o
PROBLEMI
REVIJA ZA KULTURO IN DRUŽBENA VPRASANJAÌ
RAIMR BRAMBACH: PKSMI, VLADIMIR KAVCiC: VHOD. MATJAŽ
KMECL: AVTOMOBILI, VITA VARL: SMRT IN MRLiCi. FRANCI
VLGA: PESMI — B02IDAR DEBENJAK: LEGENDA O BI.OCIIl
BOGDAN KAVCiC: VPLIV ZAPOSLITVE IN ZAKONSKEGA STANI
NA DEJAVNOST MLADINE V ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH,
MATJAŽ KMECL: RELATIVNOST -STVARNOSTI-, JANEZ PIRNAT:
EKSPERIMENT S TV KRITIKO. FRANC ZADRAVEC: PISATELJ.
NJEGOV ČLOVEK IN CAS, LREDNlSTVr SODOBNOSTI — OCENE
IN POROČILA — BRtSENO OGLEDALO — LIKOVNA PRILOiiA
. „TIMCE STEGOVEC — 1963
Vsebina
Vladimir Kavčič: Vhod.....481
France Vuga: Pesmi     ......501
Matjaž Kmecl: Avtomobili    ....   502
Rainer  Brambach:  Pesmi  (Prevedel
Niko  Grafenauer)     ......520
Vita Varl: Smrt in mrliči   ....   524
Franc Zadravec: Pisatelj, njegov člo-
vek in čas.........526
Bogdan Kavčič: Vpliv zaposlitve in
zakonskega stanu na dejavnost
mladine v organizacijah in dru-
štvih     ...........539
Božidar Debenjak: Legenda o Blochu   548
Franc Zadravec: Uredništvu Sodob-
nosti      ...........554
Matjaž Kmecl: Relativnost »stvar-
nosti«    ...........556
Janez Pirnat: Eksperiment s TV kri-
tiko    ............563
OCENE IN POROČILA
Peščeni  grad  v  zamisli  in  izvedbi
Boštjana Hladnika (Stane Bernik)   568
Do kdaj še problemi tako (Marjan
Sagler)       ..........572
Kibernetika in človek (Ivan Kreft) 573
BRUŠENO OGLEDALO.....576
LIKOVNA PRILOGA
Tinca Stegovec: Za plesiščem, Pred
zapornicami, Pevec, Piranski dim-
niki
problemi
PROBLEMI — revija za kulturo in
družbena vprašanja. Ureja uredniški
odbor: Adolf Bibič, Božidar Debe-
njak, Janez Dokler, Bogdan Kavčič,
Vladimir Kavčič, Matjaž Kmecl, Vik-
tor Konjar, dr. Boris Paternu, Janez
Pirnat (odgovorni ureSnik), Andrej
Rijavec, Ivan Rudolf, France Zupan.
— Tehnični urednik: Ivan Planinšec.
— Lektor in korektor: Janez Juvan.
Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva 12,
telefon 20-487. Nenaročenih rokopisov
ne vračamo. Cena posameznega iz-
voda za naročnike 50 din, v kioskih
in knjigarnah ICO din. Naročila poši-
ljajte na CK ZMS Ljubljana, Dalma-
tinova 4, telefon 32-033, tekoči račun:
600-14-608-28 z  oznako:  za Probleme.
Izdajata CK ZMS in UO ZSJ v
Ljubljani. Tisk, izdelava klišejev in
vezava: Tiskarna »Jože Moškrič« v
Ljubljani. — Naslovno stran je opre-
mil Janez Pirnat
Vhod
Vladimir Kavčič
(Poglavje iz daljšega pripovednega teksta)
V času, ki ga ni bilo več mogoče imenovati jutro, a še tudi ne dopoldan, se je
Dimitrij znašel na železniški postaji. Komaj je izstopil iz vlaka, že je vedel, da
za svoj prihod ni izbral primernega trenutka. Po tirih, za katere se je zdelo,
da od tu zavijajo v vse smeri, so vriskale lokomotive. Ti glasovi so bili drugačni
cd tistih, ki jih je bil vajen. Ko se je ozrl za njimi, ni skozi negibno zaveso
megle uzrl ničesar. Kovinski rcpot, ublažen z izbruhi pare, se je že oddaljeval.
Cd časa do časa je med številnimi stebri hušknila senca. Kazno je bilo, da
razen njega ni nihče izstopil. Sicer pa je bil že med vožnjo ugotovil, da je
njegov vagon prazen, v to smer se je vozil sam. Prazni niso bili samo oddelki
njegovega vagona, tudi skozi okno ni opazil žive duše. Vlak je vozil mimo
.samotnih postaj, se ustavljal, a nikogar ni videl vstopiti ali izstopiti. Postajna
poslopja so bila nizka, z odprtimi okni in vrati, toda povsem zapuščena in
brez napisov. Vlak je vseeno vozil proti jugu. Dimitrij je ves čas nekaj pri-
čakoval, tako tudi zdaj, ko se je znašel na peronu. Kraj je bil nedvomno pravi,
a tu se je znašel sam. Ce bi se mu bilo to zgodilo prvič, bi verjel, da je pri-
pravljeiti sam.o zanj. Zdaj pa je bil prepričan, da ga ni več mogoče prevariti.
Njegovi upi so bili tako rekoč ničevi, a je bil vseeno prepričan, da bo^ ostal.
Druge možnosti ni več imel. Potem ko se je še enkrat ozrl po peronu, se je
napotil proti izhodu.
Pri ograji je šele naletel na prvega človeka. Iz razdalje nekaj korakov se je
sicer zdel negiben in nestvaren kot nagačeno strašilo, a takoj zatem se je
izkazalo, da je živ, njegove oči so se srečale z Dimitrijevimi. Bil je to moški
nedoločene starosti in neizrazitega obraza, ki ga je dO' polovice prekrival zelen
lovski klobuk. Nosil je temno rjav, močno oguljen usnjen plašč, a po načinu,
kako je imel zategnjen pas, je bilo mogoče sklepati, da ni podložen s kožu-
hovino. Roke je tiščal globoko v žepih, tako da je bilo mogoče razen klobuka
in plašča videti le še škornje. Ti so bili temni in mehki. Strogost do samega
sebe, ki so jo izražala ta oblačila, Dimitriju sicer ni bila neznana, vendar
ga je nekoliko osupnila, ker se mu je zdela v tem letnem času še odveč. Sam
je nosil le tenek plašč iz balonske svile in lahke čevlje, model, ki so ga bili
krstili z imenom nekega indijanskega poglavarja. Krajevni časopis v mestu,
kjer je živel prej, je nekajkrat pisal o tem poglavarju v rubriki Za dolge
zimske dni. Slavil je njegov pogum in njegovo junaško' smrt. Ko so belci
hoteli pregnati njegovo pleme z zemlje, na kateri je živelo od pamtiveka,
se jim je zoperstavil s takšno srditostjo in jih, braneč svoje dostojanstvo, ,
31
L
pobil tolikšno število, da so ga v divjem sovraštvu, a s sveto pravico zmago-
valca, še mrtvega prebadali s kopji, nato pa pokopali z vsemi vojaškimi častmi.
Dimitrij je hotel tujca povprašati za svet, v katero smer naj se obrne; tisto,
kar je spravil iz sebe, je bilo komajda podobno glasu. Vseprisotnost lepljive
megle, v katero' je bilo potopljeno mesto, mu je po nekem notranjem nagibu,
ki ga tisti hip niti ni bilo mogoče oceniti, postala zadosten razlog, da sploh
ni spregovoril. Potegnil je iz žepa listek z naslovom in ga sunkovito pomolil
pod nos negibnemu tujcu. Ta je nekajkrat izmenoma zapičil svoj pogled v
papir in v Dimitrija, nato pa z izrazom, v katerem se je dobrodušna ustrežlji-
vost mešala s pravično ogorčenostjo nekoga, ki ga hočejo na poceni način
pošteno osramotiti, nekajkrat stresel z glavo, počasi izvlekel roke iz žepov in
pokazal v neko smer. Istočasno je iz njega privrela tudi kopica vprašanj, od
katerih se je prva polovica nanašala na različne podrobnosti v zvezi z Dimi-
trijevim bivanjem v tem kraju, druga polovica pa je že dajala napačne in
netočne odgovore nanje. Dimitrij se ni več menil zanj, že se je oddaljeval.
Neskončen pločnik, po katerem je hodil, se je vtapljal v daljavi, od koder
je bilo slišati pritajeno drdranje in zamolklo bobnenje; nedvomno utrip živ-
ljenja v mestu. Za seboj je še vednO' slišal rezki moški glas:
— Cakajo' te? Ni res, da so te povabili! Cemu hitiš? Jaz te poznam!
Dimitrij se je ozrl, glasovi so se ponovili, neznanec je strmel vanj, toda ust
ni odprl. Dimitrij je pohitel dalje. Kmalu ga glasovi niso več dosegali, ostala
pa je za njimi neka slutnja, zaradi katere se je umaknil še bolj na skrajni
rob pločnika, k zidu, in nekoliko pripognil ramena. Ze naslednji trenutek se
je pokazalo, da noben od teh nehotenih in nezavednih gibov ni bil odveč.
Iz nasprotne smeri se je namreč prav tedaj utrgal slap vozil kuščarjevo zelene
barve. Red, v katerem so se bližala, je bil osupljivo popoln. V prvi vrsti je
utripalo dvanajst belih žarometov, sinhrono in z isto močjo, niti eno vozilo
ni bilo za milimeter izpred drugega, vozili so tesno drug ob drugem, kot bi
bili zliti, skrajna leva in desna kolesa so se dotikala pločnika, ne grobo, le
toliko, da je bilC' slišati komaj rahel šum. Tesno prvi vrsti je sledila druga,
ki se je od prve razlikovala le po tem, da so njeni žarometi utripali v dru-
gačnem zaporedju. Zateglo zavijanje strojev se je čez trenutek že zlilo v
nepretrgano tuljenje. Dimitrij je odskočil, da bi se umaknil še za korak, a ga
je zadržal zid. Stisnil je k sebi sveženj, zamotan v časopisni papir, in čakal.
Oster piš, ki je spremljal vozila, je vrtinčil meglo in mu ni dal dalje. Bleščeče
luči so mu za nekaj hipov vzele vid. Pa tudi potçm, ko se je že nekako privadil
nanje, jih še vedno ni bilo konec, tekle so mimo njega, združene v svetleče
trakove. Ko je čakal njihovega konca, da bi mogel prečkati cesto, je opazil,
da so pločniki prekriti s smrdljivim, zdrizastim blatom, ki je neprestano briz-
galo izpod koles drvečih vozil, se lepilo na zidove hiš nekaj metrov visoko
in v ravnih črtah, zaradi katerih so bili podobni progastim jetniškim oblekam,
drselo proti tlom. Tudi potem, ko je bila cesta že zdavnaj prazna, in tudi
iz daljave ni bilo več slišati pritajenega zamolklega bobnenja, ko se' je torej
znašel v popolnem molku, se Dimitrij še vedno ni upal stopiti na cestišče.
Blato mu je segalo vrh čevljev in najmanjši nepreviden gib bi zadostoval,
da bi začelo lesti vanje. Vznemirjen je ogledoval svojo obleko, prepričan, da
je vsa onečedena, in zaradi tega ne bo mogel v mesto, a je na svoje začudenje
ugotovil, da ni na njem niti najmanjšega madeža. Presenečenje pa ga je hitre
minilo. Končno on ni bil od tu, navade tega kraja niso bile njegove navade.
Vseeno pa ni mogel mimo dejstva, da je bila cesta zdaj bleščeče čista, sicer
482
pa prekrita s čadasto patino, ki je spominjala na lesket dragih kamnov. Zdaj
ni imel časa za ugibanje, od kod je izviralo blato, moral je dalje. Prečkal je
nekaj ulic in končno zaznal nove človeške glasove.
Levo in desno od njega so hiteli mimoidoči, a nikoli tako blizu, da bi jim
lahko pogledal v obraz. Vselej, kadar se je kanil približati temu ali onemu,
se je uračunal v razdalji, prevarala ga je megla. Ko se je znašel na mestu, kjer
bi se pc' svojih predvidevanjih moral z nekom srečati, je bil ta že mimo. Pri-
znati si je moral, da hitijo bolj, kot je sodil še malo prej. Pospešil je korak,
da bi dohitel enega ali drugega, a vselej se je zgodilo isto. Zbral je vse svoje
moči, trdno odločen, da mora uspeti. Sele ko mu je znoj orosil čelo in je
začutil vlago po vsem telesu, je moral obstati, zadihan preko mere. Sopel,
je sunkovito in iz pljuč so mu uhajali cvileči glasovi. Moral si je priznati,
da je zrak v tem kraju ostrejši, kot je pričakoval. Domislil se je tudi, da je
ves čas molčal. Ko se je nekoliko umiril, je nekajkrat zaklical >>Ej,« in »Hej,«
pomahal z roko, a se ni nihče odzval. Zakričal je na ves glas. Ta klic ni bil
prošnja niti grožnja, zgolj odločno znamenje, da živi, da je tu, in da morajo
računati nanj. Slejkoprej se ni nihče zmenil zanj. Vsi so hiteli po svojih poteh.
Nesmiselnost njegovega početja je bila očitna celo njemu samemu. Le če bi
drugi iskali njega, bi jih lahko dosegel. To spoznanje ga je napotilo k večji
pozornosti. Opazil je, da nihče ne hodi sam, vselej sta bila vsaj dva skupaj,
in če je bolj natanko prisluhnil, se mu je zdelo, da sliši rožljanje drobnih
verig. Vsiljevala se mu je misel, da so ti ljudje priklenjeni drug na drugega,
da jih združujejo zapestja. Kako je v resnici, niti ni bilo moč ugotoviti, kajti
megla je bila gosta, v zadnjih trenutkih pa se je začela še premikati. Veter
jo je v zavesah gnal vzdolž ulice. Ker so bili njegovi sunki nenadni in pogosto
prekinjeni, je lahko nastal dvom, kaj se dogaja: beži morda megla in z njo
vred cesta in tedaj so pešci lahko povsem mirovali, a bi se vseeno zdelo, da
se gibljejo, ali pa so neznansko hiteli le oni in je vse drugo mirovalo, kar tudi
ne bi bilo nenavadno.
Kakor koli: silhuete teles v tem jutru so bile dolge, vsak hip daljši, koraki
hitrejši.
Na velikem križišču se je moral Dimitrij odločiti. Ljudi je bilo čedalje več,
a so ostali enako oddaljeni. Hodili so le po eni strani ceste, čeprav v obeh
smereh, seveda nikoli ne po njegovi strani, vselej po nasprotni, kljub temu,
da je nekajkrat prečkal cesto. Izbirati je moral sam. Široka ulica na levi je
bila prazna, in prepričan je bil, da mora ravno po njej. Kmalu se je znašel
pred mogočnim pročeljem hiše, močno podobni tisti, v katero je bil namenjen.
Našel je torej, kar je iskal. Kako visoka je bila hiša, ni mogel presoditi, od
prvega nadstropja dalje je bila zavita v meglo. Vhod je bil više kot običajno.
Ob granitnih stopnicah sta s prekrižanimi šapami počivala dva leva in izpod
oči motrila ulico. Nad vrati se je belil marmorni pelikan, s kljunom, zaritim
v svoje prsi. Zaradi megle ni bilo mogoče ugotoviti, če se je kri že prikazala.
A če bi se bil Dimitrij tedaj ozrl v smer, odkoder je prihajal, bi bil moral
opaziti človeka, ki mu je sledil že od postaje. Zdaj se je stiskal h kameniti
ograji bližnjega vrta, togo zravnan, kot bi tudi sam želel postati eden od
njenih stebrov. Pravzaprav ni bil sam, drugi se je bil prihulil k okrasnemu
grmičju na nasprotni strani ulice, tako da ga Dimitrij sploh ne bi mogel videti.
V dolgi ozki veži popolnoma gladkih, že obledelih sten, kjer je bila luč edino
razkošje, a to je bilo v primeri z dnevno svetlobo že kar preveč izrazito, je Di-
mitrija sprejel vljuden nasmešek mladega moškega. Ta je iznenada stopil izza
31. 483
nekega vogala, ki ga Dimitrij prej ni bil niti opazil, se rahlo priklonil in pozdra-
vil. Sleherni njegov gib in vsaka poteza obraza sta pričala o vljudnosti posebne
vrste. Dimitriju je bilo pri priči jasno, da tO' ne počenja v svoje lastno zado-
voljstvo; takšni so pač krajevni običaji. Sledil je vsaki njegovi kretnji, ker
je bil prepričan, da mladi mož obvlada svoj posel in najbrž iz tega tihega
zadoščenja črpa moč za opravljanje nelahke službe. Zdelo se mu je tudi, da
bo od tega prvega srečanja v mnogočem odvisen položaj, ki ga bo imel v tej
hiši, če bo vanjo sploh sprejet, zato mora biti pazljiv.
— Mislim, da sem prišel prav, je rekel, prepričan, da ni odkril preveč.
— Vse je odvisno' od tega, od kod prihajaš in kam hočeš, je z igrivo lahkot-
nostjO' odvrnil vratar. — Danes si prvi. Ce smem vprašati: V osebni ali uradni
zadevi?
—- Najbrž osebni...
— Spravljaš me v kočljiv položaj, ker se obotavljaš, da bi odgovoril.
— Pozabil sem se opravičiti, a to je samo govorna napaka, imam jo že od
mladih nog. Ze se je hotel zaupljivo nagniti k vratarjevi glavi in mu zaupati,
da je to najbrž posledica družinskih razmer v času pred njegovim rojstvom,
a SO' ga ostre gube na vratarjevi obleki odvrnile od te namere. Istočasno je
v žepu otipal prepognjeno kuverto. — Pismo imam, je rekel. — Pismo za
načelnika.
— Pismo? je vprašal vratar ter s palcem in kazalcem obeh rok začrtal v zraku
pred seboj pravokotnik, ki bi mogel imeti obliko pisma. — Tedaj je zadeva
uradna. Ce bi bil to omenil prej, bi bil lahko .skrajšal dragoceno čakanje.
Pisma sprejemam jaz. Sunkovito je iztegnil roko, kot da hoče zgrabiti za
Dimitrijevo, a ta jo je prav tako spretno izmaknil in se opravičujoče nasmehnil.
Hip nato sta se že smehljala oba.
— Tujec si, se je domislil vratar. Njegov pogled se je sprehajal po Dimitrijevi
obleki. — S severa? Öd zahoda?
— Ne, ne ! Iz daljne okolice.
— Ti morda ne veš, da je to zelo pomembno, bolj kot si lahko predstavljaš.
Zdaj se je vratar nagnil k Dimitriju in ga potrepljal po ramenih. Od blizu
je Dimitrij videl, da vratarjeva obleka le ni brezhibno čista. Na njej je bilo
polno drobnih, komaj opaznih madežev, enake barve kot je bilo blato na
pločnikih. Ker je medtem vratar še nenadoma dvignil roko, najbrž v pozdrav
senci, ki je hušknila preko veže s takšno naglico, da jo je Dimitrij komaj
utegnil zaznati, je opazil, da je blago pod pazduho povsem drugačne barve
in da so torej madeži drugod že prevladovali.
— Vseeno ni tako preprosto, je skušal pojasnjevati Dimitrij, trdno odločen,
da bo šel v svoji stvari do konca. — Kakor mi je znano, uradujete največ
pismeno in imate za uradne zadeve tiste, ki se vlagajo ali jih je mogoče
rešiti pismeno. V nekem smislu vnašam k vam nered. Ne morem drugače.
Tu sem. Naročeno mi je bilo, naj se zglasim osebno s pismom. Razumem vašo
nalogo, na vas odpade največ bremen ... Pri tem mu je skušal pomenljivo
pomežikniti, a v vratarjevem pogledu ni bilo mogoče odkriti nobene spremembe.
— Ti se nekako spoznaš na te stvari, je dejal suho.
— Da! Samo nekoliko... Je pa tako: Brez mene to pismo ne obstaja, in ob-
ratno ... In obratno!
484
— Pismo ti tišči za nohti, kot se mi zdi... Vratar je bil zdaj nedostopen, strog.
Dobesedno neoseben. Zravnan v uradni drži.
— Ce bi bilo tako preprosto, potem ne bi bil tu.
— Oh, vajen sem zgodb.
— Moje še ni.si slišal. Ni nevarnosti, da bi jo...
— Prav. Poklical ga bom ...
V kotu, ki je bil še ravnokar prazen, je stala mizica s sedmimi telefonskimi
aparati, od katerih sta bila dva in dva enake barve, zadnji pa je bil snežno bel.
Vratar je vrtel številke s hrbtom obrnjen proti Dimitriju, in tako ga ta tudi ni
mogel slišati, čeprav razdalja med njima ni znašala več kot dva metra. Dimitrij
je bil prepričan, da vratar sploh ne bo spregovoril. Po njegovih izkušnjah
glasu že marsikje niso več uporabljali. S pridom so uporabljali razna znamenja,
ki so jih sporočali z aparati, z rokami, s pogledi, celo z zgibom ustnic. Ni bilo
pretirano pričakovati, da je ta iznajdba tudi tu dobila svoj tehnični pripomo-
ček. Tisti aparati na vratarjevi mizici sO' bili morda nekaj povsem drugega,
kot se je zdelo na prvi pogled. Saj vratar niti ni dvignil slušalke. Vseeno
se Dimitrij ni hotel prenagliti v sklepih. Čakal je potrpežljivo in ne zaman.
Vratar se je obnil k njemu, to pot z najbolj vsakdanjim nasmeškom.
— Pričakuje vas, a vas ne bo sprejel. Niste edini, ki ga čaka, to se razume
-samo po sebi. Nato se je premaknil k oknu in s pogledom opazujoč ulico,
prostodušno nadaljeval: — Jutra so pri nas še posebno lepa. Pozneje se megla
razkadi ali dvigne, kar je za nas pravzaprav vseeno, in tedaj so stvari okoli
nas take kot vsak dan. A čemu vam to pripovedujem? Najbrž ste že sami
opazili...
— Tujec sem, je skromno rekel Dimitrij. — Zame je danes vse drugače, kot
je bilo včeraj, in jutrišnji dan ne bo imel nobene zveze z današnjim.
— Ne, ne, je odkimal vratar. — Pri nas nič ne prepuščamo slučaju, niti časa ...
Sprejel vas bo dr. Stenovic, načelnik dr. Stenovic. Potem ... ^
— On? A kako je že ime glavnemu? Slišal sem zanj ...
— Da. On ni glavni, a je prav tako načelnik. (Izraz na vratarjevem obrazu
je pričal, da o tem ne govori rad). Naše načelo je, da vsakdo izve, kar mora
vedeti. Ob svojem času, seveda ... Imenujejo ga različno. Jaz sem vratar samo
začasno . .. Prve čase sem bil podoben vam . .. Ravnokar ste priznali, da ste
tujec. Popolnoma vas razumem. Na začetku se vse zdi nekoliko zamotano, s
tem pa ne trdim, da v resnici ni tako ... On ne prihaja skozi ta vhod, prav-
zaprav niti ne vem, skozi katerega prihaja. Važno je, da je prisoten. To pa
je samoumevno, in nihče ne sprašuje, čemu je tako ... Glejte, vaša prisotnost
mi je vzbudila nekatere misli iz časov, ko sem tako' kot vi, začenjal z delom.
Nekakšni pomisleki tistih, ki vstopajo. Okrasje, ki nas spremlja. Včasih so
to dragi kamni, včasih samo stekleni biseri, haha. Skratka: Vsa stvar je v
tem, da stvari ni. Kadar pa je, ni stvar... Vratar se je nenadoma zdrznil.
Roki, ki sta mu prej mlahavo viseli ob telesu, je prekrižal na hrbtu, njegov
vznemirljivo pozoren pogled pa se je ustavil na Dimitriju in terjal odgovor.
Dimitrij je ostal negiben samo za hip, takoj nato pa je že razumel, da mora
dati zadoščenje mlademu, ljubeznivemu možu.
— Priznam, da sem o tem že nekaj slišal. Redno prebiram časopise in strin-
jam se tudi s tistim, kar ni napisano. O vaših izjavah ne morem soditi, čeprav
sem vas razumel.. . Pripovedovali so mi, da ima ta hiša sedem nadstropij.
Ce bomo tako razpravljali že v veži, potem, priznam, je zame previsoka.
485,
Glede nadstropij se niste zmotili. Vratarjev obraz se je razlezel v zadovoljen
nasmeh. Cez čas je ironično dodal: — Stara pojmovanja so že marsikoga
zanesla. Navsezadnje: Kdo sem jaz?
— Mene ne zanaša več. Zanesem se nase.
— Ne vidim nobene razlike.
— Razlike se ne vidijo.
— Prav! Z igrivo kretnjo je pokazal po hodniku. — Sprejeti ste. O temle
razgovoru niti besede. In zapomnite si: Jaz sem Žorž. Ime je redko, a ustreza.
Torej 2k>rž, vratar. Ce želite zaprta vrata, obrnite se name. Ce želite odprta
vrata, obrnite se prav tako name. Pravzaprav se vselej lahko obrnete name.
In nato je še enkrat, glasno in poudarjajoč vsako črko, izgovoril: — Zorž.
Dimitrij je hotel v dokaz nemoči razširiti roke, a se niso hotele odlepiti od
telesa. Lsti hip je skozi nevidna vrata na drugem koncu hodnika stopil starejši,
že nekoliko plešast človek. Nosil je debela očala in črne narokavnike, in Dimitrij
je pri priči vedel, da prihaja zaradi njega. Stopil mu je nasproti.
— Pelji ga k načelniku dr. Stenovcu! je tedaj zaklical 2orž. — In ne sitnari!
Zan, poznam te, rad gnjaviš vsakega novega ...
— Ne, ne, se je Zan dobrikajoče obrnil k Dimitriju in ga že potiskal skozi
neka vrata. — Zorž se šali, kar naprej se šali. Razen nekaterih človeški slabosti
nimam nobene napake. V službi sem bil že nekajkrat pohvaljen. Vi ste novi, a
vzbujate zaupanje. Rad vam bom priznal vse. Ne zdajle, a ob prvi priliki. Ne
boste zamerili. Podobni ste svojemu očetu, zdi se mi, da vas poznam ...
— Očeta nimam.
— Umrl? Padel? So ga ubili? Na naši ali na njihovi strani?
Dimitrij je okleval. Čutil je, da ga molk izdaja, a do razgovora mu vseeno
ni bilo. Starec se mu je zdel prijazen, a vsiljiv. Kljub temu bi se lahko zanesel
nanj. Kot da se je oglasilo neko čustvo, ki ga je že nekajkrat prevaralo.
—■ Dr. Stenovic me čaka.
— Ah, oprostite, je pohitel Zan. — V mojih letih to ni več slabost. Snel je
naočnike in dolgo strmel v Dimitrija z vlažnimi, rdeče obrobljenimi očmi.
Takega pogleda Dimitrij še ni videl. Bil je tipajoč in izmikajoč se, vse
hkrati. Vseeno se mu ni dal zmesti. Zavedal se je, da si ni z ničemer zaslužil
kakšne posebne pozornosti in da pravzaprav ni prav nič kriv, če mu jo hoče
starec nakloniti. Ostal je popolnoma neprizadet in mikalo ga je celo, da bi
sam začel zastavljati vprašanja. Medtem pa je ugotovil, da stojita v dvigalu,
ki z bliskovito naglico drvi navzgor. Vmes so se nekajkrat zablisnile luči,
najbrž s hodnikov, nekakšna nenavadna svetloba, podobna prividu, ki je za-
poslila njegove čute. in zato ni imel niti najmanjšega občutka, kako' visoko bi
že mogla biti. Tudi ko sta izstopila, ni bilo mogoče opaziti nobenih znakov.
Stene so bile popolnoma gole, prav tako vrata, ki so se vrstila po obeh straneh
dolgega in ozkega hodnika. Uslužbenci so morali biti že vsi v svojih pisarnah,
nikjer v bližini ni bilo nikogar. V vsej hiši ni bilo slišati drugih glasov kot
enakomerno drdranje pisalnih strojev, ki so se v enakih presledkih sicer
u-stavljali, a nikoli vsi hkrati. Od teh glasov je v hiši šumelo kot v tesnem panju,
okenska stekla so se narahlo stresala, in Dimitrij se ni mogel znebiti vtisa,
da je prav tisti hip, ko je obstal sredi hodnika, zažvenketala šipa in zviška
padla na kamniti pločnik. Tresk se ni dosti razlikoval od revolverskega strela,
in že je hotel povprašti svojega spremljevalca, kaj se je zgodilo. Ce bi steklo
kar tako, samo od sebe, padalo na ulico, bi se moral tu čutiti svež jutranji zrak,
486
in nesreče spodaj bi bile na dnevnem redu. Na Zanovem obrazu pa ni bilo
opaziti niti najmanjše vznemirjenosti. Dimitrij spet ni vedel, čemu naj to pri-
piše: naglušnosti, neobčutljivosti za te vrste zvokov ali pa enostavnemu dej-
stvu, da se je sam zmotil. Morda hočejo nanj napraviti poseben vtis...
Tedaj sta se že ustavila pred nekimi vrati na skrajni desni. Zan ni niti potrkal,
vrata so se odprla sama, znašla sta se v ozkem, podolgovatem prostoru brez oken,
v celoti obitem z lesonitnimi ploščami, ki ga je osvetljevala le majhna elek-
trična žarnica s stropa. Na edini mizici, ob kateri ni bilo nobenega stola, pa
tudi nobenega drugega znamenja, ki bi kazalo, da je tu kdo delal, je stal pisalni
stroj, katerega tipke so nervozno poskakovale, črke pa so odsekano udarjale
na ozki papirni trak, ki mu ni bilo videti konca. Medtem ko je iz razdalje
nekaj korakov opazoval stroj, Dimitrij ni niti opazil, kam je izginil starec.
Ko se je ozrl, ga že ni bilo več. Nekaj trenutkov je čakal s pogledom, uprtim
v tla. Potem se ni mogel več upirati samogibnemu delovanju stroja. Moral je
mežikati in na sencih je čutil tope udarce. Moral je dvigniti pogled. Trak,
ki je prej padal na tla, se je sedaj v visokem loku usločil proti njemu in se
skoraj dotaknil njegovega obraza. Čeprav je vedel, da ga ne bi smel pogledati,
se ni mogel premagati. Drsel je s pogledom od besede do besede in naglo
doumel, da se ponavljajo v določenm zaporedju in da je na vsem traku,
ki ga je bilo že za cel koš, najbrž izpisan en sam stavek: Zdaj si vstopfl.
Čeprav je bila napisana misel kar najbolj samoumevna, se je Dimitrij zapre-
paščen umaknil nekaj korakov nazaj. Prešinila ga je misel, da se mu nekdo
skrivaj posmehuje in da je pravzaprav storil dejanje, ki ga ni nameraval.
A zdaj je bil tudi starec že tu. Kakor da ga je priklical ravno tisti prenagljeni
pogled! Na njegovem obrazu je bral, da ve vse. Tudi govoril je že:
— Ste pogledali? Doslej je še vsakdo, ki sem ga pripeljal sem ... Nič posebnega,
Stroj stare znamke, bil je v popravilu, zdaj pa je, kot rečemo, v poskusnem
obratovanju.
Njuna pogleda sta se srečala, in Dimitrij je vedel, da starec ni tisto, kar je
še nekoliko prej mislil o njem, temveč nekaj drugega. Kaj, še ni vedel. Umaknil
se je proti vratom in -molčal.
— Tu, mu je namignil Zan. — Izvolite!
Dimitrij se je le moral oBrniti, kajti odprtina je bila za njegovim hrbtom. Hip
natO' pa mu je že stopil nasproti negovan moški srednjih let, z zlato uokvir-
jenimi naočniki in že nekoliko posrebrenimi lasmi. Molil mu je belo, mehko
in dišečo roko z velikim pečatnim prstanom, in preden je Dimitrij utegnil
kaj pomisliti, se je njegova glava že sklonila v pozdrav. Bil je miren in zbran
kakor že zdavnaj ne. Stal je pred dr. Stenovcem. Njegove živahne in stroge
oči so ga že preiskovale. Ne da bi se zavedal kdaj, mu je Stenovic že segel
v. notranji žep suknjiča, izvlekel pismo in z veščo kretnjo raztrgal ovojnico.
Bral je z enim samim očesom, medtem pa še vedno ogledoval Dimitrija. Ta
je čutil, da načelniku ne more ničesar skriti; in čeprav tega niti ni nameraval,
je obleka kos za kosom padala z njega, in kmalu je stal pred predstojnikom
popolnoma gol, zardel, prekrižanih rok. Zan je bil že izginil, to pa je bilo
v tem trenutku edino olajšanje, ki ga je lahko občutil.
— Prav, je končno rekel dr. Stenovic. — Lahko sedete. (Sesti ni bilo kam.)
— Vaš primer mi je znan. Priporočila, ki jih prinašate, so taka, da ne moremo
mimo njih. To pa seveda ne pomeni, da moramo ravnati v njihovem okviru.
Storimo lahko več ali manj. Popolnoma nam zaupajte. Napravili bomo vse,
487,
kar bo v vašo korist. V korist seveda v tistem trenutku, ko bo treba nekaj
ukreniti. O končnem pomenu naših dejanj tako ne moremo soditi. Da se
izognemo vsakemu nadaljnjemu nesporazumu, vas še enkrat vprašam, čemu
prihajate?
— Z enim samim namenom: Hotel bi služiti naši veliki stvari. Prostodušno
se je ozrl na dr. Stenovca, misleč, da je zdaj lahko že bolj samozavesten.
Toda njegov pogled ni dopuščal te možnosti. Njegov obraz je bil negiben kot
iz kamna, stroge oči pa so izražale dvom in terjale obširnejši odgovor. Dimitrij
se je prestopal z noge na nogo, začel vleči nase cunje, si zategovati pas in
zapenjati gumbe. Se nikoli prej ni tako določno čutil, da je mogoče omajati
tudi njega. Zakaj, si ni znal pojasniti. Vse njegovo življenje se mu je znova
prikazalo v popolnoma spremenjeni luči. Pred tem človekom, pred dr. Ste-
novcem bi lahko zlezel vase in priznal, da nima prav.
—■ Pripovedujte, pripovedujte, ga je vzpodbujal načelnik, a njegove besede so
Dimitriju zvenela kot nezaupnica, ki je sicer ni mogoče z ničimer utemeljiti,
a tudi ne z ničimer premostiti.
— Vem, da je to trdil že marsikdo ...
—• Točno! je pribil dr. Stenovic. — Lahko odložite plašč in sedete bolj spro-
ščeno. Z eno besedo: Tu se počutite, kot bi bili doma.
Doma nimam-, je pomislil Dimitrij, glasno pa je dejal:
— Ne pričakujem, da bi mi verjeli na besedo. Tu so papirji, ki govore o
mojem delu, podpisi ljudi, ki jih ne gre omalovaževati. Ne opravičujem se,
to' so dejstva ...
— Katera dejstva?
— Ne nazadnje tudi vaš pristanek. Čeprav se zavedam, da bom moral vaše
zaupanje šele pridobiti...
— Zaupam vam popolnoma. Dokaz: kraj, kjer se nahajate. Cas hiti. Pogovorili
se morava še o marsičem. Na primer o tem, kako naj vas čimprej vključimo
v delO'. Pred našo Ustanovo- se dan za dnem postavljajo odgovornejše in vse
bclj številne naloge. Ljudi nimamo, to je najtežji problem. Vsi smo preobre-
menjeni z delom. Kljub temu poskušamo širiti našo dejavnost. Potrebe nare-
kujejo... Prav zato, ker smo tako povezani z vsemi problemi obdajajočega
nas življenja in ker se zavedamo, v kakšni meri je napredek odvisen ravno
cd nas, ne smemo popustiti niti za hip. Vsak trenutek mora sleherni od nas
stati na svojem mestu. Od naših uslužbencev zahtevamo več, kot zmorejo. Tudi
od vas bomo ... Svetujem vam, da še enkrat premislite ... Medtem ko je go-
voril, je dr. Stenovic razvrščal po mizi raznobarvne, ostro ošiljene svinčnike.
Bežen pogled nanje je Dimitriju povedal, da jih je čez trideset. Niti dva nista
bila popolnoma enaka. Nato se je dr. Stenovic sunkovito zravnal, zgrabil
najdaljši in najostrejši svinčnik, se z nespremenjenim nasmeškom na obrazu
pognal proti Dimitriju in mu skozi obleko zavrtal svinčnik v trebuh. Dimitrij
je pobledel od bolečine, srh ga je spreletel po vsem telesu in sililo ga je na
bruhanje. Stisnil je pesti, zavedajoč se, da mora vzdržati. Cez nekaj trenutkov
se je Stenovic odmaknil in mirno nadaljeval:
— Vi vstopate pri sprednjih vratih. Do neke mere sem na vaši strani. Zdaj
še ne morete razumeti svojih nalog in iiaše službe. Lahko pa razumete
svoje predpostavljene. A propos: Naša dejavnost je razvejana, to slutite. Z
menoj ne boste v neposredni zvezi, podrejeni boste inšpektorju Edvinu. On je
488
eden naših najboljših. Opravlja najzaupnejše posle. Strog je do sebe in bo
tudi do vas. V navalu posebne zavzetosti za svoje delo postane ganljivo pri-
zadeven, gorje vam, če mu tedaj ne pridete pred oči. A ko pridete, morate
računati na njegov temperament. Temperament, to je nekaj prirojenega.
Mi v to sicer ne verjamemo, ker spreminjamo vse, toda včasih smo prisiljeni-
upoštevati nekatere individualne lastnosti, ki so službi v prid. Pri tem ne
mislim na inšpektorja Edvina. Njegove lastnosti so službeno koristne, kar je
dokaz, da niso prirojene. On pred rojstvom pač ni mogel vedeti, kakšno službo
bo opravljal. Se več. Ta služba se na sedanji način opravlja šele zadnji dve
desetletji. Govoriti hočem o nečem drugem, kar zadeva tudi vas. Priporočam
vam, da si nabavite nekatere nujne pripomočke. Brez njih ne bi mogli oprav-
ljati službe. Invalidov ne maram. Po vašem pogledu sklepam, da potrebujete
službena očala. Ne zardevajte! Majhne napake imamo vsi. Jaz na primer ne.
Naočnike vam bo izbral vaš predstojnik. Sele z njimi boste lahko v zadovo-
ljivi meri presojali uradne in privatne zadeve kakor tudi samega sebe. Do
tedaj ste zasebnik, za nas nezanimiv. Se nekaj bi vam rad položil na srce...
V uradnih prostorih se slišijo najrazličnejši glasovi. Niso vsi enako važni.
Nekatere je treba preslišati, druge nikakor ne. Tudi za to je potreben neki
pripomoček. Mislim, da priznavate njegovo koristnost. Sicer pa ne gre za vaše
mnenje. Izkušnje so neizpodbitno dokazale, da imam prav. Iz mene govori
teoretično utemeljena praksa, ali če morda želite drugače: praktična teorija.
Oboje gojim v enaki meri. To je moja specialnost, idejno ni sicer povsem
utemeljena, toda meni dobro služi, in preko mene tudi stvari. Torej: v ušesa
primeren začep. To- pa še ni vse ... Vaš položaj pri nas se bo izoblikoval šele
sčasoma. Vaša individualna občutljivost, da omenim samo to postransko' sesta-
vino, bo pokazala, kaj še potrebujete. Stvar ni niti malo komplicirana: V
navalu že omenjene delovne vneme inšpektor Edvin, kar je popolnoma nor-
malno in celo priporočljivo, izkoristi svoja pooblastila za ustvarjanje primer-
nega delovnega vzdušja. Ker je močan, videli boste, da je pravi atlet, z dobro
merjenim udarcem podere na tla tega ali onega uslužbenca in mu s čevlji
dopoveduje nekatere osnovne dolžnosti. Ta postopek je izredno učinkovit.
Čeprav smO' o njem že nekajkrat razpravljali, ker se posameznikom ne zdi
ravno najboljši, še nismo našli boljšega in ga še naprej uporabljamo. Seveda
ima svoje pomanjkljivosti in od podrejenih je odvisno, da te pomanjkljivosti
omejijO' na najmanjšo mero. To je nihova službena dolžnost in lahko zahtevamo
od njih, da jo izpolnjujejo z vso zavzetostjo'. Postane njihova najbolj intimna
dolžnost. .. Predpisano je, da morajo redno telovaditi in se na razne načine
razgibavati. Potrebne so določene oblike telesa in primeren način razgibavanja.
Gibčnost cenimo nadvse. Kljub vsem tem ukrepom še vedno lahko pride,
recimo, do krvavitev. Ce so te notranje, kar običajno so, ostane, stvar posa-
meznika. Zgodi se pa, da je krvavitev zunanja. Predpostavljajte si, dO' kakšnih
neokusnosti lahko pride. Rdeča barva se prav nič ne sklada z nežno zelenim
tonom poda v naših pisarnah. Razen tega spolzka tekočina lahko povzroči
nevarne padce. Stranke prihajajo in odhajajo, inšpektorji pri svojem delu
krožijo iz sobe v sobo, temu ali onemu lahko spodrsne ... Pade in nesreča je
tu. Moram reči, da tudi jaz krvi ne vidim rad. Tega ni treba posebej razla-
gati . . . Me razumete, kaj želim? Po najkrajši in najbolj učinkoviti poti odstraniti
takšne možnosti. Moram reči, da so nekateri naši uslužbenci dosegli pri tem
lepe uspehe in pokazali pohvalno' iznajdljivost. Ni posebnih navodil, ki bi
veljala za vse... Da ne zaidemo v podrobnosti... Jaz, na žalost, ne morem
uporabljati metode inšpektorja Edvina. Moje koleno ni prav prožno, posledice
489.
preteklosti, ki jo srečavamo še na vsakem koraku. Razen tega so mi zdravniki
prepovedali vsak napor. Žrtvujem se za skupni blagor. V tej hiši sem zato,
da novincem pripovedujem slabe šale. Običajno jih ne razumejo... Dr. Ste-
novic je globoko zavzdihnil, zamišljeno prikimal in sklenil svojo pripoved:
— Trudimo se, da že vnaprej izgladimo vsa nasprotja. Pazite: Delali boste
z inšpektorjem Kosom. V bližini njegove pisarne boste, skoraj vsak dan boste
z njim v neposrednih stikih. On je svojevrstna narava. Ne bi ga rad pred
vami postavljal v kakršno 'koli luč. To je naš človek, svojo zvestobo je že
nekajkrat izpričal, skratka, vanj ne gre dvomiti. Ima pa napake, čeprav jih
ne bi smel imeti. Včasih zavije po svoje, na način, ki ne more biti v skladu
s težnjami naše ustanove. Kljub napakam se z njim še nismo uspeli pogovoriti.
