati ocarinjenju?
Marsikatere pritožbe bi potihnile, reklamacije pojenjale in odgovornost pošte bi se omejila.
Žganjarski kotli.
(Koaee.)
II. Prodajale! žgalnih priprav.
Oni, ki trgujejo z žgalnimi pripravami, so zavezani:
1. prijavljati vsako nabavo in vsako oddajo žgalne priprave najkasneje v 48 arah po prejemu, odnosno po oddaji.
2. Voditi »kontrolnik o prejetih in prodanih žgalnih pripravah« in
3. skrbeti, da ostanejo uradni pečati, ki jih je nadela finančna kontrola na žgalno pripravo, nepokvarjeni.
Prijava o prejema mora obsegati:
a) ime in bivališče prejemnika (trgovca);
b) ime, poklic in bivališče onega, od kogar je bila žgalna priprava kupljena ali prevzeta;
c) zaporedno fabrikacijsko Številko žgalne priprave;
č) dan nabave (nakupa ali prevzema) in
d) dele, iz katerih sestoji žgalna priprava.
Prijava o oddaji žgalne priprave mora obsezati:
1. ime in bivališče prodajalca;
2. ime, poklic in bivališče tistega, ki je žgalno pripravo prevzel (kupil);
3. zaporedno fabrikacijsko številko priprave;
4. dele, iz katerih sestoji žgalna priprava, in
5. dan prodaje ali oddaje.
V	»kontrolnik o prejetih in prodanih žgalnih pripravah« vpisuje prodajalec žgalnih priprav poleg vsega onega, kar vpisuje izdelovalec, tudi še ime, poklic in bivališče onega, od kogar je žgalno pripravo ali njene posamezne dele prejel. V rubriki 2. kontrolnika (dan izdelanja) vpiše prodajalec dan, ko je žgalno pripravo prevzel in zamenjal besedo >izdelanja« v naslovu z besedo »prejema«.
Tudi prodajalcem žgalnih priprav izdaja »kontrolnik« pristojni oddelek finančne kontrole, zato se morajo enako kakor izdelovalci priglasiti pri tem oddelku.
Kupci žganjarskih kotlov, ki jih prodajalec ne pozna osebno, kaj radi navajajo pri nakupu nepravo ime, d8 morejo potem te kotle neprijavljene obdržati in nanje kuhati žganje, ne da bi plačali trošarino. »
Ker mora prodajalec navesti v prijavi pravo ime kupčevo in se smatra prijava, v kateri je navedeno neznano ime kupca, za nevloženo, je treba prodajalcu žgalnih priprav v tem oziru prav posebne pozornosti.
Nekateri prodajalci žgalnih priprav zahtevajo od kupcev, ki jih ne poznajo osebno, potrdilo njih domače občine ali pa pristojnega oddelka finančne kontrole, da je dotičnik prijavil svojo namero, kupiti žgalno pripravo. Potrdila odvzamejo seveda kupcem in jih priložijo prijavi o prodaji.
Ta način identitete kupca se je prav dobro obnesel, zato ga moremo vsem trgovcem, ki se bavijo s prodajo žganjarskih kotlov, toplo priporočati
Za žgalno pripravo pa se ne smatrajo le običajni žganjarski kotli, temveč sploh vsaka priprava, na kateri se more tekočina izpariti in nato para ohladiti toliko, da se zopet zgosti v tekočino, brez ozira na to, v kateri obliki in iz katerega materijal a je izdelana.
Tvrdka »Alfa Separator«, »Tita-niawerke« in drugi izdelujejo n. pr. brzoparilnike za krmo, ki se morejo improvizirati za destiliranje. Tudi br-zoparilniki so zavezani prijavi, če imajo poleg navadnega ploščatega po-krovca še poseben pokrov, opremljaš
a kapo ali pa, če so na kak drug način pripravljeni za destiliranje.
Ul. Posestniki žgalnih priprav.
Kdor si nabavi žgalno pripravo ali njene posamezne dele (kotel, kapo, hladilne cevi itd.), mora to v 48 arah prijaviti oddelku finančne kontrole, v čegar okolišu biva.
