PRIMORSKI DNEVNIK !• začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni • Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 600 lir - Leto XL. št. 263 (11.986) Trst, nedelja, 4. novembra 1984 Izjava SKGZ o slovenščini na pokrajini V vsej Indiji se nadaljuje val krvavega nasilja Pogreb Indire Gandhi priložnost za vrsto mednarodnih pogovorov Po nekaterih vesteh je bilo v neredih na desettisoče mrtvih, predvsem sikhov NEW DELHI — Nepregledna mno-zle;i Uudt se je včeraj udeležila pogrebnih svečanosti za Indirò Gandhi, ki so jo sežgali, kot narekuje hindujska vera, na grmadi, ki jo je prižgal nJcn sin Radživ. Grmado so posta-. na isto mesto, kjer so pred leti sežgali njenega očeta Pandita Nehru- ja, prvega predsednika sodobne Indije, in pa Mahatma Gandhija, očeta indijske neodvisnosti. Še več ljudi bi bilo prisotnih, če ne bi oblasti v teku noči preprečile vsem vlakom prihod v New Delhi. Varnostne mere so bile izredno stroge tudi na kraju, kjer so dvignili grmado. S tem so hoteli preprečiti verskim fanatikom, da bi naredili samomor tako, da se vržejo živi v ogenj. Za časa pogrebnih svečanosti samih je veljalo nekako premirje, ki je prenehalo, kljub pozivom oblasti, takoj zatem, ko so se obnovili poulični spopadi, fizično obračunavanje s sikhi, požigi itd. Policijska ura je v veljavi v 80 indijskih mestih, kljub vsemu pa neuradne vesti govorijo o desettisočih mrtvih. Samo v New Del hiju jih je bilo nad tisoč, čeprav vlada priznava le približno 500. Sikhi se še vedno zatekajo na policijske postaje, da bi si rešili življenje. Predstavniki svetovne organizacije sikhov, ki ima svoj sedež v New Yorku opozarjajo na nevarnost genocida sikhov. Poleg navadnih indijskih državljanov so se pogreba Indire Gandhi u-deležili predstavniki 104 držav, med katerimi tudi Italije (prisoten je bil zunanji minister Andreotti) in Jugoslavije (predsednik predsedstva SFRJ Vesclin Djuranovič in predsednica ZIS Milka Planinc). Pogreb je bil priložnost, kot se je zgodilo tudi ob pogrebu predsednika Tita. za vrsto stikov in pogovorov med voditelji naj- različnejših držav. Največ zanimanja ,je seveda bilo za srečanje med pred sodnikom sovjetske vlade Tihonovim in ameriškim zunanjim ministrom Shultzem. Pogovor je potekal na se: dežu sovjetskega veleposlaništva, vendar o njem ni niti najmanjše vesti. Oba sta se sestala z novim predsednikom vlade Radživom Gandhijem, ki jima je zagotovil, da bo Indija tudi v bodoče ostala neuvrščena država. Omeniti je treba tudi sestanek med predstavnikom Vzhodne Nemčije Sin-dermannom in zahodnonemškim zunanjim ministrom Genscherjem. Tudi i-talijanski zunanji minister Andreotti je imel vrsto stikov s predstavniki številnih držav, ki so bili prisotni na pogrebu. Pogrebnih svečanosti se je udeležila tudi predsednica britanske vlade Thatcherjeva, ki je bila videti izredno napeta, kar si razlagajo tudi z dejstvom, da je pred kratkim za las ušla bombnemu atentatu, ki bi jo lahko veljal življenje. Stikov med predstavniki evropske skupnosti ni bilo, saj se bodo srečali v Shannonu konec tedna na sestanku, ki so ga o-dložili prav zaradi Indirine smrti. Odločitev tržaškega pokrajinskega odbora, da tržaška pokrajina ne bo več upoštevala pisem in aktov, ki so napisani v slovenskem jeziku, je hudo razburila slovensko javnost, ki je v tej, doslej priznani pravici, videla majhno, a pomembno uresničevanje najpomembnejših manjšinskih pravic. Zahtevo, da mora biti odslej naprej slovenskemu tekstu priložen italijanski prevod, pomeni zasmeh načelu, da pripadniki manjšine in njene skupnosti lahko uporabljajo svoj jezik, ko se pismeno obračajo na javne oblasti. Raba materinega jezika je temeljna pravica človeka in skupnosti, ki ji pripada. Odnos do rabe manjšinskega jezika je nezmotljivo merilo demokratičnosti in humanosti. Pravica do rabe materinega jezika je za pripadnike manjšin in njihovih skupnosti potreba, zato se slovenska manjšina, njene organizacije in napredne stranke tako vztrajno bore za priznanje teh pravic. Očitno je, da smo sredi ofenzive nazadnjaških sil, drugače si ni mogoče razlagati dejstva, da je tržaška občina postavila samo italijanske table pred slovenskimi vasmi, da potiskajo slovensko šolo na Katinari v kot, da se pojavljajo vneti »poznavalci« problemov slovenske manjšine. Prepoved pokrajinskega odbora je sestavni del te kampanje, ki ima namen, da bomo Slovenci pred pričet- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Včeraj pogreb v poljski prestolnici Popieluszka je na zadnji poti spremljalo pol milijona ljudi Ob hudo napetih razmerah v državi Nikaragva na volišča v pomanjkanju in vojni url Y^?^AVA — Ogromna množica ljudi se je včeraj udeležila pogrebne svečanosti za poljskim duhovnikom ^fzyjem Popieluszkom, ki so ga ugrabili in nato umo-^ trije častniki poljskega notranjega ministrstva. Krsto bitega patra so v cerkvi sv. Stanislava Kostke posta-Y,' 118 pare že ob 4. uri zjutraj, ljudje pa so se začeli stati pred posmrtnimi ostanki Popieluszka že okoli • ure. Množica ljudi se je naglo večala, tako da je ua v zgodnjih dopoldanskih prah vrsta prebivalcev, v -Sc hoteli zadnjič pokloniti žrtvi političnega nasilja t oljski, dolga kaka dva kilometra. Varnostna služba je delovala odlično, povsod pa so '(^Plapolale zastave razpuščenega poljskega sindikata So-darnošč. Policija in vojska sta le od daleč nadzoro-sh veliko množico, ki se je disciplinirano vrstila pred cerkvijo, v kateri je Fopieluszko mnogokrat daroval In^so za domovino«, Ko je okoli 11. ure spregovoril pr imaš Glemp, se p .pred cerkvijo zbrala približno 300-tisočglava množica. rimaš je pozval prebivalstvo k strpnosti in odpuščanj11 prav v imenu »novega poljskega mučenika«. Na Pogrebni svečanosti je lider razpuščenega sindikata So-darnošč Lech Walesa med drugim še enkrat potrdil da je umor poljskega patra poskus destabili-ucije sedanjega režima, ki je začel plodna pogajanja in Pogovore s poljsko Cerkvijo. Pogrebne svečanosti so se zaključile v zgodnjih popoldanskih urah, po prvih ocenah pa se jih je udeležilo vsaj pol milijona ljudi. Skupina kakih tisoč Poljakov je nato sledila Walesi po mestnih ulicah, drugih deset tisoč oseb pa se je v sprevodu podalo proti centru Varšave. Vzklikali so gesla v prid razpuščenega sindikata, kaže pa, da se je kljub pozivu vlade, Cerkve in Walese, nekaj zapletlo. V poznih popoldanskih urah je namreč posegla policija, ki je s solzilcem razpršila mogočen sprevod. Večjih komplikacij nato ni bilo, saj se je varnostna služba izkazala zelo strpna Vito Ciancimino v zaporu PALERMO — Bivši palermski župan in dolgoletni demokrščanski veljak (iz KD je izstopil šele pred kratkim) Vito Ciancimino je v nekem še neznanem zaporu »srednje ali severne Italije». Na osnovi «povedi skesanega mafijca Buscette so ga bili sodniki najprej dodelili prisilnemu bivališču, včeraj so pa po nadaljnjih izsledkih policije palermski sodniki odredili njegovo aretacijo pod obtožb» »združevanja v kriminalne namene mafijskega značaja ter tihotapstva in ustvarjanja kapitala v tujini«. MANAGUA — Danes glasuje poldrugi milijon prebivalcev Nikaragve po 16. letu starosti, ki se je v zadnjih mesecih vpisal v volilne sezname, za izvolitev predsednika, njegovega namestnika in 90-člansko nacionalno skupščino, ki bo vodila srednjeameriško državo prihodnjih šest let. Gre za zgodovinski dogodek, kajti prvič v zgodovini Nikaragve in po 50-letni diktaturi Somoze, ti ga je san-dinistična revolucija strmoglavila julija 1979. leta, so razpisali volitve, na katerih kandidira sedem strank. Položaj v državi je dokaj napet in zapleten. Nadaljujejo se oboroženi spopadi med sandinistično vojsko in protire-volucionarji, ti imajo svoja oporišča v Hondurasu in uživajo finančno, vojaško in drugo pomoč ZDA. Še posebej pereč je gospodarski položaj Nikaragve, kjer primanjkujejo najosnovnejša živila, pri čemer se pozna pomanjkanje tujih posojil sandinistič- ni vladi. Vse prej ko jasen je tudi politični položaj države, kjer je že res, da se je predstavilo volivcem 7 strank, toda ni kandidanala Coordinadora democratica, ti jo vodi Arturo Cruz in je največja opozicijska politična sila Vlada in opozicija sta si s tem v zvezi izmenjali obtožbe v vsej volilni kampanji. Prva je namreč trdila, da opozicija ne sodeluje na volitvah, da ne bi dokazala, kako šibka sta njeno zaledje in moč, ti izhaja le iz podpore ZDA. Opozicija je pa temu odgovorila, da ni bila volilna kampanja svobodna, predvsem pa da so ji botrovali hudi in brutalni pritiski na opozicijo in prebivalstvo. Na današnjih volitvah, ti jim bo sledilo 600 dopisnikov iz vsega sveta, bo po izjavah sandinističnega kandidata za predsednika. Daniela Orte-ge, prebivalstvo jasno dokazalo podporo sedanji vladi. Za sandiniste bo namreč po njegovih ocenah glasovalo 80 odst. volilnih upravičencev. Odbojka: v 1. kolu ženske B lige MEBLO STARTAL Z ZMAGO , Za nami je prvi uradni nastop na-T: združene ekipe v novi sezoni. Od Jega ostajata dve prvenstveni točki, km v®0 navsezadnje tudi vsi priča-vali, zapustil pa je pri gledalcih, si,so prvič videli letošnji Meblo, mar-un dvom, po našem mnenju nepravičen o dejanski moči naših od-Jkarie. Kljub ne ravno navdušujoče-„_7 nastopu smo vendarle lahko u-s toviij, da je ekipa kvalitetna, ven-n-f ji moramo dati čas, da svoj mncial šele razvije. v> bomo sinočnjo tekmo predi’11 analizirali na podlagi te pred-k -tavke. K temu moramo na začetih so dodati, da nasprotnik nikakor dov-v tako slab, kot so vsi napove-OMa * • — prej bi rekli nasprotno, četn" P0*6111 ko je premagala za-litet strah.. Pokazala vse svoje kva-tm zagrizeno in večkrat res ne- premagljivo obrambo, veliko voljo do zmage in enostavno, učinkovito igro v napadu. Skratka za začetek je bil to res neugoden nasprotnik, saj so igralke Mebla stopile na igrišče s precejšnjo mero treme, ki se je do končnega odrešilnega sodnikovega žvižga niso več otresle. Vendar je začetek tekme precej o-betal. Šesterka v postavi Mira Grgič, kot glavna ustvarjalka igre, Vida Le-giša, kot pomožna podajačiea, Ga-džova in Maverjeva na centru ter Vesna Klemše in Kraljeva na krilih, je z veliko lahkoto povedla kar s 14:1. Nato pa je do 15. točke prišla s precejšnjo muko, tako da je DMA pridobila na samozavesti, vzporedno pa je začela v vrstah Mebla prihajati na dan neuignanost šesterke. Napad ni bil tako prodoren, kot bi lah- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sinoči v Tržiču v košarkarskem prvenstvu C-l lige Jadranovcem predragoceni točki TRŽIČ — Številni naši navijači niso zaman sinoči napolnili tržiške športne dvorane. Jadranovi košarkarji so jih namreč poplačali z zmago v šestem kolu košarkarskega prvenstva C-l lige. Po treh zaporednih porazih so, če ne z najboljšo igro, gotovo pa z zvrhano mero požrtvovalnosti osvojili predragoceni točki na račun Ital-monfalconeja. Točki sta za naše košarkarje predvsem pomembni za