Zakaj, o tem ne bi govoril zdaj. Ne želim, da bi napačno razumeli. Vse to
delamo le zato, ker bi mu radi pomagali. Obzirni smo. Vse pa ima svoje
meje. Previdni moramo- biti. Ničesar ne smemo prepustiti slučaju. Delali boste
z inšpektorjem Kosom, toda po mojih navodilih. Predvsem pa on ne sme
o tem nič vedeti. Napravili boste vse, kar bo zahteval, vendar na način, ki
ga boste izbrali sami. Vaše delo bom ocenjeval jaz. Ce boste kdaj v dvomu,
kaj je prav in kaj ni — dvomi so pri nižjih uslužbencih pogosti — se boste
obračali name. Kos tega ne sme opaziti. Včasih boste videli, da njegova navo-
dila niso povsem v skladu z našo celotno dejavnostjo. Ne izvršujte jih, dokler
ne dobite mojega pristanka. Vaši odnosi z inšpektorjem Kosom pa morajo
ostati popolnoma korektni. Ce bi se on pritoževal nad vami, vas bom moral
odpustiti. Tisti, ki nima prav, ste lahko samo- vi. Na tale zaupni pomenek se
ne boste mogli sklicevati, ker vam ne bi nihče verjel, a tudi če bi verjel, mu
ne bi koristilo-. Se manj vam. Načelnik sem jaz, in od moje presoje je odvisna
umestnost kakšnega ukrepa. Jaz pa bi bil prvi, ki bi vas za takšno dejanje
kaznoval. Saj razumete ... Kdor gre od nas, ne more drugam. Naša merila
so na svoj način blaga in na svoj način stroga. Kdor ne vzdrži pri nas, ga tudi
drugje ne marajo- uporabiti. Čeprav sprejemamo mi le najboljše. Nekdo je
lahko zelo povprečen, a dokler tega nismo ugotovili mi, je popolnoma v redu.
Lahko ga premeščajo iz kraja v kraj, odpustiti ga ne morejo. Skratka: Ce si
slab, nisi pri nas. Ce nisi pri nas, nisi nikjer! Za svoj položaj pa odgovarjaš
popolnoma sam. Da, da ... Naš kolega Kos ni ravno v zavidljivem ... Poma-
gamo mu lahko samo na en način. Na kateri, veste. Z njim je že tako daleč,
da sem mu moral omejiti nekatere pravice. Obzirno, seveda. Tako da sploh
ni zvedel. Po telefonu, na primer, ne more več govoriti... Zveza z zunanjo
linijo- je prekinjena .. . Sodeč po vašem dosedanjem delu vam vse to ne bo
povzročalo težav. Glavno je, da ostanete s Kosom v dobrih odnosih ... Kadar
pa opazite nepravilnosti, postopke sumljive vrednosti ali samo takšne namere,
me pri priči obvestite. Neopazno-, ustno, nobenih neumnosti s telefoni, nobenih
beležk. V prisotnosti drugih nikakršnih prijaznosti, čeprav ostaneva v naj-
tesnejši zvezi. Računam na prijateljsko sodelovanje...
Poiskal je Dimitrijevo roko in, preden se je dodobra zavedel, kaj se dogaja,
jo krepko stisnil. Dimitrij je zardel in hotel v opravičilo izblebetati nekaj
ustaljenih fraz, da je tujec in da slabo pozna tukajšnje običaje, toda načelnik
so je že umaknil in z nekoliko osornejšim glasom, ne da bi pri tem kaj spre-
menil izraz svojega obraza, nadaljeval:
— Nimam namena pretiravati, toda na noben način ne morem zadosti pou-
dariti, kako važni bodo vaši postopki. Z nepravilno osnovano zavestjo bi se
utegnili slabo odrezati. Inšpektorju Kosu bom naročil, naj bo z vami trd.
490
Vsega, kar se bo dogajalo okoli vas, ne boste razumeli. Tudi ni potrebno.
Kosu lahko dam neko nalogo le zato, da bi videl, kako boste pri tem ravnali
vi. Razen tega je on kot človek prijeten. Vabil vas bo v svojo družbo. Čarom
njegove osebnosti se je težko upirati. Sami presodite, kaj boste napravili. Ali
ga boste odbili in se mu s tem zamerili? Ali boste vabilo sprejeli in s tem
tvegali nevarnost, da se razkrijete? Zanima me, za katero možnost se boste
odločili. Odgovor bi rad slišal takoj, brez oklevanja. Torej?
— Za boljšo.
— Pripominjam, da sta obe enako slabi.
— Izbral bi si tretjo.
— In katera je ta, če smem zvedeti?
— Se ni mogoče vedeti.
— Ce bi bili odgovorili, bi lahko o čem razpravljala. Zdaj je bolje, če mislite,
da vprašanje ni bilo zastavljeno. Za prihodnje pa naj velja: odgovore, ne
izmikanj. Odkritost in jasnost cenimo nad vse.
Iznenada se je po prostoru razlila mlečno bela svetloba. Načelnikov obraz je
izgubil svojo naravno barvo, celo oblika se mu je nekoliko spremenila. Ce
Dimitrij ne bi za trdno vedel, da v enem samem hipu ni mogel oditi in se
zamenjati z nekom drugim, bi dvomil, če je tO' še sploh on. Istočasno z novo
svetlobo pa se je pretrgala tudi vez, ki je Dimitrija držala v napetosti ves
čas njunega razgovora. Ni si bil popolnoma svest, kaj se je pred tem dogajalo.
Kot da je bil nekaj trenutkov v omotici. V njegovi zavesti je nastala praznina.
Začel se je začudeno razgledovati okoli sebe. Zanimalo ga je, od kod luč.
Zaman. Svetloba je bila enakomerno razlita po vsem prostoru. Pri tem je
ugotovil, da je načelnikova soba brez vsakega pohištva, enakomerno temno
rjava, in da se pod prav nič ne razlikuje od Stropa, razen po tem, da je na
podu mogoče stati, strop pa je bil prazen. A tudi če bi na njem nekdo stal,
ga to ne bi presenetilo. Na stropu je opazil tudi nekaj okroglih steklenih
oblin, podobnih globoko v les vdelanim svetilkam, toda prav gotovo niso bile
zatemnjene. Kmalu jih je odkril tudi po stenah, razporejene v cikcaku. Naj-
bližje so se zdele celo prozorne. Ker so bile najbrž izbočene tudi na drugo
stran, skoznje ni bilo mogoče razločiti drugega kot nedoločeno motnjavo.
Počasi je doumel, da so okoli njega še drugi prostori, iz katerih ga je mogoče
opazovati, on pa ne vidi nikogar.
Zdaj se tudi ni mogel domisliti, na kateri strani je vstopil v to sobo, in za-
nimalo ga je, kam bo odšel, ko se bosta z načelnikom ločila. Sprejemnica je
nedvomno bila le prehoden prostor, iz katerega je razen na hodnik bilo
mogoče priti še kam drugam. Morda tja, kjer so sprejemali sede in kjer so
se povabljeni lahko tudi nekoliko odpočili. Zdaj ni bilo važno le to, če takšeri
prostor sploh obstaja, temveč tudi v kateri smeri. Iz zamišljenosti ga je zdramil
suhi načelnikov glas, ki je pričal, da med njima ni več nobenega o.sebnega
odnosa, temveč zgolj dolžnost, ki jo je treba izpolniti takoj, nemudoma:
— Druga vrata levo!
Luč je ugasnila, vrata na hodnik so se odprla. Tam je že stal Žan in mu
z roko dajal nekakšna znamenja. Sledil mu je brez pomisleka.
— Načelnik Stenovic se je z vami zadržal v dolgem razgovoru, je lakonično
ugotovil Žan, Dimitrija pa je zanimalo, kaj ta ugotovitev v resnici pomeni.
— Casa ima na pretek.
401.
— Nikakor ne. Odslej ga ne boste več videli.
— Zakaj ne?
— Tu ! Inšpektor Kos ...
Zan se je priklonil in se ritensko umaknil. Dimitrij je spet stal na pragu.
Inšpektor Kos je sedel sam v srednje veliki dvorani, ki so jo od dveh strani
osvetljevala ogromna okna, pregrnjena z nežnimi belimi zavesami, ki so bile
bolj v okras prostoru, kot da bi služile svojemu običajnemu namenu. Ostali
dve steni sta bili pravzaprav iz stebričev, le toliko oddaljenih drug od drugega,
da bi se mogla zriniti skozi vitka postava. Blizu teh stebrov je za veliko masivno
mizo delal inšpektor. Glede na velikost in monumentalnost prostora je Dimitrij
pričakoval, da bo inšpektorjeva delovna miza obložena s kupi aktov. Prvi
hip, ko je vstopil, je bil prepričan, da jih je tudi že videl. Ko pa se je
ponovno ozrl tja, si je moral priznati, da je na gladki stekleni površini en
sam listek, iztrgan iz koledarja ali žepne beležnice. Kupi aktov pa so bili pod
steklom, a tudi to je bila zmota. Le strop je tako odseval v njem. Nedvomno
je ta igra skrivala v sebi neki globji smisel. Soba je postala skrivnostna, in
Dimitrij se ni mogel upreti želji, da bi se ozrl v strop. Strop je bil seveda
prazen. Od kod potem ta igra senc na inšpektorjevi mizi? Toda za razmišljanje
ni bilo časa. Inšpektorja je namreč našel v položaju, ki ni bil v skadu z
njegovo pomembnostjo. Izza mize je gledala samo njegova glava in nič ni
kazalo, da bi se nameraval dvigniti in pozdraviti. Dimitrij pa tudi ni vedel,
če je primemo, da stopi k njemu in mu poda roko. Trenutek mučnega obo-
tavljanja je prekinilo pridušeno brnenje nekje v inšpektorjevi mizi. Ne da bi
trenil z očesom, je inšpektor dvignil telefonsko slušalko, ki je prej ni bilo
videti, in dolgo šepetal vanjo. Njegove ustnice so se gibčno premikale, kot
da hoče biti v svojem pripovedovanju še posebno nazoren, a glasu ni bilo
slišati nobenega. Dimitrija je osupnilo dejstvo, da je telefon zagledal že prvi
dan, saj ga ni prav nič mikalo, da bi se vrnil k načelniku Stenovcu in mu
poročal, kaj je videl. Navodila pa ao zahtevala ravno to. Bal se je, da bo
moral mimo številnih nižjih uslužbencev in skozi mnoge prostore, preden bi
sploh prišel do njega. Vzbudil se mu je up, da bo namesto njega opravil to
stari, ki ga spremlja. Ze ga je hotel s pogledom opozoriti na inšpektorjevo
početje, a ko se je ozrl. Zana ni bilo več.
Preostalo mu ni torej nič drugega, kot prevzeti prvo dolžnost. Po vsem tistem,
kar mu je pripovedoval Stenovic, ni bilo izključeno, da se je telefon pojavil
le zato, da preizkusijo njegovo vestnost še prej, preden bo dokončno sprejet,
in da inšpektor šepeta le zato, da ga mora opaziti. Ta trenutek se mu je zdelo
najprimerneje, da strmi v eno od velikih oken, tako bogato oblitih s svetlobo.
A tudi tu je opazil, da mora razlikovati videz od resničnosti. Za steklom ni
bilo ničesar, razen pravokotnikov pariško modre barve. Le kje je takšna
pokrajina? Razgled na mesto brez streh, daljave brez nagubanih obrisov hribov?
Kraji brez cest in gozdov? Celo možnost, da je to nebo, ni bila sprejemljiva.
Se malo prej so bile ulice tako gosto zabasane z meglo, da se je zdelo že
upanje na razjasnitev nesmiselno.
— Zdaj sva na vrsti midva, je končno spregovoril inšpektor. Za hip je odložil
naočnike z debelim koščenim okvirom, se samozavestno nasmehnil, a se takoj,
ko so mu spet tičali na nosu, zresnil. Strogo, neprizadeto je izjavil: — Mene
zanimajo personalije.
Dimitrij se je nagnil naprej in stopil korak bliže.
492
— Kaj ste pravzaprav? Izza mize sta se priltazali dve ogromni roki in se
sklenil pod brado, da je tako lahko bolj udobno počivala. — Samo perso-
nalije... Vi ste nekakšen graditelj in zraven še iskalec resnice. Je tako?
Priznam, da to ni v skladu z mojimi pogledi na svet. Vsakdo naj opravlja
svoj posel, vse ostalo naj ga ne briga. Istočasno sedeti na dveh stolih ... Pri
nas sta ti dve dejavnosti strogo ločeni. Vsaka pripada svojemu oddelku. Gra-
ditelji so v pritličju, sektor za raziskave, kakor mu pravimo, pa se je utaboril
na vrhu, in ta ločitev se je pokazala za umestno. Drug z drugim nimajo nobene
zveze ... Kaj lahko navedete v svojo obrambo? je nenadoma vzkipel. — So-
cialno poreklo?
— Mladost, je odvrnil Dimitrij in skušal ujeti njegov pogled. — Razen tega
sem po očetu Rus ...
— Ne tvezite neumnosti. Rasnih predsodkov nimamo; mladi pa smo bili vsi.
Vseeno si velja oboje zapomniti.
Dimitrij je v dokaz svoje nemoči zmignil z rameni.
— Vse imamo zapisano, je osorno rekel inšpektor in se zravnal na stolu. Dvig-
nil je listič papirja, ki je ležal na mizi. — Stopite bliže in poglejte!
Dimitrij se je ubogljivo napotil proti mizi. a pri vsakem premiku je postajal
bolj negotov. Nogi sta se mu nevarno zapletali in čutil je, kako so tla vedno
bolj spolzka. Nagnil se je globoko naprej in ko je bil prepričan, da bi na
lističu mogel razločiti že sleherno podrobnost, se je ustavil. Na papirju ni
bilo niti najmanjšega sledu črnila ali svinčnika. Ker je inšpektor napeto
strmel vanj, mu je nekajkrat uslužno prikimal. Bil je prepričan, da mu bo
tako napravil majhno uslugo in ga obvezal k podobnemu dejanju.
— Ta listič, to ste vi. je zagrmel inšpektor. — Meni ni mogoče ničesar prikriti.
Vse naše uslužbence imam v temle prstu . . . Dvignil je neznansko razvit palec,
podoben polenu. — Ne samo vas, tudi one tam ...
Dimitrij je sledil njegovi kretnji in za stebriči odkril visoko skladovnico
rjavih map.
— Vsi so tam, je pojasnil inšpektor.
Zdaj je Dimitrij tudi razumel, kako neznaten je v primeri s tistimi, ki so bili
predstavljeni z mapami, nabreklimi od raznobarvnih svežnjev in tesno
povezanimi s črnimi trakovi. On je delal že dobrih deset let. Udeležil se je
nekaterih podvigov, ki so jim svoj čas pripisovali velik pomen, zavestno se
je izpostavljal tam, kjer so se drugi izmikali, a kaj je ostalo od vsega? Ne-
popisan listič ter priporočila, ki jih je prinesel v zapečatenem ovitku in ki
morda niti niso bila priporočila.
— Sol nimate preveč, je razmišljujoče nadaljeval inšpektor. — To je dobro,
kajti mi iščemo samo visoko kvalificirane strokovnjake. Načelo, ki ga nare-
kujejo višji interesi. Brez teh informacij ne bi uspevali, je še pojasnil in vstal.
Bil je pravi velikan. Dimitrij je razumel, da se je inšpektor naslanjal na mizo
le zato, da bi mu bil bližji. Zdaj ko je stal, mu ni bilo mogoče pogledati v oči,
tako visok je bil. Sprožil je roko in Dimitrij, ki je pozorno sledil vsaki njegovi
kretnji, je med stebri zagledal ozka vrata in takoj razumel, da je tam njegova
pisarnica. Stopil je tja in jih od.sunil. Pred njim je bil prostor, popolnoma
enak tistemu, v katerem ga je sprejel načelnik Stenovic, le da so bile stene
tu brez kakršnih koli vzboklin, pod stopom pa je visela preprosta svetilka
z masivnim okvirjem, kakršne običajno pritrjujejo v vlažnih kletnih prostorih.
Tu je bila tudi mizica, enake barve kot stene, in vrtljiv stolček brez naslanjača.
493.
Ko je stopil čez prag, so se vrata za njim zaprla sama in neslišno. Čutil je,
da od tu ne more ne naprej ne nazaj in čakal je, kdaj se bo za njim prikazal
inšpektor. Zdelo se mu je, da je njegova prisotnost neodložljiva in v tem
pričakovanju se ni mogel niti malo bolj natančno razgledati.
Cas je potekal. Da bi si olajšal čakanje, je nekaj trenutkov stal samo na eni
nogi, roke pa si je do komolcev zatlačil v žepe plašča.
Gotovo je minila ura, ne da bi ga bil dosegel en sam določnejši Sum. Hiša res ni
bila mrtva, toda slišati je bilo mogoče le monotono mrmranje, kot bi se nekje
v daljavi pogovarjala množica. Glasov ni bilo mogoče razločiti niti razumeti.
Kot po zvočniku je nekje iz stene zahreščal inšpektorjev glas:
— Delo prekinemo na znak z zvoncem. Stop.
To pojasnilo je bilo očitno namenjeno njemu. V prostor se je naselilo novo
vzdušje, nekoliko bolj sproščujoče. Dimitrij je zdaj vedel, kaj mora storiti.
Slekel je plašč, ker pa v sobi ni bilo niti obešalnika niti običajnega žeblja,
ki bi ga nadomestil, mu ni preostalo drugega, kot da ga zraven sebe spusti
na tla. Nato je hotel odmakniti stolček, da bi sedel k mizi. Toda sedišče je
bilo pritrjeno in nameščeno na tak način, da ni bilo mogoče istočasno sesti
in potisniti noge pod mizo. Moral si je napravo natančno ogledati, da je spoznal
način njenega delovanja. Ce se je namestil s hrbtom proti mizi in potegnil
kolena pod brado, tedaj se je lahko zavrtel za stoosemdeset stopinj in noge
zravnal pod mizo. Prostorček je bil tako tesen, da se je v tem položaju komaj
mogel ganiti. Nedvomno je bil to pripomoček, ki je navajal k vztrajnemu,
neprekinjenemu delu.
Ko je tako sedel v trdnem oklepu mize, se je nenadoma domislil, kaj bo storil,
če ga nenadoma pokliče šef. Z vnemo raziskovalca se je znova vrgel na delo.
Pod sedežem je odkril nekakšen strojček, od katerega so vodile tanke žice
pod mizo in skozi steno v inšpektorjevo sobo. Najbrž je bilo mogoče mehanizem
upravljati od tam. To spoznanje ga je nekoliko potlačilo. Čeprav se je zavedal,
da je želel priti v to hišo, in se je prostovoljno podredil tu vzpostavljeni hierar-
hiji, ker se ji ni mogel izogniti, ga je vendarle motilo, da vsaj zdaj, ko je že
tu in so marsikatere začetniške formalnosti že mimo, na svojem sedežu ne
more zaživeti nekoliko bolj sproščeno.
Kakor nalašč se je tedaj spomnil tudi načelnikovega naročila glede telefona.
Naložena mu je bila nedvomno dolžnost, ki jo mora pri priči izpolniti. Morda
je celo že prepozno. Planil je pokonci, a se je takoj spet sesedel. Miza ni •
dovolila, da bi se dvignil. Potegnil se je nazaj in razkrečil noge, da bi padel
na tla. Stolček je bil preširok. Vse mere so tu bile do kraja premišljene. Po-
skušal je na levo, na desno. Neuspeh je bil povsod enak. Pozval se je k razum-
nosti ter začel načrtno raziskovati mizo, stol in njuno neposredno okolico. Ni
bilo izključno, da je tu še kakšna naprava, s katero bi bilo mogoče premikati
sedež. Morda bi zadostoval en sam pritisk na gumb, morda ... Preiskal je vso
dosegljivo površino. Nič. Vznemirjenost je naraščala. Kri se mu je nagnetla
v glavo, čutil je razbijanje v čelu, oblivala ga je vročica, roke je imel mokre
od potu. Zakopal je glavo v dlan in se skušal umiriti. Dopovedoval si je, da
bo zaspal, a tega v resnici ni nameraval. Njegovo prizadevanje je služilo le
majhni samoprevari, ki pa je v celoti uspela. Po nekaj trenutkih mirovanja
z zaprtimi očmi, ko se že ni več spominjal lege svojih udov, se je začel prožno
zvijati. Telo mu jo valovalo kakor še nikoli poprej. Ves se je predal še ne-
občutnemu zagonu. Kmalu ga je pot oblival v curkih, čuti so se pritajili in
ko je spet odprl oči, se je znašel na tleh, prost vseh ovir. Preden pa se je
494
dvignil, mu je pogled obstal na lepaku, pritrjenem nad mizo. Bil je res že
močno obledel, toda napis je še bilo mogoče razbrati: Ce hočete svobodo, ne
izmikajte se odgovornosti. Stopil je na stol in si od blizu ogledal vsako- črko
posebej. Tedaj je odkril, da se v razmakih med črkami skriva še neko geslo.
Ko je sestavil znake, ga je glasno izgovoril:
— Vsak up je bil varljiv!
Službena parola to gotovo ni bila, ker je bila izpisana s svinčnikom, resda
z barvastim, a ni bilo moč utajiti, da s privatniško nedoslednostjo. Morda jo
je izpisal njegov predhodnik? Kdo je bil? Kaj je dedal? Kje je zdaj? Prevzela
ga je želja, da bi vendarle razmišljal, da bi si poskušal razjasniti vsaj eno
od številnih vprašanj, ki so se mu porajala. Toda to je bila le trenutna slabost,
zavedal se je, da se ji ne more vdati. Moral bo čimprej stopiti k načelniku
Stenovcu in ga obvestiti....
Se malo prej se je zdela naloga preprosta. Stopiti k načelniku ... Nihče ne bi
vedel, zakaj hoče k njemu ... V resnici pa je drugače. Stenovic mu je zabičal,
da mora takšne poti opraviti kar najbolj diskretno. Inšpektor ne bi smel ni-
česar opaziti, a edini izhod je skozi njegovo sobo. Nedvomno bi se srečala in
tedaj bi se nekaj zgodilo. Pokazal bi svojo nemoč. Ze prvi dan službe. Možnost,
da bi odšel skozi predstojnikovo sobo, je moral zavreči.
Začel je preiskovati stene, če ni morda kje še kakšen izhod. Zlasti je pretipal
steno, za katero je menil, da je hodnik. Vrat ni našel. Medtem je celo večkrat
slišal nekakšen šum kot iz nevidnega zvočnika. To je moglo biti inšpektorjevo
opozorilo. Morda ga je pelo opazoval, kako bega po svoji pisarnici. Ni mu
preostalo drugega, kot sesti na stol in čakati. Nog sicer ni več skušal spraviti
pod mizo, toda miroval je popolnoma. Prisluškoval je ropotu na hodniku.
Nedvomno so ga povzročili koraki. Tekali so uslužbenci, vselej v skupinah,
nikoli en sam.
Dimitrij ni mogel imeti niti najmanjše predstave o- tem, kaj se dogaja zunaj.
Bil je prepričan, da zvonca ni preslišal, vse drugo pa zanj še ni smelo biti
pomembno. Zvočnika v steni še vedno ni bil odkril, zato je najrajši strmel
v vrata in čakal, kdaj se boda zganila, in bo lahko nekaj storil. Kar koli.
Računal je tudi, da bo ob znamenju z zvoncem bliskovito planil mimo inšpek-
torja na hodnik in ujel načelnika še preden odide.
Zvonec se je kmalu res oglasil. S plaščem pod pazduho je Dimitrij previdno
pokukal v inšpektorjevo sobo-, a v njej ni bilo nikogar. Z dvema skokoma je
je bil na hodniku, ki je bií prav tako prazen, če se ne bi bil pred njim nena-
doma pojavil Zorž, v katerega se je zaletel in ga skoraj podrl.
— Zvonenja še ni konec, ga je prijateljsko opomnil Žorž. — Gotovo divjaš
k načelniku, to delajo- vsi novinci.
Dimitrij se je zmedel in ni mogel zanikati svoje namere. Celo prikimal je.
— Počasi, fant, počasi. Načelniki, inšpektorji in višji referenti so že zdavnaj
odšli, je razlagal Zorž. — Nikar se ne čudi, odšli so službeno. To za nas ne
velja. Mi lahko odidemo samo privatno-, po zvonenju. Razen tega bi ti svetoval,
da se izogiblješ načelnika Stenovca. Njegova hudomušnost je znana. Najbrž
je tudi tebi kaj natvezel. Pozabi vse, kot da ga nisi slišal...
— Zdravstvuj! Dimitrij se ga je hotel čim hitreje odkrižati in je že krenil
proti stopnicam.
— Kam hitiš? Počakaj! Zorž je z nenavadno vnemo pohitel za njim in ga
ujel za roko. — Skupno pot imava!
495
— Jaz nimam nobene poti.
— Nemogoče. Navodilo našega posebnega oddelka pravi drugače.
Dimitrij je postal pozoren: — Kakšen oddelek pa je to?
— Te niso- seznanili z našo notranjo organizacijo? Imamo razne oddelke. Da,
razne.. . Najrazličnejše pač ... Jaz pripadam referatu, ki skrbi za .srečo držav-
ljanov. Tu je tudi posebna sekcija za srečo uslužbencev.
— Ali nisi ti vratar?
— Seveda ,sem, a ...
— In kaj še delaš? S čim se ukvarja tvoj oddelek?
Zorževega obraza se je polastila otožnost in le s težavo je odgovoril:
— Tega ne boš nikoli zvedel. Cemu te pravzaprav zanima? Jaz bi se na tvojem
mestu varoval radovednosti. Zate skrbijo drugi. Zdaj si labko samo še srečen.
Do konca. Ni moja dolžnost vzbujati upanje, razen če je to v interesu službe.
Nič več nisi sam. Nam pripadaš, in mi tebi. Najvažnejše je, da se človek znebi
občutka osamljenosti. Zato pa je pri nas poskrbljeno. Po zaslugi naše organi-
zacije že marsikatero čustvo- pripada samo- še preteklosti . .. Nikar se ne drži
tako kislo! Nemara se ne boš kregal s kruhom?!
— Ce je tako, kot praviš, sem srečen. Ze dolgo sem verjel, da se mora nekaj
zgoditi, obrniti se na bolje. Sicer pa je to moja osebna stvar...
— Nikakor ne. Vse bomo uredili. Zato imaš mene.
Medtem sta že prišla na ulico- in Dimitrij se je ustavil, prepričan, da Zorža
že predolgo- zadržuje in da ta nikakor ne more biti namenjen v isto smer
kot on. Pravzaprav ni vedel, kam hoče. Pred seboj je imel še celo popoldne.
V tem času je nameraval urediti nekatere nujne podrobnosti, ki bi mu omo-
gočile bivanje v tem mestu.
— Kar po tejle ulici, je Zorž zamahnil z roko. — Po Glavni na Najdaljšo . ..
Stanoval boš pri meni. Tudi jedla bova skupaj. Vse seveda le pod pogojem ...
Ce te že vežejo kakšni drugi dogovori, boš odpovedal. To je zelo jasno . . . Kje
si spal sinoči?
— Sinoči? se je zdramil Dimitrij. — Na vlaku.
— In kje si nameraval nocoj?
— Nisem še vedel. Na železniški postaji.
— Brez skrbi, tam te ne bodo pogrešali... Tu pride tvoja pravica svobodne
izbire do polne veljave. Lahko prenočiš na postaji, lahko tudi ne . ..
— Hvala ti za vse. Tvoja skrb zame je ganljiva.
Zoržev obraz je ostal negiben, Dimitrij je nadaljeval:
— Ali ni nenavadno, da so vse ulice prazne. Gotovo so tudi drugod končali
z delom. Ce se ne motim, so v teh visokih zgradbah same pisarne.
— Marsikje, je zadržano razlagal Zorž. — Ljudi pa je tu zelo malo. Redki so,
ki odhajajo iz urada v tem času kot midva. Nekateri so že odšli, drugi še
pridejo. Pešcev je vedno- manj. Ta zvrst uslužbencev postaja vse manjša in
manjša. Delovni postopki se mehanizirajo. Poslušaj ...
Dimitrij se je ozrl. Nekje na dolnjem koncu ulice se je slišalo pritajeno, za-
molklo drdranje in bobnenje, ki pa je od trenutka do trenutka postajalo glas-
nejše, na las podobno tistemu, kî ga je slišal zjutraj. Ker je zdaj že imel nekaj
izkušenj, je vedel, da mora na najhitrejši način čimdalj od cestišča. Pri zidu
se je zaletel v Zorža, ki se je umaknil prvi, a tako naglo, da ni niti opazil, kdaj
496
je švignil mimo njega. Zorž ni bil z obrazom obrnjen k zidu temveč proti
cesti, ves ožarjen od nenadnega dejanja srečnega doživetja. Dimitrij je samo
presenečeno strmel vanj in ni imel časa za vprašanje, ker je Zorž že radostno
vzkliknil:
— Naši so! Naši so!
Prva vrsta avtomobilov je že švignila mimo. Čeprav so vozili z ugaslimi lučmi
in na oblačnem nebu ni bilo nobenega sledu o soncu, so se njihove gladko
zlikane plošče bleščale tako zelo, da je Dimitriju jemalo vid. Drveli so s strastno
naglico. Ker so se vrste razlikovale v barvnih odtenkih, mu je pred očmi
migotala cela skala mavričnih barv in preden se je utegnil zbrati, so ga že
zalile solze. Ko- je spet odprl oči, se je bil hrušč že oddaljil, in okrog njiju
je ostal samO' .še črno modrika.st in smrdljiv dim.
— Spoznal sem jih, je vznemirjeno- in skoraj brez sape izdrdral Žorž. — V
prvi vrsti sami načelniki. Splošnega, likvidacijskega, finančnega in oddelka za
prišepetavanje.. . Za njimi inšpektorji, zadaj sekretarji. Redek prizor! Kaj bi
dal, da bi jih videl vsak dan! In prav zdajle, ko je ulica prazna. Ves mesec nisem
niti enkrat naletel nanje, pa sem jih dostikrat čakal. . . No, kaj praviš? Krasne
živali! Poglej ta dim, kako se suklja. Tile modri pasovi .so od limuzin načel-
nikov. Pa vonj, ki ga ni mogoče pozabiti! Zaprl je oči in usta in ga skozi nos
nekajkrat globoko potegnil vase.
— Smrdi! je neprizadeto ugotovil Dimitrij.
— Je nekaj na tej stvari, je! je kriknil Zorž, ki je preslišal njegovo pripombo.
Za Dimitrija je bil ta glas popolnoma tuj in nepričakovan. Prešinil ga je
grozljiv občutek. Povsod, na motno se bleščeči cesti, po pločnikih, obrizganih
z blatom, za mrzlimi, visokimi zidovi, ki so se sklanjali nad njiju, v tišini, ki
so jo prekinjali samo glasovi iz spomina, so prežali nanj nevidni strahovi.
Prav nič ne bi bil presenečen, če bi že naslednji hip iz vseh okoliških ulic,
iz pasaž in dvoriščnih prehodov, skozi steklena in železna vrata prostornih
vestibulov pridrveli rjoveči stroji in ga štrli v prah. Skrivaj je požrl slino in
nestrpno prekinil molk:
— Mnogo je na tej stvari ... In potem mu je nenadoma zmanjkalo besed.
Žorževo veselje je bilo tako dvosmiselno, da še vedno ni verjel vanj. Ze na-
slednji trenutek bi se lahko sprevrglo v svoje nasprotje. Čakal je, da bo planil
v jok, ali pa se mu bo na ustih pojavila pena, in bo začel divjati. Čeprav je
bil popolnoma ravnodušen do vsega, kar bi se moglo pripetiti temu neznancu,
Zoržu, je vendar čutil, da ne sme molčati. Končno je bil tu tujec in dolžan
nekaj storiti tudi za svojo prihodnost.
— Glej, tule se ti je prilepilo blato. Odstrani ga. dokler je še sveže!
— Cemu? je zaklical Žorž, kot da odgovarja nekomu preko ceste. — Naj
ostane! Ponosen sem, da ga imam! Se zavidal mi ga boš!
Dimitrij je začel vneto preiskovati svojo obleko. Na njej ni našel niti naj-
manjšega madeža in bilo mu je prav, da je tako. Zoržu ni zavidal njegove
umazanije, pa tudi njegovih besed ni razumel.
Nato je Zorž dolgo molčal. Hodil je hitro, zamišljeno in Dimitrij se je moral
potruditi, da ni zaostal. Prečkala sta nekaj ulic, pustila za seboj velik trg in
zavila mimo gradiča s številnimi zvonovi, ki so prav tedaj pritajeno pritrkavali,
tako da jih je bilo slišati le po najbližji okolici. Nazadje sta se znašla na cesti,
ki je utegnila biti Najdaljša. Naj je Dimitrij še tako napenjal oči, ji ni mogel
videti konca. Hodila sta najbrž že celo uro, a pogled naprej še ni obetal nič
novega. Pusta enoličnost.
32
497
Zorž se je utrudil prvi. Njegovi koraki so postajali krajši, dušila ga je sapa.
Piskal je skozi nos in ustnice so mu pomodrele. Hodil je le še ob zidu in si
z rokami pomagal dalje. Dimitrij se nikakor ni mogel sprijazniti z dejstvom,
da je cesta prazna. Edina sprememba, ki jo je opazil, je bila v tem, da so
hiše postajale vse nižje. V središču mesta so bile same velike, dvajsetnadstropne
palače, tu pa že ni bilo videti višjih od dvonadstropnih. Polagoma so se začele
tudi te redčiti. Njemu je bilo pravzaprav vseeno, kam gresta in niti ni poskušal
razmišljati, zakaj se je Zorž odločil, da stanuje tako daleč. Tudi njegovo telesno
stanje ga ni vznemirjalo. Zorž je bil očitno slab. Vse to je bilo nekako razum-
ljivo, samoumevno. Le zato, ker je menil, da že predolgo molčita, je Zoržu
om.enil, da postajajo hiše nižje in redkejše.
— Ne vem, če se lahko strinjam s teboj, je odvrnil Zorž povsem mirno, brez
sledu utrujenosti. — Stvar ni tako enostavna. Ti praviš, da se stavbe nižajo,
jaz pa bi trdil, da se dviga cesta. Zamisli si, da hodiva v višini osemnajstega
nadstopja. Tu so kleti globoke ... Si jih ne moreš predstavljati?
Dimitrij je samo zmignil z rameni. Razgledoval se je okrog sebe. Nobena
okolnost ni kazala, da bi Zorž utegnil imeti prav. Toda ali to zadostuje? Saj
je tu samo tujec. Potem so njegovo pozornost pritegnili presledki med hišami.
Videl je obdelane gredice, v ravnih vrstah rastoče zelenje, vzadaj njive, cele
preproge temno zelenih in rjaviVi barv. Se dalje je slutil hribe, pokrite z gozdovih
Tudi to je moral sporočiti Zoržu, ki pa mu je takoj nasprotoval:
— Niso redkejše hiše, temveč so gostejše ulice.
— Ulice?
— Sedanje ali bodoče. Ti vidiš v zelenju samo travo. Poreklo te tolče po
glavi... Nekoč bodo tu samo ulice. Je to bistvena razlika?
Dimitrij ni bil zadovoljen s pojasnilom. Toda že čez nekaj trenutkov ni bil
več prepričan, da v prihodnje ne bo vse bolj pogosto pritrjeval Zoržu. Asfalt
je tu prehajal v razdrapano podeželsko cesto, polno kalnih luž. Zidanih hiš je
bilo konec. Od tod naprej so bile samo še pritlične barake, krite z rebrasto
pločevino od katranskih sodov, ki je bila marsikje privihana navzgor, in ni
več služila svojemu namenu. Kazno je bilo, da je tu močno vetrovno.
Obstala sta pred zadnjo enonadstropno hišo. Po videzu je bila prav vsakdanja.
Edina značilnost je bila v tem, da je imela ravno streho, ob straneh pa nešteto
večjih in manjših teras, ki so bile pravzaprav strehe osnovnemu skeletu dodanih
prizidkov. Vse stene so bile zavarovane z dolgimi, ozkimi in tesno sestavljenimi
deščicami, ki jih je čas že močno oglodal. Večinoma so bile sive, ponekod že
počrnele, nekaj jih je strohnelo, ali pa so odstopile od sten, in se je pod njimi
kazal star plesniv zid. Hiša torej že zdavnaj ni bila več tisto, kar je bila na
svojem začetku. Lastnikom očitno ni bilo več do enotnega vtisa. Morda je ta
malomarno dopuščena dvojnost imela svoj namen, ki ga Dimitrij še ni utegnil
spoznati. A zdaj je bil tu, utrujen od dolge poti, čeprav še zdaleč ne toliko
kot Zorž; sledil mu je, ko je cdklepal vrtna vrata, ne da bi se dosti menil
tudi za to značilnost, ki je ni bil opazil v vsej ulici. Ograja je bila na svoj
način lepa, temna, mrežasta, z močnimi kovinskimi stebrički. Ti so bili zgoraj
oblikovani kot sulice z mnogimi stranskimi okraski, a takoj, ko se je oko
ustavilo le na enem od njih, se je pokazal njihov nedvomni smisel. Vsi so
bili grozeče ostri, razporejeni tako, da se ni bilo mogoče dotakniti niti enega
od njih, ne da bi bil ogrožen od drugega. Vsi skupaj pa so na prvi pogled
neopazno poviševali že tako visoko ograjo. Za njiju je to seveda komaj imelo
svoj smisel, ključ ni bil brez haska.
498
Hišna vrata so bila odprta. Znašla sta se na dolgem, tlakovanem hodniku,
kjer so njuni koraki odmevali kakor v železobetonski podzemeljski dvorani.
Dimtriju se je zdela veža vsaj dvakrat daljša od stavbe, kakor je ta izgledala
zunaj. Ob zadnji steni je hodnik zavil v desno. Ko sta stopila skozi nova vrata,
je postal ožji, temnejši. Na stopnicah, ki so vodile navzgor, je že gorela luč.
Ob stiku z dnevno je bila njena svetloba komaj opazna. Nato je bilo luči vedno
več. Visele so s stropa, na različne načine privezane na pajčevine. Njihova
svetloba je bila borna, komaj je kazala smer. Tla so postala mehkejša, odmev
se je ubil. Ce bi bil tišino motil le kakšen zunanji glas, ne bi bila slišala svojih
korakov. Tako pa so spominjali na mlaskanje.
Dimitrij je tesno sledil Zoržu in le kradoma mu je uspelo ozreti se okoli sebe.
Hodniki niso bili več tlakovani, temveč posuti z nekakšno sigo. Zdelo se mu
je, da so stene obite prav s takšnimi deščicami kot zunaj.
Se sta se spustila nekajkrat po stopnicah navzdol, zavila levo in desno, dokler
se nista ustavila. Tu so bile stene polne vrat. Ena od njih je Zorž odprl.
Dokler ni v prostoru zagorela luč, enaka tistim na hodniku, medla, brez
senčnika, ni bilO' moč razbrati ničesar. V svetlobi pa je Dimitrij polagoma le
razbral nekatere podrobnosti. Prostor je bil dolg, ozek, brez oken. Vzdolž desne
stene sta stala dva nizka pograda, stesana iz borovih debel, pregrnjena s sivimi
vojaškimi odejami. Eden je bil nepospravljen. Ob drugi steni je opazil visoko,
že na pol slepo ogledalo, nekaj zabojev, zloženih drug na drugega, na žeblje
obešeno obleko in na tleh nekaj starih časopisov.
— Postelja te čaka že več mesecev. Pripravili smo jo že prej, preden .smo
vedeli, da prideš.
— Lahko bi šel kam drugam, je tjavendan odvrnil Dimitrij.
— Vse možnosti so ti na razpolago.
Zorž se je odsotno in neprizadeto slačil, obesil obleko na steno in zviška padel
na posteljo. Ko je že ležal, je dajal Dimitriju zadnja navodila:
— Delaj tako, kot da si sam. Ne daj se motiti. Tu si doma.
Dimitrij je zamrmral nekaj, kar ni bilo- niti pristanek niti nasprotovanje, in
stopil bliže k Zorževi po.stelji. Zorževo telo je bilo nenavadno bledo, prosojno.
Koža na prsih in na trebuhu je bila ohlapna, tu in tam zgubana, gobasta. Na
dveh me.stih je bila videti kost, rebro-. Ležal je z zaprtimi očmi. Čeprav je
že na pol spal, se še vedno ni hotel strinjati z Dimitrijem. Za vsak primer
mu je naprej nasprotoval.
— Prav zato. Prav zato .. .
Te besede ije ponavljal še tudi potem, ko je glasno hropel in mu je v prsih
neprestano hreščalo. Tudi Dimitrij je že legel. Razgiban dan, ki ga je imel za
seboj, mu ni dovolil, da bi ga vznemirjalo sosedovo smrčanje. Strmel je v
strop ali predse, saj je bil razgled v vse smeri enak. Le pogled proti luči je
nekoliko razbijal monotonijo. Pajčevine okrog nje so bile spletene po posebnem
redu. Najmanjši zapredki so bili pod stropom, vsi spodnji pa so bili večji,
z nevidnimi nitkami pripeti nekam v mrak. Prav tedaj je bil na delu sma-
ragdno zelen pajek z dolgimi škrlatnimi nogami. Obe barvi sta fosforescentno
žareli. Ta pajek očitno ni bil brez namer. Pripravljal se je, da bi se spustil
proti tlom. Z nogami je držal droben klobčič pajčevine, s katerim bi nedvomno
lahko dovsegel Dimitrijevo ležišče. Pravzaprav je šlo le še za to, kdaj se bo
to zgodilo.
»2. 498,
Kljub temu je Dimitrija premagala utrujenost. Kajti tedaj, ko se je zdramil,
ni več mislil na pajka, njegovo pozornost je pritegnilo naglo, neprekinjeno
hrustanje v Zorževi postelji. Zorž se je bil na pol dvignil. Zdaj je bil po-
polnoma razgaljen. To niti ni bilo tako nenavadno, saj v prostoru ni bilo niti
hladno niti toplo, in Dimitrij na to tudi pomislil ni. Bolj ga je prevzelo
Zorževo početje. Ta je v eni roki držal dolgo štruco črnega kruha, v drugi
pa belo zelnato glavo, zagrizel zdaj v to zdaj v drugo in hlastno požiral, tako
hlastno, da mu je cd časa do časa zmanjkalo sape. Tedaj je za hip prenehal
z žvečenjem in nekajkrat naglo vdihnil. Ko je zagledal Dimitrija, mu je
pomignil proti najbližjemu zaboju. Tam je Dimitrij na.šel jutasto vrečo z
zeljem in drugo s kruhom. Potem je jedel tudi on. Več kot dvajset ur že ni .
imel ničesar v ustih.
Kasneje mu je Zorž pokazal tudi kiblo, stala je za vrati, in čebriček z vodo.
To je bilo vse, kar je potreboval. Nato sta zaspala.
Zbudil ga je Zorž. Morala sta znova v .službo, Dimitrij pa se še ni bil odpočil
cd naporov prejšnjega dne. Toda niti za oklevanje ni bilo več časa. Prhnila
sta si v obraz za dlan vode, si pred ogledalom zlikala frizuri, mimogrede
potegnila nase obleko in že sta odhitela.
Jutro je bilo za spoznanje hladnejše od prejšnjega, a nič manj megleno. Mudilo
se je, zato med potjo nista govorila. Dimitrij se je pravzaprav šele zdramil.
Oči so se mu od časa do časa še zapirale, in vsako prebujanje je bilo znova
boleče. Mimogrede je v bližini opazil obrise mnogih človeških podob. To ga
je zanimalo bolj kot v.se drugo, a vsi so hiteli stran od njega, vso pot nista
nikogar srečala. Tako niti opazil ni. kdaj sta se znašla pred vrati Ustanove,
a to je bilo prej, kot je pričakoval.
Zorž je ostal kar v veži, Dimitrij pa se je pognal po stopnicah. Hitel je k
načelniku. Moral ga je obvestiti o telefonu. Ko je potrkal na vrata njegove
pisarne, se ni nihče odzval. Zamikalo ga je, da bi ta obisk odložil, obenem pa
se je zavedal, da mora svojo dolžnost storiti zdaj ali pa je ne bo nikoli. Potrkal
je znova in hkrati vstopil. Načelnik je stal v prehodni sobi in si ravnokar
natikal očala. Dimitrij je pozdravil in v isti sapi izdrdral, kaj se mu je pri-
petilo prejšnji dan. '
— Kot ste mi naročili, je zaključil svoje poročilo.