Prijavi je zavezan tudi tisti, ki bi morda sam brez posebnega pokrova na kak način improviziral žgalno pripravo iz brzoparilnika n, pr. s tem, da odvaja paro skozi varnostno zaklopko po cevi v hladilnik.
Kdor nabavi pokrov z žgalno kapo za brzoparilnik šele potem, ko jo brzoparilnik že prejel, mora nabavo tega sestavnega dela prijaviti tekom 48 ur po nabavljenju.
Prijava mora obsezati:
1. ime, poklic in bivališče posestnika;
2. ime, poklic in bivališče onega, od kogar se je žgalna priprava kupila ali prevzela;
3. zaporedno fabrikacijsko številko žjjalne priprave, ako je vrezana na kotlu;
4. dele Iz katerih sestoji priprava in
5. dan, ko se je nabavila.
Prijav o nabavi in oddaji Igalne
(destilacijske) priprave ni treba vlagati lekarnarjem in laboratorijem za steklene destilacijske priprave, ki so rabijo le za poizkuse. Kovinaste destilacijske priprave pa morajo prijaviti tudi lekarnarji in laboratorji.
S prijavo o posesti žgalne priprave prevzame prijavitelj vse dolžnosti, ki jih ima podjetnik žgan jame. Katere so te dolžnosti, hočemo pojasniti f eni prihodnjih številk našega lista, za danes naj zadostuje le to, kar je v zvezi s prijavitvijo žgalne priprave.
IV.	Kazni.
Da se prepreči tihotapsko kuhanje žganja na neprijavljenih žgalnih pripravah, so predpisane za neprijavljeno izdelovanje, prodajo in posest
teh priprav zelo ostre kazni.
Kdor bi imel neprijavljeno žgalno pripravo, pa bi jo finančni organi pri njem našli, se kaznuje ne le z globo 500 do 1000 dinarjev, temveč tudi s konfiskacijo dotične žgalne priprave.
Ker se smatra vsaka žgalna priprava, ki ni prijavljena tekom 48 ur po izdelanju ali nabavi, za neprijavljeno, zadene ta kazen prav lahko tudi izdelovalce in prodajalce žganjarskih kotlov.
Če pomislimo, da stane taka priprava le 5000 do 6000 kron, vidimo, kolika pazljivost in opreznost je potrebna pri izdelovanju in trgovanju « žganjarskimi kotli.
Kdor bi prijavil izdelavo, nabavo ali prodajo žgalne priprave po preteku 48 urnega prijavnega roka toda vendarle, še preden izvejo za to pripravo finančni organi, se ne kaznujo z odvzemom žgalne priprave, temve8 le z globo 20 do 50 dinarjev.
Z enako globo se kaznnje:
1. tisti, ki izdelave ali nabavo žgalne priprave sploh ni prijavil, (t se pri njem ne najde več dotična priprava;
2. tisti ki ni prijavil oddaje žgalne priprave;
3. tisti, ki ni prijavil pravilnega imena prodajalca ali kupca in
4. tisti, ki ne vodi v redu kontrolnika o izdelanih, nabavljenih in prodanih žgalnih pripravah.
Vsaka neopravičena poškodba pečata se kaznnje, če se ni potem uči-nil še kak drug prestopek, z 20 din-, če se je pa po odpečatenju neprijavljeno kuhalo ali če se je učinil kak drug podoben prestopek, s 50 dinarji.
Končno naj omenimo še, da je tisti, ki ima žgalno pripravo, pa je ne prijavi pravočasno, kaznjiv brez ozira na to, ali je žgalna priprava njegova last ali ne. da pa nasprotno ni kaznjiv tisti, ki žgalno pripravo sicer prejme v last, a jo pusti na njenem prejšnjem mestu.
izvoz in uvoz.
{jtsIiibIo lesa bre* »avarov&nja f»-
I ute. Isdelki" is lesa, kakor n. pr. pohišt-
v o, vozovi, kuhinjska priprave in drugi predmeti ia le3a se »mejo uvažati brez zavarovanja valute.
Narodno soipodnrsKe zadeve.
Trgovina.