vzdušje v ekipi, ki je bilo precej »zrahljano« po zadnjih spodrsljajih. Vodstvo, košarkarji in trener Jadrana so se že med tednom zmenili, da je potrebno z večjo vnemo igrati, da se je potrebno potruditi na treningih, da je nujno vložiti maksimalen napor prav v tem obdobju »krize«. In trud se je izplačal. Napak je bilo sicer še vedno preveč, z odločno igro in požrtvovalno igro pa so lahko jadranovci tudi ob številnih napa kah premagali izredno borbenega nasprotnika, ki je igral zelo disciplinirano in je bil hašim košarkarjem, ti so bili višji in tehnično nedvomno boljši, enakovreden do poslednje sekunde. Gre tudi priznati domačinom, da so nastopili brez poškodovanega Oe-serja, ti je v tem moštvu eden ključnih igralcev. Po drugi strani pa velja omeniti, da so tudi jadranovci i-grali brez Roberta Daneua (poškodovan). Srečanje je bilo izredno izenačeno že od vsega začetka, kot tudi kažejo delni izidi: 9:11 v 5. min., 22:19 v 10. min., 27:27 v 15. min., da bi se prvi polčas končal pri neodločenem rezultatu 38:38. V tem delu so dobro igrali Ivo Starc (11 točk), Ban (11) in Rauber (10). V drugem polčasu so jadranovci stalno imeli pobudo v rokah in tudi vodili vse do 30. min., ko so domačini z odličnim Berretto in Campe-strinijem izid izenačili (57:57). Pet minut pozneje je našim uspelo povesti za sedem točk (69:62), košarkarji Italmonfalconeja pa so se še z večjo vnemo vrgli v boj in dve minuti pred koncem celo zmanjšali zaostanek na sami dve točki. Do konca srečanja pa je našim uspelo zbrati še nekaj točk in nato tudi zmagati, čeprav z dvema točkama razlike. V tem delu srečanja so zanesljivo igrali Ban, Čuk in Klavdij Starc. Za sinočnjo zmago pa se imajo jadranovci zahvaliti tudi svojim sijajnim navijačem, ti so jih zanosno in srčno bodrili v ključnih trenutkih srečanja. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Le še dva dni do predsedniških volitev v ZDA Reaganu največ kritik na račun krivične gospodarske politike • Izjava SKGZ NADALJEVANJE S 1. STRANI kom razprave o globalnem zaščitnem zakonu v senatu uživali čim manj pravic. Pokrajinski odbor utemeljuje svojo odločitev z juridičnimi argumenti, ki jih je svoječasno utemeljil pokrajinski generalni tajnik, ki pravi, da je doslej uzakonjena pravica rabe manjšinskega jezika le na Južnem Tirolskem in v Dolini Aoste. Slovenci bi za uživanje te pravice morali počakati na zaščitni zakon. Pa ni tako, ker je raba slovenskega jezika uzakonjena z osmim členom osimske pogodbe, ki je bila ratificirana in ima zato zakonsko moč. Ta člen pravi, da morata Italija in Jugoslavija ohraniti v veljavi ukrepe, ki so bili sprejeti pri izvajanju specialnega statuta, priloženega k londonskemu memorandumu. Na dan podpisa osimske pogodbe (10. novembra 1975) je pokrajinska uprava upoštevala slovenske dopise, zato jih mora upoštevati tudi danes. Odklanjanje slovenskih dopisov ne izvira torej niti iz juridičnih utemeljitev, marveč je zgolj politično dejanje z jasnim ciljem, kako Slovencem odvzeti še tiste pravice, ki smo si jih z vztrajnim bojem pridobili. SLOVENSKA KULTURNO- GOSPODARSKA ZVEZA □ WASHINGTON — V okviru priložnostne slovesnosti v rezidenci jugoslovanskega veleposlanika v Washing-tanu Miča Rakiča je predsednik Slovenske izseljenske matice Matjaž Jančar izročil nekdanjemu ameriškemu kongresniku Johnu Blatniku listino slovenske matice v znamenje priznanja za pomemben prispevek, ki ga je dal h krepitvi prijateljskih stikov med ZDA in Jugoslavijo, WASHINGTON — Dva dni pred o-dločilnim ameriškim volilnim »spopadom« se zdijo republikanci docela gotovi v zmago svoje dvojice kandidatov za novega predsednika in podpredsednika ZDA. Ronald 'Reagan po izidih še zadnjih predvolilnih raziskav javnega mnenja zanesljivo vodi s petnajstimi točkami naskoka pred demokratskim tekmecem Walter jem Mon-dalom in njegovo kandidatko za pod- predsednika, Geraldine Ferraro. Predsedniku bodo le težko škodovali zadnji napadi na njegovo politiko, zlasti gospodarsko in socialno, vendar republikanski volilni štab vseeno vztrajno opozarja na možnost neprijetnih presenečenj v zadnjem trenutku, kot se je to že zgodilo v ameriški volilni preteklosti. Tisti, ki bi utegnili poskrbeti za tako, sicer le v teoriji možno presenečenje, so številni sloji najrevnejšega pretežno temnopoltega prebivalstva, ki se po tradiciji izogibajo volilnih sedežev, saj volilna dolžnost v ZDA ni obvezna. Tokrat so se sicer v velikem številu zganili v podporo črnskega duhovnika Jacksona, ko se je z Mondatola potegoval za uradno predsedniško kandidaturo na listah demokratske stranke, in prav ti bi v primeru, ko bi se odločili za Mondala, utegnili pripraviti »presenečenje«, ki se ga boji predsednik Reagan. Od tod, tudi velika skrb, s katero ameriška administracija vneto zavrača resničnost vesti, ki jo je objavil ugledni »Washington Post«, in po kateri naj bi že odobrili zakon o obdavčenju plač in prispevkov za brezposelne. Res je sicer, da zakladno tajništvo pripravlja vrsto davčnih sprememb, ki jih namerava predstaviti po volitvah, res pa je tudi, da je Mondale v zadnjih tednih obtožil Reaganovo administracijo, da ima pripravljen skrivni načrt o davčnih poviških, ki ga bo uresničila po Reaganovi ponovni izvolitvi. Olja m ogenj predvolilnih polemik pa je včeraj prilila že vest o osnutku dokumenta ameriških škofov, v katerem ostro kritizirajo Reaganovo gospodarsko politiko in ki ga bodo objavili neposredno po volitvah. Zadnja številka revije Business Week prinaša bistvene točke te kritike, ki gre predvsem na račun krivičnosti sedanje gospodarske politike ZDA tako v odnosu do najresnejših slojev v državi, kot do tretjega sveta. Dokument bodo predložili v javno razpravo, nakar bo z morebitnimi popravki postal uraden, če ga bo odobrilo 80 odstotkov ameriških škofov in bo s tem dobil tudi pravico do uporabe v katoliških šolah. Nič čudnega, če se je proti njegovi vsebini že zganila mala vojska uglednih nasprotnikov, ki listini očitajo, da je povsem prevzela ameriško izkušnjo »demokratičnega kapitalizma«, ki da je človekov položaj izboljšal bolj kot katerikoli drugi gospodarski sistem v svetovni zgodovini. □ SARAJEVO — Do leta 2000 naj bi tudi v Bosni in Hercegovini zgradili jedrsko elektrarno. Delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva te republike so se seznanili s podrobnostmi novega objekta, ki naj bi ga dokončali do leta 1996 in naj bi imel moč 410 megavatov. Kmalu zatem naj bi zgradili še drugo načrtovano nuklearko z dvakrat večjo močjo (935 megavatov), obratovati pa naj bi začela do leta 2008. Razlog za gradnjo jedrske elektrarne je v zmanjšanju zalog premoga, ki v BiH znašajo 5,5 milijarde ton in bodo v doglednem času izčrpane. Na shodu evropskih mirovnih gibanj ob tromeji Poudarjena vloga manjšin za mir KRANJSKA GORA — Z mirovnim pohodom od Kranjske gore do trome je med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo pri Ratečah so včeraj popoldne predstavniki mirovnih gibanj šestih srednjeevropskih držav izpričali svojo zahtevo po miru in razorožitvi. GRADEC — Predstavniki organizacij borcev, protifašistov in žrtev 'na-cifašizma dežel, regij in republik treh sosednjih držav, Italije, Avstrije in Jugoslavije, so na svojem 9. srečanju včeraj v Gradcu ob 40-letnici o-svoboditve pozvali državne oblasti ter predstavnike organizacij UNESCO in UNICEF, naj se v večji meri zavzemajo aa kulturo miru in naj s tem v zvezi dajo večjo skrb tej kulturi v izobraževalnem in vzgojnem procesu mladih. Dogovorili so se, da bodo na prihodnjem, 10. srečanju, ki bo naslednje leto v Vidmu, nadaljevali razpravo o kulturi miru in jo hkrati o-bogatili z gospodarsko in kulturno problematiko treh držav vzhodnoalpskega toka in pritegnili k sodelovanju tudi predsednike izvršnih odborov in gospodarske dejavnike. V trijezični publikaciji bodo nadalje objavili vseh 10 doslej sprejetih resolucij, da bo javnost spoznala desetletna prizadevanja nekdanjih borcev in žrtev fašizma za mir. To bo hkrati tudi pomembna obletnica prijateljstva ljudi, ki se že 10 let srečujejo, da bi utr- Na tromeji so simbolično spustili v zrak balončke z mirovnim sporočilom. Pohod sodi v okvir prireditev tridnevnega mitinga, ki se bo zaključil danes, v počitniškem domu VSMS na Srednjem vrhu pri Kranjski gori. Poleg mirovne skupine, ki deluje v jevali dobro sosedstvo v tem delu E-vrope. Včerajšnjega zasedanja v Gradcu so se udeležile delegacije Štajerske, Koroške, dežele Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške. Pozdravil jih je podžupan Gradca Alfred Stingi, ki je izjavil, da zborovalci dajejo s svojim aktivnim zavzemanjem za mdr srečanjem različnih dejavnikov na območju Alpe Adria širše razsežnosti. »Zaradi prijateljske klime na tem prostoru ne poznamo terorizma, katerega žrtev je bila Indirà Gandhi, je dejal socialistični pod župan. Če bomo hodili po tej poti, se nam ni bati prihodnosti.« V soglasno sprejeti resoluciji so podprli boj za pravice narodnih manjšin, zajamčene v ustavah in mednarodnih dogovorih. Pozvali so avstrijske oblasti, naj zaustavijo nemško nacionalistično gonjo proti dvojezičnemu šolstvu na Koroškem in priporočili italijanskim,- naj opredelijo pravice slovenske manjšine s sprejetjem globalnega zaščitnega zakona. GORAZD VESEL sklopu ZSMS, so se srečanja udeležili številni predstavniki sosednjih dežel in vsedržavnih mirovnih odborov Italije in Avstrije, zastopniki nemškega zelenega gibanja, pacifistov iz Švice ter delegacija madžarske mladine. V delegaciji iz Italije je bil tudi predstavnik mladinskega odbora SKGZ. Do tega srečanja je prišlo potem, ko so se predstavniki mirovnih gibanj omenjenih držav srečali na evropskem kongresu mirovnih gibanj v Perugii. Domenili so se za srečanje mladine iz srednjeevropskih držav, kjer so v razmeroma majhnem prostoru zbrane države z najrazličnejšimi zunanjepolitičnimi usmeritvami: od blokovske pripadnosti Italije, Nemčije in Madžarske, švicarske in avstrijske nevtralnosti, do jugoslovanske neuvrščenosti, čeprav je bilo to srečanje šele nekako spoznavnega značaja in je služilo za konfrontacijo med mirovnimi pobudami v raznih državah, je v delovnih skupinah segla diskusija tudi na zelo konkretne predloge. Izhodišče je bil avstrijski predlog za denuklearizacijo teritorija okoli Avstrije. Po zanimivi razpravi so ta predlog dopolnili in razširili, tako da bodo predvidoma danes na plenarnem zasedanju sprejeli poziv državnikom za denuklearizacijo in delno demilitarizacijo celotnega srednjeevropskega prostora. Na mirovnem mitingu je bilo včerajšnje zasedanje posvečeno vprašanju nacionalnih manjšin in njihove vloge v prizadevanju za mir in spravo med narodi. Podrobneje o poteku te razprave bomo poročali v prihodnjih dneh. MARKO MARINČIČ Srečanje zastopnikov Avstrije, Italije in Jugoslavije Bivši borci za kulturo miru • Meblo startal z zmago • Jadranovcem NADALJEVANJE S 1. STRANI Italmonfalcone — Jadran 75:77 (38:38) ITALMONFALCONE TRŽIČ: Ba- ttello 11 (1:2), Campestrini 17, Stop-pari 4, Soranzo 5 (1:2), Beretta 17 (2:3), Bertotti 12 (8:10), Gelussi 2, Paletto 5 (1:2), Garofoli, Nonino 2. JADRAN: Klavdij Starc 10 (4:5), Ivo Starc 15 (1:2), Ban 22 (10:12), Čuk 12 (0:3), Rauber 17 (5:5), Sosič 1 (1:2), Žerjal, Gulič, Vassallo, Vremec. SODNIKA: Sotgiù (Videm) in Ventura (San Giorgio di Nogaro). PM: Italmonfalcone 13:19; Jadran 21:27; ON: Italmonfalcone 28; Jadran 18; PON: Rauber (39), Beretta (40); 3 TOČKE: Campestrini 2, Beretta 3. GLEDALCEV: 700. OSTALI SINOČNJI IZIDI: Servo-lana Leasest - Basket Oderzo 86:101; Castelfranco - Basket Ravenna 79:64; Fulgor Forli - Caveja Porli 93:81. (B. Lakovič) NADALJEVANJE S 1. STRANI ko bil, saj se tolkačice še niso povsem navadile na nekoliko nižje podaje — včasih tudi prenizke, tako da je ekipa le v končnici tekme zopet uveljavila svojo premoč ob mreži, saj so bili tedaj napadi višji in enostavnejši. Prijetno pa nas je tokrat presenetil napredek v obrambi, kjer je levji delež sicer pripadel Gadžovi, a tudi ostale so bile pazljivejše, kot smo jih bili vajeni gledati v preteklosti. Ni to sicer bilo skozi vse srečanje, ampak le občasno, vendar napredek je in prav gotovo dobro obeta v bodoče. Nepazljiv in premalo aktiven pa je bil nedvomno blok, ki je vse preveč »puščal«. Servisi so bili precej točni, vendar ne vedno dovolj nevarni . Po tekmi smo stopili do trenerja Mebla Drasiča in ga obgovorili: »Ekipa se je precej namučila?