Načelnik je dolgo molčal, krčil in popuščal obrazne mišice ter se poskušal
ugrizniti v nos. Vse to je najbrž počenjal zaradi očal. Dimitrij je presodil,
da to jutro z njimi ni nekaj v redu. Zaradi njih je načelniku Stenovcu zaripnil
ves obraz.
— Telefon, je končno zakričal.      Kaj me gnjaviš s tem prekletim telefonom?
— Oprostite, oprostite! Dimitrij se je začel ritenski umikati.
— Zakaj tega nisi javil že včeraj?
— Ni.sem mogel. Pojasnil bom . . .
— Ničesar ne boš pojasnil! Telefon je tam le zato, da z inšpektorjem lahko
govorim jaz in da on ne ve, kaj se dogaja z njim!
Dimitrij je prikimal in že prijel za kljuko. Tedaj pa je načelnik začel kričati
s tako divjim, tujim in rezkim glasom, kakor ga v svojem življenju še ni bil
slišal. Ta glas je na poseben način odmeval po prostoru ter vse bolj in bolj
boleče udarjal na senca. Napor, s katerim je Dimitrij obvladal to bolečino,
ga je vsega ohromil. Stisnil se je k steni, zdrsnil na kol«na in niti ni vedel,
kdaj in kako se je znašel na hodniku.
500
PESIMI FRANCA VUGE
Ni odrevenelo
poletje
V podeževju.
Prašna gošča se sunkovito vetri,
kot neroden let metulja.
In zrak trpko vonja
po izpranem lubju.
Z beljenimi šibami švrkam pot
tu
in
tam.
Pohajajoč v vetrovnem poletju
nimam
postanka.
Poželenje se vrača
Pripeka.
Ob stanjšani reki
belkasto sveti prod kot velik skelet
izvržene ribe iz kamna in kamnov.
In niti čezenj
ne stopa rečna svežina na razpokane steze.
Tu
osamljen zdim,
ko prožno skačejo kobilice mimo
mojega pričakovanja.
Vsi so ob meni
Topol.
Zvezana polkna.
Muhe se verno vračajo
po prašnem žarku sončnega dne.
Vsi so ob meni:
oče strži zobnike — kopiči jih
kot kovance ob mesecu;
mati je šla v mesto nakupovat;
vsi so ob meni.
Muhe se verno vračajo.
Vsi so ob meni.
Zvečer pade topol čez hišo;
mrak razkoplje zidove, da ležim
v prostranstvu
in vsi so
ob meni, ko spe.
501
Avtomobili
MatjažKmecl
I. (in verjetno edino) dejanje
(Priredba radijske igre)
Kratka vsebina za vse profesionalne poznavalce teatra:
Prej nakazano dramatsko vprašanje se napne do viška: Gospe Marini povozijo
psička, predsednika Društva ljubiteljev živali obstreljujejo mulci v imenu
nove ideje s fračo. Velika misel naglo prodira v najširše plasti ljudstva. Niti
osebna obračunavanja ne morejo zaustaviti tega zmagoslavnega pohoda. —
Posledica: Filozofe so obrili in nagnali delat. Končno napoči odločilno zboro-
vanje vseh večernih univerz, kjer po burni, bogato argumentirani debati in
po še burnejšem pretepu zmagajo pristaši avtomoto duše. V tem zgodovinskem
trenutku pritečejo še pedagoško revolucionarne učiteljice; njihov pravkaršnji
uspeh na kongresu vrhunske pedagogike je bil nepopisen in so še vse pod
njegovim vtisom. Pesnik, ki ga imajo v zaboju in ki je še tudi v simpozialni
ekstazi, vstane na vrhu dramatskega trikotnika iz zaboja in pred navdušeno
množico zapoje ob spremljavi klavirja in trobente pravkar zloženo- Himno
avtomoto duši. — Vrh! — Poslej gre vse kot po maslu: Društvo ljubiteljev
živali ukinejo, oziroma samo razpade, njegov predsednik si kupi avtomobil
in začne verovati v avtomobilsko dušo. Prav tako mnogi drugi. Navsezadnje
postavijo mogočen spomenik avtomoto duši. Ob otvoritvi likvidirajo zadnje
žalostne preostanke avtomotodušarskih nasprotnikov. — Konec I. (in verjetno
edinega) dejanja.
Začne se novo življenje.
Dramatski pouk: Nobeno novo življenje se ne začne brez žrtev.
(Tinčeta Pešca spet pripeljejo v kletki.)
1. POLICAJ (vsi policaji s kletko vred se ustavijo): Še pol ure, možje. (Briše
pot s čela.)
2. POLICAJ: Naj ga hudič pobere, tega ubogega zlodja.
3. POLICAJ (Tinčetu Pešcu): Težak si, bratec. Ampak, naj ti bo.
1. POLICAJ: Se malo, pa boš tako in tako gavznil (zaregeče z jezikom, s čimer
želi nakazati škrtanje v vratu). Malo boš pobrcal, pa bo konec. Ni tako
hudo, boš videl. (Si prižgo pipe.)
TINCE PESEC: Dokler so premišljevali samo v Najvišjem znanstvenem društvu
in skupina bradatih filozofov in vrhunska pedagogika, se ni nikomur
50á
niti las skrivil. Bilo je docela nenevarno, za spoznanje čuda.ško početje,
ki ga je mesto potrebovalo za svojo reprezentanco. Da bi korakalo vštric
z drugimi, velikimi mesti. — Takoj ko pa so vzeli premišljevanje in filo-
zofske zaključke v roke rokodelski praktiki, se je stvar nevarno zasukala.
Mesto je silovito zdrvelo nenavadnim in velikim dogodkom nasproti. Izsko-
čilo je iz svojih tirnic; več ko je bilo avtomobilov, bolj noro je postajalo.
Videli boste ... no, saj boste videli.
(Tinčeta Pešca spet odpeljejo.)
1. slika
(Zavesa se odpre, v ozadju pristajajo avtomobili. Vmes trobljenje in huronsko
ropotanje motorjev in zavor.)
UČITELJ UCNIK: Ni mogoče, gospa Marina!
GOSPA MARINA (v črnini): Moj Mifi, moj zlati, zvesti kužek! — Mifi teče
čez cesto ... prepozno . .. čez glavico — še zacvilil ni, s kolesom čez
glavico ... potem kupček kosti in kri ... v trenutku.
UČITELJ UCNIK (maje z glavo): Prostaku
GOSPA MARINA: Prostaku — Potem je pomahal, pomislite!
UČITELJ UCNIK: Z repom?
GOSPA MARINA: Ne. Šofer. Smejal se je in mahal z roko! Mifi, moj majčkeni,
dobri zvesti kužek...!
PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI (pride razburjen, oiipuje se za glavo):
S fračo so me! Obstrelili so me! Tvoj mulec, Učnik, tisti s pegami, pisa-
teljski talent, kakor — he —■ praviš .. .
UČITELJ UCNIK: Saj bom plačal, samo nikar ne kriči.
PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: Plačal! Tega se ne da plačati! — V
glavo! (Se obrne, sname klobuk in pokaže obliž na temenu.) Na, potiplji!
Slabši so ko živali!
GOSPA MARINA: Ko bi videli mojega Mifija ... tisočkrat slabši...
UČITELJ UCNIK: Kdo praviš? Moj fant? Na cesti?
PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: Zaradi — avt...
UČITELJ UCNIK: Ni mogoče! Avtomobilov. . .
PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: Po cesti že blebečejo. V šoli se učijo.
UČITELJ UCNIK: Oprosti!
PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: Vpijejo: Avto ima dušo! Potem jim
skušaš z lepo dopovedati, da je to oslarija ...
GOSPA MARINA: Tako je — oslarija! In nečloveško!
PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: ... potem — potem te obstrelijo! In
tvoj pisateljski talent, ha, ali kaj že je, je bil glavni. Skakal je po tro-
toarju, vpil ko Indijanec: Avto ima dušo, osel stari! in streljal s fračo
name.
UČITELJ UCNIK: Kako je vpil? Osel stari?
PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: Hja, ne bom ponavljal. Sram me je.
Tako je rekel, ali vsaj približno tako.
UČITELJ UCNIK: Moj Boris!
PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: Tvoj Boris! Pa še hujše stvari. Me,
je res sram, da bi jih ponavljal. Prestar sem. Mi smo bili drugače vzgojeni;
ne vem, mogoče je danes drugače. Ampak kaj takšnega, to vem, se nam
takrat ne bi moglo zgoditi. Drugi so tekli po kurje perje in katran, da bi
me valjali noter. Komaj sem ušel.
503
UCITELJ UCNIK: Smrkavec! — Ne vem, po kom se je to seme vrglo. ~ Brez
skrbi, naložil mu jih bom, da bo vedel. (Maje z glavo.) Osel stari! Lump,
— osel stari! — No, kaj, bi šla na dva deci? No, greva! In gospa! Marina,
bi šli? Stopimo v kavarno, no.
GOSPA MARINA: Ne pijem. Ze tri dni nič ne jem in nič ne pijem, tako sem
žalostna. O, moj Mifi, moj zlati kužek!
UCITELJ UCNIK (jo obzirno prime pod roko): Vem, gospa Marina, hudo je.
Razumem vas. Ampak, vsaj majhen malinovček, gospa. Malinovček ne bo
škodil... Natakar! (Sedejo.) Ob starih prijateljih se še zmeraj kak dinar
najde. Natakar, dvakrat dva deci belega in malinovček za go.spo Marino!
BORIS (pride na trg z zlomljenim volanom v roki, teka in prdi na vsa usta.
Sem in tja zatrobi, v žepu ima fračo): Očka! Očka!
UČITELJ UCNIK: Aha! Poglej ga, paglavca! Pridi sem!
BORIS (vpije): Očka, poglej, nov avto! Millecento! Tu-tuuu!
UClTELJ UCNIK (mu gre nasproti): Pridi sem! (Ga ulovi za uhlje.) Ti bom
dal millecento! Boš še s fračo streljal na ljudi? Boš? Ha? (Mu jo pritisne
na zadnjo plat.) Boš še, ha? Se vpil »osel stari«?
BORIS (tuli): Auuuu! Ne bom! Ataaaa! Ne bom več! Auuuu!
UCITELJ UCNIK: Smrkavec, sem te tako učil, a?
BORIS: Ne bom več! Auuu! Auuu! Ne bom več, očkaaaa! Obljubim!
UCiTELJ UCNIK (ga spusti): Naj bo, za danes. Ampak, povem ti, paglavec. . .
BORIS (uide, iz varne razdalje): Beee! Bom! Bom! Se bom! Še bom! Da veš!
Zakaj je pa takšen osel!
PREDSEDNIK LJUBITELJEV ZlVALI (vstane in hiti učitelju na pomoč).
UCITELJ UCNIK (rjove kot ranjeni lev): Kaaaaj! Ti boš... tako! Čakaj, ti
bom že dal! (S predsednikom lovita Borisa.)
BORIS: Beeee! Bom, še bom! Da veš, avto ima dušo! Reva si! Reva! Še fičkota
nimaš! Niko je rekel, da si reva. Bobi je rekel, Johny, Janez, Drago, Gustek!
Vsi so rekli, da si reva, ker še fičkota nimaš! Da veš! Še bom! Beee!
(Beži.) Reva!
PREDSEDNIK LJUBITELJEV ZlVALI: Paglavec!
UCITELJ UCNIK: Smrkavec! (Sopihata za njim.)
UCITELJ POUCNIK (pride in gleda za njimi): Vzgoja, hehe. — Natakar, dva
deci! Kje so pa danes tiste tvoje Kristusove rezerve z bradami?
NATAKAR: Nagnali so jih. Obrili so jih in spet delajo.
UCITELJ POUCNIK: Ni mogoče! Kaj pa? Kaj pa sploh znajo?
NATAKAR: Ne vem. Rekli so, da filozofov ne rabijo. Potem so jih obrili in
nagnali delat. Sploh so vse ustanove, ki so se ukvarjale z razmišljanjem,
napotili na praktično delo. Najvišje znanstveno društvo izdeluje sedaj
serijo metodoloških skrinjic za izvoz v inozemstvo; kolikor pa še delajo
znanstveno, je njihovo delo skoncentrirano v najnovejšo aktualno prob-
lematiko o avtomoto duši. Vsi njegovi člani, ki v glavnem pripadajo sta-
rejši, humanistični generaciji, so se v ta namen opremili z avtomobili.
Vrhunsko pedagoško društvo prireja velike pogone na še živeče pesnike
in pisatelje in jih zapira v zaboje. V glavnem je že skoraj iz vseh naredilo
sodobna učila. Z izkupičkom si nabavljajo avtomobile in proučujejo mož-
nosti primernih pedagoških metod v avtomotoznanstvu oziroma v avto-
motodušeznanstvu ...
UCITELJ POUCNIK: Kaj pa moja dva deci?
NATAKAR (teče, med potjo): Tudi v naši kavarni se že resno ukvarjamo z
mislijo, da bi jo preimenovali v Kavarno pri veseli avtomoto duši...
504
UČITELJ POUCNIK (ugleda gospo Marino): O, gospa Marina! Kaj pa je...:
ja, kaj pa je z vami? i
GOSPA MARINA (spet joče): Mifi... povozili so mi ga... 1
UČITELJ POUCNIK: Ni mogoče! 1
GOSPA MARINA: Cez glavico ... čez cesto je tekel. . . potem ...
UČITELJ POUCNIK: Kaj hočete! Divji tempo! Moderni časi.   • í
GOSPA MARINA: Petem je še pomahal, divjak! j
UČITELJ UCNIK IN PREDSEDNIK LJUBITELJEV ZlVALI (se upehana]
vrneta). I
UČITELJ POUCNIK (v hipu pozabi na gospo Marino): Je ušel?
UČITELJ UCNIK (utrujeno): Eh ...       '
UCITELJ POUCNIK: Ta tvoj fant mi je všeč. Živ hudiček. Nabrit ko cigan!
Moderen! ■
UCITELJ UCNIK: Po riti, ne pa moderen!
UCiTELJ POUCNIK: Prišel sem — ravno prav — rad bi se pogovoril s teboj.
— No, kaj pa ti — tako, odkrito povedano — paglavcem v šoli rečeš. ■
Zmeraj bolj so tečni, da ima avto dušo. Ce jim rečem, da je to bedasto, ;
ne verjamejo več. Začnejo kaj razlagati o motorjih in jaz v hipu ne razu-
mem ničesar več. Kaj naj storim?
UCiTELJ UCNIK: Vsi so enaki. Moj fant že zaradi tega s fračo javno na ljudi ;
strelja. Namlati jih, pa bo mir. I
UCiTELJ POUCNIK: Dobro. Ampak, kaj naj naredim, če začno čisto resno j
o sklopkah in zaganjačih in tako naprej in naprej in da iz tega sledi, da i
ima avto dušo. ker drugače ne more biti. ker še prašič tega nima in prašič ■
je soroden opici in opica človeku in tako naprej. Kolobocija! i
UCITELJ UCNIK (neusmiljeno): Po riti! i
UCITELJ POUCNIK: Potem te dajo v časopis in iz službe te vržejo in cirkus j
naredijo iz vsega. — Dobro, predsednik, — vi ste predsednik ljubiteljev \
živali, ali kaj že. Kaj pa vi pravite? Se vam ne zdi, da je tudi proti na-
čelom vašega društva? Da ima avto dušo, hm? Zakaj ne protestirate?'
PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: V miru naj me puste. Kaj pa se to;
mene tiče? Nekaj časa sem jim dopovedoval, pa so začeli s fračo name i
streljati — ne, Učnik, ti nisi nič kriv — zdaj bom raje tiho. Naj se imajo, i
kakor se hočejo.      ■ '
UCiTELJ POUCNIK (za trenutek ocenjuje položaj): Ampak, ali me res ne ,
razumete? Mulcem ne vem več kaj reči. Ne poznam avtomobila in konec, j
— Zato sem mislil. . . Eh, enostavno ne vem. j
UCITELJ UCNIK: Kaj si mislil? i
UCITELJ POUCNIK: Nič. V šoferski tečaj se bom vpisal. '
UCITELJ UCNIK: V šoferski tečaj? j
UCITELJ POUCNIK: Vsaj diskutiral bom lahko z njimi. \
UCITELJ UCNIK: Kaj ti bo šoferski tečaj, če pa nimaš avta. !
UCiTELJ POUCNIK: Saj res, ste opazili, da o avtomoto duši vpijejo samo tisti, ]
ki avtomobile že imajo! Interesantno. Najbolj plitve, najbolj plehke duše. j
Sprostitve lastniških nagonov.
UClTELJ UCNIK: Pa ti. . . no. ti bi ga mogoče še zmogel; malo od ust, nadure
vzameš na večerni šoli, pomagaš administratorju mestnih pekarn ... ti bi ;
še... jaz pa, saj vidiš. Kaj pa naj jaz s svojo vojsko... pa avto! ;
UCITELJ POUCNIK: Avtomobilov je čedalje več.  Avtomobilska struktura j
našega prebivalstva se iz dneva v dan spreminja. Cela povodenj fičkov. ■
Boji s spački. Študentje prihajajo s svojih rokodelskih praks s folksvagni ;
5051
in olimpijami; DKW Juniorji in Unioni 1000 S za važnejše osebnosti in
pomembnejše neposredne proizvajalce, župan, blagajnik, odborniki... fanta
moja, to postaja že kar dramatično. Treba bo s tokom časa naprej!
UCITELJ UCNIK (bridko): S tokom časa! To ni zmeraj zastonj. Nekaj ljudi
gre lahko- zmeraj hitro s tokom časa, vsi ostali pa peš tečemo za njimi,
kolikor pač moremo in kolikor nam plače dopuščajo.
PREDSEDNIK LJUBITELJEV ZlVALI: Vsevprek si že kradejo z avtomobilov
brisalke stekla, vijake, embleme, kolesne pokrove; spačkovci grozijo fič-
kovcem, fičkovci spuščajo naskrivaj spačkovcem zrak iz koles, drug dru-
gemu si ponoči pišejo- grozilne parole po avtomobilih, družine so sprte, k
avtomobilom privezujejo pse . .. duh časa! Pha! Se malo, pa bomo doživeli
poulične boje. Lep duh časa in hudičevo dramatično! — Namesto da bi
se zanimali za zajčke, piske, psičke, kanarčke in se ob tem plemenitih . . .
(Avtoinohili. Vsi vstanejo.)
NATAKAR (priteče): Prihajajo!
(Loputanje avtomobilskih vrat. Pridejo kovač, mizar, trgovec in gostinski de-
lavec v socialističnem zakupu Sod.)
GOSTINSKI DELAVEC V SOCIALISTIČNEM ZAKUPU SOD: Kaj, dobro gre,
da tako postavim?
MIZAR: Nocojšnje predavanje o... družbenih koreninah ali kaj marksizma
ali kaj na večerni univerzi je treba takoj odpovedati. Ljudem je treba
dati, kar jih zanima. Vraga, ne vem, da danes tega nihče ne vidi. Namesto
tistih korenin napovejte predavanje o prednosti oljnih zavor. Potem celo
serijo takšnih predavanj: o francoski avtomobilski industriji, o najnovejšem
modelu Renaulta, o novih izpopolnitvah trobila pri Taunusu. To ljudi
zanima.
VSI TRIJE: Tako je!
MIZAR: S tem pripravljamo teren. Cez dva, tri mesece pa vržemo kot bombo
— veliko zborovanje, kjer naj meščani svobodno, sami in z glasovanjem
odločijo, ali ima avto dušo ali ne. Z javno debato! (Izginejo v kavarno.)
2. slika
(Cez dva meseca. Proti večeru je. ^atakar obeša lampijončke. Policaji pripeljejo
Tinčeta Pešca, ga pustijo v kotu in gredo pit. Ob strani velik plakat, na kate-
rem piše:
Pozivajo se vsi meščani, da se udeležijo velikega množičnega shoda večernih
univerz, kateri bo ustanovil in odločil ali ima avto dušo ali pa je nima.
Udeležba obvezrm!!!
Ljudstvo se zbira.)
TINCE PESEC: Cas je tekel. In delal je za avtomoto dušo, kakor dela za vse
velike in nove stvari. Me-seci so minevali. Ideja o avtomoto duši je začela ne-
zadržno zmagovati. Pešci smo se začeli skrivati; v glavnem po podstrešjih.
(Pri tem se kletka na vrveh dvigne kakšne 3 metre visoko.) Se posebej
po velikem zborovanju vseh večernih univerz. Lastniki avtomobilov so
postajali neizprosna večina. Postali so najnaprednejša plast v mestu; pešci
smo postajali vse bolj družbeno škodljivi in duševno zaostali...
(Nemimi klici: Avto ima dušo! Živel! Nima je!)
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ (stopi na odrček): Mir! Mir! Me-
ščani! Kot predsednik vseh večernih univerz vas vse prav lepo pozdravljam.
506
Vaša udeležba na nocojšnjem večeru večernih univerz mi priča vaš živ
odnos in vašo življenjsko tangiranost. Se prav posebej pozdravljam v naši
sredi tovariša kovača, tovariša mizarja, trgovskega direktorja in gostin-
skega delavca v socialističnem zakupu Soda!
GOSTINSKI DELAVEC V SOCIALISTIČNEM ZAKUPU SOD: Živijo!
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ: Današnje predavanje je posvečeno
problemu, ki je tako- rekoč čez noč zrasel v nas, spontano, da tako rečem,
v naših srcih in postal čez noč tako rekoč ključni problem našega življenja.
Rekel sem čez noč in tega nisem rekel slučajno; prišlo je kot strela z
jasnega, takrat ko smo najmanj pričakovali: Ali ima avto dušo...
HRUP IN KLICI: Ima jo! Nima je!
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ: Mir! Mir! Vsak izmed nas ima,
ali pa ga bo kmalu imel, svoj strojček in ga ljubi in čisti kakor mati
pleničke. Jaz, meščani, mislim: Ze ta ljubezen, ta veličastna, nara'v^nost
nepopisna povezava človek-stroj, dovolj jasno priča za to, da avto i m a
dušo!
MNOZiCA: Tako je! Ni res! Tako je! Ima jo! Oslarija! Bravo! Nima je! Bedaki!
Kreteni !
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ: Mir! Mir, zabožjovoljo, ljudje!
(Zvoni.) Ali smo ljudje ali živali, bodimo parlamentarni! Zato smo tukaj!
Dajem vprašanje na diskusijo! Morda se motim... diskusija, prosim!
EDEN IZMED PRISOTNIH NOGOMETAŠEV: Prosim! Prosim! — Ze dvajset
let sem športnik, dvajset let brcam žogo; slabo me plačajo, na sejmih me
nočejo več in vse, — po časopisih me vlačijo, če se ga malo nalezem, ampak
to pa rečem, ima jo! (Hrup.)
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ (spet zvoni): Mir!
NOGOMETNIK: Ce ima takšna preprosta žoga dušo, potem jo ima avto tudi!
DRUŽINSKI OCE (sredi nastalega hrupa): Tako je!... Tako je! Poslušajte še
mene!  Poslušajte...  Zadnjič ponoči,  ko je  bila  nevihta,  ko  je  tako
treskalo...
KLIC: Kaj pa vlačiš te zgodbice zdaj okrog!
KLICI: Plssst! Mir! Naj pove!
DRUŽINSKI OCE: Ko je tako treskalo, se je moj mali sinko polulal v posteljo.
Od strahu, jasno . ..
POSAMEZNIKI (se na glas nesramno režijo).
KLIC: Pa ti?
DRUŽINSKI OCE: Hočem reči to, — poslušajte! Ko stopim zjutraj v garažo,
je bila tudi pod fičkom velika luža. Nikjer luknjice, nikjer nič ne pušča,
pod fičkom pa voda. — Naj mi, samo naj mi kdo reče, da avto nima duše!
Takšen majčken avtomobilček — no ja. imam ga pa le! — je kot otrok;
če ga je strah, se polula. Samo zato, ker ima dušo! Ima jo, ljudje, — če ne
ne bi lulal!
(Hrup. Klici: Tako je! so čedalje glasnejši. Vmes posamični: Bedak!)
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ: Mir! Mir! Tu je tudi naše Naj-
višje znanstveno društvo. To so sami učeni možje. Mesto jim je pred tednom
kupilo avtomobile in zdaj veliko razmišljajo o tem. Naj povedo, kaj znan-
stveno o tem mislijo! Oni to bolje vedo od nas.
KLICI: Tako je! Naj povedo!      Dol klerikalci!
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ: Pripeljali so svojo najnovejšo
metodološko znanstveno skrinjico. Odgovor bo zato eksakten in precizen.
(Zelo stari spredaj vozeči gospod, gospa znanstveviica in kandidat za prizna-
507
nega znanstvenika, ki nosi pod pazduho polno škatlo listkov, vsi so zelo
nervozni, stopijo v ospredje.)
GOSPA ZNANSTVENICA: Tovariš kandidat za priznanega znanstvenika, pri-
pravite škatlo z naslovom Eksistenčni problemi avtomoto duše! (Zelo slo-
vesno je. Vse umolkne.)
KANDIDAT: Tu je! Zmeraj jo nosim s seboj! (Tlači škatlo v skrinjo, a ima
preveliko tremo, pada mu na tla, listki pa se raztresejo).
GOSPA ZNANSTVENICA: Kaj počnete, kolega kandidat!
ZELO STARI SPREDAJ VOZECl GOSPOD (začne skakati okrog in hripavo
vpije): Kreten! Kreten!
GOSPA ZNANSTVENICA: S tem niste zavozili samo svoje znanstvene kariere,
marveč ste zavozili vse možnosti aktualnega angažiranja naše visoke znan-
stvene ustanove v konkretni zgodovinski družbi. — Meščani, zelo žal mi
je, a s tem je postalo nemogoče, da na vprašanje znanstveno eksaktno
odgovorimo.
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ: Eh, vraga! — No, pa vsaj pri-
bližno eksaktno, — kaj osebno mislite?
GOSPA ZNANSTVENICA: To seveda ne gre! Ne gre za to, kaj mi osebno
mislimo, marveč za to. kaj znanost misli. To pa brez listkov ne gre.
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ: Pa vsaj nekaj gotovo mislite.
Meščani, vidite, čakajo tukaj, da jim poveste. Ni treba, da je čisto eksaktno.
MIZAR: Mesto vam je zato poklonilo avtomobile, da o tem razmi.šljate!
GOSPA ZNANSTVENICA (je nekoliko v škripcih): Seveda... No, kolega
kandidat, bi pa mogoče vi... mislim ... vi ste iz priznano napredne družine,
mogoče bi vi približno odgovorili. — S tem vam dajem lepo priložnost za
znanstveno in široko družbeno afirmacijo.
KANDIDAT: Kdo...? Jaz? (Ozira se naokrog, ko da bi mogel biti še kdo
takšen.)
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ: Vsaj približno označite znastveno
mnenje o obstoju avtomoto duše.
KANDIDAT: Jasno, jasno, lahko. O duši, pravite? Se pravi, o znanstveni...
oziroma znanstveno o avtomoto duši... Seveda lahko. (Se odkašlja in
premenja naočnike.) Torej, že Marx je na strani 572 svojega Kapitala,
münchenska izdaja iz leta 1875, pisal tako, da lahko mirne duše sklepamo:
avtomobil ima tudi v marksizmu dušo, kajti...
SKEPTIK (nepotreben in odvečen kriticist, ki ga imajo že vsi v želodcu): Zad-
njič, ko je govoril o prodaji mlečnih izdelkov, je prav tako citiral Kapital
in Anti-Dühringa. Rekel je, da je o- tem Marx pisal na strani 743 in da
se zato v mleko ne sme nalivati voda. Kaj nam bo pamet .solil, Marxa
še bral ni!
(Hruv.i
KANDIDAT (sorazmerno divje): Kaj pa ima to zveze z avtomobilsko dušo!
Ce .sem bral Marxa, je to moja privatna stvar in to se vas niti najmanj
ne tiče. O avtomoto duši pa piše ...
SKEPTIK (že tečno): Saj to je, nič ne piše! Pogledal sem. ljudje, pogledal! In
na strani 743 piše nekaj o latifundijih, fevdalizmu, manufakturah in loko-
motivah. Niti pike o mlečnih izdelkih in o vodi in da je prepovedano in
tako dalje!
(Hrup.)
KANDIDAT (povzdigne ßiio.s): Marx piše... kdo pa je bral Marxa! Ze Marx
piše . . . (Hrup čedalje glasnejši.)
508
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ (zvoni): Mir! Mir! Ni važno, kaj
piše, menda! Mislim, da je bolj važno, da se v konkretni družbeni situaciji
in v danem času gospod kandidat na podlagi Marxovega Kapitala ... gospod
kandidat...
KANDIDAT:. .. kandidat za priznanega znanstvenika v Najvišjem znanstvenem
društvu!
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ:... torej, da se gospod kandidat
za . .. za torej zaresnega znanstvenika v danem trenutku in v konkretni
historični situaciji suvereno odloči za to, da ima avto dušo!
HRUP, KLICI: Tako je! Bedak!
SKEPTIK (poskuša zadnje): Ko je Marx pisal .svoj Kapital, še avtomobilov
nikjer ni bilo!
TERCI ALKA (vrešči): To sploh ni važno!
KANDIDAT: To vsaj potrjuje Marxovo globoko in genialno dalekovidnost.
TERCIALKA: To sploh ni važno! Poglejte, v Bibliji tudi nikjer nič ne piše.
da je gospod Bog ustvaril avto iz gline, kakor ptičke in Adama in Evo
in jim vpihnil dušo! To pa samo zato, ker so pač takrat še vsi hodili peš,
to je Adam in Eva in vse zveri in tako naprej. Ce pa bi gospod Bog danes
vse začel znova, bi tudi avtomobilčku vpihnil dušo. In to še toliko prej,
ker jo avtomobil že ima! Ima jo! Ima jo!
KLIC: Tercialke domov! (Hrup.)
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ (zvoni): Mir! Vsak meščan ima
praviœ demokratično izražati svoje stališče.
TERCIALKA: Ti bom že dala — tercialka! Kdo pa hodi vsako nedeljo k maši,
ha? Bog mi je dal avtomobilček in to je napredno, ker lahko sedaj sama
vidim, da ima dušo. Ima jo!
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ: Mir! Mir! Glasujmo! Glasujmo,
meščani! Kdor misli, da ima avto dušo, naj dvigne roko...
VPITJE: Tako je! Idiot! Glasujmo! K vragu! Nima je! Ima jo! Bedaki! Kreteni!
(Splošen pretep in kričanje.)
KANDIDAT (zleze na zaboj in visoko kaže zdravniško spričevalo): Jaz imam
spričevalo! Zdravniško spričevalo, da sem bebec!
(Dela grimase.)
(Večina kmalu zrine manjšino in se zadihana vrne.)
MIZAR: Ze zdavnaj bi jih morali pretepsti! — Nima duše, ha! Pa naj dokažejo!
Potem jim bomo pa mi pokazali, kje imajo dušo! Ho!
PREDSEDNIK VSEH VEČERNIH UNIVERZ (še zmeraj kriči, ker ne dojame
položaja): Glasujmo! Glasujmo!
MIZAR: Ni treba. Stvar je rešena. Dobili so, kar so iskali. (Stopi na prste in
vpije.) Enakrat za vselej, ljudje: Avto  ima  du.šo! Od danes naprej...
PREOSTALI (zaženejo hrup): Ima! Živijo! Avto ima dušo!
MIZAR: Kdor trdi, da je nima, je kreten, je družbeno škodljiv, ga je treba
neusmiljeno izključiti iz mestne sredine.
VSI: Tako je!
MIZAR: Brez glasovanj! Cimpiej! Avto ima du.šo... ima dušo — in pred-
lagam ...
VSI: Ima! Živela avtomoto duša!
MIZAR: Živela! Pi'edlagam, da mojega poba, ki je to prvi rekel, proglasimo
za prvega častnega člana našega novega Društva za povzdigo avtomoto
duše!
509
(Hrup. Navdušenje. Klobuke mečejo v zrak. Sentfenške učiteljice razbur-
jene prepeljejo zaboj s pesnikom.)
VSE TRI: Ima jo! Spesnil je! Posrečilo se mu je! Naredil je!
MIZAR (v tišini): No kaj je?-
1. UČITELJICA: Posrečilo se mu je, prejle popoldne! (Trka na zaboj.) Halo!
Zdaj! Hitro! Čakajo! (Pokrov se počasi odpira. Iz zaboja vstane poet-učilo.
Crna očala. Baretka. Naveličanost.)
2. UČITELJICA (išče): Klavir! Klavir!
NATAKAR: Tu je!
3. UČITELJICA (prinese trobento).
1. UČITELJICA: Naš veliki poet, ki ga imamo v naši šoli za učilo-, je spesnil
mogočno- himno avtomoto duši. Zapel vam jo bo ob spremljavi klavirja
in trobente. — Pripravljeni? En, dva, tri! (Ploskne z rokama.) Zdaj!
POET (poje svoj lastni duševni proizvod):
Ti velika in največja,
avtomoto duša, (trobenta: traratata)
ti edina in najlepša,
avtomoto- duša, (trobenta: traratata)
veličastna in mogočna,
avtomoto duša, (trobenta: traratata)
čudežna in vsa skrivnostna,
avtomoto duuuuša (trobenta: traratatata)
(Splošno navdušenje. Urnebes.)
Zavesa
3. slika
(Na kavarni nov napis: Kavarna pri veseli avtomoto du§i. Zadaj je deloma
viden še velik podstavek abstraktnega spomenika avtomoto duši. Spo-
menika samega ni videti, ker je oder premajhen. Oddaleč ves čas igrajo
himno o avtomoto duši v vseh izvedbah, ker bo v najkrajšem času odkritje
spomenika. Avtomobili, ki jih mrgoli, besno trobijo.)
TINČE PESEČ (iz svoje kletke-podstrešja) : Poslej sem dogodke v mestu opa-
zoval samo še s podstrešja. Skril sem se, kolikor sem se le mogel in brez
moči gledal, kako je Učnik zmeraj bolj neusmiljeno rinil v godljo.
BIVSl PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI (vidijo se mu žalibog samo noge,
očitno leži pod avtomobilom, ki pa stoji za kavarno. Žvižga.)
UCITEJ UČNIK (pride in giedu noge): Ja, si to ti, predsednik?
BlVSl PREDSEDNIK LJUBITELJEV ZlVALI (se skobaca nekoliko pokonci in
kaže znamenja zadrege, v rokah valja ključavničarski ključ, povaljan je
in zamaščen): O, ti si . . .
UČITELJ UČNIK: Poslušaj, predsednik, mulca sem za tisto zadnjič, ko je s
fračo streljal nate, že nekajkrat tako premlatil, da si bo vse žive dni
zapomnil.
BIVSI PREDSEDNIK LJUBITELJEV ZlVALI: Prav, prav, saj ni bilo treba,
kaj hočeš, mladina... — Ja, vidiš, tale je pa moj. Včeraj sem ga pod roko.
Manjkajo mu sicer brisalke za steklo in še kaj, pa to bom že kje...
(zaregeče z jezikom, kar naj bi pomenilo: treba se je znajti).
UČITELJ UČNIK (ne more prav verjeti svojim ušesom): Ze — tudi ti?
510
BI VSI PREDSEDNIK LJUBITELJEV ZlVALI: Kaj hočeš, čas gre naprej. Ne
moremo zmeraj peš hoditi. In veš, včeraj, ko sem si ga tako — malo
ogledoval, vse, kar ima notri, sem nehote pomislil... mogoče ...
UCITELJ UCNIK (dahne): Mogoče...?
BI VSI PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: Pravim, hja, mogoče... je pa
le kaj na tem ... saj ne rečem ...
UCITELJ UCNIK: Tudi ti?
BIVSI PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: Hja, saj ne trdim; ampak, ko
človek tisto gleda, si ne more kaj, da ne bi tudi na to pomislil.
UCITEJ UCNIK: Pa društvo? Društvo ljubiteljev živali? Kako boš to spravil
v sklad? Saj to ne gre skupaj! Vse pse in mačke so v mestu iztrebili!
Povozili! Z avtomobili!
BlVSl PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: Društva ni več. Saj to je tisto.
UCITELJ UCNIK: Kako ni več? Ampak...!
BIVSi PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: Hja, tako; ni ga več. Vsi člani,
se pravi, bivši člani, imajo avtomobile. Najprej smo jih nekaj izključili,
ker so povozili kakšno kokoš ali mačka ali psa, nato so začeli polagoma
izstopati sami, potem je Društvo za povzdigo avtomoto duše prepovedalo
vsem svojim članom, da bi bili člani našega društva in končno sem ostal
sam. Kaj mi je preostalo drugega, — s prihranki in naposodo sem kupil
tale voziček. Malo je že obrabljen, gre pa še kar, hrza ko konjiček.
Malo ga pobožaš, pa ... — ja, še to ...
UCITELJ UCNIK: Kaj?
BI VSI PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: Noja... včlanil sem se v
društvo.
UCITELJ UCNIK: V društvo za ...?
BIVSI PREDSEDNIK LJUBITELJEV ZlVALI: Tako je!
UCiTELJ UCNIK:... za povzdigo avtomoto duše? Torej misliš, da jo le ima?
BI VSi PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: Zakaj bi me bilo sram? Ce
povem po pravici in če ne lažem — kot staremu prijatelju — res mislim,
da jo ima. Kaj hočemo, čas gre naprej. Poglej, danes že vsi pesniki pišejo
himne in lirične impresije o avtomoto duši! — Pa še nekaj bi te prosil —
kot starega prijatelja. Malo nerodno sicer, vendar upam, da me boš razumel:
vsi me že v društvu gledajo postrani, ker sva bila zmeraj skupaj in poleg
tega — imam še takšno preteklost...
UCiTELJ UCNIK: Kot predsednik Društva ljubiteljev živaH?
BIVSi PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI: Noja... ne bodi hud. Saj ne
boš hud, kajne, če te kdaj na cesti ne bom ... pozdravil? Saj prijatelja
ostaneva, in to ti dam častno besedo, tvoj prijatelj ostanem, pa če bom
moral kjerkoli še tako- govoriti o tebi... prijatelja ostaneva v bistvu
zmeraj... Pssst! Nekdo gre! Jutri odkrivamo spomenik avtomoto duši...
UCITELJ UCNIK: In?
BlVSl PREDSEDNIK LJUBITELJEV ŽIVALI (šepne): Kot staremu prijatelju
... pazi se! (Jo odkuri.)
(Pride učitelj Poučnik.)
UCiTELJ UCNIK (ko da se otresa more): O, kolega! Dober dan! Kar nekako
odleže mi, ko te vidim! Bi Sla na dva deci?
UCITELJ POUCNIK: Mudi se mi.
UCiTELJ UCNIK: Saj ne gori voda. Za starega znanca, pravijo, .se zmeraj še
pol ure najde, če človek hoče.
511 -,
UCiTELJ POUCNIK: Mudi se mi. Kupujem avtomobil, pa se moram prej
včlaniti v Društvo za povzdigo avtomoto duše. Od štirih do šestih imajo
uradne ure, tako da se res mudi. Takoj potem pa honorarno učim Dru-
štvo progresivnih železničarjev novo himno . . .
UCITELJ UCNIK (spet pride do sape): Avtomobil? Ze?
UCITELJ POUCNIK (za spoznanje zaupljivo): Administratorju mestnih pekarn
sem pomagal pri nekem »poslu«, pa je kapnilo.
UCITELJ UCNIK: Goljufal si?
UClTLEJ POUCNIK: Goljufal — lepo te prosim! Znajti se je treba. Ròdi,
stvori! Kdo pa danes, v teh dneh, še drugače dela? Adijo, Učnik, mudi
se mi. Po petju imam poučno strokovno predavanje: Deset osnovnih doka-
zov, da ima avto dušo. Predava kovač, ki že leta in leta to proučuje.
Pameten človek. — Čakaj, ne. zmotil sem se. To je pojutrišnjem. Danes
pa predava tovariš trgovski direktor v socialističnem sektorju o mentalni
higieni pri avtomobilu, o njegovih duševnih motnjah. Adijo! In malo se
potrudi s časom. Učnik! — Iz inozemstva sem dobil zanimivo knjigo —
študija o duševnem profilu forda, model 1929. Ce hočeš, ti jo posodim . . .
Adijo ... (Naglo gre.)
JANEZ (se od nekod priklati in žvižga)
UCITELJ UCNIK (mrko): Kje pa hodiš?
JANEZ: Krasna simca je stala prejle tamle, očka! Cukiček, ti r-ečem. Samo,
da bi jo videl!
UCITELJ UCNIK: In?
JANEZ: O. punčka me čaka. Živijo očka!
JANEZOVA PUNČKA (zadirčno): Kje pa hodiš? Drugič te ne čakam niti mi-
nute več!
JANEZ: No. no-, punci, sitna, kaj? Z levo nogo vstala? Vse narobe?
PUNCKA (naravnost): Premislila sem, Janez. Ne moreva več...
JANEZ fpo premolku): In?
PUNCKA: Ne vem, nisva za skupaj . . . nima smisla . ..
JANEZ: Zakaj ne?
PUNCKA: Ne vem. — Danes, ko me je Gustelj peljal na izlet, sem spoznala,
da nisva za skupaj. Cisto drugačen je. On je moj tip. Crn je, modre oči
ima in tako vozi! Rada ga imam.
JANEZ (mirno, rahlo cinično): Hudiča?
PUNCKA: Saj ... prijatelja ... prijatelja lahko ostaneva. Mogoče . . . mogoče
bom čez čas spoznala, da te imam vseeno rada. da sem se zmotila, ampak
zdaj res ne morem . . . res. Lahko se pa spet kdaj pozneje najdeva in uja-
meva in . . .
JANEZ (se posmehne): Misliš?       Se pravi, če... No, dobro! Kaj pa imaš
pravzaprav rada: njega ali motor?
PUNCKA (histerično): Ne bodi prostaški, Janez! In četudi motor; ti nimaš nič,
tvoj oče je reva! Zmeraj samo govoriš. Vse mesto ima avtomobile, do
zadnje pare, samo vaši ne. Pri njem imam vsaj motor lahko rada, pri tebi
ne morem imeti nič!
JANEZ: To je seveda hudo.
PUNCKA (spet priliznjeno): Takšen sanjač je. Ti ga sploh ne poznaš. Ure in
ure govori in sanja: o zavorah, o vplinjačih, o svečkah, o hladilnikih, o
zračnem in vodnem hlajenju, o motorjih! Večen sanjač, ti povem! Ideale
ima! Ure in ure .sanja, kako bo šel v inozemstvo delat, kako si bo kupil
čisto nov folksvagen ali olimpijo. Saj ga sploh ne poznaš. Takšen karakter
512
TINCA STEGOVEC: Za plesiščem
Pred zapornicami
Pevec
Piranski dimniki
je! Res ga imam rada, Janez. In kolikor mi je hudo, da morava narazen,
ne morem nič zato. Ljubezen je ljubezen.
JANEZ: Moj oče pa je, jasno, reva! In jaz nisem karakter, ker nimam nič in
nisem sanjač, ker ne blebečem ure in ure o tem ... No, adijo! In dobro se
imej. Adijo! (Gre.)
UCITELJ UCNIK (je vse to gledal): Sin...
JANEZ (gre molče dalje).
UCITELJ UCNIK: Sin...
JANEZ (mrko): Kaj hočeš! Pusti me na miru!