Olerialaa Licitacija ta veliko prodajo soli v Sloveniji. Na podlagi odloka upravnega odbora samostalne monopol' tske uprave od 9. decembra t 1. M. br. 21. 184. objavlja Uprava državnih monopolov, da se bode na d«n IB. januarja 1922 vršila ofertna licitacija za dajanje pod zakup prava velikoprodaje soli v Sloveniji, za dobo od 1. februarja 1922 do zaključno 31. decembra 1928. Oferti »e bodo sprejemali ter javno otvarjali na dan 15. januarja 1922 ob 11. uri predpoldne, pred posebno komisijo, v pisarni Uprave tobačne tovarne v Ljubljani. Oferti, ki bi dospeli, odnosno bili vročeni po tem roku, 8e ne bodo odpira'
li,	niti se vzeli v oceno. Kavcija, ki je navedena v uslovih za licitacijo, se polaga pri blagajni uprave tobačne tovarne v Ljubljani najdalje do 14. januarja 1922 do 17. ure. Pogoji (uslovi) za licitacijo se morejo dobiti v pisarni odelje-nja prodaje v Upravi državnih monopolov v Beogradu in v pisarni Uprave tobačne tovarne v Ljubljani.
Menopolska taksa na cigaretni papir. Uprava državnih monopolov je povišala monopolsko takso na cigaretni papir, nekonfekcioniran (v risih) na 8200 dinarjev v zlatu, t j. na 6400 din. v bankovcih za 100 kg brutto težine, a na cigaretni papir v knjižicah, lističih ali tuljcih (cevkah) na 2750 din v zlatu, t J. 6500 dinarjev v bankovcih na 100 kg netto težine v škatljah. Ta monopol-eka taksa velja sta vse ozemlje naše kraljevine.
Uvo* peciva (biskvitov). V izložbah naših trgovin vidimo, posebno sedaj pred prazniki najrazličnejše luksuzne predmete. Kakor se je naš trgovec vedno trudil, da ustreže vsaki želji kon-Humenta, tako si je tudi sedaj, navzlic vsem carinskim, prometnim, valutnim, in drugim težkočam nabavil vse, kar zamorejo nuditi dunajske in graške veletrgovine. Pri tem pa ne smemo zamolčati slučaja, o katerem se je zadnje dni mnogo govorilo, ki je našel odmev celo v hrvaških listih, in ki nam kaže postopanje dveh ljubljanskih trgovcev v res čudni luči. Očita se jima, da sta naročila znatno količino peciva na Madžarskem. Ne bomo tukaj govorili, kako sta se do-lična dva trgovca pregrešila v narodnem oziru, ne gre nam pa nikakor v glavo, kako je mogoče, da sta kot trgovca naročila blago, koje se dobi v Jugoslaviji v obilici — na Madžarskem. Neglg^ de na to, da je domače blago neprimerno boljše kakovosti, je tudi cena domačemu blagu znatno nižja. Za pecivo, u-voženo iz Madžarske je plačati 48 K carine in 12 K luksuzne takse, torej 60 K za kilogram; za pecivo iz Nem. Avstrije ae mora pa plačati 24 K carine in 12 K luksuzne takse, torej 38 K ta kilogram. Razun tega se mora še upoštevati velike transportne stroške. Res ne vemo, jmknj sta dotična dva trgovca naročila tako drago blago iz inozemstva, ko ga izdelujemo doma dovolj in ki je neprimerno boljše kvalitete nego je tuje. Radi verjamemo, da gre razvajenost naših konsumentov tako daleč, da daje prednost tujemu, dražjemu blagu pred domačim, in naj si bo to še toliko boljše in cenejše. Naloga naših trgovcev pa je, da konsumente v tem oziru še vzgojijo, da jih pripravijo do tega, da bodo povpraševali v prvi vrsti po domačih proizvodih. Ako bo trgovec priporočal domače blago, ako postavi n. pr. par primerno okrašenih zavojev domačega peciva v svojo izložbo, prepričal fle bo kmalu, da ne bodo konsumenti zahtevali več tuje pecivo, osobito ne, ako je to neprimerno dražje!
Industrij?.