« »Res je, nisem pričakoval tako težke zmage, vendar je DMA igrala izredno dobro, verjetno najboljše, kar zna. Mi smo nasedli njihovi igri, morda tudi ker smo prvi set osvojili prelahko, nasprotnik pa se nas je precej bal. K sreči se je končalo vse dobro.« (Igor Može) OMA — MEBLO 1:3 (6:15, 15:10, 9:15, 11:15) MEBLO: Kralj, Maver, V. in M. Klemše, Slavec, V. Legiša, N, in V. Grgič, Cergol, Gadžo. Trajanje setov: 20. min., 30. min., 20. min., 26. min. GLEDALCEV: 150. POTEK TEKME: 1. SET: 0:6, 1:14, 6:14, 6:15; 2. SET: 0:2, 1:6, 6:5, 9:8, 12:10, 15:10; 3. SET: 1:4, 3:5, 4:8, 9:8, 9:15; 4. SET: 2:0, 3:3, 6:4, 8:5, 8:10, 11:12, 11:15. SINOČNJI IZID: Mugliano Veneto - Pali. Pordenone 1:3 (11:15, 10:15, 15:6, 7:15). Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ. TELEFUNKEN, PHILIPS, REK NABREŽINA CENTER Telefon 200123 PRIMO ROVIS NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. bogato Izbiro najboljše kave 2. kakovostno kavo po najugodnejši ceni 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu z obvezo, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 500 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustatili na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah POMAGAMO VAM PRI PRODAJI IN NAPUKU STANOVANJ TER ZEMLJIŠČ PO UGODNI CENI jm Sl Posredovanje nepremičnin TRST — ULICA GHEGA 8 — TELEFON: 040/631792 PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL panto ROLICH Nabrežino 35/c Tel.: 040/200371 Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranfilf fin ^0°/n 0nrÌV3 Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982. Delovna skupnost Alpe-Jadran načrtuje svoj kakovostni skok TRST — 23. novembra bo v našem mestu plenarna konferenca predstavnikov skupnosti Alpe - Jadran, s katero se bo zaključilo dveletno obdobje, v katerem je skupnosti dežel, republik in regij načelovala Furlanija - Julijska krajina. Poročali smo že, da bo predsedstvo za naslednji dve leti prešlo v SR Hrvaško, pred izmenjavo pa v teh dneh potekajo številni sestanki komisij in delovnih skupin z namenom, da bi vladam desetih enot, ki sestavljajo skupnost AJ, posredovali rezultate dosedanje dejavnosti in probleme, ki jih bo treba rešiti v prihodnje. V preteklih dneh je bil v tem okviru v Trstu sestanek šefov tiskovnih uradov in informacijskih služb, na katerem so se dogovorili za izdajo skupnega informativnega snopiča, namenjenega vsemu prebivalstvu skupnosti AJ. Udeleženci so z zadovoljstvom ugotovili na-raščanjoče informacijsko sodelovanje med članicami skupnosti in zlasti bližnjo neposredno povezavo s te- leksom med zagrebškim in ljubljanskim uredništvom Tanjuga in deželnim sedežem ANSA Komisija voditeljev članic skupnosti AJ pa je na svojem sestanku pregledala dosedanje delo specializiranih komisij in določila dnevni red plenarnega zasedanja predsednikov, 23. novembra v 'Trstu. To bo prilika za obračun in preverjanje šestih let življenja in dela te svojevrstne skupnosti in za obravnavo nekaterih politič nih vprašanj, izjemno pomembnih za njeno prihodnost. Široka dejavnost, ki se je v šestih letih razvila v okviru skupnosti, predstavlja jamstvo za kvalitetni skok, ki ga mora skupnost narediti, če hoče okrepiti svoj pomen, in ki ga morajo nujno spremljati konkretni rezultati velikega in splošnega pomena za vse njene posamezne članice. To pa v bistvu pomeni, da skupnost v prihodnosti pričakuje večjo politično angažiranost svojih partnerjev in zlasti državnih vlad za uresničevanje nekaterih specifičnih in združevalnih nalog. Deželni posvet v Vidmu o sanaciji mestnih jeder TRST —- Sanacija mestnih jeder kot prioritetna naloga deželne uprave, to je tema okrogle mize, ki jo v petek, 9. novembra, prireja deželno odbomi-štvo za javna dela v palači Kechler v Vidmu. Kot so prireditelji ob predstavitvi pobude poudarili, je vprašanje sanacije mestnih jeder velikega pomena, kajti ne teži le k preprečitvi prevelikega razširjenja mest, pač pa tudi k varčevanju javnih sredstev (niso namreč potrebna dodatna sredstva za urbanizacijo) in k oživljanju starih mestnih središčih in torej k ohranjanju vezi z okoljem in s tradicijami. Za uresničevanje take politike, je poudaril odbornik Bomben, je treba preučiti sredstva in oblike javnih posegov ter spodbujati podjetnost privatnikov. Vse to pa mora sloneti na tehnični, časovni in ekonomski učinkovitosti posameznih načrtov. Tak pristop do vprašanja se navezuje tudi na nedavne programske izjave predsednika deželnega odbora Biasuttija, ki je poudaril nujnost, da se dopolnjuje obnova starih središč Humina, Pu-šje vasi in Colloreda di Montalbana ter potrebo po sanaciji mestnih središč, kar danes omogoča posebna kulturna in tehnična sposobnost in ugotovitev, da je okolje dobrina, s katero je treba previdno ravnati. O turizmu in trgovini TRST — V dneh 23. in 24. novembra bo v Vili Manin v Passarianu in v kongresnem centru palače Kechler v Vidmu mednarodni simpozij na temo: »Turizem in trgovina v obmejnih mestih«. Srečanje prirejata videmska trgovinska zbornica in videmska avtonomna letoviščarska u stanova pod pokroviteljstvom Dežele F-JK. Simpozij se bo začel 23. t.m., ob 16. uri, prvo poročilo pa bo imel tajnik deželnega zdruienja za trgovino in turizem Elio Geppi. Govoril bo o vplivu mednarodne gospodarske politike na turizem v EGS. Sledil viu bo direktor »Personal-time« Franco Perfetti, ki bo govoril o trgovinskih komunikacijskih poteh. O odnosu med ponudbo in povpraševanjem turizma bo poročal vsedržavni predsednik turističnih in letovi-ščarskih ustanov Ermana Fustos. V razpravo bodo nato posegli delegati iz Avstrije, Francije, Jugoslavije in Švice. Naslednjega dne se bo simpozij nadaljeval v Vidmu s sestanki in delom po skupinah, kjer bodo prisotni izoblikovali svoja stališča. Deželni tečaji za pomožno osebje na področju zdravstva in skrbstva VIDEM — Vprašanje organizacije tečajev za specializacijo pomožnega osebja zdravstvenega in skrbstvenega sektorja je bilo predmet srečanja med deželnim odbornikom za higieno in zdravje Renzullijem, predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL CISL UIL in predstavniki deželnega združenja občin ANCI. Dovoljenje za organizacijo tečajev bo, v pričakovanju ministrskega odloka, namreč izdal deželni odbor. Dogovor, ki so ga dosegli na srečanju s sindikati predvi- deva 250 ur tečaja, h kateremu bodo prepuščeni tisti operaterji, ki jih bodo določila vodstva krajevnih zdravstvenih enot skupno s sindikati. Tečaji se bodo začeli v začetku decembra in na njih bo osebje pridobilo vse potrebno znanje za strokovno o-pravljanje svojega poklica. Odbornik Renzulli je izkoristil priložnost, da je sindikalnim predstavnikom obrazložil predloge deželne uprave v zvezi s preosnovo zdravstvenih storitev in z racionalizacijo celotnega sektorja. V Meranu sestanek skupnosti Arge-Alp in Alpe-Jadran BOČEN — S. novembra bo v Meranu skupni sestanek predsednikov skupnosti Srednjih Alp (Arge-Alp) in Vzhodnih Alp (Alpe-Jadran), ki ga je sklical predsednik Avtonomne pokrajine Bočen, Silvius Magnago. Novoizvoljeni predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, A-driano Biasutti bo na njem prvič nastopil v vlogi predsednika delovne skupnosti Alpe - Jadran. Luka Koper se širi proti Ankaranu KOPER — Najmlajše jugoslovansko pristanišče Luka Koper, ki se razprostira na 530 hektarjev površine, je edlno od vseh jugoslovanskih in sever nojadranskih pristanišč z možno-s ™' nadaljnje razširitve. Po vseh dosedanjih načrtih so te možnosti precejšnje, saj je v smeri proti Ankaranu se kakih tisoč hektarjev površin. Povsem razumljivo se bo z izgradnjo no-vih terminalov povečala tudi kapaciteta koprskega pristanišča. Edino slo-ensko okno v svet ima letno 2,5 milijona ton pretovora. Do leta 1990 pa re bodo te količine povečale od 5 do milijonov ton. Koper bo tako postal advse pomemben faktor v gospodarstvu Slovenije in bo dal aktiven doprinos k njenemu razvoju. • Na sliki: koprsko pristanišče se ši-1 Proti Ankaranu (tekst in slika Zo-ran Vlajič). ■ LBSiMffl pier bruno rozzo ,.,.i. ♦ GREDI ♦ LETVICE ♦ NAVADNA in POKLOPNA VRATA ♦ OBLOGE in IZOLACIJE (STIPERETE) ♦ PODI ♦ VEZAN LES AVIO E MARINI ter velika izbira novih artiklov 34074 TRŽIČ (GORICA) — Ul. A. C. COLOMBO 51 Telefon: (0481) 72916 — Telex: 460156 RAZPLET O ZANUSSIJU? RIM — v četrtek, 8. novembra, bo na sedežu združenja italijanskih bank r *;aarno zasedanje bančnih zavodov, upnikov Zanussija. Po agencijskih spo-pT'k Preverili, če 95 odst. upnikov sprejema predloge švedske družbe . e trolux za izplačevanje dolgov pordenonskega podjetja, kar so italijanske lu i- < P°stav^e kot pogoj za pristajanje na načrt sanacije. Vse kaže, da so i tuje banke in italijanski bančni zavod Monte del Paschi iz Siene, ki je v0rah)riju za analize v Ul. La-darTv*1?