UCITELJ UCNIK: Vem, da je hudo.. .
JANEZ (vzkipi): Nikar se še ti ne cmeri okrog! Pusti me! Slišal si, kaj si.
Reva! Reva brez bicikla, brez ničesar! Mir mi daj! (Tema.)
TINCE PESEC: Ja, ja, brzina je postala množični ropotajoči deflorator dekliške
nedolžnosti!
4. s 1 i k a
(Množica čaka na zborovanje. Učiteljevi štirje sinovi Boris, Franček, Janez
in Janko pridejo v snažnih šoferskih kombinezonih in s tablo: Veseli šoferji.
Ljudje jim ploskajo. Od ust do ust gre: Veseli šoferji!)
KANDIDAT (v ospredju patetično): Kultura se je neslutno razvila. Poglejte
samo, koliko je čez noč zraslo ansamblov, ki pojo in igrajo pesem o avto-
moto duši! Godba na pihala, moški, ženski, mešani in otroški šolski in
izvenšolski zbori, okteti, kvinteti, kvarteti in zlasti seksteti! Veseli cestarji.
Zadovoljni poštarji. Tekstilni fantje in še drugi brezštevilni narodni an-
sambli, jazzovski sestavi, klasični avtomoto jazz sestavi, tudi že v ino-
zemstvu znani seven automoto blues and two dixiautocaramba in drugi;
prepevajo jo stare ženice, ko legajo na smrtno posteljo in otroci v zibelki . ..
Poglejmo samo te tri učiteljeve fante! Oče zakrknjenec, a sinovi višek so-
dobne kulture! Živela avtomoto duša!
MEŠČANI: Živela!
KANDIDAT: Tako se dela zgodovina! *
GOSPA ZNANSTVENICA: Ti trije so resnično najboljše, kar imamo. Skozi
brezštevilna tekmovanja so se prebili v finale.
(Nenadoma vpitje. Mizar stopi гш oder.)
MIZAR: Meščani! Postavili smo spomenik avtomoto duši. Mogočen spomenik
je to — do neba. Z njim smo ovekovečili človekovo privrženost. ..
GOSTINSKI DELAVEC V SOCIALISTIČNEM ZAKUPU SOD: Živijo! Iz belega
marmorja!
KOVAC: In iz starih izvijačev!
MIZAR: Naj stoji v večen spomin na tesno in neomajno duševno sorodstvo
med človekom in avtomobilom! V fond za ta spomenik smo prispevali prav
vsi! Šolska mladina... jaz... — v čast si štejem, da sem pi-vi poklonil
deset tisoč novcev, društva, kolektivi — pokazali smo pravo zavest, dostojno
smo se oddolžili za vse, kar nam to te.sno in bližnje prijateljstvo daje in
nam bo še dajalo, dokler bosta živela avto in človek. Zmeraj več, meščani!
Upokojenci, učitelji, mladina, vsi, prav vsi! Tako smo dočakali naš veliki
dan! — Toda med nami so še garjave ovce, elementi, ki nočejo s tokom
časa naprej ...
TRGOVEC: Dol z njimi! Vse, ki noče s tokom časa naprej, neusmiljeno
izključimo iz svoje sredine!
33
513
KOVAČ: Likvidirati!
TRGOVEC: Kdor ne priznava avtomoto duše, je družbeno nevaren!
GOSTINSKI DELAVEC V SOCIALISTIČNEM ZAKUPU SOD: Živijo! Škodljiv
je! Dol z njim!
MIZAR: Pripeljite jih sem! (Pripeljejo Učnika, Naučnika, gospo Marino.
Rjovenje.) Proces bo kratek! Mir! (Zvoni.) Učitelj Učnik, ali priznaš, da
ima avto dušo?
UCiTELJ UCNIK (se zmedeno ozira naokrog): Kako naj jaz ... (Tišina.) Lepo
vas prosim, zakaj naenkrat to ...?
MIZAR (nestrpno): Priznaš ali ne priznaš?
UCITELJ UCNIK: Lepo prosim... res...
MIZAR: Ne prizna torej! — (Vpraša meščane.) Kaj smo rekli, da bomo storili
s takšnimi? (Rjovenje in trobljenje z avtomobili.) Odpeljite ga! — Marina
Zapečnik, v imenu tukaj zbranih meščanov te vprašam, ali priznaš, da
ima avto dušo?
GOSPA MARINA: Nikdar! Prostaki brez srca, povozili ste ga! — Mifi, moj
zlati, dobri kužek! Kako pametno je gledal, ubožček! Kako dober je bil.
Vse, kar sem še imela na tem svetu. Niti malo se mu ni smilil. Se pomahal
je. Tekel je čez cesto... joj! (Si zakrije oči.) Kri! Mifi! Niti ustavil ni!
Smejal se je in mahal...
MIZAR: Ustavite ta mlin! Priznaš ali ne priznaš?
GOSPA MARINA: Ne priznam, zaradi Mifija ne morem in ne bom ...
MIZAR: Ne prizna. Odpeljite jo! In Naučnika kar z njo. Iste baze je! (Rjovenje.
Trobljenje.) Zdaj si lahko oddahnemo, meščani. Zdaj je mesto čisto. Zdaj
lahko živimo svobodno, veselo in prosto v tem našem majhnem mestu.
Nemoteno lahko uživamo- svojo srečo, pojemo pesmi o novem spomeniku,
in o avtomoto duši. Šolska mladina, polagaj vsak dan sveže cvetje nanj!
Pesniki, skladajte še in še pesmi o njej! Dramatiki, pišite drame! Slikarjem
in kiparjem naj bo neizčrpen vir navdiha, znanosti tema, ki razburja
globoke duhove! Današnji dan je prelomnica v našem življenju in zato
proglašam današnji dan za dan avtomoto duše in kot tak za mestni praznik!
(Veseli šoferji začno peti himno. Rjovenje.)
Zavesa
Epilog -j
Vse bistveno je povedano že v Preglednem pamfletu ter v prvem (in verjetno ■
edinem) dejanju. Gre samo še za odpravljanje majhnih zmot, z rehabilitacijo'
pa je treba Učnikovim otrokom priskrbeti tudi penzijo.
TINCE PESEC (v kletki): Epilog niti ni zmeraj zaželen ali celo dovoljen. Pre- \
cej je odvisen od javnega mnenja, policije in podobnih stvari. Epilog prav-,
zaprav niti ni več potreben. Vse se je lepo končalo in uteklo, kakor pač;
terja življenje. — Vsi so- dobili svoje, meščani so postali za eno spoznanje j
in za veliko človeško radost bogatejši, res se ne bi izplačalo še kaj govoriti, I
če se ne bi epilog to pot izvršil na moji koži. Tako pa mi je res vseeno. \
— Pa dajmo še epilog, no ... Vseskupaj se je seveda zgodilo šele nekaj
let kasneje, ko so že skoraj vsi pozabili ubogega učitelja in tovariše in
ko sem se na podstrešju že temeljito napešačil sem in tja... (Ropot, ko
514
da se nekaj podira.) No, tole je. So- ga že podrli. Tako se je začelo. Spomenik.
(Oder razsvetljen. Kjer je bil spomenik, se še kadi. Natakar snema tablo
z napisom Pri veseli avtomoto duši in se pripravlja, da bi spet obesil staro.)
1. IVlANJSl FILOZOF (obrit, a mu brada že spet po malem poganja; pride z
2. manjšim jilozofom, ki je prav takšen): Podrli so ga, čez noč so ga podrli,
slišiš, natakar!
2. MANJŠI FILOZOF: Učnik in tovariši so rehabilitirani, natakar! Prinesi pit!
Na to se pije! — A, — tudi ti greš z duhom časa! No, lepo, lepo!
1. MANJSI FILOZOF: Kako prelepo je spet! Kavarna Pri veseH mački. Pri
veseli mački, falot, ali nisi nič vesel! (Ga tolče po ramenu.) Mački, mačkici!
Se ga bomo!
2. MANJŠI FILOZOF: Tretjega manjšega filozofa, natakar, še ni bilo nič tukaj?
NATAKAR: Primi! (Mu moli staro tablo.)
1. MANJSI FILOZOF: Ha, — kaj praviš! Takole čez noč gredo in ti ga podrejo!
Naš stari spomeniček.
NATAKAR: Daj drugo tablo!
2. MANJSI FILOZOF (gre k mizi, sede za njo in razbija po njej): Pit! Pit!
Drugače ne bo nič filozofije!
NATAKAR: Kaj se pa dereš! Kdo ti pa kaj hoče! Najprej tablo.
2. MANJSI FILOZOF (podaja tablo): Večji filozof se še nič ni prikazal?
VECJI FILOZOF (ki je sorazmerno že zelo kosmat in tretji manjši jilozoj pri-
deta. Planejo si v objem.): Tukaj sem!
1. MANJSI FILOZOF (spusti tablo): Spet! Spet smo zbrani! Zdaj lahko zač-
nemo! Pozdravljeni! Pozdravljeni!
NATAKAR: Kaj pa tabla, uš filozofska!
FILOZOFI (se vsevprek objemajo in trepljajo): Si še živ! Samo da si živ!
Bravo! Bravo! Tako je prav!
VECJI FILOZOF: Zdaj začnemo znova .
MANJSI FILOZOFI (navdušeno): Živijo!
NATAKAR (kriči): Tablo!
VECJI FILOZOF (razvije papir in mu ga kaže): Tiho, prijateljček! Tiše. Vidiš
tole? Spričevalo od mestnih oblasti, da smemo svobodno opravljati svojo
filozofsko obrt. Se več, ljubček: da je to nujno potrebno in družbeno nadvse
koristno! Zdaj pa hitro ogenjčka na mizo! No, ali bo kaj?!
NATAKAR (obotavljaje zleze z lestve in prisloni obe tabli v kot, kjer sedaj
družno slonita. Roke si briše v hlače.)
VSI FILOZOFI (ploskajo): Bravo!
1. MANJSI FILOZOF: Se zmeraj isti »večji«!
VECJI FILOZOF: To, fantje, je res doprinos osebnemu samouresničevanju.
2. MANJSI FILOZOF: Ampak, ljubi moji, kako za vraga ste vsi ostali...
mislim, da vas niso ... no ja... tako, saj veste... (Se preplašeno ogleduje
гшокгод.) Jaz sem bil skrit pri stari mami, ki ima vplivne zveze, pa mi
je šlo nekajkrat hudičevo za nohte...
(Zadrega.)
VECJI FILOZOF: Dovolite mi, da na to vprašanje odgovorim v imenu naše
skupne vesti. Kadar to od nas zahteva čas, to se pravi, vsi njegovi histo-
rični, privatni, osebni, kolektivni in družbeni imperativi, se moramo pod-
vreči dialektičnemu gledanju in vključevanju v historično dogajanje, ki nas
lahko nujno žene v dejanja, ki po absolutnem kriteriju sicer niso kom-
pleksno vsklajena s celotno strukturo našega individualnega uresničevav-
skega nazora, ki pa so v danem dialektičnohistoinčnem trenutku in s sta-
33«
515
lisca pozitivnega doprinosa evoluciji progresivnega loka v razvoju člo-
veškega humanitarnega ideala v celoti, potem,... potem ... (izgubljeno
pogleda prisotne, ker se je za spoznanje zmedel)... potem .. . hudiča ...
počakajte, da se spomnim ... potem seveda. ..
3. MANJŠI FILOZOF (ne more verjeti): Torej si se ti tudi...?
1. MANJŠI FILOZOF (dahne): ...vpisal...
(Molk.)
VECJI filozof (grobno resno prikima).
1. MANJŠI FILOZOF (napetost nekoliko popusti): Hja, kaj smo pa hoteli,
kaj pa je to takšnega ...
3. MANJSi FILOZOF: Morali smo. Čeprav proti prepričanju.
2. MANJŠI FILOZOF: Vsi smo torej člani Društva za povzdigo avtomoto duše?
(Molk.)
VECJI FILOZOF (nekoliko preglasno): Ampak, vedel sem, vedel sem, da tako
ne more biti dolgo. Poglejte to brado! Ta brada je upanje! Spet raste!
Poglejte!
NATAKAR (prinese pijačo): Gospodje, plačajte vnaprej.
(Tri sentfenške učiteljice, ki se jim spet mudi, pripeljejo svoj revolucionarni
voziček. Ustavijo se.)
1. UČITELJICA (pogleda živčno na uro): Pohitimo! Cez pet minut se simpozij
vrhunske pedagogike začne!
2. UČITELJICA (zadihana odmotava papir): Dovolite, da tudi vam preberemo
resolucijo, ki jo nameravamo predložiti današnjemu simpoziju. Zbor pro-
gresivnih, naprednih učiteljic iz pedagoško revolucionarnega Sent Fenka
ostro... se pravi najostreje obsoja čedalje hujšo motorizacijo, avtoma-
tizacijo, primitivizacijo, tehnizacijo... itd. itd. našega pouka. Prav tako
odločno obsoja vse poskuse pripisovati vsem vrstam avtomobilov, kakor
tudi motociklom in ostalim vrstam motornih vozil dušo, ker meni da je
to najprimitivnejša vulgarizad j a. Zato v smilu te obsodbe v polni zavesti
odgovornosti predlaga, da se
1. nemudoma namesto motoroznanstva uvede spet materinščina in
2. da se šolski mladini prepove prepevati himno o avtomoto duši in da se
v glasbeni pouk spet uvede petje pesmi, ki so v dolgotrajni pedagoški
praksi pokazale najvišje pedagoške kvalitete, kot na primer Je bela cesta
vglàjena. Mi smo, lovci, zgodaj vstali in druge.
GOSPA ZNANSTVENICA (priteče in vpije): Vse škatle z listki o avtomoto
duši smo izločili! Enkrat za vselej! To ne spada v resno znanost! Absolutno
ne! To je neresno in primitivno!
3. UČITELJICA: Naš pesnik v zaboju že dva dni intenzivno sklada bridke
satirične pesmi na avtomotodušarsko poezijo!
1. UČITELJICA (nestrpno tišči voz): Gremo! Gremo!
NATAKAR (spet s tablo leze na lestev).
KANDIDAT (za priznanega znastvenika): Živela napredna znanost! In napredna
umetnost! Dol z mitom o avtomoto duši!
(Hrup. Koračnica. Simpozij se je začel.)
GOSPA ZNANSTVENICA (vpije vmes): Namesto nocojšnjega predavanja o
nečistosti avtomoto duše smo uspeli zadnji hip angažirati strokovnjaka
Frederica Lukniela, ki je napisal fenomenalno knjigo o Martinu Lutru —
in to tako, da se človek od navdušenja zjoka ob njej.
PRIHAJAJO MENAZERJI IN NOGOMETAŠI: Halo fantje... Noge! Zobe!
(Zatemnitev. Spet)
516
TINGE PESEC: In tako naprej in tako naprej. Seveda vprašate: Kako pa
spet to? O, preprosto. Nekaj let, kot rečeno, je trajalo, potem pa so začele
tiste štiri kur... pardon! (Spoštljiv eje). Štirje vodilni mestni očetje: gospod
kovač, gospod mizar, gospod trgovec in gospod gostinski delavec v sociali-
stičnem zakupu Sod so po nekaj letih spet začeli premišljevati. Avtomobili
so se jim namreč postarali. Zene so hotele zmeraj nove vozičke, sinovi svoje,
potem še diskretne prijateljice, ki spadajo k takšnemu standardu — Da
ne govorimo o tem obširneje —• in hčere. — jasno — kdaj pa se hčere
premožnih in uglednih staršev čemu odpovedo? — tudi svoje. Super
elegantne. Muhaste in kapricaste so jih hotele stalno menjavati. Stari
avtomobili so ostajali. Nihče jih ni hotel kupiti. — A tu je bilo naenkrat
nekaj narobe. — Ce ima avto res dušo, potem bi bili preteto slabo vzgojeni,
negentlemani in kamnitega srca, če bi jih po tolikih letih zveste službe
kar tako zavrgli kot star papir ali konzervno škatlo, da bi zarjaveli in raz-
padli na soncu in dežju. Se psa pustimo poginiti naravne smrti ali pod
veterinarsko nego. Celo psa, ki je priznano brez duše! — Zato so začeli
dobro vzgojeni meščani graditi domove za onemogle avtomobile. Skrbeli
so zanje kot za lastne starše; zadnje dneve so jim želeli storiti po svojih
najboljših močeh udobne in lepe. Tako so na primer določili celo poseben
dan onemoglih avtomobilov, ko so jih obiskovali in še posebej lepo okrasili
in namazali. Potihem pa so- se seveda jezili nanje. Vse to je namreč vražje
veliko stalo. Več ko je bilo upokojenih avtomobilov, več denarja je šip.
Bolj ko so skrbeli zanje, manj volje so škatle pokazale, da bi kdaj še želele
umreti naravne smrti. — Stanje je postajalo neznosno. Rešitev pa je bila
samo ena.
(Štirje gospodje rokodelci. Za mizo v kotu.)
MIZAR: Ponoči dolgo nisem mogel spati. — In sem razmišljal.
TRGOVEC: Razmišljal? Ni mogoče!
GOSTINSKI DELAVEC V SOCIALISTIČNEM ZAKUPU SOD: Precej nena-
vadno, da tako postavim.
MIZAR: Z denarjem ne pridem in ne pridem več ven. Dva... no, dva imam
v domu onemoglih — tisti stari ford, zaradi katerega sva se že enkrat
skoraj stepla in prvega fička, enega nekako trpim še doma, žena svojega,
punca svojega ... ne pridem, pa če se ubijem.
KOVAC (vzdihne): Vsi smo na istem.
TRGOVEC: No, pa o čem si razmišljal?
MIZAR: Kar tako. O tem vsem. O avtomobilih. No, tako pač. Slučajno.
O duši. ..
GOSTINSKI DELAVEC V SOCIALISTIČNEM ZAKUPU SOD (živahno): O
duši? Kaj pa. o duši? Veš, da sem tudi jaz že nekaj . . .
MIZAR: Si? Kaj?
GOSTINSKI DELAVEC V SOCIALISTIČNEM ZAKUPU SOD: Kaj, kaj! Povej
ti prej! Ti si začel!
KOVAC: Ce gre za to, potem smo na istem ...
MIZAR (živo): Kaj, tudi ti?
KOVAC: Sem...
MIZAR (razburjen): Ljudje božji! Mogoče se pa kako izvlečemo iz vse te godlje!
Kaj ste razmišljali?
TRGOVEC: Ti si začel. Sod ima prav, ti povej. Potem bomo pa že tudi mi
povedali, kaj.
MIZAR: Ampak ... zakaj pa prav jaz?
517,
GOSTINSKI DELAVEC V SOCIALISTIČNEM ZAKUPU SOD: Eden pač mora,
da tako postavim, ne?
KOVAČ: Jasno.
MIZAR: Pa ne boste...?
TRGOVEC: Kaj boš, saj smo sami! In saj je demokracija, prijatelj!
MIZAR (molči in jih tehta): Dobro... ampak zakaj ne bi ti. Sod? Ali pa ti,
kovač? Zakaj ne? Zakaj ravno jaz?
TRGOVEC: Ti, zdaj mi je pa zadosti. Povej ali pa... Ne bomo se šli slepe miši!
MIZAR (menca): Noja ... dobro, bom pa povedal. Samo nikar ne recite potem,
da sem hotel to povedati. Da sem rad povedal. Prisilili ste me!
TRGOVEC: Ne čvekaj!
MIZAR: Ponoči... no, danes ponoči, ko nisem mogel spati, sem premišljeval
in premišljeval... noja, in kar tako... slučajno, brez kakršnihkoli na-
menov sem pomislil.. . mogoče je pa le ni...
GOSTINSKI DELAVEC V SOCIALISTIČNEM ZAKUPU SOD: Saj! Saj! Z
jezika si mi snel! Mogoče je pa le nima! Nima je! To je čista metafizika!
KOVAC: Jasno! Nima je! (Tolče mizarja po rami.) Tako je! Ko pribito! Ti si
naš rešitelj!
TRGOVEC (zadovoljen): Jasno, ko na dlani!
MIZAR (vstane): Kako naj ima takle kup železa dušo, meščani! — Potem ga
lahko hodiš vse življenje gledat in drgnit, kripo staro, zarjavelo! Plačuješ,
da je v domu onemoglih, plačuješ, da ga mažejo, plačuješ, da ga na dan
upokojenih avtomobilov okrasijo, plačuješ čiščenje! — Avto pa dušo! Brez
duše je! Ce bi jo imel, ne bi tako denar žrl!
GOSTINSKI DELAVEC V SOCIALISTIČNEM ZAKUPU SOD: Sicer pa so vsi
rekli, da jo ima, da tako postavim, ha. Javno mnenje.
VSI: Tako je!
GOSTINSKI DEI.AVEC V SOCIALISTIČNEM ZAKUPU SOD: Proti javnemu
mnenju, proti demokratični večini, kaj moreš proti temu? Nič!
KOVAC: Smo pač pogrešili. Bili smo zapeljani. Dejstvo pa je mogoče samo
eno in o tem je genialno razmislil gospod mizar: Avto nima duše! Očetje
morajo popravljati usodne napake sinov!
TRGOVEC: Treba je enkrat končati s temi miti! Mizar, stavim, da so tvoji
otroci od vsega tega že danes lačni! Kaj bo šele jutri!
MIZAR: Tako je! Kovač nima že leto dni niti za davke več! Vse so sproti
požrle te stare škatle, ki se pretegujejo po domovih.
GOSTINSKI DELAVEC V SOCIALISTIČNEM ZAKUPU SOD: ВШ smo žrtve
javnega mnenja, da tako postavim.
MIZAR: Tako je — in predsodkov! Zato moramo zdaj, v tem trenutku, vse
svoje moči posvetiti boju za napredno javno mnenje, ki ne bo več obre-
menjeno s predsodki o avtomoto duši. Dokler je še čas, je treba začeti .
s kampanjo v mestnem časopisu in v šoli; istočasno ustanovimo zvezo za
boj proti kultu avtomoto duše in motorističnemu misticizmu, pospešujmo
ustanavljanje društev ljubiteljev živali in prirode, naročimo pesnikom, naj
le spet pojejo o ljubezni in naj satirično obsodijo mit o avtomoto duši, naj
se bridko ponorčujejo iz avtomotodušarsko poezije in začno spet s pravo
umetnostjo. Predvsem pa moramo na vsak način najti krivca za vse to!
TINCE PESEC (spet sam): Takrat pa sem napravil usodno napako. O, tepec!
Odprl sem vrata svojega podstrešja nastežaj, sonce je posijalo vanj (ves
oder v luči) in zlezel dol. (Hodi z izstegnjenimi rokami po odru in vzklika.)
Svoboda! Svoboda! Sonce! Oblaki! Široki topli svet!
518
OKO POSTAVE (se mu odzadaj približa in ga potrka po ramenu): Meščan ...
TINCE PESEC (ga domala objame): Kaj ni čudovito, prijateljčeli! Svoboda!
Po' tolikih letih svoboda! Spet stopiti s podstrešja!
OKO POSTAVE: Kje pa ste bili vsa ta leta?
TINCE PESEC (se strezni): Kako, kje... Tule gori, na podstrešju...
OKO POSTAVE (čedalje strože): Torej ste se skrivali, kaj? Podgana, kaj? Niste
hoteli sodelovati v velikih dogodkih?
TICNE PESEC: Ampak... človek božji... likvidirali bi me, kot so...
OKO POSTAVE (neizprosno): Me nič ne briga! In, človek božji, danes bi bil
tako in tako rehabilitiran! Izogibali ste se odgovornosti! Skrivač! Zdaj
se boste seveda trkali na prsi: Poglejte me! Edini preživeli pešec, ha!
TINCE PESEC (naivno): Saj sem!
OKO POSTAVE: Nič niste! Kot oko postave vas moram peljati v arest, da
vas višji mestni senat obsodi za vašo zločinsko dejavnost na ričet ali pa
(škrtne z zobmi, kar naj bi ponazorilo škrtanje vratu pri zavijanju)...
še kaj več.
T1NCÉ PESEC: Ampak...
OKO POSTAVE: Nič, ampak! Vi ste glavni zagovornik in propagator mita
o avtomoto duši. Ste ali niste!
TINCE PESEC (iskreno ogorčen): Jaz! Ampak, gospod policaj ... oko postave!
OKO POSTAVE (vzame piščalko, se ozre naokrog in predirljivo zapiska): Nič,
ampak! Vsa leta niste rekli niti ene same besede proti. (Z vseh strani
se približujejo policaji.) Storili niste niti toliko, kolikor je za nohtom
črnega, da ne bi likvidirali učitelja Učnika in tovarišev. Niti najmanj proti
postavitvi spomenika avtomoto duši. Niste protestirali niti ustmeno niti
pismeno proti nezmernemu prepevanju slaboumne himne o avtomoto duši.
Ves čas ste potuhnjeno čepeli na svojem smrdljivem podstrešju in se ne-
odgovorno norčevali iz našega dobrega starega mesta! — Vaša krivda je
toliko večja, ker sta edini ves čas vedeli za to zlo, medtem ko smo bili
vsi ostali zapeljani in nam niste odprli oči! Niste od-pr-li o-či, ali sploh
dojamete vso to strahoto?! ( Dva policaja pripeljeta kletko.) Ste krivi
ali niste?
TINCE PESEC (skloni glavo).
OKO POSTAVE: Vstopite!
(Vrata kletke zaprejo, zaklenejo. Od nekje, verjetno s simpozija za vrhunsko
pedagogiko, igra zelo slavnostna koračnica. Odkorakajo. Avtomobili obupno
trobijo.)
Zavesa
Pripomba
(Zavesa se spet sunkoma odpre. Avtomobili še zmeraj blazno trobijo. Tinče
Pešec maha in prosi za mir.)
TINCE PESEC: Pi'osim! Prosim! Se to! Kakršnakoli podobnost s komerkoli
in s ikakršnimkoli podobnim dogodkom, ali celo z ljudmi, ali celo uglednimi
ljudmi je zgolj slučajna! (Ga dokončno odpeljejo.) Celo... (vpije) celo
avtor je docela slučajen!
(Avtomobili preplavijo s svojim truščem gledališče.)
Zavesa (dokončno).
519,
RAINER BRAMBACH: PESMI
Spominski list
septembru
Rekla si, tista čudovita ptica,
daleč
v modrini razvejana,
je september, ki se ne povrne.
Opazujeva ljubko komorno glasbo
luči in senc v vejevju —
jablana ne bo več cvetela.
Zdaj je maj.
Na oknih trepeče popoldanski sij.
Z vonjem kafre,
s stisnjenim listom
v starem testamentu,
se dviga zdavnaj minula jesen,
še enkrat iz krste.
Cesar jaz nisem verjel,
ti nisi hotela vedeti.
Pasji dnevi
Polagoma usihajo studenci.
Potepuški psi iščejo vodo.
Trgovec z dišavami
drema v svoji prodajalni.
Nihče ne kupi popra.
Zunaj
brusilec škari)
počasi vrti svoje kolo.
Molče prepodi psa,
opazuje trgovca,
čaka;
je čas ostrega zvonenja.
Dan med mnogimi
Na oknu klavnice
cveto geranije
in nekdo, ki me sovraži,
dvigne klobuk
in pozdravi.
Ob sedmih bije sedem,
nič več.
Noč me priklene,
k svetilki.
520
Streli
Lepi jesenski gozd,
pravita oče in mati.
Jesenski gozd, poln jagod, trav.
Na poseki se blešči kovina, ki meri
v sled bega.
Lepi jesenski gozd,
kriče otroci.
Kjer padejo streli,
ne zaleže nobena beseda.
Ne na poseki in tudi ne drugod.
Ta krvavo rdeče obarvani list,
kliče mati.
Vzeli ga bomo domov,
reče oče.
Na pomolu^
Ko se razveže rosa
in pomol zapro,
vzkrilijo galebi in roke
na krovu,
vzkrilijo roke in galebi
na obrežju
in zrak drhti
od rok in galebov
in ob boku
se šumno zganejo vode
in na obrazih
z obale in s krova
se kakor zmeraj pojavi
nekaj posebnega,
kar nima nič opraviti
z vodo in zrakom.
Marec v Basiui
Karkoli že marec pripravi,
vsi vrtovi
tedaj sporazumno vzcveto.
Ne obotavlja se,
meče pepel,
ki ga zapušča zima,
v veter.
Kdor je zgubil svojo rokavico v snegu,
ne žaluje več za njo.
Kdor tiči v norčevski obleki,
in se ob svitu žvižgajoč vrača domov,
gleda v mesec,
kakor v napihnjeni svinjski mehur.
Karkoli že marec pripravi,
nič ne posluša dvomljivca.
Kos je ušel mrazu,
prisluhni mu.
521
Popoldne
Tokrat se je zgodilo popoldne
in ne, kakor sicer doslej,
ponoči.
Spet je prišlo, a tudi podnevi
ne najdem imena za to.
Tokrat je bilo videti rumeno.
Sedel sem v kuhinji,
izgorela vžigalica
med prsti.
Hlad
Tržnica z rožami je izumrla.
Ob poznem popoldnevu
se njena modrina spet prikaže
nad strehami.
Ko se je znočilo,
je začudenega starinarja
popadel strah pred zvezdami.
Otipaval je svoje pohištvo.
Nikoli se mu ni zdelo tako obrabljeno.
Pozneje so v prodajalni
vreščali vhodni zvonci
in mraz je vdiral vanjo.
Tu ni nihče zapiral vrat.
Suhocvetnica
za slovo
Zvila si platneni senčnik s tržnice,
košaro s sadjem si odnesla proč, dekle!
Tvoj glas,
ki je ves dan slavil poletje,
je onemel.
Cez golo drevje,
kot zahteva zima,
vršijo vrane in golobi,
medtem ko ti, dekle,
v steklenem cvetličnjaku nemo
vezeš suhocvetnice.
Ko se noč dan za dnem bolj zgodaj spušča,
kaj mi še preostane drugega
kot destilat tišine
iz tiste rože, ki si mi jo podarila
za slovo,
dekle.
Prevedel Niko Grafenauer
522
o pesniku
v zahodnonemški književni tvornosti se je zadnji čas močno uveljavilo pesniško
delo švicarskega Nemca Rainerja Brambacha. Njegova lirika se razodeva kot skupek
zavestnih odnosov do resničnosti, izpovedaniti preko emocionalnega katalizatorja,
ki stvarnost preoblikuje v lirično dragocen medij, v katerem se pesnikova misel
močno razširi in utrdi. Njegova pesniška spoznanja so trdno spojena z motivi, ki
se v večini primerov razodevajo kot njihova skrita razsežnost.
Pomembno za Brambachovo pesniško ustvarjanje je, da raste iz dokaj zanesljivega
življenjskega okolja, medtem ko je za velik del sodobne nemške poezije, ki jo že
vrsto let pretresajo najrazličnejši družbeno-ckonomski in politični restavracijski
procesi, na zunaj manifestirani v zaskrbljujočem naraščanju fašizma in militarizma,
značilna nenehna negotovost, emocionalna in miselna vznemirjenost, ki se kaže tudi
v zvečine močno angažirani in problemsko razsežnejši motiviki. V izrazu je Bram-
bachova poezija še navezana na Loerkejevo in Lehmannovo lirično izročilo, ki v
svoji formalni sproščenosti najbolj ustreza njeni sicer racionalno prikrojeni ele-
mentarni vsebini. Zategadelj označuje njegovo liriko dokaj izrazita figurativnost, ki
se uspešno pridružuje čustvenemu bogastvu liričnega doživetja. Njegove pesniške
podobe, ki rastejo iz tega duhovnega ozračja, močno razširjajo izrazne dimenzije
pesmi, pri čemer ima zlasti veliko vrednost metaforika, ki jo označuje poživljajoča
čustvena vsebina, kar močno vpliva na plastičnost Brambachove izpovedi.
Sinteza miselnega in emocionalnega elementa v enotno pesniško tvorbo je doživela
v Brambachovi poeziji varianto, ki v svoji duhovni strukturi dopušča večji emo-
cionalni poudarek. Pri tem je izpoved močno sublimirana in omejena na najpo-
trebnejše lirične komponente. Njegova poezija si vseskozi prizadeva izražati zapleteno
in zmeraj na novo razodevajoče se resničnost sveta, in sicer tako, da skuša sprejeti
njegove najpomembnejše sestavine, ki jih kreativno preoblikuje in z njimi razodene
bistvo subjekta. To daje njegovim motivom veliko tvorno moč in prodornost. Njegova
lirična spoznanja so zvečine strnjena v kratke pesmi, tesno razpletene s splošnim
občutjem, ki preveva posamezne motive. Zaradi takega močnega subjektivnega
odnosa do predmeta je razumljivo, da se pesnik zateka predvsem k dvema liričnima
zvrstema, k refleksiji in impresiji, ki jo često označuje meditativno razmerje do
snovi. Prevladujejo motivi pesniškega hrepenenja, iskanja, bega pred resničnostjo
in spopadanja z njo, dalje erotični motivi, motivi odmiranja itd.
Večina Brambachove poezije je izrazito razpoloženjske narave in se posveča predvsem
mehanizmom pesnikovih odnosov do sebe, do svojih psihičnih reakcij na zunanji
svet. F>ri tem se razkrivajo zanimive poteze v pesnikovi duhovni substanci, npr.
dvom, veselje nad spoznanjem, nemoč, bolečina, resignacija itd., kot logične posledice
različnih osnovnih doživetij. V našem izboru predstavljena dela so zvečine novejšega
datuma, ker se je prav v teh stvaritvah njihova duhovna vsebina na moč zgostila
in prečistila, tako da bi z upoštevanjem avtorjevih zgodnejših ustvarjalnih obdobij
izbor izgubil na kvalitativni ravni in na duhovni zaokroženosti.
Rainer Brambach se je rodil leta 1917 v Baslu, kjer živi še danes. Sprva je bil
pleskar. Potoval je po Avstriji, Nemčiji in Franciji, kjer je opravljal najrazličnejša
ročna dela. Med vojno je bil šotar in poljedelski delavec, pozneje je štiri leta delal
v nekem grafičnem zavodu, od leta 1950 pa je vrtnar. Prejel je že več nagrad za
poezijo, ki jih v Nemčiji podeljujejo različne jezikovne in književne ustanove. Nje-
gove pesmi in prozo zasledimo v mnogih zahodnonemških in švicarskih časopisih
ter revijah. Doslej je izdal dve pesniški knjigi, leta 1947 zbirko «7«, leta 1959 pa
»Tagwerk« (Delovni dan) in je zlasti s poslednjo požel velik uspeh.
523
Smrt in mrliči
Vita Varl
Pot je bila strašno dolga. Nekje v neskončnosti se je stekala v ozko sivo črto,
kjer bo konec mojega življenja. Kako čudno je gledati lastno smrt! Niso bile
kratke desetinke sekunde, trenutki, ko v preblisku rečeš »konec« in umreš
prestrašen in presenečen. Ne, bilo je pripravljeno. Vedela sem, da bo ta avto-
mobil, v katerem sem se tolikokrat udobno vozila, kmalu razbitina, kakor tudi
najini telesi, večkrat tesno objeti in srečni.
Natanko sem vedela, da me bo ubil. Daleč od doma bom umrla. Nikoli mi ni
pomenil pra^ mnogo. V tistem trenutku pa sem se spomnila vsega. Balkona,
na katerega sem plezala, da sem presenetila mamo, pa praznikov, novoletne
jelke, daril in sijaja nas vseh. Takrat, ko sva bila doma še oba z bratom.
Potem je odšel. Izginil je nepričakovano, kot je počel vse. Iskali smo ga zaman,
ni ga bilo. Potem je prinesel pismonoša razglednico z njegovo drago pisavo.
Vsi smo se zjokali, morda od sreče, da je sploh še živ, ali od žalosti, da je
tako daleč od nas. Mama je obupovala. Ostala sem sama, obdana z brezumno
ljubeznijo razočaranih staršev.
Stisnilo me je za srce. Predstavljala sem si mamin obraz, ko bo dobila vest:
»Tovarišica Branka Leskovar umrla v prometni nesreči. Sožalje.«
To sem jaz. Samo to bo ostalo za mano. Sožalje. Prazna beseda, zelo prazna
in zelo vljudna. Pred njenim bledim obrazom s plahimi rjavimi očmi bo stala
uganka. Kako? S kom? — Spoznala bo, da ni nikoli imela hčerke. Obraz je
poznala nasmejan, vihrav, pa roke, ki so vedno živo spremljale iskreče besede.
To je imela. Zadaj pa je ležala tišina, obup. Moj obraz, ki ga ni nikoli dosegla.
Cesta se je vzpenjala. Razmišljeno sem gledala skale, prepade ob robu serpen-
tinaste ceste in stene ob drugi strani. Pot je ozka — ubil me bo.
Ubil, ker me tudi on ni imel. Mamino veselo deklico je poznal, zvrhano neza-
držanih strasti, smeha in joka.
Bila sem kriva. Po nekaj mesecih sreče se je začelo krhati. Ohranila sem
videz, ki ga nisem hotela porušiti. Vzljubila sem drugega. Moje lice je kmalu
pokazalo sence tudi navzven. Ni jih bilo več mogoče prikriti. Nekaj nerazum-
ljivega pa me je še vedno priklepalo na tega divjaka, brutalnega tirana. Strast
morda, želja, da bom nekoč tudi jaz z njim trda, kot je bil on z menoj.
Zdaj, pol ure pred smrtjo, vem, da nisem uspela. Zmagal bo, pravzaprav je
že zmagal. Zapodil bo v prepad, pokončal bo moje življenje in življenje mojega
nerojenega otroka. Občutil ga je, čeprav mu nisem povedala. Nekega dne je
ležal ob meni, divji in brezmočen:
524
»Kaj je med nama?« je vprašal.
Molčala sem.
»Otrok,« je rekel. »Toda ne moj!«
Spet molk.
»Žival,« je siknil. »Propalica.«
»Nisi moj gospodar.«
»Sem — in to ti bom dokazal!«
In žival — propalica je umolknila pred to prepričanostjo.
Potem dolgo nistva govorila. Nobeden od naju ni omenil otroka. Še sva .se
shajala, povezana z nevidno vezjo tiranstva.
Vzel me je s seboj na službeno potovanje. Takrat sem zaslutila.
»Sla boš. Meni pripadaš. Celo tako te hočem imeti. Imel te bom, ali pa boš
umrla.«
Dobro. Umrla bom, čeprav bom šla z njim. Umrla tudi, če ne grem. Potem
raje grem. Da ne bodo domači videli mojega razbitega telesa, da ne bo nihče
odkril mojega otroka.
Vozila sva se. Ure in ure molčeča in zagrenjena. Bil je pozoren kot še nikoli.
Vse mi je dajal, spraševal, kako se počutim. Takega bi ga končno mogla ljubiti.
Prenočila sva skupaj v hotelu. V ušesih mi je odmevalo:
»Imel te bom, ali pa boš umrla.«
Mi bo zdaj poklonil življenje? Kazalo je, da bo odnehal. Pa ni. Zjutraj ni šel
na poslovni sestanek.
»Na izlet greva. Nikdar ne bom dokončal tega po.sla.«
»Žival,« sem rekla.
»Tudi jaz?«
»Tudi.«
»Potem bo smrt za oba kar prav.«
»Gotovo.«
Nikdar nisem poznala strahu. — Hitro, skokoma sem si ponovila svoje življenje.
Andrej — nikdar ne bova skupaj. Ne boš poljubil najinega otroka. Ne smeš
jokati! Mislil boš, da me tudi ti nisi nikdar imel, ko boš izvedel, s kom sem
se ubila. Toda motil se boš. Bila sem tvoja osebna lastnina, kot ura ali prstan.
Tako trdno sem se te oklepala. On me je le ugrabil, podjarmil, pa mu niti
to ni zadoščalo. Moral me je ubiti, to je zanj nujnost.
Cesta, cesta. Brezumna cesta moje smrti.
Velik, težak avtobus se je prikazal izza ovinka. Zavil je ob prepadni rob in
poskušal ustaviti. Vrglo me je nazaj na sedežu. Z vso silo je pognal in tudi
sam zavil k robu. Cisto pred obrazom sem zagledala ogromni nos vozila. Zaprla
sem oči.
Otrok se je zganil. Sklonila sem se k posteljici. Vsak njegov gib je bil zame
.strah in sreča. Kajti takrat sem ostala živa. Sipe so zažvenketale, udarec je
bil strašen; potem trušč in krik. Ko sem odprla oči, je stal avto ves razbit tik
nad prepadom, prilepljen ob robnik. Človek ob meni je z vso težo ležal na
volanu in si pokrival obraz z dlanmi. Avtobus je strmoglavil v dvajset metrov
globok prepad. V njem je bilo enajst mrličov.
525
Pisatelj, njegov človek in čas
FrancZadruvec ,        ;
(Predavanje o Mišku Kranjcu v ljubljanskem slavističnem aktivu decembra 1962.),
Ko je v lotih 1921—1922 začel Miško Kranjec brati slovensko književnost, je zadel
v njej na nekatere novo stilne značilnosti in generacijske dogodke. Revije so- objav-
ljale izrazitejše oblike slovenskega iuturizma in ekspresionizma, izhajati so začele
tudi prve pesniške zbirke, proza in tudi že dramatika v novem stilu. V kulturnem
ozračju je lebdel še dih Cankarjeve smrti in poslednji visoki vzpon Župančičeve
pesmi v zarjah Vidovih, kar oboje pomeni bolj ali manj definitiven zaključek slo-
vensko moderne. Naravno jc bilo, da je kmalu za Cankarjem, ki je zadal smrtni
udarce slovenskemu liberalizmu, umrl tudi njegov poslednji večji predstavnik —
književnik Ivan Tavčar. Ne glede na prvine Cankarjevega modernega pripovedništva,
ki so se vpletle v Tavčarjeva poslednja romana, se je z njim v glavnem zaključil
tisti kmetsko-meščanski pisateljski duh, kakor ga poznamo izza osemdesetih let.
Leta 1923 ga je Kranjec spremljal k pogrebu, istega leta je pospremil na grob tudi.
osivelo literarno-pedagoško eminence devetnajstega stoletja, Josipa Stritarja. Cez
tri leta pa so Slovenci pokopali Srečka Kosovela. Tavčarjeva in Stritarjeva smrt je
pomenila naraven zaključek nekega življenja in literarnega procesa in njunega po-
greba so se udeležili ljubljanski dijaki oficialno. S smrtjo Srečka Kosovela pa se je
v našem kulturnem razvoju nekaj nasilno, neorgansko pretrgalo: poleg genialnih
pesniških sposobnosti se je na sredini desetletja z njim visoko vzdignil in uplahnil
val Cankarjevega revolucionarnega izročila. Dijaki iz Marijanišča tokrat niso mogli
iti za krsto, pač pa so spontano napisali na tablo v učilnici: »Danes je umrl Srečko
Kosovel« in so spomin nanj počastili z enominutnim molkom. Med njimi je bil tudi
osemnajstletni Kranjec. V času med temi smrtmi so zadeli streli orjunašev prve
žrtve v proletarskih Trbovljah (1924), kar je v Kranjcu tembolj odjeknilo, ker mu
je ta dogodek priklical spominske vizije na prekmursko revolucijo, ki jo je doživel
v letih 1918—1919 in ki ga je prva opozorila na določen nemir v družbi.