Domača tvorniea trakov ■& pisalne
stroje. V Mostaru je osnoval g. Ilija To-holja tvornico trakov za pisalne stroje vseh sistemov.
Konkurz tvornice za milo Save. Nad
Savo, tvornico za milo in kemične proizvode C. Fried v Zagrebu je proglašen konkurz.
Šampanjec je pričela izdelovati tvrdka >Šampanjara vinogradarstva Srečka Pavlekoviča« v Zagrebu.
Obrtni Koledar 1.1922
Izide v nekaj dne>i z Jako bogato i iformativno vsebino za trgovce, obrtnike in industrijalce.
Navodila o davčnih zadevah. Uredba o davku na poslovni premet. Delokrog trgovskih in obrtniških zbornic. Zakon o izvozu in izvoznih carinah. Izvozna tarifa. Uvozna carinska tarifa. Carine prosti uvos potrebščin za industrijce in obrtnike s tozadevnimi pojasnili. Vsi podatki državnih in avtonomnih uradov itd. itd
• •
Natančnejšo vsebino priobčimo prihodnjič I
Koledar se bo razposlal vsem našim naročnikom po poštnem povzetju za 7 dinarjev s poštnino vred.
Obrt.
Kisik >a obrtnike. Urad za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22 je preskrbel za obrtnike večjo množino kisika. Ineteresentje naj prijavijo svoje potrebščine na gornji naslov čimpreje.
Dmantvo.
Anketa radi znižanja vrednosti švicarskega franka. Švicarji so sklicali posebno anketo, da se posvetujejo, če ne bi kazalo v interesu švicarskega izvoza znižati vrednost švic. franka z umetno papirno poplavo. Anketa se je izrekla proti temu načrtu, pač pa je ugotovila, da je mogoče doseči povišanje izvoza samo pod pogojem, če se dvignejo ceno tujih valut.
Zamenjava kron v Dalmaciji. Po poročilu, ki ga je dobilo finančno ministrstvo, bo zamenjava kron v Dalmaciji kmalu končana. Zamenjava je končana v 1. coni, v 2. coni bo končana do 25. t. m.
Davki.
Naredbo o pobiranju občinske dav Mile na razkošje v mestu Mariboru priobčuje Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo št. 150 pod točko 346, z dne 16. decembra 1921, na kar opozarjamo interesente.
Raiglas v smislu člena 36 IV. 11. začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah (Uradni list št. 90 z dne 2. 8. 1921. Razen za gospode: Gustav Gger, tovarnar v Železnikih, Andrej Gassner star., Andrej Gassner ml., Leon Gassner in Edmund Glanzmann, lastniki predilnice in tkalnice v Tržiču in baron Egon Zois, zapuščina na Bledu, bo za davčne okraje Kranj, Skofjaloka in Tržič odmera dohodnine in prihodnine za davčno leto 1921 do konca decembra 1-
1921	končana. Davčni obvezanci se opozarjajo, da v času od 1. 1. 1922 do vštetega 15. 1. 1922 lahko vpogledajo od-merni izkaz pri pristojnem davčnem uradu. Davkoplačevalec ima pravico vpogledati le svojo davčno dolžnost zadevajoče predpisne postavke, za druge davkoplačevalce pa le, če se izkaže a kolka prostim pooblastilom, da jih je u-pravičen zastopati v davčnih zadevah.
V	nadaljnem roku od 18. 1. 1922 do vštetega 30. 1. 1922 davkoplačevalci lahko vlože pri davčnem okrajnem obla-stvu v Kranju priziv ali pritožbo proti objavljeni odmeri dohodnine odnosno prihodnine. Prepis davkov onim zavezancem, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled odmere, to je v času od 18. 1. 1922 do vštetega 80. 1. 1922 ne vlože priziva ali pritožbe pri davčnem okrajnem oblastvu v Kranju, postane pravno-veljaven, četudi se davčnim zavezancem ne vroče posebni plačilni nalogi. Prekoračitev tega roka se sme opravičiti samo v primerih § 286 zakona o osebnih davkih. — Davčno okrajno oblastvo v Kranju, dne 8. decembra 1921. Fritz 1. r.