*3’ sicer od 8. do 12.30 vsak goč» .giacila bo seveda še naprej moiri -, .rif^šcvati pri poštnih okencih na Hi n ji1* zavoda Danca Antonia-samim a.d°va, vendar bo dotični pred skim „ diagnostičnim ali laboratorij-bivšihP" poldne pripeljali 19-letnega vojaka Antonia Forteja iz pokrajine Varese. Imel je popolnoma okrvavljen obraz, po pregledu pa so mu ugotovili tudi hujše poškodbe : močan pretres možganov, zlom nosne in očesne kosti, ličnice ter čeljusti. Zdravil se b° vsaj dva meseca. Neobičajne in doslej še ne povsem pojasnjene so okoliščine nesreče, ka se je pripetila v vojašnici Nembo v Gradišču. Po verziji, ki so jo dah drugi vojaki, naj bi se Forte med močnim tekom po naključju z obrazom zaletel v jeklen drog na dvorišču vojašnice. kino 3 Gorica VERDI 15.00-22.00 »Greystoke, la leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«. VITTORIA 16.00-22.00 »Brividi erotici di una minorenne«. Prepovedan mladini pod 18. letom. ., CORSO 15.30-22.00 »Indiana Jones h tempio maledetto«. Tržič PRINCIPE 15.00-22.00 »Scuola di polizia«. . EXCELSIOR 14.00-22.00 »Windsuri-il vento nelle mani«. COMUNALE 16.00-22.00 »Noi tre«. Nova Gorica in okolico SOČA 10.00 »Kekec«. Ob 16.00-18°° 20.00 »Meč, ki prinaša smrt«. SVOBODA 16.00 »Kekec«. Ob 18.00" 20.00 »Conan«. DESKLE 16.30 »Tom v skok, JeriY v jok«. Ob 18.00 »Ben Hur«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tele»0 40-497. POGREBI , Jutri ob 9.30 Marija Zorzut v Mažgon iz splošne bolnišnice. Člani kluba Kraški krti sc P« družujejo žalovanju svojcev in P jateljev ob tragični smrti RICCARDA ZOLIE Čudno zadržanje tržaškega občinstva ob koncertu avstrijskega orkestra Kdor je v sredo zvečer sledil v tržakšem gledališču Verdi simfoničnemu koncertu orkestra »Briickner iz Linza« v Avstriji, verjetno ni mogel mimo nekaterih zapažanj o tržaškem glasbenem občinstvu. Najprej ve Ija zabeležiti, da se je na sicer pozno napoved prireditve v sodelovanju meddeželne in mednarodne delovne skupnosti Alpe Adria in ljubljanskega Cankarjevega doma, menda glavnega gostitelja turneje omenjenega orkestra, odzvalo v zelo skromnem številu. Je bila skromnemu obisku šibka informacija edini vzrok? So nemara tržaški poslušalci do take mere vklenjeni v železno sr a j c° — staro navado zgolj spomladanske simfonične sezone, da jih nenadna napoved preprosto meče s tira? Kam potem s tolikanj opevano privrženostjo Tržačanov srednjeevropskemu kulturnemu utripu? Je morebiti koga spreletelo pregrenko spoznanje odrinjenosti tržaškega prostora ob postanku avstrijskih glasbenikov na poti v Ljubljano? Je koga zadržalo doma ljubosumje, prizadel zaton prapravic? Je morda koga zbodlo, da si je avstrijski orkester »drznil« vključiti v spored skladbo sodobnega slovenskega ustvarjalca? Bodi že tako ali drugače, Tržačani se tokrat res nismo odrezali; verjetno Pa bo še treba ničkoliko podobnih iztreznitvenih trenutkov, preden bo zavest o potrebi resne prevetritve v mestnem kulturnem življenju prodrla do odgovornih ljudi v javni upravi. Skladba za orkester 30-letnega Ljubljančana Uroša dojka je nastala pred 4 leti, nedavno pa je doživela laskavo priznanje na linškem tekmovanju v okrilju po-®Pd delovne skupnosti Alpe Adria. Skladba vzbrsti iz skromne melodične zasnove, ki jo spočetka ponudi orkestru oboa; kmalu se iz tega jedra razrase bohotno imitacijsko tkivo. Slednje je spričo svoje razdrobljenosti komaj še razvidno, zato učinkuje prej kot osnovno barvno ozadje: čezenj preliva avtor mnogotere odtenke orkestrske barvitosti ob dragocenem prispevku tolkal. Delo je kot orkestrski esej zanimivo, ne bi pa mogli trditi, da se odlikuje po osredotočenosti navdiha. Res pa je sicer, da bi bolj dodelana izvedba verjetno prepričljive je izzvenela. Prvi del sporeda je izčrpala Mozartova Simfonija concertante v S duru za violino, violo in orkester KV 364. Ob dirigentu Romanu Zeilingerju sta kot solista nastopila violinist Heinz Haunold in violinist Walter Haas, sicer člana orkestra. Občudovali smo zvočno zli-tost yrkestra, njegovo skladno ubranost s plemenito podanima solističnima vlogama, pogrešali pa smo ščepec Mozartove iskrivosti že pri samem tempu, da poedinih ritmičnih vzorcev niti ne omenjamo. Tudi sklepna skladba, Briicknerjeva četrta simfonija v ■ S duru je legla nad poslušalce prej kot neka sicer členovita a negibna gmota, nikarte kot mogočni tok, ki naj v svoje vrtince nezadržno ponese poslušalčevo doživljanje. Včasih se nam je celo zazdelo, da se je sam orkester želel nestrpno otresti zdaj pretogih, zdaj preohlapnih dirigentovih vajeti in se prosto predati očarljivi sapi Briicknerjeve »romantične« mojstrovine. Na stop avstrijskih gostov morda ni izpolnil vseh obetov ob napovedi. Tudi tržaško občinstvo jih ni. Škoda pa bi bilo, če bi zaradi tega usahnil zarodek glasbenega sodelovanja v prostoru Alpe Adria. Skromen začetek naj odgovorne ljudi rajši spodbudi k še vztrajnejšemu delu in izpopolnjevanju. Tudi v Trstu. RAVEL KODRIČ revije - revije - revije - revije Mladika 8 Uvod 8. številke letošnje Mladike je posvečen Dragi, v bistvu gre bolj za impresije zapisovalke Ester Sferko kot pa za neko analizo letošnjih Študijskih dni. Objavljenih je tudi več fotografij dogodka. Novelo je tokrat prispeval Pavle Zidar, in sicer z naslovom Tast. Jelka Cveblar je zapisala polemični članek Kremeniti Slovenci. Bistvena Cvelbarina teza je, da »svoje slovenstvo ločujemo od praktičnega življenja.« Pavle Merku nadaljuje svojo rubriko Imena naših krajev, tokrat obravnava Dolino, v »prilogi« Rast beremo v uvodnem sestavku zapis »ša'a, vrata v svet«, ki ugotavlja, da se v šolah dijaki bolje učijo in da je višja šola pridobila na vrednosti. V rubriki »Pod zbiralno lečo« objavlja Mladika razne odlomke iz slovenske publicistike. Martin Jevnikar tokrat ocenjuje roman Borisa Pahorja V labirintu, pesniško zbirko beneškega pesnika Valentina Birtiga - Zdravka »Spomin na dom« in knjigo Marija Maverja »Vinka Bedi Čiča pogled nazaj«. Osnova knjige je intervju s pesnikom, poleg tega je v njej nekaj pesmi, pa še Bedičičeva bibliografija, ki kaže na dokaj plodno pesnikovo delo. Ob za ključku je objavljenih še nekaj ocen knjig in slikarskih razstav, (am) Sodobnost 10 Deseta številka Sodobnosti objavlja v uvodu razmišljanja Bojana Štiha z naslovom »Skica za besedo o Dragi«, ki ga je šftih prebral na letošnjih Študijskih dnevih v Finžgarjevem domu na Opčinah. Gre za razmišljanje o nekaterih vprašanjih, ki se dotikajo današnje usode Slovencev. O Štihovem briljanstnem in polemičnem eseju smo že pisali, ko smo ocenjevali Drago. Več prispevkov je seveda literarnih, saj objavljamo pesmi ali prozo Ervin Fritz, Pavle Zidar, Igor Likar, Barbara Suša, Veno Taufer pa objavlja prevode nekaterih pesmi Miloša Cmjanskega. Izmed študij in esejev bi omenili drugi del študije Janka Kosa »Znanost in vera kot kulturni problem«. Ob tem vprašanju se Kos zaustavi tudi ob pogledih, ki so jih o veri zapisali slovenski pisci, kot so Prešeren, Canka.r Vidmar in drugi. Večkrat gre bolj za odnos med svobodomiselnostjo in vero, kar je seveda nekaj drugega kot pa odnos znanost in vera. Diagonale paracels TRST — Tržaški gledališčniki so Zil('eli s pripravami za drugo letošnjo Premiero. Gre za odrski prvenec I-vanke Hergoldove, ki je svoje delo naslovila Paracels in ga podnaslovila * nekoliko skrivnostnim »geslom« — osklepiju smo dolžni petelina. Režiser nove premiere Slovenskega stalnega gledališča je Boris Kobal, ateremu pomaga dramaturg Aleksander Zorn. Osemdesetletnica koroškega društva CELOVEC — Pred dnevi je SPD yez(\a praznovala 80-letnico svojega “stoja. To slovensko društvo je bilo jStanovijen,, v Hodišah 10. aprila ■j I tn od takrat vztraja pri svojem eiu j,, kultiviranju slovenske bese-e in izročila v kraju in državi, ki 0vencem ni najbolj naklonjena. Slavnostne prireditve se' je prejš-zi°, ncVri<*IUln 'n nevrednem v sloven-l11)..m. kulturnem svetu. Tudi v tej Tar '■ l,osveča največ »pozornosti« as“ Kermaunerju in soustvarjal-Nove revije, svoje bodice, ozi- roma bliske pa pošilja tudi v naše zamejstvo, predvsem v Drago in Borisu Pahorju . . . Dramatizacija Pregljevega »Plebanusa« v Novi Gorici NOVA GORICA — Za začetek, 8. t. m., je v Novi Gorici predvidena premiera dramatizacije Pregljevega romana »Plebanus Joannes«. Znamenito delo primorskega pisatelja je za oder priredil Matjaž. Kmecl, režiser predstave pa je Dušan Mlakar. Z uprizoritvijo bo Primorsko gledališče počastilo stoletnico rojstva Ivana Preglja. Novi leksikon Cankarjeve založbe Svetovna književnost Cankarjeva založba izdaja posebno zbirko malih leksikonov, ki so se zaradi praktičnosti in uspešnosti dobro uveljavili. Zdaj smo v tej zbirki leksikonov dobili leksikon posvečen Svetovni književnosti. Čeprav ima knjiga dvojni obseg ostalih leksikalnih izdaj te zbirke, gre še vedno za mali leksikon. Obsega namreč 2000 gesel, ki naj žari os te osnovnim potrebam po spoznavanju svetovne književnosti in njenih predstavnikov. Osnovno vodilo je bilo to, da naj leksikon prinesé podatke o avtorjih, ki so pomembni Kulturna panorama V rubriki koprske TV »Kulturna panorama« bo v sredo, 7. t.m. častni gost oddaje Umberto Orsini. Oddaja je na sporedu ob 19.50 za svetovno književnost. Obenem naj predstavi avtorje, ki so pomembni za posamezne nacionalne književnosti, čeprav njihov prispevek svetovni književnosti ni največji. Avtorica leksikona je s posebnim poudarkom upoštevala avtorje evropsko-ameriš-kega kroga xtudi južnoameriškega), ki so nam bližji in so tudi bolj znani. Vendar pa leksikon prinaša podatke tudi o literaturnih ustvarjalcih Afrike, pa Japonske in Kitajske. Vsako geslo na kratko predstavlja posameznega avtorja. Poleg življe-njepisnih podatkov so predstavljena njegova poglavitna dela, z letnico izida, dodan je slovenski naslov, deloma originalen (če je delo že izšlo v slovenskem prevodu), deloma v približnem prevodu. Prikazan je tudi pomen predstavljenega pisatelja, pesnika ali esejista za svetovno ali za njegovo domačo književnost.Gesla o zanimivejših avtorjih pa so dopolnjena s širšimi izbori njihovih del ob robu strani. Pri tem se obseg predstavitve posameznega avtorja ne ravna vedno po njegovem pomenu, temveč je odvisen tudi od drugih okoliščin, predvsem razpoložljivih podatkov o posameznih avtorjih. Tako so npr. upoštevani že nekateri po datiti, ki so jih sodelavci bodočega velikega leksikona o svetovni književnosti (ki je v pripravi), napisali prav za to izdajo. Kot rečeno, je mali leksikon svetovne književnosti avtorizirana priredba po različnih virih, domačih in tujih. Avtorica pa je upoštevala tudi bibliografijo svetovne književnosti, ki jo je pred leti sestavil prof. Stanislav Kos iz Maribora in ki pokriva tista obdobja, ki pri nas še niso bila sistematično obdelana. Sl. Ru. Zbirka Hram Do 20. t.m. ugoden popust pri nakupu Založba Mladinska knjiga je dala v svet novo leposlovno zbirko, ki jo je poimenovala HRAM. Gre za petdeset izbranih slovenskih romanov, ki označujejo 150 let slovenskega romanopisja. Za tako široko in kakovostno zasnovan izbor so poskrbeli dr. Matjaž Kmecl, ilr. Jože Koruza in prof. Janez Mušič. , Pri tej novi zbirki je že sam izbor •avtorjev porok za kakovost, poleg tega pa je treba opozoriti tudi na dejstvo, da imajo vsa dela spremne študije in podatke o avtorjih, kar kaže po drugi plati še na strokovno neoporečnost zbirke. Zbirka HRAM bo izhajala pet let. Vsako leto bosta zagledala dan dva »svežnja« po pet knjig. In tako je sedaj pred nami že prvi paket, za katerega ponuja TRŽAŠKA KNJIGARNA izredne pogoje nakupa. Celoten prvi letnik si je moč zagotoviti po znatno nižji ceni od siceršnje. Pogoj je en sam: do 20. NOVEMBRA je treba naročiti knjige iz zbirke HRAM in namesto 130.000 lir, kolikor bo deset knjig stalo v prosti prodaji, plačati samo 100.000 lit, kar je že na prvi pogled jasno, da gre za znaten prihranek. Za konec si oglejmo še, katera* pisateljska imena so zastopana v prvem letniku, ki bo obogatil vašo knjižnico in nudil trajni umetniški užitek: Vitomil Zupan, Drago Jančar, Juš Kozak, Janez Cigler, Janko Kersnik, Vladimir Kavčič, Ciril Kosmač, Prežihov Voranc, Josip Stritar in Mira Mihelič. Priložnosti nikakor ne gre zamuditi, zato zavrtite tel. številko TRŽAŠKE KNJIGARNE (732487), ali se kar zglasite v Ul. sv. Frančiška 20, kjer vam bodo dali še vse dodatne potrebne informacije. TONE SVETINA Mecf nebom in peK/om --------------- 286_________________ ha i!