Toda ta nemir v dvajsetih letih na Slovenskem ni dobil pomembnejših revolución
narnih oblik, čeprav se relativna revščina slovenskega ljudstva v novi državi ni
zmanjšala. Poleg socioloških so težila Slovenijo še druga vprašanja in nasprotja, ki
so izvirala od tod, ker Slovenci tačas še niso imeli visoko razvite ljubezni in volje,
ki bi zbirala in usmerjala nacionalne sile proti središču, ampak jih je dušila in
razdvajala dediščina avstrijskega partikularizma, ki je ločeval Kranjsko od Štajerske,
Prekmurjo od Slovenije in ki je še v tridesetih lotih navdihnil in ohranjal na celj-
skem uradu napis: Sodišče za Slovenijo in Prokmurje. Ta narodnostna dezintegracija
v deželi globokih razrednih nasprotij in liberalistično-klerikalnega duhovnega razkola
je povzročala razmeroma dolgotrajno tavanje mladega človeka, ki je prišel v njen
kaos iz primitivnega, napol še poganskega sveta, v katerem so na primer še molili
prvi krajec in kjer so čarovnice še bičale ljudsko fantazijo.
V tridesetih letih so se obzorja nekoliko zjasnila. Notranja kulturno-politična
diferenciacija je postajala vse bolj razvidna in ostra. Kmetska kriza se je povečala,
po diktaturi je narasla tudi socialna in duhovna kriza inteligence, ki se je začela
politično pasivizirati, kakor to pasivizacijo in dezoriontiranost dokaj plastično opisuje
naša književnost tridesetih leth. Na severu in jugu Slovenije je fašizem snoval svoj
526
morilni pohod po Evropi. Oktobrsl^a revolucija pa je dobivala vse bolj konkreten
odmev v slovenskem delavskem gibanju, zlasti marksističnem, pa tudi levi krščanski
socialisti so dovolj uspešno izpodbijali pozicije klerikalizma med slovenskim delav-
stvom. Komunistična partija Slovenije se je v prvi polovici tridesetih let izkopala
iz svojega prvotnega, dokaj abstraktnega internacionalizma in je že v reviji Knji-
ževnost, zlasti pa v Ljudski pravici in v svoji nadaljnji revialni publicistiki govorila
vedno bolj stvaren in nepopustljiv revolucionarni jezik. Kranjec je tačas pretrgal
s katolištvom, sc odcepil tudi od krščanskih socialistov in se odločil, da gre tudi
v nazorskih stvareh do kraja z marksistično orientiranim proletariatom. Revolucio-
narno voljo kmctsko-proletarske množice je spremljal kot urednik Ljudske pravice,
leta 1938 pa je kandidiral na listi združene opozicije kot kandidat Komunistične
partije Slovenije.
Po letu 1941 beležimo še dva preloma v naši zgodovini: narodnoosvobodilno vojno
in revolucijo, ki traja še v našem času, ter jugoslovanski pokop Stalina (1948) pred
njegovo fizično smrtjo. Vmes, leta 1945, se je zaključil tudi novi vek in se začela
atomska doba.
Taki so približni zgodovinski okviri, v katerih raste slovenska književnost po prvi
svetovni vojni. Kaj je v njih našel Miško Kranjec in ali prihaja in piše iz družbenih
imperativov svojega časa in je glasnik človeštva v določenih mučnih in radostnih
stvareh? Kaj je v minulih tridesetih letih videl v človeku in družbi, od vsega pere-
čega, kar se je dogajalo v njiju, kakšnih tem se je loteval in kaj hoče s svojim pri-
povedništvom? To so vprašanja, iz katerih izhaja ob tej priložnosti razmišljanje o
njegovi prozi. Cilj razmišljanja potemtakem ni tudi estetsko vrednotenje, marveč je
samo poskus opisati značaj Kranjčeve angažiranosti v razgibanem obdobju slovenske
zgodovine in v tej zvezi opozoriti na njegove poglede na človeka in družbo.
Njegov dosedanji obsežni opus sestavljajo novele, romani, ena drama in vrsta člankov
in feljtonov. Tematsko je možno ta opus razdeliti v več plasti, ki tečejo vzporedno,
večkrat pa se problemsko medsebojno tudi močno prepletajo. Po prevladujočih pro-
blemskih sestavinah lahko razvrstimo tekste predvsem na naslednje idej no-tematske
plasti.
1. Obsežno idejno-psihološko plast predstavljajo dela na temo »človek in zemlja«.
Segajo od zgodnjih črtic in novele Težaki, preko romana Os življenja vse do romana
Zemlja se z nami premika. Ta tema živi tedaj v njegovi prozi dobrih trideset let.
2. V drugi skupini tekstov je njegov človek sezonski in kak drug proletarec. Tudi
med njimi drži širok časovni razpon od novele Cuk je djao... in Kati Kustecova,
preko Carnega nasmeha in zaključka romana Zemlja se z nami premika, do moderne
povesti Macesni nad dolino.
3. Kranjec je napisal doslej več novel in romanov, v katerih je poskušal obseči
idejno-politična prevrednotenja svojega časa. Najbolj vidni znaki te volje so romani:
Zalesje se prebuja, Do zadnjih meja, Fara svetega Ivana, trilogija romanov o oblasti
in Zgubljena vera.
4. Kompleksom vprašanj, ki jih je pisateljsko razvil v tridesetih letih, se v štiri-
desetih priključi še vojni roman Pesem gora. V petdesetih pa je postala vojna snov
njegov osrednji študijski in ustvarjalni predmet, čigar rezultat je roman Za
svetlimi obzorji.
5. V celi vrsti tekstov opisuje človeka in življenje tudi izven strogih zgodovinskih
linij, ujetega med elementarne ploskve svojega bitja: erosa, sovraštva, vzgona po
lepem in plemenitem, v maščevalni strasti, v estetski senzualnosti in podobnem.
Pisateljski interes za študij človekove narave lahko zasledujemo od pi-vih poskusov,
preko novel Na valovih Mure in Težaki, romana Kapitanovi in Povesti o dobrih
ljudeh pa vse do romana Za svetlimi obzorji. Od avtobiografske črtice Goloba ne
grulita več (1927), preko novele Pomlad in romanov Pesem ceste in Prostor na soncu
pa tja do Carnega nasmeha, cikla povesti Imel sem jih rad in knjige Mesec je doma
na Bladovici Kranjca intenzivno zaposluje svet otroške in mladostne psihike, miselno-
čustvena rast otroka in mladostnika, povezana z njegovim okoljem in socialnimi
pogoji.
Človeška narava in psihika, človek kot politično bitjo, njegov etični in socialni
položaj in obraz v družbeni strukturi, ki se preobraža iz kapitalistične v socialistično,
so potemtakem osnovna idejna in tematska gibala Kranjčevega pripovedništva.
527.
Clovck in zemlja
Sin sezonskega delavca Miško Kranjec je doživljal razmerje človek — zemlja kot
izrazit socialni problem na prehodu iz polievdalnih odnosov na pozicije svobodnejšega
kmetovalstva. Jugoslovanski kapitalistični red je v desetletju po prvi svetovni vojni
drobil veleposestva v Prekmurju, ki jim je gospodarila madžarska in nemška aristo-
kracija. Kranjec je doživljal to razlaščanje kot rahlo obliko razrednega, političnega
boja okrog zemlje v delno korist bajtarja. Mimo tega procesa pa je opazoval še
evropski razredni spopad zlasti v času znane krize, ki je hudo prizadela tudi prek-
mursko sezonsko delavstvo. Ce ne upoštevamo tega zgodovinskega momenta, ostanejo
nekatere zgodnje komponente temo človek in zemlja težje razumljive. Da je postala
tema človek in zemlja prva vodilna tema njegovega pripovedništva, si lahko razla-
gamo tudi s tem, da je bilo kmečko vprašanje v času med dvema vojnama eno osred-
njih vprašanj slovenskega naroda.
Kako jc pisateljsko postavljal to vprašanje? Ali je resnica o kmečkem človeku v
njegovi predvojni prozi zanesljiva, historična, ali pa je samo rezultat subjektivne
interpretacije in je zato psihologija njegovega kmečkega človeka neresnična? Ko
v reportaži Zemlja in človek (1954) piše o razmerju med resničnostjo in umetniško
podobo tega resničnega v svoji prozi, izjavlja tudi tole: »Rad sem imel tega človeka,
nekoč se mi je celo zdel neskončno dober, rahlo sanjav, hrepeneč po sreči. Opeval
sem ga in prikrival njegove slabosti. Kljub tem slabostim, ki sem jih poznal, som
veroval vanj,« Mar naj vidimo v tej izjavi avtorjev dvom v resničnost človeka, ka-
kršen živi v njegovi prozi? Nikakor, saj svoje razmišljanje o tem vprašanju zaklju-
čuje takole: »Naš človek je to! Kar v obraz mu poglej! Opeval sem take in tiste
ljudi, ki sem jih takrat našel na tej zemlji, opeval sem svojo ljubezen do njih, svojo
ljubezen do prihajajočega sveta. Našel in poznal sem človeka, kakršen je v mojih
knjigah.«
V nekaj začetnih novelah (Za en večer. Ko akacije cveto. Mimo sanj. Poljana) živi
v njegovih kmečkih osebah močan estetski spomin na pokrajino. Pokrajinska lepota
jih ali zadržuje pri zemlji ali pa jih sili, da se vsaj za en dan vrnejo k zemlji, v
rojstno pokrajino, da doživijo v njej zopet ravnotežje in spravo. Zemlja in narava
igrata v tem sklopu lirsko in etično funkcijo, podarjata osebam neko trenutno no-
tranjo harmonijo. Ljudi v takih psihičnih pozicijah najdemo povsod tam, kjer sreča
Kranjec kmečkega človeka v mestu (Predmestje) pa tudi na vasi (Poljana, Os živ-
ljenja). Srečujemo jih v njegovi prozi vse do konca tridesetih let. Še Brelih v romanu
Zgubljena vera (1955) pričakuje, da ga bo zemlja pomirila.
Ze v prvih dveh knjigah. Težakih (1032) in Življenju (1932), se Kranjčev človek pre-
makne iz prvotne lirsko-estetske pozicije in dobiva zavesten, celo idejni odnos do
zemlje. Najpoprej je to še nekakšna kolektivna zavest težakov, opisana v istoimenski
noveli. Ali že v njej nakazuje Kranjec možnost, da utegne ubrani kolektiv razkrojiti
individualistična mentaliteta, kakor hitro bo postal posameznik lastnik zemlje. V
povesti Življenje pa je prvič določno postavil idealistično misel o zemlji kot rešenici
in bodočnosti človeškega rodu. Njegovi članki o književnosti v tem času kažejo, da je
hotel angažirane umetnosti. Nasproti slovenski idealistični estetiki v začetku tride-
setih letih je zahteval, da mora književnost človeka humanizirati in mu v času visoko
razvite tehnike ter ob hkratnih družbenih krivicah ustvariti notranje ravnovesje. Sam
je našel za to nalogo idealistično rešitev. Tuja literatura o zemlji, zlasti Hamsunov
Blagoslov zemlje, ruralistična miselnost zelene intcrnacionale, ki se je pri nas zasi-
drala zlasti v Grudi in se je najavljala še pred tem v Novačanu, dalje ob idealistični
književni smeri Frana Finžgarja, Jalna in Jožeta Pogačnika, tedaj smeri, ki jc skrbela
za to, da raste slovenska kultura še naprej iz vasi in vzdigala moralo kmetskoga
človeka nad moralo delavstva, nič manj pa tudi pod pritiskom svetovne gospodarske
krize na prekmursko sezonsko delavstvo, se je Kranjec odločil za klic: Nazaj k
zemlji! Med različnimi pobudniki te ideje pri Kranjcu kaže omeniti vsaj še tisti
gubčovski anahronizem pod Radićem na Hrvatskem, ki je razburkal tudi Pomurje,
zlasti spodnjeprekmursko kmete. Razen tega Kranjec tedaj še ni doumel sociološkega
dejstva, da je sezoncu-agrarcu postala zemlja le »produkcijsko« sredstvo, ne pa tradi-
cionalna zavest in ljubezen. Skratka: v kaotičnih letih krize se naš pisatelj idejno
še ni znašel. Tako je anahronistična ideja potekla iz navidezno brezizhodnosti v času.
Ta ideja pa nikakor ne zmanjšuje estetske vrednosti tekstov, Kranjec stoji za njo z
vso ustvarjalno prizadetostjo in polnim stilom (Režonja na svojem. Pesem ceste). Toda
že konec leta 1933 se ji v noveli Martin Zalig na kmetih odpoveduje. V članku Rap-
sodija nepoznane zemlje (1934) odkriva realistična spoznanja o položaju pomurskega
528
vaškega človeka, ki so mu onemogočila vsakršno nadaljnjo idealizacijo življenja na
zemlji. Poudariti kaže še naslednje. V tekstih z idejo o zemlji rešenici Kranjec ne
idealizira kmetskoga človeka, marveč samo obstojno možnost na zemlji. Zato ga loči
od ruralizma tale bistvena poteza. Ruralizem je razdvajal vas in proletariat, Kranjec
tega razkola nikjer ne želi niti ne ustvarja umetnih pregrad med kmetom in
delavcem.
Knjiga Tri novele, napisana konec leta 1933, vsebuje že izrazito materialistično-
nazorske sestavine, polemično zastavljene proti nazorskemu idealizmu. V teh letih
je Kranjec prerasel katolištvo in l<ršćansko-socialistični kocept in se pridružil
novemu revolucionarnemu realizmu Komunistične partije Slovenije. V svetovno in
družbenonazorskem premiku in ob socialnih izkušnjah pa se bistveno preusmeri
tudi njegov pogled na temo človek in zemlja. Nasproti poeziji individualne lastnine,
se pravi nasproti psihologiji tipa Režonja na svojem, privre v Osi življenja iz njego-
vega človeka bolj ali manj kolektivna, socialistična miselnost. Zemlja je v tem ro-
manu sicer še vedno "OS življenja«, vendar idejno ni več podgrjeni blagoslov posa-
mezniku, ampak je last vsega človeštva. Individualistično načelo se v romanu močno
razmaje. Kot urecJnik Ljudske pravice je Kranjec spoznal težnje slovenskega sprolc-
tariziranega kmečkega delavstva. Zato odseva roman zgodovinsko psihologijo, opisuje
proces misli širših slojev, tedaj bistven pojav v slovenskem narodnem življenju v
tridesetih letih. V reviji Književnost so opozorili, da prinaša novi idejni koncept v
slovenskem romanopisju s kmečko snovjo. Straža v viharju pa je ogorčeno priznala,
da odklanja prvi slovenski roman s komunistično vodilno idejo.
V drugi polovici tridesetih let se je vrnil k tej temi le v romanu Kapitanovi, ki spada
po zasnovi v začetek desetletja in čigar psihološko težišče ne leži v ravnini človek in
zemlja, ampak prikazuje bolj elementarni spopad med moškim in žensko. Novo kapi-
talizacijo zemlje opisuje sedaj v znanih variacijah istega motiva v novelah: Južni
vetrovi in Zenitev Matije Berdena ter v drami Pot do zločina. To je pot od proletarca,
prekupčevalca s kokošmi, preko veleposestnika in bančnika, do industrijca, politika
in zločinca — tedaj pot glembajevske gospode, ki se je v Prekmurju nekoliko zakas-
nila, kakor povsod tam, kjer je družbeni razvoj nekoliko zaostal.
V procesu povojne socialistične revolucije nastaja na kmetih nov psihični položaj.
Danes je slovenski kmet vsaj duhovno že precej razlaščen. Kako se je Kranjec za-
vedel tega novega psihološkega položaja? Na nekem mestu takole razmišlja o tem
premiku: Sodobni slovenski pisatelj ima opraviti z dvoma rodovoma, z dvema obra-
zoma. Z obrazom odmirajočega rodu, ki ga je novi čas ujel že negibnega in domala
nespremenljivega, in z obrazom mladega rodu, ki sprejema socialistično idejo. »To
novo življenje je takšno, da prevrača človeka v njegovem miru«. Kmečki človek
se mu prikazuje kot dvojček »z dvema dušama«: z dobro, ki hoče naprej, in z zlo,
ki ga vleče nazaj, ki vidi in misli samo na sebe, človek in domovina pa sta mu prazna
pojma. Sovražnik revolucije čepi potemtakem v človeku samem, »v tvojem bistvu«,
v kulaku in v revežu, oba ščitita drug drugega, ker je kulak navidezno še vedno
vaški kralj.
Takšno povojno psihologijo slovenske vasi je prikazal v političnih romanih Pod
zvezdo (1951) in Zemlja se z nami premika (1956). Obe komponenti psihike, revolu-
cionarna in konservativna, utripata tukaj z vso slikovitostjo in brezobzirnostjo. Osi
življenja socialistična ideja šele prodre v slovensko vas, ne da bi se tudi uresničevala,
materializirala, tukaj stojijo kmetje v trdem in živem spopadanju s to idejo. Postala
je materialna sila in povzroča najtežji duhovni problem drobnoburžoaznega lastnika
zemlje. Toda vprašanje duhovnega razlaščanja ni tako preprosto. Zemlja ima na vasi
še vedno svoj globoki čar, ki se mu v času depresij ne more odtegniti tudi naprednejši
človek. Glavnemu junaku romana Zemlja se z nami premika je gruntarstvo zavestno
nekaj tujega in zanj ne najde nobenega moralnega opravičila. Ali v trenutku, ko se
vrne razočaran s političnega dela nazaj na vas, v trenutku razklanosti in potlačenosti
mu postaja zemlja resna bilka. Sprejema jo tudi s ciljem, da bo premaknil v zavesti
kmečkega človeka pojem o zemlji v duhu socialistične ideje. Kakor pa je pripravljen,
da bo na priženjenem gruntu samo delavec, socialist, ne more premagati porajajočega
se lastniškega občutja in zadovoljstva. Nekdanjega revolucionarja očara zemlja kot
lastnina. Toda kot revolucionarja ga lahko samo še očara, ne more pa ga zakrkniti
v individualista. Tako se pojem o zemlji vendarle premika vzporedno s poglabljanjem
človekove humanistične, socialne zavesti.
34
529
Po vsem tem lahko rečemo, da je ujel Kranjec povojnega slovenskega kmečkega
človeka v njegovem osrednjem duhovnem in čustvenem valovanju. Z romanoma Pod
zvezdo in Zemlja so z nami premika jo tudi zaključil prvo in največjo temo svoje
proze. Zdi se namreč, da ga ta tema že nekaj let več ne navdihuje.
Sezonsko delavstvo in proletariat
Na prelomu dvajsetih in tridesetih let je objavljal članke o delavski literaturi in
kulturi in poskušal v okviru krščansko-socialistične doktrine napisati nekaj novel
iz proletarskcga življenja. Roman Predmestje (1933) je edini vidnejši rezultat tega
hotenja, dasi tudi v njem opisuje bolj razkroj malomeščanstva, kakor pa klasičnega
delavca. Ta mu je ostal takrat v glavnem nepoznan, čeprav je zanj pisal. Kolikor ga
je tudi opi.soval, se mu je zgodilo to, kar se je zgodilo večini tedanjih slovenskih
»proletarskih pisateljev«, kakor so se nekateri radi imenovali: v njem vidi samo
trpečega človeka, na njegovo življenje gleda programsko. Zato ne opisuje delavca,
marveč idealizirano vizijo, svojo iluzijo o delavcu. Ne more priznati, da živi delavec
ravno tako preprosto duševno življenje, kakor na primer kmečki proletarec, sezonski
delavec, ki ga pozna iz svoje pokrajine. Proletarski pisci in z njimi Kranjec so hoteli
hitro spremeniti delavčevo življenje, resnica o tem življenju pa jim je ušla iz rok.
Ker so delali propagando, je nastajala pač vizijska novelistika, ki je bolj dedukcija
iz tuje literature kakor pa izraz resničnega življenja. Skratka: Kranjec in drugi so
napačno umevali vlogo proletarskcga pisatelja, s tem da so realizem izpodnašali z
idealizacijo.
Ko se je nekaj časa vrtel v tem idealiziranom svetu, je spoznal, da se duši s prevaro.
Odločil se je, da bo poslej opisoval sezonskega delavca, k čemur ga je napotil tudi
tale premislek: »Po svoji socialni usmerjenosti pojmujem problem težakov kot del
velikega sodobnega problema delavca sploh. Pisal bom še o naših izseljencih, ki zapu-
ščajo zemljo in hodijo v svet za kruhom«. Zasnoval jo venec novel o sezonskih de-
lavcih, poskušal napisati tudi dramo iz njihovega življenja. Toda samo Kati Kuste-
cova je v celoti tipična zgodba o tistem brezupnem sezonstvu, v katerem je človek
izgubljal včasih tudi svoj najbolj elementarni etos. Kustecova zavrže otroke in se
naseli v tujini. Zle moralne posledice sezonstva pa gibljejo še nekatere, in sicer naj-
bolj dramatične Kranjčeve predvojne novele (Človek na begu, Življenje in smrt
Hilarija Bogdanoviča). Sezonstvo odigra važno vlogo tudi v osebah, ki nastopajo v
Življenju, Pesmi ceste, v Osi življenja, v Kapitanovih in celo v Povesti o dobrih
ljudeh. Iz Amerike se vrne tudi Senček, vzdigne svojo družino iz bajtarstva na raven
vaškega malomeščanstva, pri čemer jo moralno popolnoma zmede. Skratka: ritem
sezonstva go-spoduje neprizanesljivo in pomečka neposredno ali vsaj posredno še tako
etično trdne ljudi.
Kakor ga opisuje, sezonstvo ne predstavlja sklenjenega sloja, ki bi ga vezala razredna
ideja. V tem življenjskem elementu Kranjec očitno ni mogel odkriti neke revolu-
cionarne zavesti, ampak kvečjemu hrepenenje po boljšem življenju. Samo v tem hre-
penenju kot negaciji mučno socialne oblike, samo po tem, da živi v neznanski socialni
mizeriji, je njegov sezonski delavec snov, ki je sorodna drugim vrstam delavstva
in nosi v sebi revolucionarno možnost. Z deziluzioniostičnimi opisi tega sloja je zato
Kranjec uspešno »zastrupljal« čustva revnih ljudi, kakor je učinek te proze označil
njegov politični nasprotnik leta 1938.
V zadnjem desetletju gleda na sezonstvo zelo kritično. Če je pred vojno lahko vezal
nanj sanje na lepšo bodočnost in s tem progresivno idejo, je sedaj opazil, da ta
razredno neosveščeni sloj ne more bistveno podpirati revolucije. Ze pred vojno je
videl, da obrača sezonstvo človekovo moralo v negativno smer, toda šele sedaj je
spoznal, da pomeni tudi negacijo razredne zavesti in proletarske enotnosti in da je to
večno preseljevanje v pogojih, ko bi se človek lahko ustalil, že kar specifičen zna-
čajski, moralni problem cele generacije, »nič kaj prida vsebina in oblika« življenja
(Sezonstvo, 1956). Ko teoretično razmišlja o sezonstvu, vidi v njem posledice negativne
sociološko-moralne tradicije, ki krotovičijo in razkrajajo ljudski karakter. Označuje
ga kot popolno pasivnost in brezperspektivnost, kot voljo po nedoločnem, zasilnem
zaslužkarstvu in izraz dezorientiranega človeka v novih družbeno-socialnih in pro-
izvodno-tehničnih pogojih.
Zato ohranja v romanu Zemlja so z nami premika motiv sezonstva samo svojo
prvotno, pocentialno možnost: sezonka Barica je samo simbol za tistega malega člo-
veka, ki bo vselej nosil s seboj kali za uporno, revolucionarno miselnost in je perma-
nentni pobudnik revolucijo, zlasti šc takrat, kadar se poklicni revolucionarji spridijo.
530 • .
»Koudila dobro čuti: v tem preobilju ni revolucije, ne, v tej sli — imeti, imeti — ni
revolucije. Mogoče pa je je neliaj v Barici, ne da bi mislila nanjo in mogoče je bo
za troho v novi Barici, ki jo Baričina sestra pošilja domov, mogoče bo nekaj te lepe,
večno nemirne revolucije v otroku, ki ga bo kdaj Barica sama poslala iz sveta, da bi
tu doraščal in pomagal m.lademu, doraščajočemu Naciju Koudili, gospodarju Rajevega
grunta.«
Zadnji odpev sezonstva predstavlja Barica s svojo malo »Francozinjo« v povesti Carni
nasmeh. Toda tukaj motiv ni več sedanja, ampak samo še spominjana resničnost iz
tridesetih let.
Po osvoboditvi se je Kranjec nekoliko bolj približal tudi klasičnemu delavcu.
Toda revolucija je sedaj omejila večje agresivne možnosti in jih pomaknila v območje
očitka, da problematika slovenskega delavca praktično še ni v celoti rešena, da je
moralni protest še potreben, ker je delavec razmeroma šo vedno premalo socialno
izravnan sloj (Macesni nad dolino, 1957). Roman o tovarniškem delavstvu je tudi sedaj
izostal iz njegovega programa. Nekoč mu ga jc preprečila druga svetovna vojna, sedaj,
ko je stanoval v bližini industrijskega delavstva, pa ga je v glavnem zaposloval roman
o tej vojni, roman Za svetlimi obzorji.
Politični romani
V času, ko je urejeval Ljudsko pravico, je napisal svoj prvi politični roman Zalesje
se prebuja (1936). Nekateri predvojni kritiki so ga ocenjevali s stališča regionalnih
modelov, ki jih je uporabil, in so resničnost romana utemeljevali in izpodbijali s po-
drobnostmi regionalnega kolorita. Ta folklorno-regionalni kritični kriterij jih je pri-
vedel do zaključka, da niti politični procesi niti njihovi nosilci v Prekmurju niso bili
tako pomembni, da bi se moral z njimi ukvarjati romanopisec.
Danes lahko presojamo politično-problemsko komponento tega romana iz širših per-
spektiv in manj pod vplivom lokalnih izkušenj. Dejstvo je, da govori roman o treh
političnih strujah na Slovenskem: o klerikalcih, liberalnem uradništvu in mladi,
napredni generaciji, ki opira svoje politično delo na množice revežev in na njene
interese. Gre tedaj za generacijski roman, kakršnih je bilo napisanih v Sloveniji
v tem času več, vendar ne z izrazito generacijsko politično antitezo. Da je napisal
roman o generacijah, Kranjec na nekem mestu izrecno naglašuje. Stara generacija
še vsa tiči v idejah devetnajstega stoletja, ustanavlja posojilnice in hranilnice na
kmetih, v katerih prevladujejo delnice advokatov, župnikov, podeželskih tovarnarjev
in velikih kmetov. Temu ekonomskemu konceptu slovenskega liberalizma in kleri-
kalizma se v romanu upira mlada, revolucionarnejša generacija.
Hegeduš, mladi klerikalni advokat, se napravlja, da osvoji celo pokrajino. Ve, da
sta revolucija in oblast kmetov velika neumnost. Ve tudi, da politika ni zato tu, da
bi se ukvarjala z ljudmi. »Kaj bi pri politiki s poštenostjo«! vzklika na nekem mestu.
In kaj bi s svobodo! »Svoboda je Itot ogenj: mnogo ljudi ima opravka z njim, nekateri
pa napravijo iz njega požar in škodo.« S priženjenim bogastvom se naglo vzpne do.
solastništva tovarniškega obrata in do deželnega poslanstva. To je drugi Berdcn —
berdenovsko glembajevska morala vzponov na pleča cele pokrajine.
Drugo plast tvorijo v romanu provincijski uradniki, ki delajo liberalno politiko.
Politika ene in druge smeri pa je dokaj surovo vaško zaplotništvo, politika vinskih
trgovcev, pletilčarjev, podeželskih advokatov, sodnikov, malih bankirjev in malver-
zantov, bolj ali manj privatna, vselej pa nejasna, motna zadeva, od katere nima
preprosto ljudstvo nobene koristi.
Ce odmislimo ves regionalni kolorit in dogajanja na periferiji države, kjer politično
valovje ni bilo tako razburkano, nam ostane v romanu vrsta tipičnih pojavov tega
časa.
1. Prodor revolucionarnih sil, ki odbijajo staro in prinašajo v življenje novo. To je
tudi zaključna vsebinska pozicija romana. Režonja že organizira delavke v tovarni
in jih razredno osvešča.
2. Med agitacijskimi govori se omenja tudi radićevsko gibanje, ki je pomenilo za ta
del Slovenije tudi hrvaško iredento. Gre tedaj za nacionalističen pojav kot tipično
lastnost starega jugoslovanskega reda.
3. Končno je tukaj še kritika celotnega starega političnega reda, ki je zreduciral
vlogo ljudskega predstavnika, poslanca, na vlogo parlamentarnega diskutanta, torej
na bolj ali manj klavrno figuro meščanske demokracije, na figuro, ki ne potrebuje
34*
531
nobenega etosa. — Hegeduš sc vrača iz Beograda. Iz bahaštva je obljubil domači vasi,
da se poslanstvu odpove, če višja oblast ne bi imela smisla za peticije, ki so mu jih
naložili ljudje. Vrača se praznih rok. To dejstvo pa ga ne moti, zakaj spoznal je, da so
reči, ki bi jih moral rešiti, smešne malenkosti, in da gre v državni politiki »za druge,
velike stvari«.
»Bil je trenutek omahovanja in obupa, ki se ga je polotil. Takoj nato se je spomnil:
Umakni se, drug to rad prevzame. Tudi on ne bo nič napravil. Treba bo delati, samo
delati, skrbeti za te stvari, obljubljati, pomagati. Ljudje radi vidijo, da jim pomagaš.
S trudom si dokopal do tega. zdaj bi motal iz rok? Zakaj pa? Saj nisi sam. Ce bodo
drugi kaj napravili, boš tudi ti, če drugi nič, se tudi tebi ni treba jokati. Poslanec
si pa le. Poslanec« (296)
Taka je tedaj Kranjčeva kritika neetičnega poslančevanja, njegove odtrganosti od
življenja. Da bi še iDolj plastično prikazal to odtrganost pa tudi resnično spojenost
družbenega delavca z ljudmi, je napisal roman Do zadnjih meja (1940). Tukaj je
hotel pokazati, da družbeno-politični delavec ni neznatna življenjska oblika in posto-
janka, da je torej politična snov lahko tudi pomembna literarna snov, ker človek
v njej ravno tako odTiriva svojo bit, svoj etos, svoj karakter, kakor na ploskvah
elementarnih odnosov.
Središčna oseba romana Do zadnjih meja, kolar Senček, je politik samorastnik,
ustvarjalni in vitalni človek, deloma lahko tudi Kranjčeva avtobiografija. Prerasel
je idealistično-mistični nazor svojega okolja, ima zelo tenak posluh za ideale pro-
Ictarsko-kmetske množice in ji nekaj časa zavzeto služi. To ni človek, ki hrepeni po
politični karieri, ampak je socialno prebujeni mali človek, ki ga je vzdignila bedna
množica iz sebe za svojega glasnika. Torej izrazito humanistični tip politika, trdo
vraščen v realne življenjske zveze, resnično demokratični duh in delavec — ljudski
tribun, ne pa abstraktni gromovnik neke stranke in njen parlamentarni eksponent.
Senček se ne pridruži nobeni oticialnih strank, zakaj stranka in programi so eno,
ljudski problemi pa drugo. Senček hoče služiti človeku, ne stranki, hoče odpraviti
revščino s sveta. V buržoaznem redu pa lahko opravi le malo. Toda o idejnem po-
menu romana ne odloča to, kar lahko stori, ampak to, kar že dela in kar hoče storiti.
In v tem hotenju je revolucionarna teža in progresivna tendenca romana. Senčekov
nadstrankarski koncept pa je oblika Kranjčeve literarne angažiranosti zoper zlagani,
papirnati formalizem in prakso »voditeljev slovenskega naroda«.
Toda Senček je produkt svojega časa, obremenjen tudi z grdim. Kakor je nekoč v
Ameriki kot sezonski delavec oropal človeka in z denarjem zasipal ter moralno
zmedel svojo družino, tako sedaj ne more vzdržati pritiska revežev, obupa nad raz-
merami, se vda absurdni ljubezni, ki je v svoji družini ne najde, in politično utone
v blatnih vodah malomeščanskega spletkarstva. Ni dosledni borec. Zato ga razni
novi Grudni in Grozdi, nove Grudnovke duševno in politično zlomijo.
Od Cankarjevih socialno-političnih komedij in dram do Kranjčevega Senčeka se
družbeni sistem in z njim morala oficialne politike na Slovenskem nista bistveno
spremenila. Okrepile pa so se slovenske revolucionarno-demokratične sile, buržoaznc
stranke pa so počasi izgubljale svoj vpliv tudi na vasi. Začasna Senčekova politična
zmaga je zato mnogo manj samo literarna, kakor bi bila nekoč Jermanova. Jasno
pa je, da tudi pri Kranjcu anticipira zmago proletarskih slojev v bodočnosti. Kakor
kaže roman, stranke krotovičijo karakter kmečkega ljudstva, njegove morale pa še
niso mogle v celoti razkrojiti, v ljudeh še ni odmrl občutek za stvarnost in resnico.
Po osvoboditvi jo napisal trilogijo političnih romanov: Pisarna (1950) s podnaslovom
»Kronika oblasti, ki je od Boga«, Pod zvezdo (1951) ali »Roman o ljudski oblasti v
Ravnem« in Zemlja se z nami premika (1956) — brez posebnega podnaslova. Kritika
jih je ocenila pretežno neugodno, zadnjega celo kot Kranjčevo dezorientacijo v svetu
družbenih in političnih idej. Tukaj nas zanimata drugi in tretji roman, saj vsebuje
prvi mnogo takega gradiva, ki ga je Kranjec opisoval že pred vojno, tretje poglavje
pa obravnava madžarsko okupacijo v Prekmurju in spada snovno med tekste z vojno
tematiko.
Danes že lahko zavrnemo tiste očitke, ki so padali v imenu neke »prave« človeške
in družbene resničnosti, ki da ju ta romana pogrešata. Kritiki niso povedali, kakšna
je tista prava resnica o človeku in družbi.
V obeh romanih je malo takega, kar bi mogli uvrstiti v estetiko socialističnega
realizma negativnega tipa, vsebujeta pa mnogo dejstev, ki jih danes čutimo kot
532
stvaren, živ psihološki dokument o revolucionarnem vretju teh let. Romana pripo-
vedujeta o naravnost brutalni borbi za oblast med socialističnimi in cerkvenimi
silami v Prekmurju, torej v Sloveniji. Res je, v drugem romanu. Pod zvezdo, je malo
poetičnega lirizma, tedaj tiste stilne komponente, s katero veže Kranjec na svojo
prozo tudi one bralce, ki jih družbeno-politična zavest njegovih oseb zanima bolj
malo ali pa sploh nič. Povečini je to suhostvarna pripoved o človekovi politični naravi
in samo ponekod prestopi oblike zadržanosti in se vzdigne v patos. Toda v glavnem
junaku se ta narava druži še z erotiko na dovolj dramatičen način. Govoriti tedaj
o tipu nekakšnega »socialističnega heroja«, o bledi, shematični konstrukciji je ravno
ob Kranjčevem Koudili dovolj težak nesmisel — ne samo s stališča boja za sociali-
stično oblast, ampak tudi zato, ker je problem človek-revolucionar, idealizom-mate-
rializem povezan še s čisto elementarnimi človeškimi odnosi in se politična in ele-
mentarna narava dramatično prepletata. Mnogi so odklanjali ta roman zato, ker pred-
stavlja najbolj neposreden kritični obračun z mistiko in slovenskim klerikalizmom,
kolikor sta v povojnem času hotela tudi politično zmagati v pomurski vasi. Kritično
opisuje župnika, ki duševno zlomi dekle, ji zaradi političnih interesov elementarno
ljubezen sprevrže v blaznost, obenem pa kaže, kako erotično-mistični pritisk lahko
razkroji revolucionarja, če nima zadostne opore v samem sebi. V obeh variantah je
opisal tisto trdo resnico in tragiko človeka, ki se pojavlja v prehodnih dobah, v ka-
terih se spopada progresivno s konservativnim, razum in prosvetljena misel z mistično
in konservativno predstavo sveta in življenja.
Roman Pod zvezdo je »kronika«, morda tudi zapisnik o psihologiji dramatičnih proti-
slovij v določenem družbenem gibanju. Ljudje, polni skrbi za svoj obstoj, subjekti-
visti, polni ozirov in računov in nasproti njim volja nekaterih, da se otresejo subjek-
tivizma, pa spopadi med cerkveno in ateistično idejo, skratka: ljudje v luči spopada
dveh individualnih in družbenih tendenc: revolucije in vsega konservativnega — to
je vsebina romana Pod zvezdo. Niti ena niti druga stran nista abstraktni, ampak se
ljudje iz obeh taborov strastno poganjajo za svojimi cilji. Kje so še kakšni teksti, ki
bi v naši povojni prozi bolj plastično in natančno popisovali čustveno in duhovno
atmosfero teh revolucijskih let na slovenski vasi, kakor ravno romana Pod zvezdo
in Zemlja se z nami premika? Kje je naša povojna proza še večje in globlje prizorišče
spopadov med novo mislijo, ki vdira v našo vas in v človeka, in med starim, tradi-
cionalnim, ki se hoče za vsako ceno obdržati?
Roman Zgubljena vera (1955) pa opisuje tri različne profile mestnih ljudi v prvih
povojnih letih. Tiste majhne ljudi, ki iskreno delajo za novi družbeni red in živijo
brez pustolovskih sanj, drugič prozahodno in dobičkarsko usmerjeno malomeščansko
mentaliteto, ki individualistično izrablja socialistične oblike, in,tretjič, tip dogmatika,
kakršen je rasel pri nas v birokrata tja do leta 1950.
Glavni junak romana Brelih je bil pred vojno, v študentskih letih iskren revolu-
cionar, svoja mlada leta je žrtvoval malim, izrabljenim ljudem. Sedaj se je popol-
noma odtrgal od človeka in kot tak kvazirevolucionar človeka zatajil. »Nič ga ni
motilo, da je pred svojim propadom postal suhoparen teoretik, ki ni dovoljeval več
nobenega dvoma, ni priznaval človeških čustev in je hotel ljudi uniformirati.« Postal
je uradniški »idealist«, ki več ne računa na človeka in ki misli samo še na svojo
kariero. Nič čudnega, če se ob resoluciji Informbiroja zlomi in odloči za stalinizem.
V tem zlomu se definitivno izloči iz množice in se odpravi zdravit v domačo vas,
na zemljo. »Hočem živeti daleč od vsega... zemlja me bo rešila,« sta sklepa, ki mu
preostaneta po popolni odtujitvi od človeka. Ko vse zapravi ali pa ko vse izgubi, se
vrača človek na kraj svojega rojstva, z globokim občutkom, da se vrača domov, kjer
so vse stvari njegova »duševna« lastnina. Človeku osîane spomin na lepoto mla-
dostnih dni, na »enajsto šolo\ kot bi dejal Ivan Cankar. Brelih se spopada tukaj
z ostanki religije v sebi, z dogmatizmom katolicizma v sebi. »Vaška romantika«,
kakor imenuje spomin na boga, ta »refren davne pesmi« še vedno odmeva v njem.
Vzgojen v religioznem dogmatizmu se Brelih nikoli ni mogel do kraja otresti tega
dogmatizma, ni mogel biti do kraja revolucionar, ker je preveč koreninil v tradiciji.
Prvotni dogmatizem je prenesel zato v okvir drugega nazora, kakor hitro so obstajali
ugodni pogoji za tak prenos. Tako je ostal »zlomljena, popačena podoba idealizma,
ki se ni znala zliti s stvarnostjo«.
Kranjec obračunava v romanu potemtakem z vsakovrstnim dogmatizmom, s cezariz-
mom v odnosu do ljudi, in z vsebino, ki jo poznamo iz pojma »kult osebnosti« in
drugih vrst polaščanja človeka. Zgubljena vera je trd obračun s tradicionalnim indi-
vidualizmom, ki z njim išče človek prostornega prostora na soncu predvsem zase;
533 ,
Macesni nad dolino
vsebujejo sintezo Kranjčevih pogledov na »človeka na prehodu« in na predstavnike
treh duhovnih institucij, ki spremljajo tega človeka na prehodu: na socialistično po-
litiko, na umetnost in na cerkev. Industrializacija dviga slovensko vas iz patriar-
halnih tečajev, pri tem pa zahteva fxi človeka da si poišče v novih življenjskih
okoliščinah ravnovesja. IVIimo mnogih zgodb, ki jih ta moderna povest o sodobnikih
vsrkava vase, je v središču položaj nezakonskega otroka, ki ga »nihče na svetu ne
potrebuje« in ga mati ubije. Z umorom zaključeno materinstvo pa v Kranjčevi inter-
pretaciji ni samo osebno dejanje, marveč družbeno pogojeno dejanje. Umetnost,
cerekev in novi družbeni red niso uspeli doslej preprečiti moralnega zla, ki uničuje
nekaj, kar je edino »nepokvarjeno človeško«. Človeka še vedno obremenjujejo z
moralistiko, s sholastično zavestjo neko krivde — uničuje ga gruntarska zavest, ki
še vedno preprečuje, da bi otrok brez lastnine smel stopiti na posvečena tla grunta.
Nezakonska mati v naših razmerah praktično še ni popolnoma prevrednotena, se
pravi enakovredna vsem ostalim materam.
Kranjec razpravlja v tej povesti tudi o umetnosti, ki je postala brezciljna in se je
odpovedala svoji revolucionarni vlogi. Župnik pravi nekje: »Umetnosti je lahko.
Kadar se naveliča življenja ali pa ga več ne razume, si prikliče bele oblake na nebo
in zlagano žalost v srce.« Umetnik Erbežnik pa govori ob zgodbi nezakonske matere
Minke: »Nekoč bi umetnost kriknila v svet, da bi odmevalo stoletja. Zdaj umetnost
razpostavlja iižolovke po platnu ...« in zaključuje: »Umetnost mora biti vest člo-
veštva.«
Tukaj je torej ponovno formuliral svoj revolucionarni umetniški etos, to nenehno
pripovedovanje o zdravih in »temnih mestih« v človeku in družbi, ki ga je književnost
dolžna nadaljevati v imenu človekovega nezaustavljivega vzgona po plemenitem.
Vojni romani
V prvi svetovni vojni je bil Kranjec še premlad, da bi jo doživljal drugače kot neko
daljno kruto silo, ki je trgala življenja tudi iz njegove vasi. In takšno jo najdemo
v njegovi prozi; ni mogla postati pomembnejše gibalo in velika osnova njegovih
literarnih hotenj. Nekoliko drugače je s prekmursko revolucijo, ki jo jo doživel tudi
v domači vasi. Ta je od novele Rdeči gardist eden temeljnih gibalnih elementov
njegove proze, in to ne samo v obliki konkretnih snovnih, psiholoških in idejnih
motivov, marveč se kot prvo družbeno presenečeoje in spoznanje vgrajuje v revo-
lucionarno zasnovo vse njegove proze.
Novela Rdeči gai-dist in druge variante revolucijskega motiva v dosedanjih tekstih
kažejo, da gleda nanjo kot na družbeno dejstvo, ki so ga povzročile ljudska potla-
čenost, beda in razpoloženje vojakov iz vzhodne fronte, da je torej spontani produkt,
bolj ali manj tudi anarhičen krik po drugačnem življenju, ne pa posledica zavestnih
revolucionarnih sil. Razredna zavest je v njej mogoče prisotna, vendar tako neznatno,
da jc brezmočna. Leta 1940 je snoval o prekmurski revoluciji velik epični roman,
pa mu je okupacija ta načrt in tudi dokumentarično gradivo zanj razmetala.