Rentnina. V smislu čl. 36 B IV, točka 11 začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 27. 6. 1921, objavljenega v Uradnem listu št. 90 z dne 2. 8. 1921 pod točko 240 se s tem javno razglaša, da je odmera rentnine za davčno leto 1921 in sicer za vse davčne zavezance davčnih okrajev Litija in Višnjagora—Ljubljana okolici in Vrhnika, dovršena. Opozarja se
zato davčne zavezance, da lahko vpogie-dajo bodisi osebno, bodisi po pooblaščencu (kolka prosto pismeno pooblastilo) od merni izkaz, ki bode upravičencem razgrnjen na vpogled pri dav čnem uradu Litija, Višnjagor a, Ljubljana-okolica, Vrhnika, akozi 15 dni, to je od 1. do 15. januarja 1. 1922. Tudi se v smislu določil gornje' ga začasnega zakona davkoplačevalce opozarja, da je rok 30 dni, določen v g
1	zakona z dne 19. 3. 1876, drž. zak. št. 28 od 1. 10. 1921 dalje skrajšan na 15 dni in da so tudi posebni plačilni nalogi za davčno leto 1921 in poznejša leta odpravljeni. Predpis davkov onim zavezancem, ki bi torej v 15 dneh po preteku gornjega roka za vpogled odmere, to je v času od 16. do 80. januarja
1922	ne vložili priziva ali pritožbe pri davčnemu okrajnemu oblastvu v Ljubljani, postane pravnoveljaven.
Promet.
Prometne omejitve. Obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani na* znanja: Radi prenakopičenja tovorov za Italijo preko Rakeka je ukinjeno spre* jemanje sporovozne robe v vozovih nakladih za Italijo preko Rakeka. Ze sprejeta roba se bode sukcesivno odpošiljala. S takojšnjo veljavo je ustavljeno sprejemanje in odpošiljanje pošiljk v vozovnih nakladih za Bosanski Brod transit. To ukinjenje velja do vključno 27. decembra. Lahko se pa sprejemajo in odpošiljajo premog, brzopokvarljiva roba, državne in vojaške pošiljke. Med' potne pošiljke še lahko iztečejo. Obmejne postaje se bodo strogo držale te odredbe.
Rlbarstvo.
Tečaj la ribogojstvo. Pokrajinska uprava za Slovenijo, odelek za kmetijstvo namerava prirediti v ribjem vališ-ču na Bledu dva tridnevna tečaja o u-metnem ribogojstvu in sicer bi prvi tečaj, ki bi se imel vršiti okrog novega leta, podajal navodila za pridobitev in valitev ribjih iker, a drugi tečaj spomladi bi obravnaval odgojevanje in nagajanje ribjega zaroda. Tečaj bo vodil rib. konzulent prof. Iv. Franke. Prijave je poslati z ozirom na omejeno število udeležencev čimpreje, najkasneje pa do 24. t m. na Pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo. Potrebnim, manj premožnim interesentom bo imenovani podeljeval podpore po največ 800 K za vsak tečaj. Prošnje za podporo s potrebnimi prilogami je istotako vložiti do zgoraj označenega dne pri oddelku za kmetijstvo. Katere dneve se bodo vršili tečaji se pravočasno objavi.
Razno.
Nova konferenca drftav-naslednle.
Iz Rima poročajo, da se konferenca dr-žav-naslednic bivše avstro-ogrske mo-Darhije, ki se je sestala letos v Rimu, skliče na novo v polovici meseca januarja p. 1- 8 prepričanjem, da pride tedaj do kompletnega soglasja. Kakor je znano, se gre za to, da se reši cela vrsta problemov, ki so ostali do danes le projekti. Vlada avstrijske republike je že vposlala nekaj konkretnih predlogov.
Nov list. V Beogradu je začel izhajati nov list pod imenom: »Centralni tr-
gov a tki registart, ki bo točno registriral V8a nova podjetja v naši državi. List bo vobče obširen adresar.