^pomnim se, množica je res gnetljiva in nagnje-jo k slepilom. Vendar, kakor se da naglo pridobiti, tri tudi izgubiš. Danes kriče "gor z njimi”, juhi Z niimi’ v Pesek”. Duce je bil fantast, ki ]t0|nl"°li upošteval realnih sil; prav toliko je bil nor Za !?ltler. Ni upošteval dejstev, zato je ves narod dra ia* v zm°t<> in poraz. Toda vojne še ni konec, ki ®a- Res je, da so dejstva objektivna stvarnost, pacPa si jo razlaga vsak po svoje... Vem, da je ta ec vlade uvod v kapitulacijo na vseh frontah.« p0r “Saj nam nič drugega ne preostane; naj se za je q- hemške cilje žrtvujemo do konca? Pred kratkim da •Ce*'ov znanec povedal zanimivo misel. Rekel je, p0jJe Parjenje rimskega mišljenja s tevtonskim po-hesmisel, ki lahko rodi samo spakedranost duha. ligeJ|evt°nsk° mišljenje je na videz logično in intero n -j°’. v hiem pa je skrita napaka, ki se pokaže, futi aei° fh-hh-tiki do velike moči. Takrat dobijo pe-priià^v11 ac*oma so čez vse, tudi čez svoje sodelujoče elje, celo v himni so izrazili svojo večvrednost, ki jih bo pokopala. Romantični zanesenjaki so prepričani, da je njihova iluzija resnica, za katero se bodo dali ubiti — a prej bi pobili polovico sveta. Duce je nasedel temu mišljenju, na srečo pa je večina Italijanov bolj prožnih in niso vdani igri na vse ali nič ter ne marajo Nemcev.« »Tudi jaz jih ne maram, draga Lorat Povem ti pa, da nas odslej nadvse sovražijo. Bojim se jih. Tudi tebi in očetu, ki sta zahodnjaško usmerjena, so nevarni. Jaz se jim ne bom pridružil. Rekla si, da sem se danes znova rodil. Torej izjavljam, da pripadam tebi in nobeni vladi.« » Enrico, kako te ljubim, ko se naglo spreminjaš v civilista! Menjaš svoj osebni moto življenja. Kajti človek, ki hoče vedno pripadati le samemu sebi, ne more pripadati drugim, temveč le drugi njemu; samozvana superiornost, ki se slej ali prej podre. Nazadnje se boš iz policista spremenil v človeka, v normalnega Italijana.« »Kaj pa misliš, da sem bil do sedaj zverina, in celo nenormalna?« »Ne, Enrico, to je prelepo ime za policaja. Sam veš, kaj ste počenjali z ljudmi v imenu nekih višjih idej in države ter se pri tem sklicevali na pravo.« »Lora, bodi, prizanesljiva in ne jezi me v urah preizkušnje. Sem kot rak, ki se je pravkar prelevil, občutljiv za vsako besedo.« »Moram te utrditi. Sedaj si pod skalo v mojem skrivališču. Kako boš reagiral, ko se prikažeš na ulico?« »Ne boj se, prilagodil se bom novim silam, no- vim odnosom in novim ljudem, kar je bistveno za človeka s političnim talentom.« »Sem te jaz spremenila sebi v prid? Malo bolj so te razmere spravile k pameti.« »Ne boj se zame. Tudi pravnike bodo potrebovali, če jim bodo policaji, ki preveč vedo, v napoto. Pravici, s katero bodo močnejši vsiljevali voljo šibkejšim z močjo zakona, bom Lahko služil pod kakršnim koli režimom. Glavno je, da ne bom nikoli verjel v noben režim, ker je tudi najboljši slab. Kar vzame država v roke, se spremeni v svoje nasprotje. Sedaj oba veva, kako so dvajset let deLali drek iz zlata in zapravili državo.« »K pameti prihajaš, dragi, iz fašista postajaš anarholiberalec. « Če bi bil moj oče to trdil pred nekaj leti, bi bil ti prepričan, da ga je treba zapreti.« Losanna je izpraznil čašo penečega se vina, ki mu je pognalo rdečico v lica, in rekel: »Naj se tvoj oče ne veseli prezgodaj. Zdi se mi, da je prenaglo pomolil glavo iz luknje in se pokazal v pravi luči. Vi, bogataši, buržuji, se obnašate tako, kot da se boste že jutri srečali z Američani na tržaških ulicah.« »Prišli bodo kmalu in premagali bodo ves svet. Obožujem Ameriko, to je zemlja svobode in tisočerih možnosti.« »Kar obožuj jo. Zapomni pa si, da se bomo prej srečali z Nemci ali celo z Rusi. »Ne straši me, Enrico. Nemci bodo kratkotrajno, prehodno zlo. Moč Zahoda je začela rasti.« »Ponavljaš besede svojega očeta in njegovih senilnih prijateljev.« Prijateljska nogometna tekma ITALIJA RAZOČARALA V ŠVICI ŠVICA — ITALIJA 1:1 (1:1) STRELCA: Cabrini v 7. min., Bregy v 43. min. ŠVICA : Engel, Rietmann, Schallibaum, VVehrli, Geiger, Hermann, Bregy, De-castel, Sutter (od 62. min. Matthey), Ponte, Zwicker (od 71. min. Braschler). ITALUA: Tancredi, Bergami, Cabrini, Bagni, Vierchowod, Scirea, Conti (od 62. min. Dossena), Sabato (od 77. min. Righetti), Rossi, Di Gennaro, Altobelli. SODNIK: Evangelista (Kan.); KOTI: 6:6; GLEDALCEV: 20 tisoč. Danes v košarkarskem prvenstvu A-l lige Stefanel - Australian LAUSANNE — Mehika je še daleč, tako da Bearzot lahko še marsikaj spremeni. Po včerajšnji predstavi »azzurrov« proti Švici bi to moral verjetno tudi narediti, vendar je še pred kratkim izjavljal, da za radikalnejše spremembe ni več časa in tako si lahko nadejamo, da bo s to ekipo v glavnem tudi nadaljeval. Vsekakor ga čaka še precej dela. V začetku prvega polčasa so Italijani sicer kar solidno igrali, nalogo pa jim je gotovo olajšal Cabrini, ki je že v 7. minuti premagal Engela. Sredina je bila zanesljiva, akcije so bile učinkovite in dobro izpeljane. Vendar ne gre pozabiti, koga so imeli na drugi strani, čeprav je no- gomet tudi v Švici naredil precejšen korak naprej. Vse drugačno sliko so Italijani pokazali v drugem polčasu. Domačini, ki so pred odmorom izenačili z lepim strelom Bregy ja, so namreč nadaljevali precej odločneje, njihove akcije so bile učinkovitejše in prodornejše, pokazali so solidno tehnično in taktično pripravljenost ter večkrat spravili v nevarnost Tancredi je va vrata. Proti koncu je ritem precej upadel, »azzurri« pa so ob gromkih žvižgih številnih italijanskih izseljencev očitno pokazali, da jim je neodločen izid dovolj. Švicarji so sicer bili nekoliko bolj aktivni, a tudi njim je delitev točk s srvetovnim prvakom prišla prav. FIFA zaključila preiskavo o tekmi Italija - Kamerun RIM — Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je zaključila preiskavo glede tekme SP v Španiji med Italijo in Kamerunom. »V tem srečanju ni bilo nikakršnih neregularnosti,« je izjavil sam predsednik mednarodne nogometne zveze Joao Havelange, ki se te dni v Rimu mudi na delovnem sestanku v okviru priprav na SP leta 1990, ki bo v Italiji. Čez mesec dni in pol Bettega že na igrišču? NOVARA — Robertu Bettegi, ki se je predvčerajšnjim težje poškodoval v prometni nesreči, gre odločno na bolje. »Bettega je izven življenjske nevarnosti,« je dejal dr. Franco Regalia, ki zdravi bivšega Juventusove-ga nogometaša. »Bettega bi lahko celo stopil na igrišče že čez mesec in pol,« je še dejal zdravnik. Stefanel - Australian, Trst - Videm. Obnavlja se tradicionalni košarkarski boj med tema mestoma, ki sta v zadnjih letih imeli bogato, toda tudi težko »košarkarsko zgodovino«. Letos sta obe moštvi startali s ciljem, da se rešita pred izpadom iz lige. Videmčani so medtem že zbrali šest točk in tudi okrepili moštvo z bivšim članom Los Angeles Lakersa Swe-nom Naterjem. Tržačani pa so v petih kolih osvojili le dve točki (doma proti Simacu) in zato je zanje današnje srečanje z Videmčani še kako pomembno. S Stefanelom bo zopet igral Američan Dillon, ki je o-kreval po poškodbi, in to je vlilo v vrste tržaškega moštva nekaj optimizma. Seveda najtežja naloga za De Si-stijeve varovance bo kako zaustaviti najboljšega strelca videmskega moštva Dražena Dalipagica, ki je v petih kolih dosegel poprečno na tekmo po 41,2 točke. Po četrtkovi zmagi v zaostali tekmi 1. kola v Trevisu proti Benettonu ima goriš ki Segafredo v A-2 ligi možnost, da danes doma proti moštvu Istituto Fermi iz Perugie osvoji nov par točk in se prerine pod sam vrh prvenstvene lestvice. DANAŠNJI SPORED (17.30) A-l LIGA: Stefanel - Australian; Granaiolo - Bancaroma; Bertoni - In-desit; Jolly colombaia - Riunite; Peroni - Yoga ; Mu Lat - Simac ; Honky -Marr. VČERAJ : Scavolini - Ciaocrem. 86:88 (35:41). A-2 LIGA: Segafredo - Istituto Fermi; Brescia - Pepper; Latini - Rieti; Reyer - OTC; Mister Day - Cida; Succhi G - Landsystem; Viola - Spon-dilatte; Master V - Benetton. Italijanke izločene BENETKE — Tretji dan mednarodnega namiznoteniškega prvenstva I-talije so bili na sporedu posamezniki. Pri moških sta se uvrstila med šestnajsterico samo Roberto Giontel-la in Rosario Troilo. Vsi ostali so bili žal iztočeni, kot tudi vse ženske, med katerimi tudi članica Marina Cergol, ki je izgubila s Francozinjo Saunot s 3:2. Prva jugoslovanska košarkarska liga Gibona boljša od C. zvezde V 1. kolu ženske odbojkarske C-l lige Sloga slabo začela V včerajšnjem 7. kolu v 1. jugoslovanski košarkarski ligi ni prišlo do presenečenj. Na derbiju v Zagrebu med domačo Cibono in Crveno zvezdo so Beograjčani, ki so v prvem pol času zgubljali tudi za 15 točk, proti koncu nasprotnika sicer dohiteli in je že kazalo, da ga bodo tudi prehiteli, vendar sta Dražen in Aca Petrovič z natančnimi meti spravila na kolena Žeravičeve varovance. Izenačeno je bito tudi srečanje v čačku med Borcem in Jugoplastiko, saj so Spličani klonili le za eno samo točko. IZIDI 7. KOLA Gibona - Crvena zvezda 98:92 (56 proti 54), Zadar IMT 97:84 (46:43), Borac - Jugoplastika 102:101 (50:52), Partizan - Šibenka 105:84 (38:33), Sloga - Budučnost 83:84 (42:46). Tekma med Radničkim in Bosno bo danes. Dragocena zmaga Olimpije Smelt Borovo — Olimpija Smelt 82:90 (37:42) OLIMPIJA SMELT: Ti cinger, Blaznik 1, Zdovc 10, Kompara, Kljajič, Subotič 18, Hauptman, Todorovič, Rojko, Vilfan 20, Kotnik 15, Kovačevič 24. BOROVO — Ljubljanska Olimpija Smelt je na sinočnjem gostovanju pri Borovu, ki je doslej doživel le en poraz in je bil med petimi vodilnimi ekipami 1. B lige, jasno pokazala, da je trdno odločena ostati med moštvi, ki se bodo potegovale za napredovanje. Še zlasti solidno sta svojo nalo go opravila Vilfan in pa veteran Kovačevič, Breg in Breg — Calderara Ceam 0:3 (7:15, 6:15, 8:15) TRAJANJE SETOV: 26, 19, 26. BREG: Žerjal, Stepančič, D., V. in K. Kocjančič, Rauber, Furlanič, Slavec, Debenjak, Kus. V svojem prvem letošnjem prvenstvenem nastopu so Brežanke doživele prepričljiv