Osvobodilna vojna ga je pisateljsko doslej zaposlovala zlasti dvakrat. Prvi vidnejši
rezultat je roman Pesem gora, drugi pa Za svetlimi obzorji. Prvi je čustveno nepo-
sredni refleks na zgodovinsko dogajanje, drugi je epska vsota dologletnega študija
zgodovinskega gradiva dveh kategorij: mnogih sestavin tedanje neenotne slovenske
politične in kulturne zavesti in, drugič, tistih dokumentov, ki pričajo o medsebojnem
spopadanju teh notranjih sil in še progresivnih sil z okupatorjem od septembra 1943
do ustalitve štirinajste divizije na Štajerskem (v drugi knjigi). Prvi roman je kritika
zavrnila v prepričanju, da je Kranjec popolnoma razkrojil i-esničnost, da roman ni
resnica osvobodilnega boja, ampak je pravljica brez pravljičnosti. Pri drugem je
ponavljala, da se v njem bije Kranjčeva lirska osnova z izrazito epsko snovjo, da
zato avtor nima trdnega pripovednega stališča, ampak se zaradi epslčo-lirskih dispo-
zicij različno približuje snovi in ne more napisati pristnega epičnega romana.
Kaj je tedaj s tema romanoma?
»Bilo je preveč mučno, še preblizu jo bilo, da bi mogel človek o vsem spregovoriti,«
izjavlja Kranjec na nekem mestu Pesmi gora, tem prvem slovenskem romanu o
NOB. Ta izjava bi mogla služiti tudi za moto celotnega romana, čigar poglavitne
lastnosti so naslednje.
534
1. v njem je razmeroma malo zunanjega, vojnega dogajanja. Široka epska platna
tukaj še niso mogla zaživeti, zakaj »daritev v nacionalnem svetišču« je bila komaj
opravljena (399). »Drejc, fant moj, jc klicalo Maksovo srce, ko je spet postal ob
grobu.« Trpko čustvo zveni skozi ves roman. To čustvo in refleksija ljudi sta moč-
nejša činitelja v romanu, kakor razumska distanca, ki organizira snov v epsko jasnost
in popolno preglednost. Roman je napisan po neposrednem vojnem zatišju, v eksplo-
ziji svobode in radosti in še ne preživete bolečine zaradi izgub v vojni. Je lirsko-
epski dokument psihološke situacije, v kateri je človek še gledal zločine v neposredni
bližini, še je videl pošastne obraze taboriščnih priganjačev, še so ga dramili iz sna
živalski kriki in povelja fašistične soldateske. Kranjec se je obrnil v človeka na
dveh čustvenih ploskvah: na ljubezenski in domovinski. Pri tem živita dombvinsko
čustvo in ideja ves čas v ospredju. Izraz pisateljeve tenkočutnosti za psihologijo pa
je, če te ideje no odtrga od elementarnih dejstev človekove narave, od vselej pri-
sotnega in zapletenega razmerja moški-ženska, ne glede na dobe in človekovo ude-
ležbo v zgodovinskem dogajanju.
Roman je razdeljen na pet poglavij, ta pa imajo lirsko-simbolne naslove; Pesem
gora. Pesem domovine. Pesem ljubezni. Pesem domovine. Pesem gora.
Uvodno poglavje je pisano v stilu Povesti o dobrih ljudeh. Napol pravljično pri-
poveduje v predvojnem življenju v gorah, kjer ljudska fantazija spleta pravljice iž
stvarnih dogodkov: o dekletih Tinci, Lenki in Marti in drugih, ki so jih ali vzele
gore, ali so povzročile ljubezenske drame, ali pa so odšle v široki svet. Tukaj je
naposled Maks, zgubljen pesnik, nekak samohodec med temi gorjani, čudak, ki
doživi boleč razkol med seboj in meščansko civilizacijo, pusti študij in se umakne
v gorsko naravo. Tudi iz njega bi ljudska fantazija nekoč lahko spletla pi-avljico.
Skratka: tukaj smo v vzdušju, ko si fantazija stvarnost prepesnjuje v pravljično
stvarnost. Vsa naslednja poglavja pa napolnjuje zgodovinska stvarnost boja in revo-
lucije. Telesne in duševne muke, ubijanje, požigi, izdajstva, sovraštva in medsebojna
obračunavanja, ločevanja najbližjih, ki se več nikoli ne srečajo, vrnitev na pogorele
domove, ranjenci, grobovi: vsa velika mračna balada tedanjih dni diha v tem romanu.
Neke naturalistične neposrednosti, naravnosti in razvidnosti ali pa grotesknih raz-
ponov, ki bi mogoče še najbolj ustrezali za upodobitev zločinov, v tem romanu,
polnem lirskega nadiha, sicer zaman iščemo. Toda tudi skozi to čustveno tančico pro-
dira surova stvarnost dovolj grozljivo. Kljub rahli pravljično-simbolični potezi ljudje
v tem romanu niso eterična bitja, ampak hodijo po trdih tleh in dostikrat tudi po
krvavih sledovih. Toda Kranjec ni zanemaril tiste pesmi, ali bolje, pesmi tiste sanje,
ki je slikala preganjanemu človeku mir in ponovno srečo v svobodi. Ta sanja pač
ni bila samo sanja pesnikov, temveč sanja Drejca, ki mu je našel Kranjec grob
visoko v gorah. To je bila pesem tisoč in tisoč Drejcev. Roman hoče pokazati ne-
katere tipične psihološke situacije v tem času. Zato se pač enkratno, individualno
nenehoma podaljšuje v splošno, konkretno preraste ponekod v simbolne širjave,
kakor se resnično doživljanje oseb prepleta s prijetnimi in grozotnimi prividi neke
druge resničnosti.
Od posameznikov je zlasti zanimiv Maks, sprva zgubljena pesniška duša, ki beži
prod razkrojeno meščansko civilizacijo nazaj v prvinskost in pristnost narave, popoln
osamljenec in odtujenec. Cas NOB pa ga prerodi, aktivira, osmisli njegovo bivanje.
Zdi se, kakor da Kranjec pripoveduje v njem o slovenskem intelektualcu, ki je pred
vojno padal v vedno večjo letargijo in se trgal od ljudstva, revolucija in osvobodilni
boj pa sta ga ponovno združila s preprostim človekom in mu pokazala lasten nacio-
nalni in družbeni pomen. V Pesmi gora je tudi nekaj takih motivov, ki jih je naša
proza kasneje poglabljala, zlasti dva: samotni grob daleč v planini (Hieng, Kosmač)
in maščevalna obsedenost dveh moških, k čemur se Kranjec vrača tudi sam (Za svet-
limi obzorji) in kar spada med osrednje psihološke motive Borovega romana Daljave.
»Za svetlimi obzorji« pa je drugi Kranjčev roman o osvobodilnem boju. Ni le naj-
obsežnejši, mai-več tudi najbolj vsestranski slovenski tekst o tem boju. Po duhovnem
in moralnem ustroju, po domovinskem in družbenem hotenju se množica osob v njem
razvršča v glavnem v tri skupine. Prvo skupino tvorijo revolucionarji; spremlja
jih ta in oni posameznik, ki se ima za revolucionarja, a moralno prestopa okvire
revolucije. Drugi krog tvorijo osebe, ki v imenu reakcionarnih ideologij in subjekti-
vizma zavestno ali pa kot zapeljanci škodujejo lastnemu narodu fizično in moralno.
Eni delajo zločine načrtno v polni zavesti, da se borijo za ohranitev starih idejnih
in družbenih temeljev, iz drugih, ki jih podžiga idealistično-nazorsko prišepetavanjo,
izbruhnejo prabitne uničevalne sile in dozdeva se jim, da so njihovi zločini posvečeno
535 ,
daritve. V tretji kategoriji je okupatorjeva gosposka rasa in tiste osebe, ki jih je
okupator zapredel v svoj genocidni načrt na slovenski zemlji. V okviru dveh temelj-
nih motivov, domovinskega in družbeno-revolucionarnega, pripoveduje tedaj ta ro-
man, kaj se je godilo s slovenskim človekom v času osvobodilne vojne in kako se je
vedel okupator na slovenski zemlji.
Revolucija je opisana z različnih perspektiv, tudi s stališča človekovega očiščevanja.
Na nekem mestu beremo: »Nekaj je revolucija — to človek mora, nekaj smo mi sami,
česar ne bi smeli, a skrivamo pod plašč revolucije.« Ene revolucija očiščuje, druge,
fanatike, lahko zaplete v zločinstvo. Na eni strani prinaša revolucija velike ljudi
čistih dejanj, na drugi pa tudi dekadenco, zlasti ono, ki vstaja proti revoluciji. Roman
razgrinja različne ravnine tedanje morale na Slovenskem in tipične struje politične
in kulturne zavesti. Človeka opisuje v luči idej in čustev, za katere strastno izgoreva,
v prizmi revolucijske in konservativne ideologije. Ne abstraktna misel, marveč posa-
mezniki s svojimi moralnimi lastnostmi živijo v ospredju, zdaj v odnosu do poedinca,
drugič do zgodovinskega dogajanja, do domovine, revolucije in protirevolucije. Zgo-
dovinskega časa in prostora Kranjec ni napolnil s skrivnostnimi, usodnimi, mistič-
nimi silami, ampak s konkretnimi odnosi med ljudmi. Pohod za svetlimi obzorji,
tudi preko zmot in krivd — to je umetniška in hkrati tudi moralna ideja romana,
ob kateri posamezniki vstajajo in rasto, drugi, obrnjeni od to ideje, pa neogibno
padajo v svoj konec. In kar je ustvaril Kranjec v duhu teh obzorij in proti njim,
kolikor njegov človek ob važnih obstojnih vprašanjih svojega časa vstaja in pada in ,
zopet vstaja — v tem je roman človeško aktualen in živa sodobnost, je umetnina,
ne pa samo zgodovina ljubezni, sovraštva, strasti, idej in bojev zanje v slovenski
polpretekli dobi.
Človek, otrok, umetnik
Kranjec seveda ne bi bil umetnik, če historično osnovo svoje tematike ne bi znal
oživiti s plastmi in pojavi »čiste«' človeške narave, ki pač sopogojuje človekove javne
akcije. Ta narava se pojavlja v Kranjčevi prozi zlasti v dveh smereh: v erotični
in v estetsko-senzualni, in povzroča v prvi dramatske pa tudi tragične zaplete, na
drugi pa gradi v človeku intenziven odnos do lepote v naravi, pokrajini, do glasbe in
pesmi.
Dvojno silo v sebi — nagon in etično protitežnost doživljata moška lika v novelah
Na valovih Mure in Težaki, tragiko prevaranega očetovstva Hilarij Bogdanovič (Živ-
ljenje in smrt H. Bogdanoviča) in Ivan Raj v romanu Kapitanovi. Erotični demoni-
zem vzburja naravo Agate Kapitanove in se v zaključni fazi spreminja že
v perverzno-egoistično materinsko tiranijo nad sinom. Prebujeni eros se v mistično
vzgojenemu mladeniču zaključi s samomorom (Greh), v romanih Pod zvezdo in Zemlja
se z nami premika se prepletanje nagonskih sil in mističnega nazora končuje ali
tragično, ali pa v blaznosti. Nič manj mučen problem je zasledovalna strast in
obsedenost z idejo, strupeno sovraštvo dveh moških narav v romanih Pesem gora
in Za svetlimi obzorji. To so nekakšne romantično-bolestne komponente moške na-
rave, ki jih protagonisti razumsko ne morejo obvladati.
Ves čas pripoveduje tudi o estetsko-senzualni in umetniško-ustvarjalni komponenti
v človeku. Sprva v obliki estetskega spomina, potem še v nekaterih likih, ki so
»umetniki« (Človek na begu, Povest o dobrih ljudeh). Resnični umetnik nastopi
šele v Macesnih nad dolino. Tukaj je Kranjec prignal vprašanje o pomenu umetnosti
pred dilemo: ali naj umetnik razpostavlja abstraktne fižolovke po platnu ali pa naj
služi človeku z vso brezobzirno resnico o njem.
In kakšna je osnovna psihološka linija njegovih oseb, njegov pogled na človeka
in življenje?
V predvojni prozi je njegov človek dostikrat pasiven, se izogiba večjih spopadov in
se raje resignativno umika. Takšna je Katica v noveli Na valovih Mure, Manka in
Tjaš v Pesmi ceste, Ivan Raj v Kapitanovih, tudi Senček se samo nekaj časa spopada
z okoljem, potem pa se zruši. V romanu Os življenja se nova, socialistična ideja ne
uresničuje dramatske, skratka: Kranjčev človek je trpen, več razmišlja, manj pa se
razvihari navzven in zato ne učinkuje heroično na svoje okolje. Po vojni se je v tej
osnovni psihološki liniji izvršil določen premik. Psihologija NO'B in revolucije sta
vsadili tudi v njegovo prozo nekaj bolj uporniško ustrojenih oseb in sunkovitejših,
536
neposrednih spopadov, zlasti v vojnih romanih. Pa tudi v romanih o oblasti je
dramatsko-arhitektonska prvina nekoliko tvornejša in bolj živahna kakor v pred-
vojnih političnih romanih. Predvojno progresivno komponento — hrepenenje po
novem svetu — Kranjec sedaj nadomešča tako, da ustvarja in brani novi svet pred
silami, ki ga hočejo razkrojiti.
In Kranjčev otrok?
Opisuje predvsem psiho vaškega otroka in mladoletnika. To pa na dveh plos-
kvah: erotično-moralno-socialni in v kontaktu z naravo. Večinoma je to bajtarsko
proletarski otrok, mnogokrat tudi nezakonski bosjak, ki jo prepuščen samemu sebi in
costi, je, z eno besedo, svojevrsten dokument predvojne slovenske vasi in njene rev-
ščine. Prototip takega bosjaka je Evica v Pesmi ceste. Iz svojega sanjarjenja gleda v
pravljično bodočnost, v srečo, ki jo čaka na koncu dolge ceste, pade pa v surovo
stvarnost deklasiranke, ki je obsojena na brezciljno tavanje. Zato zgodaj dozori.
Kranjčev otrok sploh zgodaj dozoreva. Stvarnost socialne stiske ga hitro vklene v boj
za kruh, ga usužnji in zresni. Tako se ti otroci zgodaj ljubijo, biča jih žig nozakon-
stva, moralistična sholastika okolja. Zato jo pogosti pogovorni obrazec mod njimi na
primer tale:
»Ti, jaz sem slišal, da tvoj oče ni tvoj oče.«
»Ni, to vem. Kristina mi je povedala, kako je s to stvarjo« (Kapitanovi).
Kranjec kot tipični vernik človeške narave, dosledno briše z nezakonskega otroka žig
»sramote«, iz Manke naredi celo nekakšno demonstrativno nezakonsko mater. Ne
natika si moralističnih naočnikov, ko piše o nezakonski materi, pač pa jo vrednoti
z očmi njenega otroka. Ta pa jo spremeni »vsaj za nekaj let v svetnico, v najvišje,
v najplemenitejše na tem svetu« (Carni nasmeh).
Rad opisuje »odvečne otroke«. Takšen je na primer Stevek v Kapitanovih. Grbasta
sestra ga zapleta v svet sovraštva in mu razbija otroško zaupanje in ljubezen do
človeka, starša pa ga notranje zlomita, povzročita boleči »krik ranjene mlade duše«,
ko ga v navalu dolgoletnega sovraštva kaznujeta v njegovem najvišjem trenutku
sreče. Hrepenenje po prostosti je važen sestavni del duševnega življenja Kranjčevega
otroka, je nekakšna oblika negacije tiste usužnjenosti, v katero ga vklopa vaška
revščina. Zato so otroški pobegi v naravo in vživetje z naravo do samopozabe po-
gosti motivi te proze. Iz ujetosti v naravo jih vselej znova ugrablja trda stvarnost.
Tako je razpon med garaštvom in lakoto na eni strani in med lepoto, omamnostjo
narave na drugi tisti razpon, v katerem potekajo bistvena doživljanja Kranjčevega
mladega človeka.
Vse, kar je nasnoval o otroški psihiki in psihi mladostnika do leta 1937, je dobilo
zrelejše, popolnejše in izrazitejše poteze v razvojnem romanu Prostor na soncu (1937).
Prvi del romana je zgodba prolotarstva in njegove antiteze, bogate Lejkečeve Mare,
druga dva dela pa opisujeta mladostno psiho v erotičnih mukah, zablodah in osva-
janjih. V romanu teče socialna drama mladih ljudi, bosjakov-samorastnikov, pred-
vsem Franca Holsedla, zavrženega sina, ki ni nikjer zapisan v državljansko knjigo,
je »docela brezpraven človek« in ki ima zaradi te brezpravnosti samo še en prostor
pod soncem: v španskih revolucionarnih vrstah. V drugega. Marka Ceha, se ženska
bit zasadi tako divje, da tava »neprestano kakor začaran«, dokler ga ta omama ne
zapelje v zločin. Beraštvo in brezdomstvo rekrutira dvovrstne ljudi. Take, ki so
sposobni odpravljati pogoje, v katerih so sami rasli, in take, ki jih ti pogoji skri-
vcnčijo v nezdravo smer. Karakterna rast v romanu ni odtrgana od socioloških silnic.
Posebno mesto med mladostnimi liki v Kranjčevi predvojni prozi pripada slepi
Katici v Povesti o dobrih ljudeh. Ta prikazuje in izpoveduje njegovo vero v socialni
ftos umetnosti. Se večkrat si je zbral otroka ali mladostnika za silo, ki prebuja lepoto
v človeku, zlasti pa v Carnom nasmehu. Tukaj je poet očaran od otrokovega nasmeha
v zibeli in ga nagovarja:
»Ostani — čaral ti bom lepoto našega človeka in lepoto človeka prihodnosti, v za-
meno za tvoj carni nasmeh, s katerim znaš vedriti trpko, boleče trenutke hitrim
menam sedanjosti in človeškega nemira.
Ostani, ostani tu in čarala bova ljudem nasmeh, obdarila bova vsakogar z lepoto in
vero v življenje, in vsakogar, ki trpi in upa, bova pobažala s tankimi listki tvojih
ročic« (111)
537.
Umetnost in otrok! Kaj je bolj kontrastnega, če vzameš v misel strahotne prvine"
človeškega rodu, ki jih umetnost prikazuje in ohranja prav tam od prazgodovinskega '
naturalizma? Pa vendar je njen cilj in smisel nekaj drugega, kakor dokumentirati .
samo to grozo. Njen cilj je večati volumen lepega in dobrega v človeku, poglabljati ^
njegov humanizem, opravljati tedaj stvari, ki mislimo, da jih vsebuje še največ j
otrok, kateremu se življenje še ni razodelo tudi v svojih najnižjih točkah. Zato je ^
bližina otroka in umetnika v Kranjčevi prozi nekaj svežega in naravnega.
Se razvitejši posluh kot v predvojnih tekstih za težka razočaranja mladostne psihe,
za to, kako socialni pogoji rušijo v njej sanje in iluzije, posluh za križano mladost,
obenem pa za vso tisto čarobnost otroške fantastične »stvarnosti«, ze lepotne pobliske
otroške fantazije in genialna vprašanja, pred katerimi odrasli obstoji — je pokazal ^
Kranjec v knjigi Mesec je doma na Bladovici. Tukaj so otroci pogovarjajo z »mese- i
cem«, tukaj se dan hodi past na Bladovico, vse življenje je, prvinsko čarobno, nepre- |
cejeno skozi predstave literarnih poletov v vesolje. Opisana je vrsta prebujenj in |
prodorov otroške psihe v predmetni svet, odgrnjene so mnoge strani njenega čustve- ;
nega bogastva. Tako tudi v knjigi Imel sem jih rad (1945). '
Svojo otroško dobo pa je mimo knjige Imel som jih rad in nekaj črtic doslej najbolj :
bogato opisal v knjigi Mladost v močvirju (1962). To je avtobiografski roman, v kate- '.
rem pripoveduje o svoji duhovni in moralni rasti v okviru družine, socialnih pogojev
svoje vasi in svetovnih dogodkov, kakor so v prvi svetovni vojni odmevali v vaseh
ob Muri. Tople in brezobzirne podobe odkrivajo to rast in duhovno-moralno strukturo
ljudi iz pomurskega »močvirja«. V nobeni knjigi otroka ni tako tesno povezal z
naravo, nikjer ni mladost tako mučno vsajena v močvirnato pokrajino in bedo, kakor
v tem romanu. Oster bič pa pada tudi po vseh ustanovah od cerkve do države, ki so )
izrabljale človeka iz močvirja in mu krotovičile karakter. i
Zaključki !
»... Jaz s tem Prekmurjem vodim borbo že skoraj trideset let, prešel sem vsa obdobja !
od zavzetosti nad to domačnostjo, do pretresljivega odkritja resničnosti. Bil sem obo- '
ževalec domačnosti, pesnik pokrajine, klicar socialno zatiranih, zavzet zanesenjak, ki .
je rad zatisnil oko, če je bilo treba, bil sem revolucionar te zemlje, pa nič manj ■
tudi njen opazovalec, njen učitelj pa njen sodnik, politik pa tudi izletnik, vse sem
bil: od zanesenjaškega trubadurja te zemlje in teh ljudi pa do tja, kjer sem prav j
ostro vihtel bič. To nikakor ni aktivističen odnos do življenja. Otrok tega Prekmurja, ]
tega Ravnega sem, ki mi je v teh tridesetih letih odkrivanja poslednjih skrivnosti I
domače zemlje in človeka razodelo vse, kar more razodeti, in kjer se nazadnje človek i
bori s tem »ravenstvom« tudi v samem sebi.« (Pod zvezdo. Nekaj besed za uvod, str. 6). i
Idejno-tematski in psihološki pregled Kranjčeve proze zaključujemo potemtakem z j
odlomkom, v katerem Kranjec sam poudarja značaj svojega odnosa do tiste ožje j
snovi, iz katere je oblikoval svojo prozo in resnico o človeku. Upravičeno |
zatrjuje, da Je napisal pesniško zgodovino svoje zemlje in svojih ljudi in da življenja ]
ni samo opazoval, ampak se je z njim tudi bojeval in ga s sredstvi umetnosti spre- i
minjal. Ta pregled pa tudi prepričuje, da s svojim pripovedništvom ni obsegel le |
nekaterih bistvenih obstojnilî vprašanj posameznih rojakov, ampak Je preko njih '
prodrl do centralnih vprašanj slovenskega naroda. '
Nacionalno vprašanje v ožjem smislu ga ni tolikanj navdihovalo, kot na primer^
Franceta Bevka in Prežihovega Veranea. Ker je živel razmeroma daleč vstran od
industrijskih in rudarskih bazenov, tudi klasični proletariat ni mogel postati po- i
membnejša snov njegove proze. Zdi se, da ga tudi atomska doba ni toliko vznemirila,
da bi začel izpovedovati bivanjslio grozo, kakor je izražena v enem delu povojne '
slovenske poezije. •
Njegova ključna snov je slovenska vas, kakršna je sama v sebi in kakršna se je j
pojavila v povojnem času v industrijskem mestu, torej kmečki človek in človek na i
prehodu k novim proizvodnim oblikam. Drugo konkretno snovno območje sta slo- j
venski malomeščan in inteligenca. Na malomeščana in njegovo inteligenco, ki je ¡
zlasti v predvojnih tekstih odtrgana od ljudstva, ali pa se vzpenja na ljudska pleča, |
je usmeril najtršo kritiko. Tudi po vojni jo ujame, kako je individualistična in deloma j
dezorientirana po konkretnem dogajanju v naši družbi. Med njegove generalne snovi '
pa moramo prišteti še človekovo politično bitnost, otroško in mladostno psiho ter :
narodnoosvobodilno vojno...
538 i
Toda no snov ne predmet, ki si ga je umetnik izbral — »pravilnost njegovih stališč,
čistost njegove zavesti, neoporečenost njegove metodo« (Ivo Brnčič, Umetnost in ten-
denca), ti odločajo v umetnosti. Kranjčeva družbena zavest, stališče in pisateljska
metoda pa so toliko iskreni in po »skupnostnem čutu« intenzivni, da iz njih raste
progresivna umetnost. Idejno-tematski sklopi njegove proze kažejo, da izhaja iz druž-
benega imperativa: iz razmerja individum — kolektiv, tedaj iz najbolj žive in pereče
družbeno-etične alternative v sodobnem svetu. Inspiracije črpa iz človeka, ki se bori
v sodobnem družbenem viharju, manj pa iz viharjev lastne duše. V tem viharju se
v začetku tridesetih let ni odločil niti za Vidmarjevo svobodoumje izbranih
duhov niti se ni prepustil nostalgiji po čistem krščanstvu križarsko-personalistične
smeri, ampak je »izbral« realistični družbeni in svetovni nazor v okvirih marksizma
ter napravil iz svoje proze razmeroma močan instrument v boju zoper filozoiski ide-
alizem.
V predvojni Kranjčevi prozi je malo intenzivnih razrednih spopadanj, ostrejša so
v povojnih romanih. Toda že tedaj se vrsta oseb zaveda razrednega boja in je
nosilec tega boja od romana Os življenja do Povesti o dobrih ljudeh. Podoba slo-
venske vasi, kakor jo je slikal pred vojno, izziva prelom družbenega reda. Resnica
o tej vasi je umetniško revolucionarna.
Takšnega ali drugačnega heroja pa zaman iščemo v Kranjčevi prozi. Namesto njega
opisuje večkrat vsakdanjega, malega, tudi dobrega človeka. Je dobrota tega človeka
zlagana, zgolj poetična dobrota? Nekaj idealiziranih potez vsekakor lahko odkrijemo
na tem Ki-anjčevem dobrem človeku. Najbrž izvirajo iz njegove omejene kritičnosti
do prekmurskega človeka, ki so mu je dostikrat zdel »dober« in »trpinčen«. Neki
pogled na malega človeka pa je doslej mogoče premalo razviden iz analiz, ki go-
vore o njegovi prozi. Sebičnost, hinavščina, in surovost so lastnosti, ki jih večkrat
izkazuje Kranjčev mali človek. Zlasti v noveli Južni vetrovi opisuje lumponprole-
tarca, ki se za vsako ceno vzpenja po družbeni lestvici. Kranjčeve simpatije do
malih ljudi torej niso slepe in neomejene.
Njegova proza na splošno ni svetla, zlasti romani vsebujejo dokaj močne temne
tone. Kljub temu pa sta njegov roman in novela izraz vere v človeka in prihodnost,
izraz optimizma in zaupanja v zmago zdravega življenja. Največja Kranjčeva simpa-
tija velja življenju, temu čudovitemu valovju, »ki teče in ne odteče nikoli«.
Vpliv zaposlitve in zakonskega stanu na :
dejavnost mladine v organizacijah in društvih
Bogdan Kavčič :
1. VPLIV ZAPOSLITVE i
Povzetek: Poglavje obravnava vpliv poklica na družbeno dejavnost mladine. Poklicno i
delo, poklic, je za posameznika os, okrog katere se organizirajo vse ostale njegove.!
dejavnosti. Družba vrednoti ljudi tudi po delu in s tega vidika je poklic sinonim |
za določen družbeni status. V grobem bi lahko rekli, da ta status determinira tudi ;
posameznikovo družbeno dejavnost. \
Vpliv poklica na različne vrste družbene dejavnosti je nekoliko različen. V glavnem \
pa so uslužbenci, kvalificirani v industriji in študentje, dijaki ter vajenci povsod ;
na prvih treh mestih, na zadnjem mestu pa kmetje oziroma obrtniki in svobodni :
poklici. Ostali poklici so razvrščeni med tema dvema skrajnima točkama. To velja !
tako za včlanjenost v organizacijo različnih vrst, za število funkcionarjev, za ude- '
ležbo na sestankih itd. j
Zanimivo pa je, da med različno izobraženimi uslužbenci — od tistih z visoko j
izobrazbo do pomožnih uslužbencev — v društveni dejavnosti ni bistvenih razlik, i
Podobno mod različno kvalificiranimi delavci v industriji ni bistvenih razlik; le:
i
539]
nekvalificirani se močno ločijo od vseh ostalih delavcev v industriji. To potrjuje
veliko vlogo družbenega statusa določenega poklica pri določevanju družbene de-
javnosti posameznika.
Pomen, ki ga ima poklic, poklicno delo, ki ga opravlja, za posameznika opredeljujeta
Friedman in Havighurst v naslednjih 5 funkcij (Friedman in Havighurst: The Me-
aning of Work and Retirement, The University of Chicago Press 1954, str. 2—6):
1. Funkcija pridobivanja dohodka.
2. Funkcija porabe časa in energije.
3. Funkcija identifikacije in statusa.
4. Funkcija določanja tipov in asociacij.
5. Funkcija vira življenjskih izkušenj.
Ogledali si bomo vsako posebej.
Ad. 1. Funkcija pridobivanja dohodka.
Dohodek omogoča delavcu določen standard. Predstavlja objektivni okvir možnosti
zadovoljevanja različnih potreb delavca samega in njegove družine. Zato je vpliv
dohodka na način življenja posameznika izredno velik. Višji dohodek pomeni tudi
doseganje višjega standarda. S tem seveda pride tudi do sprememb v načinu živ-
ljenja, v življenjskih navadah, življenjskem ciklusu itd. Izvor dohodka je ekonomska
participacija posameznika, njegova produktivnost.
Ad. 2. Funkcija porabe časa in energije.
Poklicno delo izpolnjuje velik del življenjskega časa posameznika in pomeni način
izpolnjevanja, preživljanja časa. Največji del življenjskega časa odpade ravno na delo.
Ad. 3. Funkcija identifikacije in statusa.
Delavcu pomeni poklicno delo osnovni vir samospoštovanja. Prav tako pomeni delo
možnost, da se doseže priznanje drugih. Delo tudi definira vlogo posameznika, ne
samo v njegovi zaposlitvi, ampak tudi izven nje. Definira jo predvsem na delovnem
mestu, ko izven tega ta določitev ni tako stroga. Družba ocenjuje posameznika tudi
po delu, ki ga opravlja. Glede na to mu daje določen status.
Ad. 4. Funkcija določanja tipov asociacij, ki se jim posameznik priključuje.
Na delovnem mestu pride delavec v stik z drugimi ljudmi, ker je narava večine dol
takšna, da se opravljajo v grupi. Tako pomeni delo kraj, kjer nastajajo prijateljstva
in sovraštva, kraj, kjer nastanejo neformalne grupe in se oblikujejo odnosi podrejeni
—. nadrejeni. Na kratko bi lahko rekli, da se na delovnem mestu razvijajo odnosi
tako horizontalno (med delavci z enakim statusom) kot tudi vertikalno (odnosi pod-
rejeni — nadrejeni). Ti odnosi vplivajo na počutje delavca, na njegovo zadovoljstvo
z delom, na odnos do podjetja itd. S tem posredno vplivajo tudi na njegove izven-
poklicne dejavnosti. Ce se cela grupa, ki ji pripada na delovnem mestu tudi kak
konkretni posameznik, vključi npr. v neko društveno organizacijo, je zelo verjetno,
da se bo vključil tudi ta konkretni posameznik. Vpliv grupe, ki se formira na
delovnem mestu, se torej ne konča na delovnem mestu, ampak sega preko poklicnega
dela tudi na druge dejavnosti.
Ad. 5. Funkcija vira življenjskih izkušenj.
Poklicno delo pomeni za posameznika vir za ugotovitev smisla svojega življenja.
Vprašanje smisla, cilja življenja je eno od vprašanj, ki se verjetno postavi prav
vsakemu človeku. Iskanje ustreznega odgovora na to vprašanje pogosto angažira
celotnega posameznika in se celo pojavi v obliki »biti ali ne biti«. Starostno obdobje,
ki ga obravnavamo, 14—27 let, je verjetno čas, ko si večina ljudi na to vprašanje
že odgovori. In kakšen je ta odgovor? Večina ljudi prej ali slej najde svoj živ-
ljenjski smisel v delu. Delo nadalje omogoča in vzpodbuja kreativnost posameznika.
Daje vedno tudi življenjske izkušnje, ki usposobijo človeka za ukrepanje, ki je bolj
v skladu s problemom, ukrepanje, ki je uspešnejše. Vsaka nova situacija, pred katero
se posameznik znajde, ima tako vedno več elementov, ki jih že pozna iz prejšnjih
izkušenj in ve, kako je treba nanje reagirati, da bo reakcija uspešna.
To so glavni elementi, funkcije, ki jih vsebuje vsako poklicno delo. Edino pri
študentih in dijakih še ne moremo govoriti o funkciji'pridobivanja dohodka, ostale
funkcije pa veljajo tudi zanje.
Poklicno delo je torej os, okoli katere se organizira vsa ostala življenjska aktivnost
posameznika. Delo determinira njegovo socialno participacijo in življenjsko aktivnost,
fiksira pozicijo delavca v družbi, kontrolira njegovo ponašanje.
540
Pri ugotavljanju pomena dela za delavca kot posamezno osebnost sta važna še dva J
elementa:
1. Pomen dela v individualni interpretaciji variira s tem, kakšno mesto mu posa- ;
meznik pripisuje v svojem življenju. Za nekatere je delo samo način pridobivanja
življenjskih sredstev, za druge pa tudi vprašanje prestiža itd.
2. Individuumova interpretacija delovnih izkušenj variira s tem, kako on sam vred-
noti svoje delo. Važen je tudi pomen emocionalnega izkustva. \
Pomen dela za posameznika verjetno variira s starostjo, spolom, zakonskim stanom j
itd. V našem primeru bomo ugotavljali le vpliv različnih poklicev na dejavnost >
mladine v družbeno političnih in društvenih organizacijah. Prav zaradi tega, ker \
imamo opravka z mladino, z ljudmi, ki se šele vključujejo v poklicno dejavnost, ì
te ugotovitve verjetno ne držijo tudi za vpliv poklica na isto dejavnost starejših.
Pri opredelitvi anketiranih po poklicu smo za delavce in uslužbence upoštevali do i
neke mere tudi kvalifikacijo, ki je delavcu ali uslužbencu v službi priznana. Dobili ;
smo naslednje kategorije:
a. Uslužbenci. Sem spadajo vsi uslužbenci z nižjo, srednjo, višjo in visoko izob- \
razbo in tudi pomožni uslužbenci. '
b. Kvalificirani v industriji. V to kategorijo smo vključili visoko kvalificirane, kva-
lificirane, polkvalificirane ali priučene v vseh panogah dejavnosti izven kmetijstva.
C. Nekvalificirani v industriji in drugje (razen v kmetijstvu).
d. Dijaki, vajenci in študentje. Sem so vključeni vsi tisti, katerih glavna dejavnost;
je usposabljanje za poklic. j
e. Kmetje in' kmečke gospodinje. i
f. Obrtniki in svobodni poklici.
g. Delavci v kmetijstvu. Sem smo vključili vse delavce v kmetijstvu, ne glede na
kvalifikacijo: visoko kvalificirane, kvalificirane, polkvalificirane, priučene in nekva- i
lificirane. t
h. Gospodinje, ki niso v kmetijstvu. ■
Kot je že iz razdelitve razvidno, je bil kriterij delitve predvsem podobnost opravil, \
upoštevali pa smo tudi razlike v družebni aktivnosti. V isto kategorijo smo dali '
ljudi s podobnimi delovnimi opravili, pazili pa smo tudi na to, da se po družbeni
dejavnosti bistveno ne razlikujejo.
Î
i
Včlanjenost v družbenopolitične in društvene organizacije
Kolikšen del posameznih poklicev je včlanjenih v družbenopolitične organizacije, '•
kaže tabela 1. Vzeta je včlanjenost v družbenopolitične organizacije nasploh, ne '
v katero posamezno organizacijo — da bi se izognili specifičnostim posameznih :
organizacij.
Tabela  1:  Včlanjenost  14—27-letih v družbenopolitične  organizacije,  po  poklicih
(v odstotkih včlanjenih iz posameznih poklicev).
541
Kot je razvidno iz tabele, se v družbenopolitične organizacije vliljučujejo v največji
meri livalificirani v industriji, študentje, dijaki in vajenci (98.1 "/«), najmanj pa
kmetje, ki jih je v družbenopolitične organizacije včlanjenih le 40,5 "/o. Kvalificirani
v industriji, študentje, dijaki, vajenci in uslužbenci so praktično sto odstotno vklju-
čeni v družbenopolitične organizacije.
Nadalje nam natančno opazovanje tabele pokaže nekatere pojave, podobne vplivu
izobrazbe na aktivnost anketiranih v družbenopolitičnih organizacijah. Aktivnost
neke grupe kaže tesno povezanost z mestom, ki ga ta grupa (razred) zavzema v
družbeni delitvi dela in s tem z njeno vlogo v družbi. Kvalificirani v industriji,
študentje, dijaki in uslužbenci predstavljajo poklice z najvišjim družbenim statusom
in ti se tudi v največji meri vključujejo v družbenopolitične organizacije. Na drugi
strani pa vidimo, da so kmetje najmanj vključeni, kar kaže na njihovo konserva-
tivnost ali vsaj zelo nizko stopnjo družbene angažiranosti.
Vpliv poklica, ki ne gre na račun izobrazbe, ampak družbenega statusa določenega
poklica, pa se izrazito pokaže pri včlanjenosti nekvalificiranih delavcev v industriji
in delavcev v kmetijstvu. Delavci v industriji, pa čeprav nekvalificirani, so v večji
meri včlanjeni v družbenopolitične organizacije, kakor pa delavci v kmetijstvu —
čeprav so med njimi nekvalificirani poleg pol kvalificiranih, kvalificiranih in visoko
kvalificiranih (vpliva vir dohodkov kot indikator družbenega statusa, ne vpliva pa
izobrazba). Vendar pa so oboji v večji meri vključeni v družbenopolitične organi-
zacije kot npr. obrtniki in svobodni poklici (zopet ne vpliva izobrazba ampak druž-
beni status).
Posebno mesto smo dali tudi gospodinjam, ki niso v kmetijstvu. Včlanjenost teh
ni mnogo večja kot včlanjenost kmetov, čeprav so ostali pogoji za njihovo včlanje-
nost boljši.
V posameznih organizacijah se v glavnem pokažejo iste zakonitosti kot pri včlanje-
mîsti nasploh. Le pri včlanjenosti v ZK izrazito izstopajo uslužbenci — teh je v ZK
včlanjenih 15,1 «/o —■ pred ostalimi (kvalificirani v industriji 8,9 "/u; nekvalificirani
v industriji 4,3 »/o; študentje, dijaki in vajenci 3,0 "/o; kmetje 0,5 °/o itd.).
Posebej' si bomo ogledali še, koliko je po posameznih poklicih včlanjenih v LMS in
Zvezo študentov (tabela 2).
Tabela 2: Včlanjenost 14—27-letnih v LMS in ZSJ, po poklicih.
Tabela Jasno nakazuje različna težišča dejavnosti LMS oziroma ZSJ po poklicih.
Najbolj je razvita dejavnost teh dveh organizacij pri dijakih, vajencih in študentih.
Drugo težišče, že z manjšim poudarkom, so uslužbenci iin kvalificirani v industriji,
naslednje težišče so gospodinje izven kmetijstva in nekvalificirani delavci in težišče
s še manjšim poudarkom: delavci v kmetijstvu in kmetje ter kmečke gospodinje.
Obrtniki in svobodni poklici pa so skoraj v celoti izključeni iz dejavnosti LMS. Ta
težišča se prepletajo s subjektivnimi faktorji (revolucionarno tradicije v industriji
itd.), niso pa z njimi identična.
Včlanjenost posameznih poklicev v društvene organizacijo oziroma društva kaže
tabela 3.
542
Tabela 3: Včlanjenost 14—27-letnih v društvene organizacije, po poklicih.
Predvsem se vsi poklici v mnogo manjši meri vključujejo v društvene organizacije
kakor v družbenopolitične. Tudi vrstni red po velikosti odstotka včlanjenosti v
društvene organizacije je precej drugačen kot pa vrstni red pri včlanjenosti v po-
litične organizacije (izračunana rang korelacija je nepomembna pri stopnji verjet-
nosti 0,05). Razlika je predvsem v tem, da so gospodinje (ne v kmetijstvu) in obrtniki
ter svobodni poklici v društvene organizacije v večji meri vključeni kot pa delavci
v kmetijstvu in nekvalificirani delavci v industriji; medtem ko je bilo pri včlanje-
nosti v politične organizacije ravno obratno.
Funkcionarji v družbenih organizacijah in organih upravljanja
Odstotke tistih, ki so funkcionarji v različnih organizacijah, političnih in društvenih,
prikazuje tabela, 4».  ......,.,_^„ ....._........._____...... „............
Tabela 4: Funkcionarji med 14—27 let starimi člani družbenih organizacij oziroma
društev. DO Doklicu.
Opomba: Številke v oklepajih (*) pomenijo absolutna števila, ker so premajhna,
da bi bili odstotki zanesljivi.
Pretežni del funkcionarjev odpade na prve tri poklice, navedene v tabeli 4. Funkcio-
narjev med ostalimi poklici je znatno manj.
V poklicih, kjer je funkcionarjev več, je med njimi tudi več takih, ki opravljajo
več kot eno funkcijo kot pa v poklicih, kjer je funkcionarjev manj. Razmerje med
funkcionarji v družbenopolitičnih organizacijah in društvenih organizacijah po
posameznih poklicih ni bistveno različno. Da ni večjih razlik, je mogoče vzrok tudi
v tem, da je anketa zajela premajhno število funkcionarjev iz posameznih poklicev,
da bi se lahko pokazale statistično pomembne razlike.
Pri sodelovanju v organih družbenega upravljanja nastopi izrazita diferenciacija
po poklicih. V teh organih sodeluje približno U "/o uslužbencev, 9 "/o delavcev v
kmetijstvu, 5 "/d študentov, dijakov oziroma vajencev in le 2,5 "/o kvalificiranih v
industriji; od ostalih poklicev pa le posamezniki.
543:
v organih delavskega samoupravljanja sodeluje največ kvalificiranih delavcev v in-
dustriji (20,4 "/(i); sledijo uslužbenci (18,3" n); delavci v kmetijstvu (13,3 "/u) in ne-
kvalificirani delavci v industriji (8,4"/«). Od anketiranih vajencev jih je 15 zaposlenih
v industriji, od tega je tudi 1 član organov upravljanja.
Odnos do sestankov
Ce imamo tiste, ki se v zadnjem mesecu prod anketiranjem niso udeležili nobenega
sestanka in tiste, ki sploh ne hodijo na sestanke, za one, ki »praktično ne hodijo
na sestanke«, nam sliko'po posameznih poklicih kaže tabela 5.
Tabela 5: Tisti 14—27-lotni, ki »praktično no hodijo na sestanke«, po poklicih.
Obrtniki in svobodni poklici torej najmanj hodijo na sestanke in kvalificirani delavci
v industriji največ. Kot kaže tabela, se dijaki, študentje in vajenci udeležujejo
sestankov v manjši meri kakor pa delavci, kar predstavlja za delo političnih organi-
zacij zanimiv podatek. To je še posebno zanimivo zato, ker so bili pri obravnavanju
članstva v raznih organizacijah in števila funkcionarjev prav študentje, dijaki in
vajenci na čelu lestvice (na prvem ali drugem mestu). Vzrok je v tem, da je v to
kategorijo razporejen predvsem mlajši del 14—27 letnih, starejši pa bolj v ostale
poklice. Mlajši del pa je nasploh (zaradi starosti) družbeno manj aktiven, ker mu
je na razpolago tudi manj organizacij. Včlanjeni so od političnih organizacij pred-
vsem v LMS in nekatere društvene organizacijo. Zaradi tega imajo manj prilike
hoditi na sestanke, ker zlasti društvene organizacije uporabljajo predvsem druge
oblike dela, ne sestankov.