Vrnitev parobrodov. Italijanski državni podsekretar za trgovinsko mornarico je sklenil, da se morajo v teku tega meseca vrniti vsi parobrodi, ki se še nahajajo v najemu, svojim lastnikom. Vrniti je še 12 parobrodov, ki merijo skupno 85.000 ton. Med parobrodi jih je tudi nekaj jugoslovanske narodnosti.
Trgovci, obrtniki in industrijalcil Obrtniški koledar za 1. 1922 vsebuje za trgovce, obrtnike in industrijce jako važne članke in druge podatke. Natančnejšo vsebino objavimo prihodnjič. Koledar priporočamo toplo vsem naročnikom >Trgovskega listati
Vabil«. Za 28. december 1921 sklicuje »Občeslovensko obrtno društvo v Celju« v veliki dvorani hotela >Balkan« redni društveni letni obini ibor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav (govori predsednik). 2. Poročila gospodarskega sveta (poroča društveni tajnik).
3.	Volitev. 4. Socijalna zakonodaja z o-zirom na malo obrt (poroča minister dr.
V.	Kukovec). 5. Obrtnik in prometni davek (poljudno predavanje fin .tajnika Joeipa Mosetizh). 6. Celjsko okrožje v vprašanju razdelitve Slovenije v oblasti (poroča dr. Ant. Božič). 7. Raznoterosti. — Začetek zborovanja točno ob določeni uri. Ivan Rebek, predsednik, Ign. Založnik, tajnik. \
Trtno poročila.
Poročilo o trgovini s poljskimi pridelki. Dovoz je še vedno Blab, ker se blago odpošilja le z velikimi težkočamL Pšenica notira 1420 do 1440 K. Mlini so sprejeli tudi to visoko ceno, ker nočejo ustaviti obrata. Povpraševanje po koruzi je izvanredno živahno. Cena novi koruzi je 1040 do 1050 K, v Vojvodini je cena poskočila celo na 1100 K. Tendenca prijazna.
Produktna borsa v Novem Sadu dna
12.	decembra: Pšenica: sremska, 78 do 79 kg, 2%, iz okolice Rume zaključek 1400; ječmen: krmilni, 64 kg, banatski iz bečkereškega področja 1000 (blago), 980 (denar); oves: baški, pariteta Soro-bor 8850 (blago), baški ir okolice Pa-lanke zaključek 1050; moka: št 0 z vrečami ab Bačka 1930 (blago); otrobi: s vrečami ab Bačka, zaključek 660; fižol: beli novi 1150 (blago); svinjska mast: netto ab Banat 6700 (blago). Tendenca čvrsta.
Mariborski živinski trg. Na svinjski sejm, ki se je vršil dne 16. decembra je bilo pripeljanih 36 prašičev in 2 kozi. Cene so bile sledeče: 5 do 6 tednov stari prašiči komad 200 do 250 K, 6 do 8 tednov 300 do 400 K, 4 do 6 mesecev stari 650 do 700 K, 8 do 10 mesecev 1500 do 1600 K, eno leto stari 2000 do 3500 K, plemenske svinje kg žive teže 28 do 30 K, polpitane kg mrtve teže 84 do 40 K, koze 300 do 350 K komad.
Seno, Maribor. 750 do 800 K 100 kg, slama 300 do 400 K.
Žitna boria v Frankfurta a. M. lii t. m. (za 100 kg): pšenica 710—720 M, rž 600 M, ječmen 700-735 M, oves 575 do 580 M, koruza 650—675 M, oves 575 do 580 M, koruza 650-675 M, otrobi 380 do 400 M, seno 320—350 M, slama 90-100 M, pariteta Frankfurt a. M.
olj?
Mi
trapista
ID
BičDO vino M1917
g Ljubljano, Resljeva cesta 3. £
Josip Peteline
LjutUano, Sv. Petra nasip J
tovarnižtca zaloga šivalnih strojev
t*el in posameznih delov za vse sistem« šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, Šivilje, Čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo.