poraz. Gostje, novinke v ligi, so se izkazale kot homogena ekipa, ki v vsakem trenutku ve, kaj hoče. Dolinčanke so po drugi strani delovale premalo prepričljivo in so predvsem odpovedale v napadu. Če k temu dodamo se precej zgrešenih servisov in nezanesljivo igro v obrambi, drugačen izid ni bil mogoč. Prva tekma je torej pokazala, da bo letošnje prvenstvo precej težje od lanskega in da bo treba mnogo več trenirati, če bodo Brežanke hotele do- seči tisti cilj, ki so si ga zadale. (R. Gruden) Sloga — Audace Mizar Boschi Bologna 0:3 (7:15, 7:15, 5:15) TRAJANJE SETOV: IV, 12' in 16’. SLOGA: Adam, Grgič, Milena in Tiziana Križmančič, Malalan, Milič, Sosič, Suzana in Valentina Vadali. Stogašice so tretjeligaško prvenstvo začele s porazom, kar pa je bilo tudi pričakovati. Ekipa iz Bologne nedvomno sodi med najmočnejše šesterke te skupine in to je potrdilo tudi razmerje sil na igrišču. Na začetku vseh treh nizov so se stogašice sicer enakovredno kosale z nasprotnicami, vendar je premoč Bo-lonjčank kmalu prišla na dan. Našo ekipo je zlasti pokopal slab sprejem, saj igralke večkrat nikakor niso mogle ustaviti odličnih servisov nasprotnic. (Inka) Samo točka za Cividin SEVERNA SKUPINA V moški A ligi so odigrali 4. kolo. Izidi: Forst - Loacker Bočen, preložena, Rovereto - Cividin 14:14, Jom-sa Rimini - Brado 21:20, Gottodomus Rubiera - Parimor Bologna 27:24. LESTVICA: Parimor Bologna 6, Cividin in Cottomodus 5, Loacker Bočen in Trentino Frutta Rovereto 4, Forst in Jomsa Rimini 2, Bardo 0. CUS Turin zmagal TURIN — V prvem kolu odbojkarskega tekmovanja v pokalu prvakov je italijanski prvak CUS iz Turina premagal Sanitas Real s 3:0 (5, 10 in 11). MLADINKE Dom Agorest — Olympia 3:1 (10:15, 15:5, 15:12, 15:6) DOM AGOREST: Orel, Roner, Za-vadlal, Plet, Kocjančič, Mulič, Primožič, Degrassi, Primožič. OLYMPIA: Bertolini, Mažgon, Šuligoj, Klanjšček, Doktorič, Olivo, Antoni. Po prvem setu je zgledalo, da bo slovenski derbi pripadel Olympii, vendar so nato igralke te ekipe zagrešile celo vrsto napak in prepustile zmago someščankam. Pri Domu Agorest smo opazili določen napredek v igri, toda v ključnih trenutkih igralke še delajo najosnovnejše napake. Kljub temu je bilo srečanje zanimivo, kar glede na starost igralk, daje upati, da bomo na Goriškem v bodoče priča še kakovostnejšim tekmam. (Lero) Prevenire — Sloga 0:3 (9:15, 1:15, 14:16) TRAJANJE SETOV: 21, 10, 30. SLOGA: Cipollino, Michela in Valentina Drnovšček, Guštin, Križmančič, Milkovič, Mi jot, Morpurgo, Pu-rič, Sosič, Susič, Vaiali. Mlade stogašice so brez težav premagale tržaški Prevenire in tako še utrdile svojo končno drugo mesto na lestvici. Slogina zmaga ni bila nikoli v dvomu. (Inka) DEKLICE CUS — Friulexport 0:3 (1:15, 5:15, 1:15) FRIULEXPORT: Pertot, Foraus, Ušaj, Ukmar, 'Žerjal, Veni er, Garbini, D’Ambrogio. Na poti k osvojitvi pokrajinskega naslova je Friulexport opravil še eno formalnost. V pičlih 36 minutah je zlahka premagal CUS CGS — Breg 0:3 (1:15, 6:15, 2:15) TRAJANJE SETOV: 9’, 10' in 8’. BREG: Elena Žerjal, Elizabet Žerjal, Zobec, Tavčar, Maranzina, Mal-menval, Komar, Možina. V tekmi dveh neenakovrednih nasprotnikov je bilo Brežankam za zmago potrebno le dobro serviranje. DEČKI Sloga — Volley Club 3:0 (15:1, 15:0, 15:0) TRAJANJE SETOV: 10, 8, 6. SLOGA: Čač, Gulič, Hrovatin, Ipavec, Kerpan, Komar, Sain, Tognetti. Ob tej ponovni Slogini zmagi res ni veliko povedati. Dejstvo, da je na sprotnik v treh setih osvojil le eno samo točko, dovolj zgovorno priča o razmerju moči na igrišču. (Inka) S predavanja dr. Petroviča v Gorici Neugodno o vrhunskem športu V sredo zvečer je Odbor za telesno kulturo pri SKGZ priredil srečanje med profesorji telesne vzgoje, člani odborov ZSŠDI, novinarji in dr. Krešimirom Petrovičem s Fakultete za telesno kulturo iz Ljubljane. Sestanek je bdi na sedežu Zveze kulturnih društev v Ul. Croce v Gorici. Namen pobude je bil zbrati kadre iz telesne kulture na Goriškem na razpravi o smernicah, ki jih ubira tekmovalni šport v zadnjem desetletju v Evropi in svetu. Kaže se potreba po posredovanju podatkov in po izpopolnjevanju tudi tistih, ki vodijo v tem obdobju našo telesno kulturo in ki po navadi skrbijo za izpopolnjevanje vadbenih in odborni-ških kadrov. V 3. kolu košarkarskega promocijskega prvenstva Nepričakovan uspeh borovcev in poletovcev Barcolana — Bor Radenska 70:76 (36:34) BOR: Sosič 20 (4:6), Klobas 9 (3:4)., Volk, Pregare, Čok 11 (1:2), Kneipp 9 (5:6), Pisani 2, Ražem 4 (0:1), Peretti 20 (6:8), Ganci ani. PON: Klobas (34), Kneipp (40); PM: 19:27. METI za 3 točke: Sosič 2. Košarkarji Bora Radenske so nepričakovano, toda povsem zasluženo osvojili predragoceni točki na neugodnem igrišču Barcolane. Naši so začeli prepričljivo in spravili v težave domačine, predvsem z zelo angažirano in zbrano obrambo mož - moža, ki so jo predvajali skoraj ves prvi polčas. V končnih minutah prvega dela tekme so domačini nadoknadili majhno prednost borovcev in šli na odmor z dvema točkama prednosti. MLADINSKI NOGOMET CICIBANI: Breg - S. Andrea 2:2 (0:1); Primorje - Maggesano 1:2 (0:1) MLAJŠI CICIBANI: Breg - Domio 7:2 (4:2). V drugem delu tekme so borovci nadaljevali z dobro igro in se povečali angažiranost v obrambi. Z zelo mobilno cono 1-2-2 so nasprotnikom prestregli več pomembnih žog in pridobili kakih 10 - 12 točk prednosti z zelo hitrimi protinapadi. Barcolana nikakor ni vrgla puške v koruzo in je ves čias ogrožala Borov koš, toda po zaslugi Sosiča in Berettija, ki sta v najbolj perečih trenutkih dosegla nekaj pomembnih košev, so naši košarkarji uspeli ohraniti pridobljeno prednost in tako osvojili reš zasluženo zmago, ki bo dobro dela tudi za splošno počutje in samozavest v ekipi. Poudarili bi še enkrat, da je to bila ekipna zmaga, ki so jo Vatovčevi varovanci dosegli predvsem z zelo dobro igro v obrambi, kajti v napadu tokrat niso bili tako natančni kot v prejšnjih srečanjih. (Cancia) Inter Milje — Polet 61:62 (35:29) POLET: F. Tavčar 10, Gregori 8 (2:2), Krpan, R. Tavčar 15 (1:2), Sancin 14 (2:4), Malalan 6, L. Tav- čar 3, Ferluga, Fabčič, Daneu. Košarkarji Poleta so z izrednim in neverjetnim zaključkom premagali peterko Inter ja sredi Milj. Domačini so po prvem polčasu vodili s 6 točkami in skoraj vso drugo polovico srečanja imeli tudi 12 točk prednosti. Vendar se poletovci niso predali, kljub temu da sta morala Gregori in Franco Tavčar predčasno z igrišča. Prednost domačinov je stalno kopnela in poletovci so dosegli zmagoviti koš prav v zadnji sekundi srečanja po uspešnem metu mladega Malalana. Košarkarje Poleta moramo tokrat prav vse pohvaliti za izredno požrtvovalnost, še posebej pa kapetana Rudija Tavčarja, ki letos igra vse bolje. (S. Tavčar) Kontovel Electronic Shop — Scoglietto 91:97 (40:54) KONTOVEL: Ban 26, Emili 22, Kneipp 2, Lisjak 7, Čuk 15, Danieli, Aleksander Emili 2, Štoka 12, Pupis 5, Caharija. PM: 16:21; METI za 3 točke: Ban 1, Emili 2; PON: Lisjak (37), Čuk (37), Štoka (38). SODNIKA: Cerebuch, Della Torre. Kontovelci so v prvem polčasu i grali zmedeno v napadu, kar je se veda izkoristil nasprotnik, ki je z a-gresivno igro v obrambi prestregel veliko žog in z lahkoto uhajal na koš. Ob koncu prvega polčasa je bila tako razlika 14 točk v korist Scoglietta. V drugem delu igre so Kontovelci nadaljevali bolj organizirano in z natančnimi meti Bana in Emilija nadoknadili zamujeno ter v 15. min. tudi izenačili pri rezultatu 77:77. Prav v teh kočljivih trenutkih so vsi trije najvišji Kontovelovi košarkarji naredili peto osebno napako in s tem tudi zapravili vse možnosti, da bi lahko tekmo osvojili. Dobro sta igrala predvsem Ban in Emili. (D. Starc) MLADINSKA KOŠARKA MLADINCI: Scoglietto - Kontovel Electronic Shop B 48:55 (32:34); DEČKI: Santos - Sokol 69:65. Dr. Krešimir Petrovič predava na ljubljanski fakulteti za telesno kulturo sociologijo športa; poleg tega je član mednarodnih ustanov, ki se ba-vijo z organizacijo in razvojem S1" balnih dejavnostih, je pisec strokovnih knjig in raziskovalec. Petrovičeva ocena teženj tekmovalnega športa F precej zaskrbljujoča ob pojavu skrajnega tehnicizma v nasprotju z ustvarjalnostjo, do napadalnosti namesto tovariškega merjenja sposobnosti, no subjektivnosti v sojenju v panogah-ki niso podvržene uri in metru, oD pojavih pogojevanja mecenov - s pom sorjev, ob uživanju najrazličnejših snovi za preseganje zmožnosti pljuf-srca, jeter in živčevja. Ob zanikanju človečnosti, povezanim z mitom P°" trošništva in izidom ani je se tekmovalni šport v svetovnih merilih vzporeja z brezciljnostjo tehnologije ?n politike. Seveda tiste tehnologije m tiste politike, ki vodita na rob nuklearnega propada. Razvozlanja nastalega klobčiča ne smemo iskati v enostavnem vračanju na dobra star načela, ker so morda celo krivična-Prizadevati se je treba za zmago duha in človečnosti nad rekordom 28 vsako ceno. _ . Prisotni so obogatili razmišljanja ® primerjavo in vzporejan jem svetovnih in domačih pojavov pa tudi s samm niktostjo nekaterih vidikov telesn kulture manjšinske narodnostne skupnosti. (R.A.) Uveljavitev Jamelj Športno društvo HGP Gorica je včeraj priredilo odbojkarski turnir 2 pokal delovne organizacije Hotels» gostinsko podjetje Gorica. Nastopi so štiri ekipe in sicer ŠD HGP, - . Iskra ter zamejski šesterki Jame J in Našega prapora. V finalu sta s srečali prav obe zamejski ekipi, boj ši pa so bili odbojkarji iz Jamelj- IZIDI: ŠD HGP - Jami je 1:2; ^ Iskra - Naš prapor 0:2. FINALE " 3. MESTO: ŠD HGP Gorica -Iskra 2:1. FINALE ZA 1. MESTU-Jamlje - Naš prapor 2:0. KONČNI VRSTNI RED p 1. Jamlje; 2. Naš prapor; 3. HGP Gorica; 4. ŠD Iskra. (E. Čurlim Ob alpinistični odpravi članov SPDTna Južno Anapurno Velik organizacijski napor Prav gotovo ste že slišali govoriti 0 Prvi slovenski zamejski odpravi v himalajsko pogorje, ki jo organizira naše planinsko društvo. ■Komaj teden dni je minilo, odkar |mo še vsi ljubitelji planin zbrali v Kulturnem domu in skupaj proslaviti tako pomemben jubilej kot je 80-letnica ustanovitve Slovenskega planinskega društva v Trstu. Ob prireditvi, in ob tej priložnosti Predstavitve 2 knjig iz planinske literature, si je društvo zaželelo proslaviti to obletnico z, lahko bi retiti, nenavadno pobudo. In za kaj ne? čeprav je za nekatere ta odprava P°stala že tedenski, da ne rečem vsakdanji argument, pa ostali v resnici prav malo vedo o njej. In mislimo, da je to trenutek, da o tej Pobudi spregovorimo v bolj obširni okliki in da seznanimo o tem vso naso javnost. Najprej nekaj besed o cilju samem. Goro, ki jo mislijo naši alpinisti osvojiti, je Južna Anapurna v gorski skupini Anapurn. Naj-ytiija gora te skupine je Anapurna T’ katero je naskakovala leta 1983 jugoslovanska odprava, ki pa zaradi vremenskih težav ni dosegla vrha. Not se verjetno spominjate, sta pri .odpravi sodelovala tudi dva naša alPmista. V dobi, ko so osvojitve osemtisoča-kov postale že skaro nekaj vsakdanjega, 