Pri oceni koristnosti sestankov po poklicih pridemo do naslednjega zaključka: tisti,
ki več hodijo na sestanke, jih tudi boljše ocenjujejo. Podatke kaže tabela 6.
Tabela 6: Odstotki 14—27-letnih, ki ocenjujejo sestanke kot koristne oziroma kot
delno koristne, po poklicih.
544
Med obema tabelama so sicer razlike, so pa, kjer se pojavijo, zelo majhne. (Tabeli
je treba brati v obratnih smereh: kar je pri tabeli 5 na prvem mestu, je logično
pri tabeli 6 na zadnjem mestu). Izračunani rang korelacijski koeficient rho 0,94
in je pomemben pri stopnji verjetnosti 0,01. Zveza med ocenjevanjem koristnosti
sestankov in obiskovanjem le-teh je statistično pomembna.
Ni pa pomembna zveza med poklici, rangiranimi po oceni, koliko predlogov se na
sestankih upošteva in po tem, kolikšen del se jih udeležuje sestankov (rang kore-
lacijski koeficient rho = 0.62; nepomemben pri stopnji verjetnosti 0,01). Ocena ko-
ristnosti sestankov torej ni statistično pomembno povezana z oceno tega, koliko
predlogov se na sestankih upošteva.
Koliko anketiranih iz posameznih poklicev misli, da se na sestankih upošteva precej
ali vsaj nekaj predlogov, kaže tabela 7.
Tabela 7; Mnenje 14—27 letnih o tem, koliko predlogov se na sestankih upošteva,
po poklicu.
Prav tako se rang lista poklicev po oceni koristnosti sestankov in rang lista poklicev
po tem, koliko predlogov se na .sestankih upošteva, razlikujeta (rho = 0,79; nepo-
memben pri stopnji verjetnosti 0,01). Ti podatki ponovno potrjujejo že navedeni
zaključek, da na oceno koristnosti sestankov vpliva to, v kolikšni meri se jih ljudje
udeležujejo, manj pa to, kakšna je njihova ocena stvarne koristnosti sestankov (če
kot indikator te ocene smatramo mnenje, koliko predlogov se na sestankih upošteva).
V predlogih o tem, kaj naj bi na sestankih govorili, med posameznimi poklici ni
bistvenih razlik. Cim širša je tematika, tem manjše je število tistih, ki predlagajo,
naj bi jo obravnavali na sestankih. V vsakem poklicu odstotek raste od zunanje
politike nasploh do problematike komune in se razumljivo spet zmanjša pri prob-
lematiki stanovanjske skupnosti. Med tistimi poklici, ki se v manjši meri udeležujejo
sestankov, je tudi večje število tistih, ki se ne opredelijo, ki »ne vedo«, o čem naj
bi govorili na sestankih.
Pri navajanju razlogov, zakaj se ljudje ne udeležujejo sestankov, nastopajo med
nekaterimi poklici znatne, statistično pomembne razlike, pri drugih pa zopet ne.
Uslužbenci in nekvalificirani delavci v industriji se ne razlikujejo pomembno. Na
prvih dveh mestih sta razloga »ker so ob nepravem času« in »ker so slabo pri-
pravljeni«. Na tretjem mestu je razlog »ker so nezanimivi, dolgočasni«; na četrtem
in petem mestu »ker so predlogi« oziroma »ker morajo na sestanke hoditi predaleč«
itd. Edina večja razlika med uslužbenci in kvalificiranimi delavci v industriji je
pri razlogu »ker jih je preveč«, ki so ga postavili uslužbenci na šesto, delavci v in-
dustriji pa na deveto, to je na zadnje mesto. Ta razlog tudi pri ostalih poklicih
zavzema zadnje oz. predzadnje mesto. Za ostale poklice bomo navedene range raz-
logov prikazali tabelarno.
35
545
Tabela 8: Rangi razlogov, zakaj ljudje ne hodijo na sestanke, po poklicih (razen za
uslužbence in kvalificirane delavce v industriji, ki so obravnavani posebej).
V glavnem se torej na prvih petih mestih pojavljajo isti razlogi v vseh poklicih, j
le v različnem vrstnem redu. Nekvalificirani delavci v industriji, dijaki, študentje \
in vajenci navajajo na prvem mestu razlog, da so sestanki nezanimivi; kmetje, i
obrtniki in svobodni poklici pa, da so predaleč. Ta dva razloga sta tudi pri ostalih i
poklicih,visoko razporejena. Precej visok rang je pri vseh poklicih dobil tudi razlog, i
da so sestanki ob nepravem času in da to zmanjšuje udeležbo. Podobno je z rangom i
razloga, da so sestanki slabo pripravljeni, ki se pri vseh poklicih pojavi med prvimi <
šestimi. Í
II. VPLIV ZAKONSKEGA STANU
Povzetek: Z anketo zbrani podatki ne kažejo na to, da bi bili 20—27 let stari ne-
samski Slovenci družbeno manj aktivni kakor pa samski. 14—19-letne smo iz ob-
rćvnave izključili, ker je med njimi nesamskih zelo malo. Podatki kažejo, da so
nesamski v večji meri zaposleni kakor pa samski. V skladu s tem je tudi udejstvo-
vanje nesarnskih večje v organih delavskega samoupravljanja, samskih pa v društve-
nih in političnih organizacijah.
Pri starejših od 27 let so samski manj družbeno aktivni kakor pa nesamski. In čim
dalj so poročeni, tembolj so aktivni.
Družimo ima naslednje glavne funkcije (po G. F. Streib in W. E. Thomson v C. Tib-
bitts: Handbook of Social Gerontology, Chicago Press 1960, str. 449 in dalje):
Prva in osnovna funkcija družine je produkcija in vzgoja potomcev. Ta močno
institucionalizirana funkcija obenem pomeni kontrolo seksualnega ponašanja. Družina
je tudi posrednik med ekonomsko ureditvijo in posameznikom. Ta posredniška funk-
cija se običajno izraža v obliki ekonomske participacije zaposlenih članov družine.
Prav tako ima družina tudi funkcijo socializacije potomstva. Človek navadno začne
kot otrok življenje v družini in se preko družine spoznava z družbo, njenimi nor-
mami itd. Tako se počasi vrašča v socialno strukturo družbe. V družini dobi tudi
osnoven družbeni status, običajno določen s statusom ustanovitelja družine, kateri
pripada. In končno je družina tudi osnova za oblikovanje emocionalnih vezi po-
sameznikov. Z vidika družbenega udejstvovanja je družina važna predvsem kot
faktor, ki uravnava razdelitev in porabo prostega časa participantov.
Starostno obdobje, ki ga obravnavamo, starost 14—27 let, je v tem pogledu zelo
pomembno, saj v tem obdobju velik del mladih ljudi izvrši prehod od pripadnosti
družini, kjer je preživel otroštvo, do nekega statusa nepovezanosti s to družino
546
(osamosvojitev) in lîoncno do ustanovitve lastne družine. Ustanovitev lastne družine
zahteva poleg ostalega tudi določeno starost. Pri nas začno ljudje ustanavljati lastne
družine šele po 20. letu starosti in so nesamslti pred to starostjo tako rekoč izjema.
Po dvajsetem letu pa je ta proces intenziven, saj je med 20—27-letnimi že kar 38,5 "/o
anketiranih nesamskih. (Izraz nesamski uporabljamo, ker je splošnejši: poleg po-
ročenih vsebuje tudi razvezane in vdovce, katerih je nekaj že tudi med mlajšimi
od 27. let.)
Opravljanje vloge zakonskega druga, ki jo posameznilt dobi s poroko, zahteva tudi
nekaj prostega časa. Spremeni se življenjski ritem; premiki nastanejo tudi na področju
interesov — oba partnerja se morata medsebojno prilagoditi. Ljudje običajno mislijo,
da se zaradi tega zmanjša aktivnost poročenih na družbenopolitičnem in društvenem
področju. Funkcionarji, ki najbolj poznajo družbeno aktivnost posameznikov v po-
sameznih organizacijah, pogosto tožijo: »Ja, ta se je poročil in zdaj ga ni nikjer več.«
Kakšno pa je dejansko stanje? Ali so poročeni v resnici manj aktivni v družbeno-
političnih organizacijah kakor samski? Kako je z dejavnostjo poročenih v društvenih
organizacijah? Ali je med poročenimi več ali manj funkcionarjev kot med samskimi?
Kdo se v večji meri udeležuje sestankov, poročeni ali samski? Itd.
Na vsa ta vprašanja ne bomo mogli definitivno odgovoriti. Z anketo zbrani podatki
kažejo tudi razlike glede na indikator. Pri obravnavi bomo upoštevali le skupino
20—27-letnih, ker je med mlajšimi število nesamskih zelo majhno. Na splošno
lahko ugotovimo, da zakonski stan ni faktor, ki bi bistveno vplival na družbeno-
politično in društveno aktivnost mladih ljudi. Starost ima pri tem pomembnejšo
vlogo. Položaj 20—27-letnih je z ozirom na vpliv zakonskega stanu nekoliko različen
od položaja starejših. Na splošno vzeto so pri starejših nesamski družbeno politično
in društveno bolj aktivni kakor pa samski. In čim dalj časa so poročeni, tem bolj
so aktivni.
Pri 20—27-letnih pa odnosi niso tako jasni. Razlike v družbeni aktivnosti med po-
ročenimi so pogosto večje kakor med nesamskimi in samskimi. Na splošno tudi pri
20—27-letnih nesamskih ne moremo govoriti o pomembnem, bistvenem zmanjšanju
družbene aktivnosti nasproti samskim. Edino med funkcionarji v družbenopolitičnih
in društvenih organizacijah je med 20—27 let starimi manj poročenih kot samskih.
Podobno jih je manj tudi med člani društvenih organizacij. Nekoliko manj tudi
hodijo na sestanke. Na drugi strani pa je med poročenimi več članov organov
družbenega upravljanja in zlasti delovskega samoupravljanja. (Navedene trditve ne
držijo za starejše starostne grupe). Ti pojavi so verjetno tesneje povezani z zapo-
slenostjo kot pa z zakonskim stanom. Med poročenimi je več zaposlenih kot med
samskimi 20—27 let starimi. To pa verjetno pomeni preusmeritev iz družebnih
organizacij v organe samoupravljanja. Zmanjšani odstotek funkcionarjev med poro-
čenimi 20—27 let starih gre verjetno na račun vpliva spola. Že prej smo ugotovili,
da število žensk funkcionarjev začne upadati že v 19, oziroma 20, letu. V starosti
20—27 let se tudi poroči večji del žensk kot moških. S poroko navadno pridejo tudi
otroci in cela vrsta drugih opravil, ki ženo »privežejo« na dom. Porolîa in zlasti
m^aterinstvo pa spremeni družbeno vlogo žene v večji meri kakor pa očetovstvo
m>oškega (nalaga ji več obveznosti). Zato ni čudno, da se delež funkcionarjev —
žensk zmanjšuje. Enostavno nimajo več časa za take aktivnosti. Vse to so seveda
le domneve, ki so verjetno precej veljavne, vendar pri nas še premalo raziskane.
Kako pojasniti, da so pri nad 28 let starih nesamski družbeno aktivnejši kakor
samski? Mogoče je med poročenimi večji del takšnih, ki so na splošno družebno
aktivnejši kakor pa med samskimi. Ali z drugimi besedami: za nasploh bolj aktivne
ljudi je več--verjetnosti, da se poročijo, kakor pa za manj aktivne. Ali pa imajo
samski večje potrebe po udejstvovanju na drugih področjih kakor pa poročeni itd.
Ne moremo trditi, da zakonski stan nima nikakršnega vpliva na družbenopolitično
in društveno aktivnost tudi pri mladih ljudeh. Vendar je njegov vpliv tako ozko
povezan z vplivom starosti same, spola, izobrazbe, zaposlitve itd., da ga ti vplivi
prekrivajo.
Točnejši odgovor o vplivu zakonskega stanu na družebno aktivnost mladih ljudi
bi mogla dati le študija, pri kateri bi lahko izključili vpliv čimveč ostalih faktorjev.
Tako študijo sicer z anketo zbrani podatki omogočajo, je pa zaradi obsežnosti izven
obsega te raziskave.
Vir: Družbeno poliUčna in društvena dejavnost od 14 do 27 let starih Slovencev. Studijo je
po naročilu CK LMS izdelal inštitut 7.a sociologijo v Ljubljani na osnovi podatkov, dobljenih
z anketo o množičnih komunikacijskih sredstvih, ki jo je inštitut za sociologijo izvedel spo-
mladi 1902. leta.
35*
547
Legenda o Bloohu
Božidar Debenjak
Polemična zapis
Posameznili umskiii in moralnihi vozlov ne
kaže razpletati...
EDVARD KOCBEK
Ob Kocbekovi interpretaciji Ernsta Blocha (Naša sodobnost 1962, 3) sva s kolego
Zadravcem neodvisno drug od drugega izrazila pomisleke: Zadravec je ugo-
tovil, da tisto, kar Kocbek v svoji interpretaciji Blocha proglaša za marksizem,
ni združljivo z naukom Karla Marxa; jaz pa sem skušal dokazati, da je ome-
njena interpretacija netočna in da izkrivlja pravo Blochovo misel. Da pa ne
bi ostali samo pri polemičnem prikazu, smo v drugi številki Problemov pred-
stavili tudi dva originalna Blochova teksta — odlomka iz druge in tretje knjige
Principa Upanje. Kocbek je na oba članka reagiral s polemičnim zapisom
»Problematični« Ernst Bloch (Sodobnost 1963, 1—2, str. 183—189).
Oglejmo si najprej Kocbekovo polemično metodo.
Prva značilnost je superiorno podcenjevanje obeh oponentov, ki je izraženo
že v uvodnem stavku: »V Problemih (2. št.) sta Franc Zadravec in Božidar
Debenjak vsak s svojim člankom na enak način izrazila težave, ki sta naletela
nanje v mojem eseju o Ernstu Blochu, priobčenem v Naši sodobnosti (marec
1962).« Zato se Kocbek ne potrudi, da bi obračunal s stališči enega in drugega
avtorja, ampak samo izmenoma citira iztrgane besede iz enega in drugega
članka in jih postavlja v povsem nov kontekst. S tem si je delo tako olajšal,
da lahko končno po 40 vrsticah take polemike (od katerih jih je tričetrt po-
svečenih kritiki vzhodnonemških avtorjev, ostanek pa kritiziranima piscema
— zaradi enostavnosti kar v dvojini) zapiše: »Posamenzih umskih in moralnih
vozlov ne kaže razpletati, zato se bom omejil le na prikaz Blochovega eshato-
loškega nagnjenja, povedal bi nekaj več o Blochovem razumevanju religije in
tistih odrešilnih manifestacij človeškega duha, ki sem jim na koncu svojega
eseja posvetil premalo razlage.«
Druga značilnost sO' insinuacije, ki naj diskvalificirajo oba oponenta: »Njune
formulacije govorijo jezik kritikov, ki Blocha odklanjajo,« namreč vzhodno-
nemških piscev, avtorjev zbornika Ernsta Blocha revizija marksizma. »Tudi
Zadravec in Debenjak se izražata na konservativen način, vendar sta toliko
previdnejša, kolikor se iz določenih drugih razlogov ne moreta docela poistiti
z vzhodnonemško kritiko.« Da bi me Kocbek rad videl na poziciji R. O. Groppa,
razumem — saj je njegova interpretacija Blocha samo negativna zrcalna slika
Groppove kritike, kot je bilo pokazano že v mojem prejšnjem članku (Problemi
548
2, str. 184— 185). Hkrati pa mu verjetno namigovanja na »določene druge
razloge« precej olajšujejo polemiko. Pri tem seveda zamolčuje, da se je celo
Hermann Ley, drugi najbolj ogorčeni kritik Blocha, distanciral od R. O. Groppa
z besedami: »Tako enostavno, kot hoče Gropp odpraviti s problemom kritike
Blocha, po mojem mnenju vendar ni.. . Bloch je zdaj bolj, zdaj manj inten-
zivno obsojal reakcionarni razvoj v Zapadni Nemčiji in je pobijal predstavnike
posebno reakcionarnih zapadnih pojmovanj. Ne more torej iti za to, da bi nje-
govo dejavnost zavrgli v osnovi, saj so se v borbi proti razcepitvi Nemčije
ljudje nadvse različnih svetovnih nazorov opredelili za napredek Nemške de-
mokratične republike in delavskega razreda. Filozofi naše republike pa so
samo priložnostno odvračali, da se Bloch označuje za dialektičnega materialista,
da pa s tem dejansko svoji filozofiji dodaja samo zunanje stične točke (Be-
ziehungspunkte).« Ta del Leyeve ocene Blocha se po vsebini pokriva z Gold-
mannovo tezo. da »se je bil« Ernst Bloch samo »približal marksizmu, ne da
bi se mu bil kdaj povsem pridružil« (Sodobnost 1963, 1—2, str. 146). Čeprav
se s to postavko v osnovi strinjam, pa so me »določeni drugi razlogi« pripravili
do tega, da sem celoto Leyeve kritike dovolj ostro označil za pristransko, ker
sem v njej zasledil napačno citiranje ob enem izmed ključnih vprašanj.' Zal
moram prav tako napačno citiranje ugotoviti na samem začetku Kocbekovega
polemičnega članka: »Rugard Gropp, vzhodnonemški marksistični profesor, je
julija 1955 Blocha proslavljal ,kot najpomembnejšega borca in predstavnika
novega, socialističnega humanizma med sodobnimi nemškimi filozofi, kot mis-
leca optimizma brez iluzij, upanja, povezanega z znanjem', že aprila 1957 pa
ga je moral zavreči kot ,socialistično' in .marksistično' ,zakrinkanega eksisten-
cialista', kot ,revizionista', ki hoče z bojem ,zoper dogmatizem, shematizem in
vulgarni materializem' uničiti dialektični materializem, predvsem pa ga je
moral obsoditi kot misleca ,z religioznim temeljnim značajem'.« In tako dalje.
Citirano mesto se v originalu glasi:
»Wir verehren in Ihnen den bedeutendsten Vorkämpfer und Repräsentanten
des neuen, sozialistischen Humanismus unter den deutschen Philosophen der
Gegenwart, den Denker des Optimismus ohne Illusion, der Hoffnung, die mit
dem Wissen im Bunde steht.« Stoji pa v predgovoru k zborniku Blochovih
fragmentov Wissen und Hoffen s podpisi Walterja Janke, Маха Schroederja
in Wolfganga Haricha, od katerih bi predvsem slednjega težko »poistili« z
R. O. Groppom. Rugard Otto Gropp pa je v predgovoru k zborniku Festschrift
Ernst Bloch zum 70. Geburtstag zapisal naslednje: »Vaši prijatelji in kolegi
slave v Vas obenem s filozofom tudi osebnost, ki strastno izraža svojo pri-
padrtost humanizmu, zgodovinskemu progresu, socializmu. Vaše mišljenje je
obrnjeno k življenju, k praksi.« Ta pohvala (ki je sicer tudi nezdružljiva s
kasnejšo Groppovo kritiko) pomeni pač samo to, da je Bloch pomemben
mjslec, ki se je opredelil za socialistično preobrazbo Nemčije in za socialistični
humanizem, ne pa da je »najpomembnejši prvoborec in predstavnik novega,
socialističnega humanizma«. Vrh tega pa celotni zbornik vsebuje samo filo-
zofske razprave, ki bi bile lahko prav tako objavljene kjerkoli dragje, ker
nobena od njih ne predstavlja analize Blochove filozofije, niti ni po ničemer
posebej posvečena Blochu. Toliko zaradi objektivnosti. Pisec, ki si dovoljuje
take majhne netočnosti, ima seveda vse razloge za superiorno tretiranje tistih,
ki »iz določenih drugih razlogov« nekoliko drugače obravnavajo vzhodnonemške
' Ernst Blochs Revision des Marxismus, str. 112. Sicer pa moram ugotoviti da v Her-
mannu Levu cenim odličnega zgodovinarja filozofije, pisca bogato dokumentirane
Studie zur Geschichte des Materialismus im Mittelalter (DVdW, Berlin 1957).
549
pisce. Sicer pa vidi Kocbelí v teh in drugih vzhodnonem.šliih filozofih najbrž
le trobila vzhodnonemških »oblastnikov«, vsakršno drugačno tretiranje pa mu
je po tej logiki seveda »konservativno«, izvirajoče »iz določenih drugih raz-
logov« (pod katerimi naj si vsak misli svoje). Pomeni mu »onemogočanje
dialoga« in »žalostno izjemo med jugoslovanskimi marksističnimi teoretiki«.
Sicer pa naj te stvari uredi Kocbek sam s svojo avtorsko vestjo. Prav tako
naj presodi on sam in pa neprizadeti bralci, kdo »si je svojo sodbo preveč
olajšal, ko je svoje pripombe razvil v prestižno in politično prizadetost«.
S tem smo videli pravzaprav vse, kar Kocbek polemično naperja zoper kritiko
njegove interpretacije Blocha: očitek o prepisovanju vzhodnonemških avtorjev,
s katerimi se kritizirana avtorja ne identificirata v celoti zaradi nefilozofskih
in neteoretskih razlogov, s katerimi pa ju druži »konservativnost«, očitek o
prestižni prizadetosti, očitek o politični prizadetosti in vnaprejšnjem onemo-
gočanju dialoga. Možen je en .sam zaključek iz tega: Kocbek je skušal s svojim
polemičnim zapisom pokazati, kako .si zamišlja dialog, voden neprestižno,
politično neprizadeto in s čisto teoretskimi argumenti, brez slehernega na-
lepljanja etiket.
Osrednji del svojega članka je Kocbek posvetil obširnejšemu razvijanju za-
ključnega dela svoje prve interpretacije. Tu dejansko ne prinaša ničesar novega,
razen da se previdno izogne tezi iz prvega članka, češ da Blochu »religija na
primer ni več praznoverje in opij, temveč eno izmed resnih koprnenj po abso-
lutnem«.
Prav tako bo bralec drugega Kocbekovega članka zastonj iskal namigovanj
na »končno stanje«, »končno identiteto človeka s samim seboj«, itd. Namesto
tega najdemo v drugem članku samo naslednji stavek: »Za razliko od ateistič-
nega eksistencializma, ki ne pozna nikake naravnanosti (Sartre), je marksi-
stično pojmovanje po Blochu optimistično in zato finalistično, ker pozna vero
v pravo pot biti in upanje v njeno uresničitev.« Edino, kar je v drugem članku
ostalo od vseh tez o nekakšnem »končnem stanju človeštva«, je torej le ugo-
tovitev o finalističnosti (z drugimi besedami: smotrnosti) človekovega ustvar-
janja zgodovine. Kar je pozitivne vsebine v tem Kocbekovim stavku, pred-
stavlja že od Marxa sem splošno znano resnico: prihaja čas, ko bo moralo vse
človeštvo stopiti na pot smotrne družbene akcije. Ukinjanje odtujenosti člo-
vekovega sveta lahko raste le iz smotrne družbene akcije, le iz revolucionarnega
spreminjanja sveta; človek svojega resničnega bistva ne nahaja, ampak ga
ustvarja z lastno akcijo. Družba bodočnosti bo ali komunizem ali barbarstvo,
je zapisal že Marx. To pomeni: edina realna, človeka vredna perspektiva člo-
veštva je komunizem. Komunizem pa je lahko le plod zavestne družbeno-
revolucioname akcije, zavestnega spoznanja o možnosti in nujnosti take pre-
obrazbe. Druga alternativa je barbarstvo — in v času, ko je človeštvo na robu
atomske katastrofe, se realnost te alternative kaže z zaprepaščujočo jasnostjo.
Toda to nikakor ne pomeni, da je sestavina marksizma »vera v pravo pot biti
in upanje v njeno uresničitev«. Vera in upanje nas v tem zgodovinskem tre-
nutku in na tej zgodovinski prelomnici lahko le razorožujeta. Vera je pač
lahko le mnenje, prepričanost. Toda že od starih Grkov sem se mnenje (doxa)
ceni mnogo manj od znanosti (episteme). Med tiste pozitivne prvine preteklosti,
ki so postale sestavni del marksizma, spada nedvomno znanstvenost, zaupanje
v znanstvena dogajanja, ki jih preverja praksa. To je bilo popolnoma jasno
tudi Emstu Blochu, saj sicer ne bi bil napisal, da >4)d golih želja še nihče ni
postal sit« (Princip Upanje, 3, str. 164). Prav tako ne od golega upanja in vere.
Ko se je Bloch opredelil za socializem, se ni opredelil za »vero«, ampak za
550
prakso socializma. In kot priznava tudi Kocbek sam, so bile Blochove pripombe
naperjene proti prakticističnim deformacijam te prakse. Vendar pa Bloch ni
mogel dati realne alternative, realnih sugestij za neprakticistično prakso soci-
alizma, ampak je opozarjal le na njegov cilj. Zato je njegova misel nujno
morala ostati tuja tej praksi — celo več: nekateri Blochovi učenci so to prakso
z vsemi njenimi dobrimi stranmi in pomanjkljivostmi začeli gledati zviška
in se celo obračati proti njej. Blochova deviza je bila, da je »najbližje najbolj
megleno«. Toda vsakdanja socialistična akcija je prav pot skozi najbližje do
bolj oddaljenega — in najbližje je tisto, kar nam omogoča priti do oddaljenega
ali pa nam to onemogoča. Najbližji koraki nas lahko oddaljujejo od zadane
poti. In prav ta nemoč je osrednja Blochova slabost, zaradi katere ta marksizmu
blizki mislec nikdar in nikoli ni docela postal marksist. Marksist ne more biti
sopotnik revolucije, kar je Bloch vendarle bil in ostal. Sprejel je vrsto osnovnih
marksističnih postavk in se v vsej svoji filozofiji prizadeval za čimbolj plodno
in čimbolj totalno razumevanje družbene zavesti v vseh njenih oblikah. Prav
zaradi te svoje blizkosti marksizmu pa nikoli ni prišel in ni mogel priti do
uveljavljanja »vere« in »upanja« kot osnovnih gibal družbenega razvoja.
Kocbek skuša nadalje dokazati, kakšen velik pomen je Bloch pripisoval veri
in predvsem krščanstvu. Bloch je religiozne utopije sprejemal za utopije in
je v zgodovini religije iskal predvsem tiste pojavne oblike, ki so izražale »vzdih
tlačene kreature«, »izraz stvarne bede« in »protest proti stvarni bedi«, da upo-
rabim Marxove formulacije. To je razvidno tudi iz vseh citatov, ki jih navaja
Kocbek v potrdilo svojim tezam. »Nad petdesetkrat navaja biblijo, evangeliste
in preroke stare zaveze, priznava se za njihovega dediča, posebno za Mojze-
sovega potomca«, ponosno ugotavlja Kocbek. Toda v sklopu Principa Upanje
to ne pomeni prav nič — razen tega, da Bloch z žarom umetnika-zbiralca
registrira vse oblike hrepenenja tlačenega človeštva po rešitvi od zla. Mojzes
mu ne predstavlja nič več kot Mignon in biblijo- spremlja kot umetniško pri-
čevanje o koprnenju tlačenega človeštva. Miroslav Krleža je nekoč odgovoril
na vprašanje nekega novinarja, kateri literarni tekst mu je najdražji, da je
to — sveto pismo stare zaveze. In prav tako lahko postavimo upravičeno vpra-
šanje, čemu naj bi mit o Kristusu tretirali drugače od mita o Dionizu ali o
Euddhi. In če Bloch to dela, nima niti Kocbek, niti Friedrich Heer, niti
R. O. Gropp ali kdorkoli drugi znanstveno podprtih razlogov, da bi to proglašal
za vzpon religioznega duha. Ob tem lahko samo ponovim tezo iz svojega prejš-
njega članka, da Kocbekova pohvala Blocha ni nič drugega kot negativna
zrcalna slika Groppove in groppovske kritike in da gresta obe mimo Blocha.
Ko Bloch rešuje pozitivno vsebino religij (in to še daleč ne zgolj krščanstva!),
dela isto, kar je delal že Feuerbach in kar je v osnovi sprejel že Marx. Bog
je, kar človek ni, in človek je, kar bog ni, pravi Feuerbach. Religija je reli-
giozna samoodtujitev človeka in zgodovinska naloga je za Feuerbacha v tem,
da se božanstvo vrne človeku V— da se onstranstvo vrne tostranstvu. Feuerbach
seveda ni našel odgovora na vprašanje, kako naj človek dobi vrnjeno bogastvo
onstranstva. Zato je bil naslednji korak, da se v tostranstvu, v solzni dolini,
najdejo razlogi za to, da se je izoblikoval človeku tuji svet onstranstva. Razlog
za tO' je pokazal Marx. Bloch ni religioznejši od Feuerbacha. Zato je Kocbek
sam naletel v svojem lastnem članku na precejšnje težave, ko je skušal opredeliti
odnos Ernsta Blocha do religije, pri čemer pa je prišel do zanimive ugotovitve, da
nereligiozni Bloch predstavlja največji vzpon religioznega duha. Toda ta umski
vozel naj razpleta on sam.
551 ^
Kocbek tudi ni odgovoril na vprašanje, čemu se je izognil Blochovemu delu
Avicenna in aristotelovska levica, ki je izšlo 1952. Namesto tega pa govori
o vsebini Blochovega neobjavljenega rokopisa o materiji, ki ga pač lahko pozna
le iz Rochhausenove kritike, torej iz druge roke, in sicer roke vzhodnonemškega
avtorja. Tudi tu si Kocbek pomaga s spreminjanjem predznaka, tako da iz
negativne kritike nastane pozitivna. V delu Avicenna und die aristotelische
Linke najdemo naslednja izvajanja o materiji: »Hegel je pomemben po- dialek-
tični metodi, toda Aristotel in njegova levica sta pomembna zaradi svojega
pojma materije. Saj je vendar pri njem bogata gibanja, bogata oblika, ti.sta,
ki se nad kvantitativno osnovo kvalitativno razvija. Kot substrat tega stop-
njevitega razvoja je prav tako tista, ki ,po meri možnosti' vse pogojuje, kot
pred vsem tista, ki ima za vse zasnove — kot ,bitje-v-možnosti', kot ,objektivna
možnost'. To je bogatejši pojem materije kot zgolj mehanski, ta sicer še naprej
ostane na svojem mestu, vendar pod širšimi kvalitetnimi gibanji, spremem-
bami, preobrazbami. In pojem forma pri Aristotelu: če že on sam išče po-
srednika med njo in snovjo v odnosnem pojmu razvoja, pa je v aristotelovski
levici skoraj docela postala imanentni način obstajanja, forma obstajanja
materije same«, (citirano' po Wissen und Hoffen, str. 61). Iz citiranega mesta
je razvidna Blochova materialistična usmerjenost. In prav tako malo, kot drži
Rochhausenova teza, da se je Bloch izneveril materializmu, če pravi: »Materija
jo ravno nasprotje tistega, v čemer človeka ni. V nazaj je njegovo klijoče telo
in vnaprej substrat njegove sreče. Odtod je možno materializiranje človeka,
humaniziranje materije ...« (cit. po E. Blochs Revision des Marxismus, str. 81),
ker to pomeni le, da materije ne moremo pojmovati kot nekaj, kar ne obsega
tudi človeka in da je zgrešen goli »naravoslovni« ali »fizikalni« pojem materije
(in tO' je trdil tudi Lenin v Materializmu in empiriokriticizmu), prav tako malo
drži Kocbekova teza, da je novo Blochovo pojmovanje materije v tem, da je
»posrednik med subjektom in objektom«. Tudi tu je Kocbek tisti, ki govori
jezik Blochovih kritikov.
Na osnovi vsega tega lahko Kocbek zaključi, da »kdor o- Blochu govori, ga mora
poznati in ga ne sme imeti za transcendentno' religioznega mLsleca ali za kri-
stjana, niti ne more njegovemu esejistu podtikati neofitskih namenov«. Tudi
ta umski in moralni vozel lahko pustimO' v razpletanje Kocbeku samemu. Za-
nimivejša je Kocbekova ugotovitev, da se danes odpira nova meja v človeštvu:
»Meja se ne odpira več med ateisti in teisti y smislu črkarske pravovernosti
in dogmatskega iluzionizma, pač pa v smislu ontološke integracije in kontra-
reifikatorske simpatije. Danes so se v človeštvu razvile nove alienacije, ki
presegajo' religiozne, čeprav jih ne ukinjajo. Na obeh straneh, tako v marksizmu
kakor v krščanstvu, delujejo nevarni procesi bitne skleroze in pojemanja
darežljivosti. Ob Blochu čutijo predvsem marksisti alternativo: ali se bo mark-
sizem razvil v resnično totalno, ekstatično in mesijansko resnico vsega človeka
ali pa se bo izrodil v aleksandrijski racionalizem. Ob njem pa čutimO' tudi
kristjani prav takšno, če ne še težje razpotje,« Pi'iznati je treba, da je Kocbek
tu zavzel stališče nepravovornega kristjana, ko govori o religiozni alienaciji
človeka. Obenem s tem pledira za enotno fronto kristjanov in nekristjanov,
za njihovo »ontološko integracijo« na osnovi »kontrareifikatorskih simpatij«.
Toda ta enotna fronta najpoprej nikakor ni tako nova: zadostuje nam pogled
na na.šo revolucijo, kjer se je izvršil npr. razcep med samimi krščanskimi soci-
alisti »ali socialističnimi kristjani« in je levica .šla v OF, desnica pa v Slovensko
zavezo. »Ontološka integracija« se je tu izrazito izvršila ob vodilni vlogi »pra-
vovernih marksistov«. Toda to pač ne pomeni, da je potrebna nekakšna »da-

552
režljivost« v tem smislu, naj se marksizem razširi in spremeni tako, da bo
v njem prostora še za religijo, pa čeprav takšno, kot jo oznanja protestantska
»dialektična teologija«. Totalnost marksizma ni v takem razširjanju, ampak
v tem, da marksizem z dialektično negacijo rešuje pozitivno vsebino vseh po-
prejšnjih filozofij, vse poprejšnje družbene zavesti sploh — in prav tako tudi
vseh sodobnih filozofij in sodobne nemarksistične družbene zavesti sploh. To
velja prav tako za religijo. Kocbekova izvajanja, da mora marksizem po&tati
ekstatičen in mesijanski, da bi bil totalen, in da bo moral nekoč stopiti na
mesto religij, pa spominjajo na izrek tistega Francoza, ki ni mogel razumeti,
da bi ljudje kdaj lahko živeli brez religije in je razumevajoče vprašal ateista:
»Ah, l'athéisme est donc vôtre rćligion?« Fronta se mora torej odpreti med
nepravovernimi kristjani in med pravovernimi kristjani tipa jezuita Bocheñ-
skega, ki je v svojem delu »Sovjetskoruski dialektični materializem« (1950)
zapisal, da je s stališča kr.ščanstva dialektični materializem več kot zmota —■
je greh, ker skuša s prometejskim zagonom doseči tisto, kar lahko dobi le od
boga. To je le eden cd izrazov »nedarežljivosti« pravovernega krščanstva,
kakršni so še papeške enciklike Rerum Novarum, Quadragesimo Anno in zlasti
Divini Redemptoris, pa sklep svetega cficija iz 1949, da se šteje za odpadnike
od telesa matere cerkve vsi tisti, ki sodelujejo v organizacijah, vodenih od
komunistvo. Toda to »nedarežljivost« in pravoverno nepopustljivost so nadaljnji
zgodovinski dogodki začeli na silo krhati in zadnja papeška enciklika Mater
et magistra govori že mnogo obzirneje. Enotna fronta med marksisti in ne-
marksisti se lahko izoblikuje zmeraj, kadar drugi pristanejo na »prometejski
zagon« in prispevajo svoj delež k progresivnemu, socialističnemu spremi-
njanju sveta. Toda v nerazklanem svetu bo religija zgubila svojo posvetno
osnovo; v svetu brez bede ne bo potrebna ne religija, ki opravičuje in sankci-
onira to bedo (pravoverna religija), ne religiozno sektantstvo in nepravoverna
religija, ki je po svoji družbeni funkciji predvsem vzdih tlačene kreature in
protest proti dejanski bedi.
Naj zaključim: Ne more biti resnično ustvarjalnega marksizma brez dialoga,
brez polemike z nemarksističnimi nazori. Ta dialog je za marksizem izredno
ploden, ker mu omogoča, da razvija lastna stališča o nizu problemov, ki jih
je načela nemarksistična misel. Namen tega polemičnega dialoga je lahko
samo' ta, da razvije lastna stališča in da z močjo svojih argumentov prepriča
sogovornika. Nobeno pozitivno odkritje in nobena nova ugotovitev ne more
biti v nasprotju z marksizmom. Z vsakim novim odkritjem se razvija marksizem
sam. Zato med resničnimi marksisti ni in ne more biti odklanjanja dialoga.
Toda predpostavka za tak dialog je volja po objektivnosti — tudi pri so-
govorniku.
553
Uredništvu Sodobnosti
Franc Zadravec
V glosi »Na dan z besedo« (št. 1—2, 1963, 191) me je uredništvo Sodobnosti !
pozvalo, naj odgovorim na nekaj vprašanj, ki sem jih mimogrede zapisal v j
članku Ali marksizem ali idealizem. Uredništvo zanima predvsem troje. Na I
kaj mislim, ko uporabljam pojem »materialistična filozofija«, drugič, ali res I
mislim, da skuša del slovenske inteligence zmanjšati pomen marksizma v naši,;
znanstveni praksi pa tudi v političnih stvareh, in tretjič, kakšno vlogo bi uteg- '
nila imeti v »meglenem ideološkem stanju« revija Naša sodobnost.
Prvič. Glede prvega vprašanja si je uredništvo dovolilo intelektualistično igro, |
ki mu pač ne dela posebne časti, saj jo lahko najbolj pravično in točno po-1
vzamemo z besedo ironija. Neprijetno mi je svoj odgovor metodološko vskla- !
jevati z njegovim načinom vpraševanja oziroma sprenevedanja. Da pa bo stvari
zadoščeno, naj vendarle povem, da nisem mislil na miletske kozmologe Talesa,
Anaksimandra in Anaksimena, ko sem pojem materialistična filozofija uporab-
ljal v članku Ali marksizem ali idealizem. ,j
Drugič. Da del slovenske inteligence zmanjšuje pomen marksistične filozofije, ;
se pravi dialektičnega in zgodovinskega materializma v naši znanstveni praksi, ;
ali pa ga vsaj poskuša zmanjšati, o tem sem prepričan tudi poslej. Nekaj
vzpodbude za tako prepričanje daje tudi član redakcije Naše sodobnosti Dušan '
Pir-jevec v članku Resnica neresničnosti (Naša sodobnost 1962, 1057). Piše j
namreč o »sedanji krizi«, ki jo preživljajo v Sloveniji »vse naše humanistične!
vede«. Odkod in zakaj ta kriza? Je mogoče posledica dejstva, da je marksistična j
materialistična metoda bila v humanističnih vedah v Sloveniji že totalno pre- |
izkušena, pa se je pokazalo, da zanaprej ni več porabna in se je slovenski i
humanistični znanstvenik, ki jo je uporabljal, znašel pred velikim blatom?
Ali pa moramo delni vzrok za to krizo iskati ravno v obratni smeri — da so
nekatere naše humanistične vede premalo razvile in uporabile to metodo in
bi bila »kriza« znatno manjša, če bi jo. Te krize prav gotovo ne povzroča samo
pomanjkanje genijev, tedaj subjektivni faktor, marveč tudi pomanjkljivo upo-:
rahljanje revolucionarnih raziskovalnih metod. Pomen marksistične filozofije
pa skušajo zmanjšati tudi nekatera slovenska filozofska iskanja, tveganja, mo-i
drovanja in posredovanja. Zdi se mi, da bi o te vrste zmanjševanju morali,
spregovoriti predvsem filozofi. Mogoče pa v vsem tem ni nič in zapisujem samo j
donkihotske vizije ... \
Tretjič. Redakciji dolgujem odgovor še na zadnje vprašanje, se pravi na tisto, i
koliko Naša sodobnost sama sodeluje, oziroma je sodelovala pri tem zanimivem ,
ideološkem stanju. Mimo Kocbekove interpretacije Ernsta Blocha, o kateri [
sem opisal svoje pomisleke, se ustavljam še ob dveh člankih oziroma problemih ,
v lanski reviji Naša sodobnost.
554 i
1. v članku Draga Sege Nekaj kritične bilance (str. 956) teče dokaj ostra
polemika proti tako imenovani ideološki in idejni kritiki umetnosti in književ-
nosti. Sega večkrat piše enačaj med ideološko in dogmatsko kritiko. »... po-
dobna dogmatski, t. j. religiozni, moralistični, ideološki in drugi tovrstni kritiki,
kritiki iz izvenestetskih izhodišč . . .« ». .. docela ustrezajo tudi vrednostni kri-
teriji, ki se nanje pretežno opira in ki so izrazito ideološke, t. j. dogmatične
narave...« »Gre potemtakem za kritični postopek, ki pri oceni umetniškega
dela upošteva predvsem njegov idejni substrat, ki razvršča in vrednoti pred-
vsem ideje ... Ni treba posebej opozarjati, da ta postopek ni nov in da ga
je že nekdaj uporabljala vsa dogmatska kritika.« Ob stališču, po katerem je
ideološka in idejna kritika enaka dogmatski kritiki, se sprašujem najpoprej
o tem, ali je idejna kritika neke umetnine sploh še dopustna, če nočeš biti
oklican za popolnega diletanta, ko spregovoriš o umetni-škem delu. In drugič.
Ali kritika načelnega skepticizma, dekadence, narcisovstva in podobnih sub-
jektivističnih pojavov v književnosti škoduje razvoju umetnosti? In dalje. Ali
ideal harmoničnega človeka, ta vsebinski cilj marksistične umetnostne ideologije,
ruši zakone umetnosti in je izrazit izvenumetnostni kriterij? Ce v tem trenutku
mislim vsaj približno dosledno, potem moram po logiki Segove enačbe prišteti
k dogmatski kritiki tudi vse tisto marksistično literarno- in umetnostno kritiko,
ki je po svoji naravi tudi idejna in ideološka, ki pa ji ne moremo- očitati vul-
garno socioloških lastnosti. Na primer Brnčićevo-. Priznati pa moramo, da je
v Brnčićevi kritiki več tiste iskrene ogorčenosti in prizadetosti nad vsem, kar
žali človekov estetski okus in človeško naravo, kakor pa na mnogih starneh
slovenske povojne kritike, tudi tiste, ki je poskušala uveljaviti merila »novejše
estetske kritike«.
2. V članku Dušana Pirjevca Resnica neresničnosti berem, da se nam poleg
raznih političnih oblik in gibanj, ki so povezane z marksizmom, »prikazuje
predvsem kot problem« tudi »marksizem in leninizem, historični in dialektični
materializem«. Ta »problem« se avtorju pod težo nadaljnjih razmišljanj spre-
meni v pojem »kriza«. Po njegovem mnenju so v krizi načelna idejna izhodišča.
Sodbe o krizi načelnih idejnih izhodišč ne more bistveno omiliti tudi aplikacija '
te krize na del slovenske inteligence v formulaciji »... v коИког je ta inteli-
genca nastopila in se borila tudi v imenu marksizma, potem je treba reči, da
je v krizi tudi marksizem oziroma njena interpretacija marksizma, s čimer
se odpira seveda vprašanje odnosa do marksizma sploh«.