> ' vseh vrst <
C IR It- SITAR
LJUBLJANA ^etra c e*
Cene nizke I
Postrežba točna
Sprejme se takoj v službo
detalfist prva moč, dva pridna, mar-Siiva in poštena valenca, praktikan-
tinia »tipkarica
v veletrgovino s špecerijskim blagom itd ALOJZ SENČAR,
mm.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
UUBUMHA
telanburgova ul. 1
mfc&retfta skupnost s Hrvaisko eskomptno banko In Srbsko banko v Zagrebu.
Kamnal 20,000.000 K. • Rererve okrog 6,000.000 K. SncoJavntf naslov: ESKOMPTNA. £- Talafon lirtarorOt. 1«®.
Mule ne bančne transakcije najkalantneie.
Denarne vloge. - Nakup in prodaja: afektov, deviz, valut. • Eskompt menic, faktur, terjatev * Akreditivi.
Borza.
m
Medit Rokove & Zanki,
Tovarna Minili In rudninskih Daru ter lanov.
preit a« Zanki sinovi.
Centrala: Ljubljana.
D. z o. z.
SMadlHe: flovisad.
Brzojavi: Meraki, Ljubljana
Tiileian: 64
Englisb vornlsbes:
Anglaikl iakt
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Tini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln.
riNE COPAL CAR-RIAGEBODY VARNISH. Lak ta kočile, (Int.
PALE fLATTlNO VARNISH SPRE.
Brusilni f;*ni prep. ate.
PALE ELATTING VARNISH UN1VERSALE Bnislln! prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VAkNISH FINE.
Tini zračni lak.
EXTER!OR COPAL VARNISH SPRE.
Na Ifinejši zračni rap. lak
PALE SICCATIVE TLUID Slkatlf, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID Slkatlf, temen.
SPRE. WELLRIOHT VARNISH.
Lak za kočijske sta najfinejši.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), ntastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski ioplil, kakor tudi drugi v to
stroko spadajoči predmet!.
„MERAKL“.
Lak za pod«.
«MERAKL». Llnoleum lak za pode.
»MERAKL». Emajln! lak.
•MERAKL*.
Brunollne.
. frMfMflfTtfvlfftfvtrTe
English vornlsbes:
AnglaSkl takle
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za tveidje, jap*n
riNE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni Japonski lak.
QUECK BLACK
VARNISH
Ji&p&n. lak s sikatlvotn.
ISOLATiNG BLACK VARNISH.
Izoiirui lak.
LIQUID DRIERS PALE Tereblna svetla.
LIQU1D DRIERS DEEP. Tereblna temna.
DAMAR VARNISH Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WHITE. f.niajl beli
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rsdeč, zelen.
riNE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, izredno fini.
Trgovci in kmetijske zadruge pozor!
Umetna Kajnit 15%
""TIT" Kalijeva sol 22-20% g"0^ =	.	•	40—42%
oddaja po najnižjih konkurenčnih carah tvrdka
Anton Tonejc in drug, Maribor.
I DUL
Lesua iudiietrija O i* a t je T ft v A a r
Centrala Maribor Telefon It, «5
Podružnica Vuzenica
Ttlefoa it. t.
Ponuja v«akoi*stiii rezani in tesani le«.
XMMMXXmXXXX
, M E SS NA" (lastniki Bratje Tavčar)
Družba z e. z. za izvoz v Inozemstvo mesa, mesnatih in maščobnih proizvodov.
Maribor
Kopališka ulica štev. it. taterurban telefon št. 245
Kupuje
M aajviijlh dnevnih cenah pitane (tovljene)
»iviry«, govedo itd.
3KX3tiXltQIBK3IQKKllQK
OFICIIELNI ŠPEDITERJI ..LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA" t
BALKAN
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, W!«n. Raznovrstne špedicije.
d. za mednarodne transporte.
Reekspedlclje. - Preselitve s pohištvenimi vozovi. - Zacarl-nanja, carinska agentur*.
t
ZHZedžiet
Sz !ECoritxii3s:
"uJLica, -ž=
lola^oTriiics n.e, d.e*loeio
Lastnik t Konzorcij n »Majanje »Trgovske*« Usta*. — Glavni aradntk: Peter KasUlic. «- Cdfovoroi »rednik: Franja ZekaL — Usta tlakama ttakao Hravatia v Ljnbliani.