7219 m Južne Anapurne ne vzbujajo velike senzacije. Treba pa Je omeniti, da ta odprava namerava osvojiti vrh po prvenstveni smetti ki teče po južno zahodnem gre-oenu. Greben sam pa naj bi bil z alpinističnega vidika najbolj logična Ppt, saj se oko na njem ustavi že °b prvem pogledu na goro. Na ni tjo nepomemben vrh pričajo številne odprave, ki so hotele osvo-hti to goro po južno zahodnem srebenu. Zadnja izmed teh je bila Japonska skupina, ki pa se je ustavila na višini 7000 m in se je morala obrniti zaradi prevelikih objek-vruh težav. V isti zasedbi so nato osegli vrh po južni strani, in si cer P° klasični smeri, ki so jo pr- vič preplezali Francozi leta 1964. Zgoraj navedeni podatki prav gotovo niso preveč navdušujoči in morda se vam bo zdela odprava na to goro nekaj drznega in tveganega. Kljub temu, in to izključujoč začetno navdušenje, pa je vseh osem članov odprave mnenja, da z dobro fizično kondicijo, katero si že nabirajo, treningi ter ugodnimi vremenskimi razmerami, je uspeh mogoč. Poleg težav, ki jih predstavlja vzpon kot tak in ki jih bodo morali alpinisti sami preučiti in se z njimi spoprijeti, pa bi bilo potrebno omeniti in poudariti težave, ki so drugačnega, nealpinističnega značaja, pa vendar neizbežne in ravno tako realne. Uresničitev odprave je vezana na vrsto birokratskih in tehničnih problemov. Zagotoviti si je treba dovoljenje za vzpon, izpolniti razne formularje, poslati seznam materiala in oris smeri. Zaradi tega pa so člani odprave že nekaj mesecev v stalnem pismenem kontaktu z nepalsko vlado. Poleg tega je treba vzpostaviti stike z raznimi specializiranimi trgovinami z alpinističnim materialom, in ne nazadnje, je tu v tudi finančni problem. V kolikor je taka pobuda vezana na velika gmotna sredstva, bo skušalo vodstvo SP DT senzibilizirati slovensko javnost ravno v tej smeri, saj se stroški celotne ekspedicije vrtijo okoli 30 milijonov lir. To vsoto bodo delno krili člani sami, ostalo pa si bodo skušali zagotoviti Že pred enim mesecem se je v ta namen pričela prodaja spominskih majčk, ki jih lahko dobite pri članih odprave ali pa v Tržaški knjigami. Kmalu ya bodo na razpolago tudi razglednice in nalepka. Glede na to, da je vsota res velika, pa se bodo člani obrnili tudi na nekatere gospodarske tvrdke. Mislim, da se vsi zavedajo važnosti tako široko zasnovanega načrta predvsem -če upoštevamo dejstvo, da so tisti, ki ga pripravljajo in ga bodo uresničili, člani slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Odmev, ki ga lahko ima ta himalajska odprava, povezan s pestrim delovanjem alpinističnega odseka SP DT, pripomore k uveljavitvi naše skupnosti v očeh italijanske večine in pa tudi matičnega naroda. DAVOR ŽUPANČIČ mnenje Aldo Rupel Načrti Zgradba organizirane telesne kulture je v glavnih potezah znana. Posameznice in posamezniki, ki se bavijo z raznimi panogami, moštva in skupine, odse ki, društva, Združenje, Odbor; vzpo-reano spadajo v ta oktnr gledalci in simpatizerji, starši, odborniki, novinarji s sredstvi obveščanja, podporniki bodisi kot fizične osebe ali ustanove in vaditelji; nepremičnine zaokrožajo seznam postavk, ki opredeljujejo področje telesne kulture. Za nekatere teh postavk točno vemo s čim se bavijo, čemu služijo in čemu bi morale zadostiti. Priznajmo pa si, da nam marsikdaj ni povsem jasno, čemu naj nekatere od teh na vedenih postavk služijo. Hujše posledice lahko predvidevamo, če ni so jasne ali znane vloge na ravni večjih skupin ali organiziranih sklopov. če recimo društvom ni znana v potankosti vloga Združenja, če Z druženju ni jasno, kakšna stališča naj zavzema do podpornikov, če sred-sredstvom obveščanja niso poznane smernice telesnokultumega gibanja, če vaditeljem niso jasna vzgojna na čela poleg tehničnih navodil varovancem, če Odboru za telesno kulturo pri SKGZ ni jasno, kaj naj dela. Od priprav na ustanovitev, ob sami ustanovitvi in tudi kasneje so obstajala različna mnenja o vlogi Od bora. Šla so od bojazni, da bo novi organ služil preverjanju dela »nižjih« organizacijskih oblik, do zahteve naj bi Odbor reševal vse pomanjkljivosti znotraj in zunaj teles-nokulturnega sistema, ki je opisan v uvodu. Mnogo je bilo govora o pristojnosti in vplivnosti, ki naj ju ima novonastali odbor. Te razprave in razklanost pogledov so se sicer utišali v zadnjem obdobju, kar pa ne pomeni, da so pogledi poenoteni. Kakorkoli že ostajajo ali se spreminjajo stališča in pogledi, menim, da ne more biti Odbor »deklica za vse«, kot je veljalo za rušilce v drugi svetovni vojni, tudi ne more biti strelovod za vse nevšečnosti. Ceneno odklanjanje odgovornosti? Odbor je sestavljen iz članov, ki so se odločili, da z dodatnim naporom storijo nekaj v korist telesne kulture poleg ostalih obveznosti osebne in družbene narave. Gre za spoznanje, da je Odbor lahko toliko učinkovit, kolikor so u činkoviti njegovi posamezni člani, kolikor ga upošteva okolje in predvsem kolikor ima učinkovit načrt dela. O prvem pogoju sem povedal; o drugem sem prepričan, da je u-poštevanje odvisno od prodornosti in možnosti prepričevanja, bodisi da gre za odnos z zunanjim okoljem, bodisi za razmerja znotraj telesno-kulturnega gibanja. Srž učinkovitosti pa je v tretjem pogoju. Število vprašanj na področju telesne kulture je tolikšno, da bi ga v kmtkem času ne zmogla niti o-blastvena ustanova s sistematskim dotokom sredstev. Zato je rešitev v izoblikovanju načrta, ki je izvedljiv in v odklanjanju plazu vseh mogočih želja in zahtev, ki razpršujejo napore in vodijo v razočaranje cele garniture ljudi zaradi nemoči. Sedanja sestava meni, da je v tem obdobju naloga Odbora za telesno kulturo v osveščanju v treh smereh. V tem smislu se bo napor usmeril znotraj aktivnih dejavnikov telesne vzgoje, športa in rekreacije, nazven do dejavnikov, ki posredno in neposredno pogojujejo uspešnost, zlasti pa v izboljšanje kakovosti kadrov, ki so na razpolago. Kadar gre za vprašanje kakovosti, je mišljena tehnična, miselna in vedenjska. Menim, da je načrt uresničljiv dolgoročno z vztrajnostjo, prepričevanjem in zgledom; za dejavnike izven delokroga telesne kulture pa uspešnost načrta ni odvisna le od Odbora temveč od vedenja in načrtov celotnega gibanja. V 2. italijanski nogometni ligi Triestina spet doma V Beogradu Crvena zvezda - Hajduk Derbi kola, a le za Spličane Gostuje! Sambenedetleseja - Tudi De Falco 0 uspešnem testu v prijateljski ekmi z Romo bo danes Triestina v “smem kolu prvenstva B lige na Gre-i rju gostila Sambenedeftteseja, ki “J13 na začasni lestvici šest točk (tri dnanji 1 rjCV nove generacije. „0ud Triestine vsi pričakujejo zma-0i ’ s tiatero bi Giacominijevo moštvo riif,aiU 0 s^ti z vodečima Piso in Ba-Upanja temeljijo tudi na bri-tnern medtedenskem nastopu z Ro • vendar si v tem pogledu ne gre prevelikih utvar. Rimljani so jw Podcenjevali nastop in igrali dimJL ■no’ s tem pa so menda pre-Daj^ziopirali sposobnosti Triestine. SajmkL/° muzitia bržkone drugačna in da j°fn^ddttese se bo boril z nožem, vk^o v Trstu točko. K sreči bo delati očitno igralni tržaškega napada zanesljivo nilci Falco, ki mu nasprotni bra- sanesl^V pravil da nasprotni prejšnjem kolu niso prése je zato med tednom ua n' udarce in rane na nogi, tako šotor, j°dno treniral, še vedno bo od-diskvalificiran Braglia. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30) ma v ° ' .Perugia; Bologna - Par-IV^POU - Bari; Genoa - Cesena; parine " Catania; Monza - Taranto; bast^p, Varese: Pescara - SamiJ. ^sa " Cagliari; ^benedettese. Campo-Triestina - metnim prvenstvom na svetu« že drugi tujec v vlogi trenerja, saj je jasno, da Boškov ne bo le vodja kluba, temveč predvsem tudi trener prve e-kipe, ki se je znašla brez odslovljenega Mazzoneja. Boškov je star 53 let, v svoji izredno bogati trenerski karieri je vodil več odličnih evropskih moštev in je bil tudi na čelu jugoslovanske državne reprezentance. Boškov je bil tudi odličen igralec, dolgoletni član Vojvodine, 58-kral pa je oblekel tudi reprezentančni dres. V sezoni 1961-1962 je igral za Samporio. Vse kaže tudi, da se z Boškovom, prihod tujih trenerjev ne bo končal. Fiorentina je namreč postavila ultimat svojemu trenerju De Sistiju. Če bo e-kipa še igrala slabo, bi ga lahko zamenjal Romun Lucescu ali Argentinec Menotti. Današnji veliki derbi v 10. kolu prve jugoslovanske nogometne lige med Cr-veno zvezdo in Hajdukom je vselej pomemben dogodek, ki bo pritegnil pozornost jugoslovanskih ljubiteljev nogometa, vendar glede na položaj obeh ekip na začasni lestvici nima tistega čara, ki bi ga bil deležen še pred leti. Od tekmecev je solidno uvrščen le Hajduk, medtem ko se Crvena zvezda otepa dna. Res je, da so med e-kipama le štiri točke razlike, kar priča o veliki izenačenosti letošnje prvenstva, hkrati pa tudi o markantni odsotnosti ekipe evropskega merila, ki bi lahko nadkrilila ostale. Za sam vrh lestvice sta tako bržkone pomembnejši srečanji med vodečim Partizanom in skopskim Vardarjem (v Tetovu) ter zlasti gostovanje Željezničarja na Reki. Izredno priložnost, da se vključi v boj za vrh ima tudi Radnički, ki bo doma igral s skromno Vojvodino. Papi Sport VABI v sredo, 7. novembra, ob 20.30 v kinodvorano »CAPITOL«, Ul. D'Annunzio na srečanje z znanim francoskim alpinistom PATRICKOM EDLINGERJEM. Predvajani bodo filmi o njegovih podvigih »free climbinge«. Vstopnina 3000 lir — predprodaja v trgovini PAPI SPORT. Tel.: 227277. zamenjal bo mazzoneja Boškov k Ascoliju Sornnf’ da j® v°dstvo italijanskega no-tehniiV,°^a P^oligaša Ascoli najelo kot Varu v a direktorja kluba Jugoslo-Presen^h*3^116 U^kova, je nemalo Purist -a *n m°rda tudi razburila Šved,.*' Marijanskega nogometa. Za čil mn* Uri ks sono m je tako prekora-ej0 države z »najlepšim nogo- NAJBOLJSI SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORTNIK ZA SEZONO 1984/85 trofeja »IL GIARDINO« ŠPORTNA SOBOTA RADIO OPČINE (frekvence 98,800 90,600 MHZ) PRIMORSKI DNEVNIK MHZ - 99,100 MHZ - 1. antikvariat 31 Giardino TRST — Ul. Mazzini 12 — Tel. 040/68242 Drugaligaši danes ne bodo stopili na igrišče, ker amaterska reprezentanca gostuje na turnirju v Alžiriji. Olimpija in Maribor bosta počivala, čeprav v ekipah ni nobenega reprezentanta. Kolo v 2. ligi bo v sredo. DANAŠNJI SPORED Radnički Vojvodina; Sarajevo -Osijek; Velež - Priština; Iskra - Bu-dučnost; Vardar Partizan; C. zvezda - Hajduk; Sutjeska - Dinamo (Z); Rijeka - Željezničar; Dinamo (V) -Sloboda. Rolkarji Devina danes v Sehiu Sezona se za rolkarje SK Devin še ni končala. Danes se bodo namreč u-deležili propagandnega tekmovanja v Schiu, ki ga organizira tamkajšnji istoimenski smučarski klub pod pokroviteljstvom občinske uprave. Proga, start bo ob 10. uri, je dolga sedem kilometrov in tekmovalci jo bodo morali preteči v reber. Devinčani bodo nastopili v nekoliko okrnjeni zasedbi, le s petimi rolkarji in sicer: državni prvak Andrej Antonič in Miloš Šušteršič v kategoriji cicibanov (2.500 m), Ervin lori in Mitja Pernarčič v kategoriji mlajših začetnikom (4.000 m) in Elio lori v kategoriji mladincev (sedem kilometrov). (E. lori) obvestila ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM organizira vadbo košarke in miniba-sketa (letniki 1971 in mlajši), ki bo ob torkih in petkih od 14.30 do 15.30 v telovadnici Kulturnega doma. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR vabi rekreativce vseh starosti na treninge ob torkih in petkih od 19. do 21. ure v telovadnici na liceju »Prešeren«. ŠD MLADINA prireja tečaj predsmučarske telovadbe za odrasle. Tečaj je v telovadnici pri-staniščnih delavcev na Proseku ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure. Zainteresirani naj se zberejo neposredno na treningih, kjer bodo tudi dobili vse ustrezne informacije. VODSTVO TEKMOVALNE SMUČARSKE EKIPE obvešča, da se trening nadaljuje ob torkih in četrtkih ob 16. uri v nabrežinski telovadnici. domači šport Danes Nedelja, 4. novembra 1984 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Aurisina; 14.30 v Bazovici: Zarja - Stock 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Lorenzo; 14.30 v Štandrežu : Ju ventina - Brazzanese; 14.30 v Trebčah: Primorec - Sagrado; 14.30 v Repnu: Kras - Fogliano; 14.30 na Proseku: Primorje - San Nazario; 14.30 na Pa-dričah: Gaja - Campanelle; 14.30 v Dolini: Breg - Union NARAŠČAJNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Mariano NAJMLAJŠI 9.00 v Dolini: Breg - San Vito; 8.30 v Trstu pri Sv. Ivanu: Montebello -Kras ZAČETNIKI 10.00 v Dolini: Breg - Ponziana; 9.15 v Fari: Pro Farra - Ju ventina KOŠARKA MLADINCI 11.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop A - Barcolana; 11.00 v Repnu: Polet - Bor KADETI 8.30 v Miljah, Ul. D’Annunzio: In-ter Milje - Jadran Farco ODBOJKA PRIJATELJSKA TEKMA 10.30 v tržiški športni palači: Ital-cantieri - Friulexport. ROLKANJE PROPAGANDNO TEKMOVANJE 10.00 v Schiu: nastopajo tudi člani SK Devin. Jutri Ponedeljek, 5. novembra 1984 ODBOJKA MLADINCI 20.15 v Štandrežu : Val - Libertas Gorica PRIJATELJSKA TEKMA 20.00 v Kanalu, šolska telovadnica: Salonit - Naš prapor. Naročnino Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ Številko 20.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1 800 00 din. za orgo nizaciie m podietia mesečno 250 00, letno 2 500.00 Poétnl tekoči račun za ltall|o ZaloiniStvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (Sir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v Sirim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 - Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro doto pn oglasnem oddelku PUBUEST Trst. Ul Monteccfu 6 tel 775 275, tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski 4. novembra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeie 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Seme« Izdaja L J ZTT fcilfl ÙantaRemk« m tiska r > Trst H|3|] zver. t-epM NIV uloMkovFlEC Slovo od Eduarda De Filippa ob prisotnosti velike množice RIM — Včerajšnjih pogrebnih svečanostih za velikim italijanskim gledališkim umetnikom Eduardom De Filip-pom sc je udeležila ogromna množica ljudi, ki je do zadnjega kotička napolnila rimsko baziliko San Giovanni v Lateranu, pa tudi velik trg pred njo. Svečanosti, katero je neposredno prenašala italijanska telezivija, se je udeležilo veliko število italijanskih politikov s predsednikom Pertinijem na čelu. Prav slednji je namreč De Filippa leta 1981 imenoval za dosmrtnega senatorja. Poleg predsednika, so se svečanosti udeležili Nilde dotti, Francesco Cossiga, Arnaldo Forlani, Giovanni Leone, pa tudi umetniki, režiser Zeffirelli, Monica Vitti ter še mnogi drugi. To je prvič, da se v Italiji pogreba nekega kulturnika udeležijo tudi politiki. Mašo je daroval vikar kardinala Polettija Dl Salvo, na pogrebni svečanosti sta nato med drugim spregovorila predstavnica neapeljske poboljševalnice, za katero je pokojnik še kako skrbel, in Dario Fò, ki je poudaril De Filippove vrline, predvsem pa njegovo mojstrstvo v prikazovanju posameznika v stalnem konfliktu z družbo. U-metnika so pokopali v družinski grobnici v Vcranu v Rimu. Odkril jo je ameriški urad FBI Zarota v Hondurasu TEGUCIGALPA — Medtem ko je vlada v Hondurasu sprejela posebne varnostne ukrepe po odkritju zarote proti predsedniku Robertu Suazu Cordobi, ki so ga zarotniki nameravali ubiti in nato po strmoglavljenju vlade uvesti diktaturo, se je včeraj general Jose Bueso, bivši glavni poveljnik hondu-raške vojske prijavil sodstvu v Čilu, kjer je bil vojaški ataše. To je storil na zahtevo ZDA in Hondurasa o njegovi izročitvi, ker je vpleten v zaroto in predvsem ker je Paragvaj zavrnil njegovo prošnjo po političnem azilu. Zaroto je odkril ameriški preiskovalni urad FBI, ki je že aretiral 8 bogatih poslovnih mož iz Hondurasa, bivajočih v ZDA. Ob njihovi aretaciji so odkrili tudi večjo količino hašiša, s katerim so zarotniki nameravali plačati morilce in kupiti orožje potrebno za akcijo. Ob vsem tem gre poudariti pomembno vlogo, ki jo je v vsej zadevi imel FBI in torej ZDA, ki so menda bile obveščene o zaroti pred honduraško varnostno službo. Zanimanje ZDA za srednjeameriško državo je po drugi strani razumljivo, če upoštevamo, da je Honduras eno od glavnih ameriških oporišč v Srednji Ameriki. Pogosto organizirajo skupne ameriške-honduraške vojaške manevre, tja ZDA pošiljajo vojaške svetovalce, od tam delujejo proti revolucionarji iz Nikaragve, od tam pomagajo tudi salvadorskemu režimu v boju proti upornikom. PO PISANJU PRAVDE Maršal Ustinov čil in zdrav? MOSKVA — Ugibanjem zaradi enomesečne odsotnosti maršala Dmitrija Ustinova je napravila konec Pravda z včerajšnjo napovedjo, da bo sovjetski obrambni minister kot vedno vodil tradicionalno vojaško parado na Rdečem trgu ob obletnici oktobrske revolucije 7. novembra. Po vsem sodeč je torej maršal Ustinov zdrav in čil kljub 76 letom. Na Zahodu so namreč kot običajno že ugibali o zdravstvenem stanju, saj si niso uspeli drugače razložiti tako dolge odsotnosti, ki je za sovjetskega obrambnega ministra povsem neobičajna. Ustinov se je zadnjič pojavil v javnosti 27. septembra. Pcrtini pred krsto Eduarda De Filippa (Telefoto (AP) Mednarodna pomoč Etiopiji ADIS ABEBA — Etiopsko časopisje je prenehalo pisati o mednarodni pomoči prizadetemu etiopskemu prebivalstvu, da se ne bi še bolj zamerilo darovalcem, obenem pa, da bi vzpostavili nekakšno ravnotežje med »darovi* zahodnega in vzhodnega bloka. Na dlani je namreč, da obstaja kričeč razkorak med to pomočjo, ki jo skuša prosovjetski režim v Adis Abebi prikriti. Prav zato niso niti z besedico omenili italijanske pobu de, da bo vsakčas z zračnim mostom stekla italijanska pomoč v vrednosti 18 milijard lir. Poleg hrane in zdravil bo Italija poslala tudi ekipo zdravnikov in bolniškega osebja. Italija bo torej letos v Etiopiji potrosila 36 milijard lir, kar je nedvomno precejšen znesek, in bi vsekakor zadostoval ko bi sorazmerno na podoben način prispevale tudi druge države. EGS pa se trenutno še vedno ubada z birokratskimi vprašanji, da bo rabila še kakih petnajst dni, da bo 44 milijard lir pričelo stekati v Etiopijo. Ameriški predsednik Reagan je predvčerajšnjim pooblastil najem dveh velikih transportnih letal za obdobje 60 dni in odobril nadaljnjo pomoč 45 milijonov dolarjev, da bodo ZDA za pomoč zaradi suše prizadetim območjem Sahela porabile 131 milijonov dolarjev, če ob to vsoto postavimo 7.000 ton riža, dosedanje sovjetske pomoči Etiopiji, nam je popolnoma jasno, zakaj v Adis Abebi skrbno prikrivajo mednarodno pomoč. Resnici na ljubo vzhodni blok izdatno pomaga svoji afriški zaveznici, a trenutno ta pomoč ne more nasititi lačnih ust, saj je tehnološke in vojaške narave. tanamnjzim BUI EOI MOBILI TRST Ul. Baiamomi 3-tel. 820766 Zastopnik kuhmi fcfcfc moreluzzo Ul. Di Vittorio 12-tel. 813301 Gomme MARCELLO Prodaja gum: CEAT — PIRELLI — MICHELIN Predelava In tehnična pomoč TRST - Trg Foraggi 8 - Tel. 724-276 &MXRH, krzna trst - trg ospedale 2 tel. 772.303 visoka moda in konfekcija po naročilu Obramba pred severnimi medvedi CHURCHILL MANITOBA — Prebivalci tega majhnega kanadskega kraja v bližini Hudsonskega zaliva imajo v zadnjem času opraviti s kaj nenavadnimi in predvsem hudo nevarnimi »gosti«. Kraj z 900 prebivalci se namreč nahaja na selitveni stezi severnih medvedov, ki pri iskanju hrane pustošijo po vrtovih in brskajo po smetnjakih. Lačni medvedi pa so tudi človeku nevarni, zato ni čudno, da so prebivalci Churchilla skrbno oboroženi z lovskimi puškami, še posebno, odkar je lani enega izmed jnih lačni medvedji orjak ubil. Tudi policaji in gasilci so se primerno opremili za srečanje z medvedi. Priskrbeli so si posebna vozila z reflektorji na strehi in pasti, s kitovim mesom za vabo. Medvede, ki jih polovijo na ta način, spravijo v posebne ograjene prostore, kamor so jih letos pozaprli že kakih petnajst. Vaški župnik pa si je omislil celo posebno telefonsko število, po kateri prebivalce svari pred medvedi in jim daje navodila, kako naj se ubranijo pred njimi. Če ne najdejo primernega zatočišča, je najbolje, da se vržejo na tla in se delajo mrtve, pravi župnik in dodaja, da so letos nezaželeni gostje k sreči manj lačni in torej manj nevarni kot prejšnja leta. IE KALA 17. RISE: VALTER VALENCTZ PO IVANU RIBIČU PRIREDIL LL 49. Minili so štirje meseci, odkar je bil K rei prinesel zlo novico, in Kala si je kljub dedovi napovedi že zdavnaj izlizala zadnjo rano. V življenju soseščine se pravzaprav ni nič spremenilo. Le v zadnjem tednu se je že dvakrat zgodilo nekaj, česar Franjo ni razumel. Obakrat je bilo ponoči. Nekdo je tiho potrkal na okno, ded je vsakikrat vstal, se z nekom šepetaje pomenkoval, nato pa šel v shrambo in napolnil nahrbtnik s hrano. Ded je dajal Krelu živež, ki pa je bil za druge, neznane ljudi. Toda na gmajni so mu misli na vojno zbledele. K> 50. Bilo je že pozno popoldne. »Ali naj grem cepit drva?« je zaklical Franjo. »Ogrado bo treba popraviti,« je rekel ded, ko je ogledoval prepletena debla. Tedaj je Kala rezko zalajala. »Kaj pa se je oglasil ded in prenehal z dedom. Najbrž se je bližal kateri od sosedov. Toda Kale glas ni umiril. Spet je zalajala, tokrat še močneje in nekako grozeče. Tudi Franjo se je ozrl in sko-mizgnil z rameni. Tedaj pa je njegov pogled ujel dolgo črto, ki se je kačasto vila po pobočju O-sojnika. 51. »K nam gredo, glejte, ded... Kdo pa so« lijani...« je povedal ded. Franja je zgrabilo tesnobno začudenje. Slutil je zvezo med nočnimi obisk in prihajajočimi vojaki. »Po kaj pa, mislite, s°. prišli?« je vprašal. »Kala, sem! Slišiš!« je de glasno zaklical psici, ki je vse glasneje laial proti prihajajočim. Dedova roka je zgrabila za nje® ovratni jermen. Zarenčala je. Prvič se je jo lot® želja, da bi napadla človeka. Razpotegnjena vrst vojakov je bila le še dobrih deset korakov Pr® ogrado.