Tukaj se nam zastavljata predvsem dve vprašanji. Ali je neka ideologija, se
pravi marksizem v krizi, če ga del inteligence pri nas in drugod pojmuje in
razlaga drugače, kakor to zahteva njegova narava? In drugič. Ce ga del inte-
ligence razlaga napačno-: se odpira s tem samo vprašanje njenega odnosa do
marksizma, ali pa »se odpira vprašanje odnosa do marksizma sploh«? Tudi
glede tega bi si človek želel več jasnosti in tenkočutnejšega ločevanja med
tem, kaj je resničen problem in kriza in kaj samo neresničen.
Vprašanja so očitno ostala odprta. Zdi se mi, da obvezujejo redakcijo Sodob-
nosti, da o njih spregovori, kakor je obljubila. Zelo mi bo ljubo, če me prepriča,
kako se motim. «
555
Relativna >>stvarnost«i
j
Matjaž Kmecl >
Polemični zapiski
Ker je to nekako najlažje, izhajam s čisto osebnih izhodišč. — Doslej sem imel
čast, da so me že z različnih strani opremili z različnimi priimki: ždanovist,
stalinist, pessisovec druge stopnje, politikant, birokrat ipd., Janko Kos pa je
revijo, pri kateri sodelujem, na nekem predavanju zelo določeno označil za
»ziherlovsko-dogmatistično«. Ta izraz se je v svoji nepotvorjeni vsebini, v več
neodstopajočih variantah začuda hitro raznesel tudi po bratskem jugu, kar
sicer kaže na dobre zveze nekaterih slovenskih kulturnikov s tamkajšnjimi
kulturnimi krogi.
Vse te oznake je rodila menda analiza določenega zgodovinskega položaja,
vendar so jim avtorji kmalu namenili širše delovno območje. Z njimi so se
začeli opredeljevati tudi do sprotnih pojavov — ustrezno so v tem primeru
tudi rabljeni. — Zal pa zgodovina, iz katere izhajajo, ni še tako zelo daleč
nazaj, da jim ne bi njihove vsebine nenehno dopolnjevala tudi s svoje strani.
V takšni dvojnosti bi si jih seveda kazalo ogledati.
Relativnost
— Svojčas so ljudi javno ožigosali ali pohvalili z oznako njihovega odnosa oz.
neodnosa do marksizma, danes smo hvalabogu z demokratizacijo toliko naprej,
da jih lahko obatinamo z birokratizmom, stalinizmom, politikantstvom, admi-
nistriranjem etc. — Efekt pa je menda slejkoprej isti, — le etikete se spre-
minjajo. Politiziranju, česar se tako boji T. Kermauner, zlepa ne uidejo, naj
so spremne deklaracije takšne ali drugačne. — Enostaven primer: Današnja
jugoslovanska notranja politika se že lep čas sem neusmiljeno bori proti biro-
kraciji — tako ali drugače. Označiti torej danes nekoga za birokrata, ga pomeni
v takšnih razmerah tudi že politično »denuncirati«, diskreditirati (oznako- upo-
rabljajo Jerovšek, Kermauner itd.); označiti nekoga za liberalista, nadaljevalca
liberalističnih tradicij — vsi vemo, kaj za slovensko zgodovinsko zavest oznaka
predstavlja, oz. kakšne asociacije vzbuja — ga pomeni politično ožigosati (izraz
uporablja Kermauner, Kos itd.); označiti nekoga kratkomalo za denuncianta
(Pirjevec, kot pojem Jerovšek itd.) pa je seveda najlaže ukinjanje »dialoga«. Itd.
Ne da bi na dolgo govoričil, naj ugotovim, da so vse te oznake ob vsebini,
ki jim jo pripisuje »familiarnohumanistična« grupacija, danes žalibog živ-
ljenjski arhaizem in seveda relativizem. — Birokracija, proti kateri so bile
prvotno namenjene, je pač prilagodljiva in si jih je že zdavanj prilastila.
(Dejstvo, da se je proti njej začela boriti še politična oblast, jo je samo pre-
C56
kalilo in zakompliciralo.) — S prisvojenim izrazjem se je začela seveda hitro
po svoji pameti okoriščati. Takoj ko pa je postalo tudi njena last, se je začelo
prazniti oz. pridobivati na popolnoma novih in drugačnih razsežnostih; v zvezi
z državno in gospodarsko administracijo je pa postalo tudi že politična
palica.
S tem, da so se iste etikete ohranjale tudi na drugi strani in v drugih rokah,
so se obenem spremenile v nostalgični petrefakt določenega dela določene gene-
neracije, ki je sicer vse te uime in nadloge občutila ob svojem nastopu, ko
so bile še žive, dovolj jasno in boleče na svoji koži, ki pa jih je začela obenem
glorificirati, mitizirati in preparirati — vse tako kaže — v bolj ali manj večni
princip družbe in življenja.
— To velja za en del omenjenega izrazja. Drugi del je v mnogočem samo
rezultat tako ali drugače duhovitega konstruiranja oz. teznega interpretiranja.
Da lahko z navidez seriozno in »zgodovinsko fundirano« konstrukcijo »doka-
žemo« vsemogoče, naj poskusim pokazati na primeru ustrezne interpretacije
tkim. »kritične«, »neprilagodljive« »generacije«, oz. poskušam »upravičiti« naziv
»familiarni humanisti« (kot pendant »sentimentalnim humanistom«), ki sem
ga »uporabil« zanje.
Familiarni humanisti
Pri tem je treba seveda nekoliko v zgodovino. V oporo nam lahko služijo
sicer nekoliko sentimentalni spomini Janka Kosa na Besedo, — deloma seveda
tudi spomini T. Kermaunerja na lastno otroštvo, uporništvo in študije filozofije.
Danes bolj ali manj vsi poznamo — ker se je o tem že precej pisalo, pa tudi
v zgodovino je že skoraj prišlo — zasluge Besede v boju slovenske kulture
z birokratizmom, v boju za uveljavljanje novih pogledov na umetnost po vojni,
v boju za svobodo umetniške izpovedi. Vsem je že bolj ali manj znano, s
kakšnimi težavami se je zaradi svoje nepopustljivosti borila: pogosto brez
dotacij (administrativni, pa tudi generacijski odpor), kakšni udarci so leteli
nanjo (Janko Kos in Taras Kermauner sta sicer precej tega časa sodelovala z
ne pretirano uporniškimi poročili in kritikami v »dogmatističnem^< Novem svetu
oz. Naši sodobnosti, toda to podobe v glavnem ne menja); končno je znano
tudi to, da je Beseda administrativno končala, kakor je takšen konec storila
tudi njena neposrediia naslednica Revija 57. To je bila prva faza v razvoju
mlade generacije. ■— Že ves ta čas pa so se v rodu porajali ločitveni procesi;
en del se je z določenimi koncesijami zunanjim zahtevam, deloma pa tudi
v zvezi z različnimi družbeno sprostitvenimi procesi ob uresničevanju samo-
upravljanja, umiril in spravil, drugi del je v svojem odporu vztrajal. — V
letih navideznega zatišja, ko ni nobene prave naslednice obeh revij, ni miroval;
v samozaložbi izdata dve pomembni pesniški zbirki Dane Zaje in Veno Täufer,
neodvisno od teh izide prav tako pomembna pesniška zbirka Gregorja Strniše,
nastane Smoletova Antigona. — V svojem vztrajanju doseže končno uspeh
tudi pri y>forumih«. Novo revijo Perspektive prevzame 1. 1960 v založbo
Državna založba Slovenije in ji dodeli za naše revialne razmere rela-
tivno bogate subvencije — tako da se skupina s svojim filozofsko-kritičnim
delom lahko poslej mirne duše in brez posebnih birokratskih oz. administra-
tivnih ovir posveti poglavitni nalogi, ki si jo je zadala: vsesplošni kritiki in
prevetritvi slovenskega stanja.
557
Pri tem je med drugim izhajala s stališča, da na Slovenskem živi in niha
sredi na veliko razširjene prilagodljivosti in konformizma večje število skupin,
»čred«, zadrug, družin, ki jih kaže pač med seboj razlikovati, kljub njihovi
skupni konformistični podstati. Te familije, ki jih vežejo različni skupni inte-
resi in pogledi, je zaradi preglednosti opremila z različnimi bolj ali manj
efektnimi nazivi: sentimentalni humanisti, liberalistični polaščevalci, oblastniki,
pessisGvci različnih stopenj in jakosti ipd.
Zase je skupina prihranila naziv »kritične« oz. y>neprilagodljive« »generacije«.
Toda pri tem je izhajala, kot že rečeno, iz svoje zgodovine. Saj je v tem tre-
nutku že nekaj časa bila le še člen državne institucije, torej tudi formalno
po svoje zavarovana pred zunanjimi posegi. Svoj nekdanji boj z birokracijo
je povišala v mit in ga kot takšnega začela vsiljevati tekoči stvarnosti. —
Da se razumemo: Birokracija, birokratizacija je še vedno problem in bo ostala
problem in nujno zlo, dokler bo obstajala upravna ureditev družbenih insti-
tucij — toda v obliki, kakršno še vedno ohranjajo v svojem predstavnem svetu
in kakršno prikazujejo v svojih teznih interpretacijah familiarni humanisti,
je preteklost.
Pri takšnem, familiarnem, pojmovanju slovenske današnjosti, — pri takšnem
pogledu na svet, ki se familiamim humanistom očitno razkriva v nekakšni
družinski sestavi oz. mozaičnosti in ko vidijo v človeku predvsem pripadnika
določene skupine, črede, družine, — pa v ognju skupnega nastopa, je skupina
seveda morala familiarnost kmalu občutiti tudi kot globljo eksistencialno prvino.
Kako se je ta občutek praktično pokazal navzven, je najlepše razvidno iz
kriterijev, hi jih je ustvarila za svoje vsesplošne (pre)vrednotenje, za svojo
arbitražno politiko in kritiko. Podprti so na eno samo filozofsko shemo, ki naj
predstavlja izhodišče, Arhimedovo točko vsemu. Teza je znana, ne kaže je
ponavljati. Z njo so začeli meriti umetnost, ki se jim v nobenem primeru ni
zdela —■ to lahko rečemo — bogve kako dobra, če v njej niso tako ali drugače
zasledili avtorjevih takšnih ali drugačnih prizadevanj po izpovedovanju filo-
zofsko zaključenega, ostraničenega sveta; seveda ne poljubnega, marveč dolo-
čenega.
Asociacija: Stara bojazen — filozofslioshematična uzurpacija umet-
nosti? Cemu umetnost potem sploh še obstaja, če jo je treba nepre-
stano nečemu podrejati? Zakaj je potemtakem ne nadomestijo admi-
nistracija, filozofija, familiarna ugodja ipd,? — Dobro, razumem, da
se tematska območja v umetnosti izčrpavajo, da se ene tematske sku-
pine pogrezajo v nemirno temno morje (vsaj začasne) pozabe in da se
druge že zdavnaj pozabljene, ali sploh še ne videne, vsak čas dvigajo
v današnjo resničnost — in da igra pri tem lahko tudi filozofija po-
membno vlogo; — ne morem pa razumeti, da je edino primerno,
aktualno, resnično itd. današnje takšno tematsko območje, torej vredno,
da vanj posegajo današnje umetniške kreacije — območje intelektualne
alienacije. Umetnost je širša od filozofskih shem. Vsaj morala bi biti.
Možnosti interpretacije pa postanejo seveda v familiamih rokah zelo različne,
zelo raztegljive in prav tako široke kot ozke. Številne razlage slovenskih so-
dobnih umetnin so to doslej že jasno pokazale. Interpretatorjeva spretnost
lahko izbije na čelo človeka iz familije in popolnoma zavrže družinskega
sovražnika.
Tu pa seveda že preži nevarnost. Takoj ko ima nova familija opraviti s pre-
levitvijo in postopno notranjo prestrukturacijo iz resničnih ustvarjalnih huma-
558 ■ ,
nistov v familiarne (humaniste), jih čas in administrativna družba neusmiljeno
dohitita. Vse početje se sprevrže v enega izmed številnih mitov, ki bolj ali
manj nujno živijo v sleherni družbi. Konstruktivno negator ska vloga preneha:
edini izhod je v izgradnji novega afirmativnega programa, ki mu seveda preti
nenehna nevarnost prilagajanja. ■— Z drugimi besedami: Njeno kritično nega-
torstvo je bilo v bistvu zasnovano na odnosu birokracije oz. administracije do
nje. Dokler je bil ta odnos izključujoč ali vsaj nasproten, je bilo resnično;
takoj ko pa je postal praktično strupen, če ne že celo kaj več, je izgubilo tla
pod nogami. Vsi pojmi in vse oznake so se začeli postopoma, a neusmiljeno
prazniti.
Asociacija: Ne mislim se spuščati v prognoziranje, — resničnost da-
našnjega stanja bo pokazala prihodnost. — Toda pričakujem zamero
da s takšnim pisanjem »ubijam dialog«. Seveda se ob tem zastavlja
vprašanje, kolikokrat so doslej avtorji Perspektiv načeli kakšen »di-
alog«, ne da bi sobesednika že vnaprej ne označili — in to kot pribito
— s takšno ali drugačno peiorativno — tudi politično pobarvano
oznako: birokrat, denunciant, Münchenovec, bileralist ipd., ter ga s
tem že vnaprej handicapirali oz. diskvalificirali?
Naša sodobnost oz. Sodobnost, kot zvest in natančen seizmometer družbenih
tokov in različnih premikov, se je z dvema uvodnima člankoma enega svojih
urednikov Dušana Pirjevca in s svojo novoletno fiziognomijo prijazno pri-
bližala kritičnim pogledom na slovensko stvarnost, kakršne so Perspektive
izoblikovale v kratkem času svojega obstoja. Približevanje te revije, ki so jo
Perspektive na svojih straneh že večkrat nedvoumno označile z različnimi
priimki, bi moralo dati urednikom obeh revij marsikaj misliti. Misliti daje
seveda tudi nam.
Vendar smo se že preveč oddaljili od teme, ki ji skušamo slediti, kajti še vedno
nas prvenstveno zanima, kako je s to »birokracijo« in »politikantstvom«; oboje
mislim v funkciji nasilnega poseganja v umetnost; tako se namreč tudi oba
izraza oz. pojma v diskusiji pretežno uporabljata.
Kdo je birokrat in kdo ima takšna poželenja?
Asociacija ob skrajnem robu: Žalibog je večkrat hudo govoriti o stva-
reh, iki zadevajo npr. politiko, ne da bi človek sam ne posegel vanjo.
— Primer: Dušan Pirjevec je v svoji razpravi Resničnost neresničnosti
(NSodob. 1962, 1062) med drugim »tvegal« tudi tole trditev: »... v
kolikor je ta inteligenca nastopala in se borila v imenu marksizma,
potem je treba reči, da je v krizi tudi marksizem, oziroma njena
interpretacija marksizma...« — Ce bi hotel katerikoli predstavnik
te nesrečne inteligence, ki je sicer dejansko v mnogočem skorumpirana,
a v mnogočem prav tako poštena kot katerikoli drugi kulturnik, ki
se k tej »generaciji« javno ne prišteva, takšno misel zavreči ter pri
tem izčrpati vse skrite ali odprte možnosti (tudi politične, ki se v prvi
vrsti ponujajo), — bi se še kako moral izpostavljati različnim epitetom.
Vsaj po današnjih kriterijih. — Edina možnost, da nas takšna ne-
varnost ne doleti, je praktično samo ta, da se s formulacijo molče
ali naglas strinjamo. Sicer preidemo zdajci hočeš-nočeš med »denun-
ciante«. Formulacija je že sama na sebi vse druge možnosti vnaprej
domala onemogočila, — saj gre za konkretno generacijo in konkretno
559.
interpretacijo marksizma. — Na podobno, čeprav ponavadi ne toliko
odkrito taktiko naletimo pogosto v Perspektivah. Mislim, da ne pre-
tiravam, če vseskupaj označim sicer za tveganje, a prav v tej dvorez-
nosti, za precej netvorno tveganje.
— Ob zgornjih oznakah in pojmih, ki jih reprezentirajo, bi kazalo verjetno
najprej še enkrat znova načenjati vprašanje ustvarjale in družbene avtonom-
nosti umetnosti; dalje vprašanje, kakšen instrumentarij je umetnosti sploh na
razpolago, da lahko z njim posega v družbene mehanizme, jih oblikuje ali
negira; — če namreč določene oblike družbene oz. družabne funkcionalnosti
posegajo v umetnost, mora to gotovo biti posledica določenih razmerij med
njimi. Ipd. Končno pa bi pri vsem tem kazalo seveda poseči tudi v zgodovino.
Kajti nekomu očitati, da si želi nazaj administrativno-birokratskega ukrepanja,
se pravi imeti o tem povsem določeno zgodovinsko- izkustveno predstavo. Ti
ukrepi, dalje, gotovo niso bili metafizično dani, marveč so imeli svoje nosilce,
— vzornike za oznako »birokratski ukinjevavec«. Prav o zadnjih pa se je vse
doslej v publicistiki pisalo zelo megleno, nasplošno; in zanimivo: konkretne
nosilce takšnih družbenih tendenc se skuša odkriti šele naknadno danes —
ponajveč med ljudmi, ki s konkretnimi pojavi, ki služijo- pri tem za izhodišče,
pogosto nimajo nikakršne zveze. Takšno naknadno, delegirano nalaganje krivde
je seveda v nekem smislu demagogija in nemoralnost.
Da ne izgubljam praznih besed, konkreten primer: Ce se npr. Zadravcu danes
v zvezi s Kocbekom pripisujejo administrativno-ukinjevalna poželenja, potem
bi seveda kazalo spričo določenih zgodovinskih aluzij najprej razčleniti vso
stvar, ki se je zgodila s Kocbekom" leta 1952, si ogledati recimo z zgodovinskega
stališča najprej vlogo, v kateri sta se takrat pojavila recimo Josip Vidmar ali
Janko Kos (Zapiski s svinčnikom!), potem vso stvar premisliti in se končno
odločiti, kam pri tem z današnjim Zadravcem. — Danes nekoga »rehabilitirati«,
še ne pomeni kompenzacijsko obsojati sleherno polemiko, kajti »rehabilitacija«
ne more biti v nobenem primeru dajanje koncesij, priznavanje nekakšnih
rabatov v imenu nekega splošnega greha, marveč v poštenem in neobreme-
njenem primeru le priznavanje možnosti odkritega in poštenega razgovora. —
Upam, da nas takšno pojmovanje še ne kliče med birokrate.
Asociacija: Sicer pa je z rehabilitacijami sploh čudna stvar. Danes
odsekamo roko, da bi jo jutri rehabilitirali; ro-ke sicer ne moremo
vrniti, toda olajšamo si vest.
»Pessisovstvo« na Slovenskem v luči zgodovine
Prav toliko relativen se pokaže v zgodovinski luči pojem tkim. »pessisovstva«
(nelep odnos do eksistencialne filozofije). — Lahko bi ob tem načel docela osebno
vprašanje, saj je T. Kermauner v ustreznem članku o pojavu izpeljal iz enega
ali dveh mojih napačno interpretiranih stavkov cel niz samovoljnih zaključkov,
toda bolj me trenutno zanimajo njegovi kriteriji razvrščanja v »pessisovske«
kaste. Ti kriteriji namreč spet na moč pomanjkljivo računajo z relativnostjo
zgodovine in zgodovino nasploh. Zaman sem npr. v razpredelnici iskal, kam
gre Janko Kos, ki bi ga morala slovenska povojna zgodovina po tozadevnih
kriterijih pač nadvse dobro poznati kot enega prvih »pessisovcev«, če ne celo
osno vatel j a tega »gibanja« pri nas.
Nekaj poljubnih citatov iz zgodnjega Kosa to jasno pokaže:
560 J
"Ce more naš pisatelj iz oblikovne zakladnice Zapada marsikaj s pridom upora-
biti, je pa stvar drugačna na vsebinskem področju. Od resničnih umetnikov, ki
v svojih delih oblikujejo konkretno resničnost (Proust, Hemingway, Faulk-
ner in drugi), ni mogoče vsebinskega ničesar prevzeti, razen če jih kopira.š.
Nekaj drugega je pa tista vrsta zapadne literature, ki ne prikazuje konkretnih
ljudi in resničnosti, ampak govori o »človeku« nasploh ter služi v glavnem
razširjanju filozofskih shem in tez, ki jih z literarnimi sredstvi ilustrira.
To je literatura, ki nadomešča umetnost s filozofijo, v resnici pa dekadenco
filozofije meša z dekadenco umetnosti. Ustvarja jo posebna zvrst evropskih
intelektualcev (eksistencialistov in drugih), ki v nji izražajo svojo družbeno
situacijo in interese. Iz te vrste literature je seveda mogoče prevzeti ne samo
obliko, ampak obenem z njo- tudi probleme, vsebine in ideje, ki jih vsebuje«
(Namesto eseja, B 1952—1953, 89, 90).
»Kaj naj o vplivih te vrste rečemo drugega, ko da so s svojo spekulativno
splošnostjo in sumljivimi teznimi problemi, ki jih prinašajo, ne samo družbi,
ampak predvsem umetnosti v škodo? Mislim, da bo naša literatura pred njimi
obvarovana samo pod temle pogojem (in to je edini nasvet, ki ga ji danes
moremo dati): če bedo naši pisatelji pri upodabljanju življenja izhajali iz
tistega, kar lahko o resničnosti osebno in neposredno doživijo, kar v nji kon-
kretno, individualno in čutno otipljivo, ne pa iz splošnih miselnih predstav
in shem, ki jih o življenju utegnejo imeti in o njem konvencionalno prevzeti.«
»Nasploh pa mislim, da ni umetnikova naloga, razkladati ideje in opisovati
miselne predstave. Umetnik mora videti in doživljati resničnost v njenih čutno
konkretnih oblikah in iz njih ustvarjati žive in plastične človeške like, živ-
ljenjske usode in podobno. To se mi zdi za umetnika specifično in v umet-
nosti glavno in če se ne motim, je ravno ta stvar pred vsemi dnagimi po-
trebna naši literaturi, ki jo- je aktivistična miselna shematika že zamorila
in ji zdaj grozi nova.
Naš aktivist je pod vplivom psevdosocialističnih shem najprej domislil mi-
selno predstavo o življenju in jo- nato ponazoril. Prav tako domisli eksisten-
cialist najprej miselno pred.stavo in shemo o eksistencialističnem človeku in
problemih njegove eksistence, nato pa jo z literarnimi sredstvi ilustrira.«
(o. C. 90) Ipd.
Nisem želel Kosa »kompromitirati« s tem navajanjem; želel sem le na kon-
kretnem primeru opozoriti Tarasa Kermaunerja, da v svojih razpredelnicah
in pri svojem razdeljevanju naslovov kljub navidezni zgodovinski izčrpnosti
ni dosleden. Sploh pa je tudi »pessisovstvo« zgodovinsko zelo relativna za-
deva, še posebej, kar se tiče učinkovitosti. Nevarno je takrat, ko lahko v nje-
govem imenu izvajamo politične ali drugačne represalije; za to pa je bilo svoj-
čas na vsak način več možnosti, kakor danes.
Zaključek
Ne vem sicer čisto natančno, kam in v kakšen smisel vsa ta debata in pole-
mika slovenske kulturni.ške inteligence o slovenski kulturniški inteligenci
pelje, ker ne verjamem stoodstotno v filozofski mesijanizem. Bolj bi verjel
v konkretno akcijo. Rusov vzklik: organizacija! bi lahko bil izhodišče v to
smer. Toda prej bi moral pojasniti neko osnovno pomanjkljivost v obrazlo-
žitvi. — Ob zastavljeni antitezi tržišče — organizacija ne moremo namreč
mimo dejstva, da je sleherna organizacija v nekem smislu podvržena dolo-
čenim tržnim razmerjem in da je, obratno, sleherno tržišče navsezadnje tudi
3C
561
svojevrstna organizacija. Cerkev je resda zgrajena na principu organizacije,
a v določenem smislu tudi na principu bolj tržnega značaja. Ce izpodbijemo
cerkvi gospodarsko dejavnost, ki je evidentna in s katero se materialno ohra-
nja, je ne bo ohranila gola organizacija, marveč vera in entuziazem (prim.
Kocbeka v Sodobnosti 1—2). In kaj je navsezadnje vera — če gremo v skrajnost
— spet drugega kot izmenjava na duhovni ravni? Lahko na visoki duhovni,
lahko pa tudi na najprimitivnejši stopnji, ko se že približuje blagovni izme-
njavi, seveda v fiktivnem smislu (primenjati si z odpovedjo večno življenje).
Kje je tu sploh izhodišče? Trg je le zgodovinska oblika večnih menjalnih pro-
cesov in je v tem smislu podvržen istemu osnovnemu mehanizmu, kakor kateri-
koli drugi tovrstni pojav.
Ce pa že ne najdem ravno jasnega odgovora na tako absolutno zastavljeno
vprašanje, potem moram priznati, da je debata na malo relativnejšem nivoju
vendarle odkrila niz zanimivih pojavov iz življenja sodobne slovenske inteli-
gence. Žal pa se moram ob nekaterih diskutantskih metodah na tem nivoju
vprašati: Ali ne prehaja slovenska intelektualna kultura počasi in neopazno iz
ene shematske skrajnosti v drugo? Ali gre za izmenjavo ali za sožitje mitov?
Eno pri tem je seveda marksistična ali kakršnakoli že tvorna misel, drugo
določeni obrazci, ki si jih je prakticistična vsakdanjost z določenimi »Markso-
vimi« ali kakšnimi drugimi izrezki priredila za stensko okrasje.
In končno vprašanje, ki se tiče samo takšnih ali drugačnih interpretacij mark-
sizma: Ali more oziroma mora biti marksist samo dogmatik ali tudi še kaj
drugega, pa čeprav ne kliče vsak trenutek na pomoč Heideggerja ali Merleau-
Pontyja? — Ne postavljam kot trditev, postavljam kot vprašanje: Od kod
in kako Marxa dopolnjevati, njegovo misel ustvarjalno oživljati?
Asociacija: Ob preprosti notici v Delu, da so v prvih dveh ali treh
dneh lanskega decembra, ko je pritisnil mraz, v ljubljanski Modni hiši
prodali več kot ducat krznenih plaščev po 160 000 do 200 000 din, se
potem zastavljajo dodatna vprašanja; s čisto praktičnih izhodišč, ki
pa vendarle zadevajo — spričo našega povprečnega standarda katero-
koli marksistično pa tudi bolj meščansko poštenje, ki želi biti druž-
beno progresivno in resnično.
Zaradi takšnih in podobnih vprašanj sem tudi zapisal teh nekaj sicer živahnih
zapiskov. Iz želje po svobodni ustvarjalni diskusiji, ki ne bo obremenjena z
nikakršnimi predsodki, kompleksi in podtikanji. Ki se ne bo tolkla za golo
intelektualno superiornost in ne bo zaključena na goli filozofsko-sociološki
nivo, kamor sicer vztrajno, superiorno in obenem očitajoče vabijo filozofske
sirene. — Danes je docela nesmiselno govoriti o nesmislu, ki ga kaže občan
za umetnost in po drugi strani forsirati gole intelektualne filozofske dileme
ter jih istočasno povzdigovati v edino resničnost današnjega dne, današnje
umetnosti. Resničnost je vendar veliko bolj mnogoobrazna, kot pa se slučajno
kaže temu ali onemu intelektualcu, ki je imel to srečo (in še kaj povrhu), da
je že nekajkrat dobil štipendijo za študij v Parizu. — Saj navsezadnje lahko
korespondiramo na različnih nivojih. Zakaj komurkoli karkoli vsiljevati, pa
čeprav samo izrazno sredstvo? Ce ne bomo življenjski in z resničnostjo skre-
gani, nas bo življenje samo izključilo iz igre. Kdor je birokrat in pri vrelcu,
si bo lahko pomagal za nekaj časa sicer tudi na drugačen način, da bi se
obdržal. Vendar samo na videz. Življenje je nepodkupljivo, na površju bo
plavala samo njegova ekstencialna iluzija, v resnici bo že zdavnaj na dnu.
Zaključna asociacija: In njegove knjige npr. bodo čez nekaj let pro-
dajali za Novo leto po pet kovačev.
562 ,
Eksperiment s TV kritiko
Janez Pirnat
»Rada bi vedela, kaj je neskončno?«
»To je čas, ki bi ga porabil, da bi Vam
to razložil, gospa.«
(Einstein)
Predmet tega sestavka je kritična glosa D. Kraigherjeve z naslovom »Ekspe-
riment z Bachom«, objavljena v Naših razgledih 9. februarja. Glosa je obrav-
navala televizijsko oddajo- skladb J. S. Bacha (Toccate in Fuge v d-molu ter
Chaconne v d-molu), ki jih je igral pianist Freddy Došek. Oddajo so pripravili:
F. Došek, M. Kragelj, M. Kumar, J. Pirnat in M. Sevnikova.
TV glosa Dragane Kraigher ni bila kritična. Vse naglavne grehe, ki jih je
odkrila v oddaji, je pripisala režiserju Mirču Kraglju, ki v tem primeru ni
bil omenjen niti zapisan kot režiser, ampak kot soavtor oddaje. Oddajo smo si
zamislili kot poskus televizijske ponazoritve skladb J. S. Bacha. Ta poskus
ni imel namena, da bi glasbo umetniško poglobil ali razširil, ampak da bi se
ji likovno pcdreddl. Ce izvzamemo tehnične značilnosti, je televizija vizualno-
in slušno komunikacijsko sredstvo. Tudi če samo prenaša koncert, ga prika-
zuje vizualno, likovno. Druge možnosti zaenkrat ni, dokler ne dobimo barvne
televizije, in barva bo vizualno' plat samo poudarila.
Televizijska realizacija je izhajala iz pianistcve razčlenitve skladb in skupne
hipoteze, da bi glasbo povezali z likovnimi elementi gotike. Razumljivo je, da
nihče od avtorjev oddaje ni mislil in ne misli, da je tO' edina možnost. Ce ibi
lahko preverili in se prepričali, da so oddajo vsi občutili na enak ali podoben
način kot D. Kraigherjeva, potem poskus ni uspel. Tudi v tem primeru pa bi
predstavljal potrebno izkušnjo, da ne bi več poskušali v tej smeri. Dotlej pa
govore sorodne izkušnje s področja likovne vzgoje, ki jih ima komisija za
likovno vzgojo pri Svetu Svobod in prosvetnih društev LRS, da so taki po-
skusi uspešni in potrebni. Literatura, glasba in likovna umetnost se med seboj
dopolnjujejo ter pojasnjujejo in vzgojni učinek se razširi.
Oddaja je izkoristila štiri stilizirane gotske elemente. Razen klavirja sta bila
uporaljena dva plastična elementa: snop gotskih reber in gotska plastika.
Druga dva, rozeta in gotsko okno' sta bila izkoriščena kot svetlobna efekta,
ki sta se pojavljala na horizontu in na tleh pred klavirjem. Vse ostale optične
sprernembe je ustvarila razsvetljava. Ta je izkoriščala možnosti prostora, ki
so ga ustvarjali snopi gotskih reber, postavljeni v dve vrsti, po šest na vsaki
strani. Po razčlenitvi glasbe je imela oddaja v 25 minutah — 53 kadrov. Tako
število slikovnih sprememb lahko moti poslušanje. Zato so posamezne kadre -
30*
563
v oddaji nadomestile svetlobne spremembe pri nespremenjeni sliki. Takih spre-
memb, ki so blažje, je bilo 18.
Pet kadrov uvodne Toccate (približno 3 minute) je slikovno predstavilo pianista.
Ob začetnem taktu Fuge se je kamera odmaknila v prostor. S slikovnimi
in svetlobnimi menjavami je bil v približno 7 minutah ponazorjen prostor,
v katerem je pianist igral. Motiv te skladbe je bila rozeta, zaključna slika
Fuge pa celotni posnetek prostora (total). Odtemnjena slika začetne teme Cha-
conne v d-molu je bila ista kot zaključna slika Fuge. V razmakih med snopi
gotskih reber je bilo postavljenih osem gotskih plastik, osem plesalk, ki so
bile oblečene po predlogu plastike s pročelja katedrale v Strasbourgu. Motiv
te skladbe je bilo gotsko okno. V približno- 7 minutah in pol nas je slika po-
novno uvedla v spremenjeni prostor. Ves ta čas so bile plesalke kot drapirani
kipi — nepremične. Osrednji del Chaconne je koral. V tem delu so plastike
»oživele«, stopile so s svojih podstavkov. Zadržane, simetrične plesne figure so se
končale po štirih minutah, kolikor traja koral, v izhodišču. V zaključnem 4 in pol
minutnem delu skladbe je prešla kamera iz prostora nazaj k pianistu. Zaključni
takti glasbe so uvedli začetno sliko oddaje. Misel oddaje je bila: umetnikova
glasba vzbuja v nas podobe, ki zaživijo, medtem ko glasbo doživljamo, in zamro,
ko glasba izzveni. Misel je prastara, načinov realizacije pa mnogo. Te podatke
sem zapisal za tiste, ki oddaje niso videli, pa slede razvoju televizije in pole-
miki o televizijski kritiki, ki je zadnji čas aktualna.
Dragana Kraigherjeva je ob gledanju te oddaje čutila nekaj podobnega kot pri
poslušanju moderne popevke, ki neprijetno spominja na Beethovnovo »Eliso«,
oziroma pri poslušanju zabavne glasbene priredbe Cajkovskega klavirskega
koncerta v b-molu. Čutila je torej, da je oddaja sprofanirala glasbo J. S. Bacha.
Njen občutek so potrdili nekateri pozitivni zgodovinski podatki, ki jih je spre-
jela za kritična izhodišča. Odtod njene postavke:
a) Življenje J. S. Bacha se je »začelo in končalo v glasbeno izredno razgi-
banem, živem in polnem obdobju — baroku. — Res ni tako težko uvrstiti
kakega skladatelja v obdobje, kamor spada, da se laže vživimo v njegove
skladbe.« Gotski okvir televizijske oddaje je bil po njenem mnenju zato
neprimeren in je napačno prikazal ter razbil vzdušje J. S. Bacha.
Pri študiju splošne sociologije umetnosti sem dobil najosnovnejše znanje glas-
bene zgodovine iz ustreznih priročnikov. Odtod sem se poučil, da veljata tudi
na področju razvoja glasbene umetnosti — zgodovinska nepretrganost in odnos
protislovnosti. Tako je npr. XVI. stoletje do viška razvilo prizadevanja prejš-
njih stoletij na področju vokalne polifonije, hkrati pa je prvič omogočilo in-
strumentalni glasbi samostojnost in svobodo izraza, ki je doslej ta veja ni
poznala. Opera, ki je bila renesančni pojav, je kmalu postala nosilka baročnih
značilnosti. Prevladovanje monodije nad polifonijo in opera sta dajala baroku
osnovni ton. Kljub temu pa polifonija kot izrazno sredstvo ni popolnoma iz-
umrla. Živela je dalje v zborovskih in instrumentalnih odlomkih tudi v ba-
ročni operi, predvsem pa v duhovni glasbi. V zadnjih desetletjih baroka je
zaživela polifonija z novo silo v baročnih instrumentalnih oblikah in postala,
z delom Händla in Bacha, vrh tega glasbenega razdobja. In prav J. S. Bach
je bil v prvi vrsti polifonik. Zdi se, da je gotski okvir televizijske oddaje
v manjši meri sprofaniral glasbeno vrednost del J. S. Bacha, kot si je to naivno
predstavljala D. Kraigher. Poglejmo, kaj pravi A. Hauser o stilni spremembi
od poznega baroka k romantiki: »Ostro generacijsko nasprotje med Johannom
Sebastianom Bachom in njegovimi neposrednimi nasledniki, zlasti nepietetni

564
način, kako se mlada generacija norčuje iz njegove zastarele fugirane oblike,
kaže ne le stilno spremembo patetičnega in konvencionalnega poznega baroka
v iskreno in preprosto zgodnjo romantiko, temveč tudi prehod iz še bistveno
srednjeveškega, seštevalnega kompozicijskega načina, ki so ga druge umet-
nosti premagale že med renesanso, k čustveno enotni, osredotočeni in drama-
tično se razvijajoči obliki. Ne le da je bil Bach osebno konservativen umetnik,
marveč se vsa glasba njegovega časa zdi zaostala v primeri z ravnijo drugih
umetnosti. Ze neposredni Bachovi nasledniki so po pravici govorili, da je
mojstrov slog »sholastičen«, kajti naj bo ta slog še tako globoko občuten
in večkrat prav zaradi svoje čustvene globine pretresljiv, zastopnikom nove
subjektivistične smeri so se toga, svečana oblika, učenjaška, pedantična kon-
trapunkcija in ves brezosebno konvencionalni izrazni način bachovskih kom-
pozicij morali zdeti zastareli, če so jih merili s svojim pojmovanjem prepro-
stosti, neposrednosti in iskrenosti.« (Socialna zgodovina umetnosti in lite-
rature II., str. 77).
Širši vidik zgodovine umetnosti (tudi glasbene) ne more upoštevati le histori-
cizma posameznih pojavov in dejstev, ampak mora slediti tudi stilnim zna-
čilnostim, ki so se v razvoju spet in spet pojavljale z novimi pomeni in na
drugih stopnjah. J. S. Bacha res ni tako težko uvrstiti kot kakega skladatelja
v obdobje, v katero spada. To delo zato prepustimo d. Kraigherjevi. Težave
pa ostanejo, ker J. S. Bach ni kak skladatelj, ampak precej izjemen umetnik,
ki sodi v vrhove zahodnoevropske umetnosti. o njegovih in o delih njemu
podobnih osebnosti govore ljudje, da so »neskončno« lepa. Ta neopredeljivi
pridevnik pove o glasbi J. S. Bacha vsaj to, da jo je pojmovno težko izčrpati.
Odtod verjetno izvirajo vedno nove pobude za nove razlage:
b) »In skladatelj J. S. Bach, kapelnik, organist in kantor, eden največjih glas-
benikov, ki je to obdobje nekako zaključeval, je pisal večinoma — posvetno
glasbo«. Se po tem, kako Dragana Kraigher pojmuje J. S. Bacha, kaj laže
vživimo v njegove skladbe? Njen prispevek k razumevanju Bachovega umet-
niškega pomena je morda točen. Ne vem. Nisem štel. Ce je tako, ga morem
samo dopolniti z nekaterimi podatki. Strokovnjaki pišejo, da zavzemajo med
mojstrovimi vokalnimi deli posebno mesto cerkvene kantate. Napisal jih je
baje okoli 300. Razen teh je napisal tudi 20 posvetnih, za katere pravijo, da
po pomembnosti zaostajajo za prvimi. Na področju duhovne vokalne glasbe
so predvsem znani Bachovi pasijoni, maša v h-molu, oratoriji in moteti. Po
Andreisu povzemam, da predstavlja »med temi gigantskimi deli morda naj-
močnejši odraz Bachovega genija Matejev pasijon.« In dalje: »Bach je v prvi
vrsti filozof in lirik. Njegove globoke, resne misli se ukvarjajo z vprašanji
človekovega življenja in trpljenja, smrti in samoodrekanja, vere in upanja v
zmago. Včasih udari iz njega borbenost, ki močno odmeva iz grl njegovih
zborov. Celoten krog Bachovih misli je prežet s trdno etiko in moralo, ki
včasih dobi herojske poteze.« (Historija muzike I., str. 322). Ce te oznake
ustrezajo pomenu Bachove umetnosti, potem lahko opozorimo na zanimivo
nasprotje med težnjami njegove glasbe in težnjami, ki jih je imela v isti dobi
likovna umetnost. Ne glede na cerkveno tematiko se je obračalo slikarstvo
in kiparstvo navzven k človeku v enaki meri, kot se je Bachova glasba obra-
čala navznoter. Senzualizem, čutna ekstatika in razgibana dramatična gesta
zrelega baroka so prehajali v dvorski umetnosti v slikovito galantnost, v lju-
beznive igre, v katerih je bilo dovolj dvornih formalnosti, malo pa trdne
etike in morale. Podobni pojavi, katerih ozadja so danes že dokaj pojasnjena, "
nas le opozarjajo k povečani previdnosti pri poskusih grobih analogij med
565 .
posameznimi vejami umetnosti, ki so bile sicer sodobnice. Odtod že navedena
misel A. Hauser j a, da se zdi glasba Bachovega časa zaostala v primeri z rav-
nijo drugih umetnosti. Zdi se, da bi dobili precej dvomljive rezultate, če bi
skušali aplicirati strukturo poznobaročne arhitekture na Bachove polifone
kompozicije. Če pa kdo misli, da se pomen Bachove umetnosti določa na
ravni vprašanja, ali je glasbenik pisal pretežno posvetno ali pretežno cer-
kveno glasbo in da jo danes doživljamo glede na to nasprotje, je neskončno
škoda časa, ki bi ga porabili, da bi ga odvrnili od te »misli«. Kdor to misel
ima, pa čeprav samo na področju resne glasbe in v svojem krogu poslušalcev,
naj jo kar prodaja. Sla bo v denar, saj je dovolj poceni:
c) »Navsezadnje gre za to, da je dekoracija funkcionalna in poudari ter za-
ključuje vzdušje, ne pa da ga razbija ali napačno prikazuje« — pravi Dragana
Kraigher. Ker je bil njen poskus kritike najbrž dobronameren, bi jo opomnil,
da dekoracija njene TV glose ni poudarila kritičnega vzdušja niti ga zaklju-
čila. Kolikor mi je znano, se je to pot prvič predstavila kot kritik televizijskih
oddaj s področja resne glasbe, čeprav je doslej videla — kot pravi sama —
že nekaj takih prav imenitnih oddaj. Njena stvar je, če teh oddaj kot kritik
doslej ni poudarila in s tem zaključila njih vzdušja. Tu me zanima le način,
kako je razbila in napačno prikazala vzdušje prve oddaje, o kateri je spre-
govorila. Nune, cerkvene ladje, samostanski hodniki, čustva ob strogi popol-
nosti čiste gotike, svečanost, odmaknjenost in nezemeljskost, skratka vsa de-
koracija glose zaključuje vzdušje, v katerem se nahajajo neprečiščeni pojmi
D. Kraigher o razmerju religije in umetnosti. iVIarksistično pojmovanje reli-
gije je bilo utemeljeno pred dobršnimi slo leti in izhaja iz prepričanja, da je
religija prav priznanje človeka po posredniku. (Kristus je posrednik, ki ga
obtežuje človek z vso svojo božanskostjo). Gre za to, da človek v določenih
zgodovinskih situacijah ni mogel uresničiti neposredno svoje dejanske člo-
večnosti v konkretni praksi. Zato jo je projiciral izven samega sebe in izven
svojega prirodnega okolja. Posrednika sicer ni moglo biti, toda ustvarila ga
je človekova potreba po realizacijah lastne človečnosti. Ta potreba je bila
vedno močnejša od stvarnosti in v tem smislu ni imela konca. Neskončnost
človeškega je vedno dobilo v konkretnih zgodovinskih situacijah določeno
končno podobo. Te podobe nam veliko povedo o konkretnem človeku, o njegovi
dobi, malo, oziroma nič, pa o neskončnem na sploh. Različna verovanja, ki
jih poznamo, so si v tem podobna in umetnost je z njimi povezana toliko,
kolikor je sama neskončno človeška.
To, kar se je Dragani Kraigherjevi v oddaji prikazovalo kot stroga popolnost
čiste gotike: svečano, odmaknjeno, skoraj ne zemeljsko, so bile estetske vred-
note določenih gotskih oblik. Dejstvo, da je ogorčeno reagirala nanje, kaže,
da zanje nima smisla. Ce pa je res narobe in je njeno likovno dojemanje raz-
vito, potem je bila oddaja likovno (vizualno) premalo pripravljena. Toda ne,
Dragana Kraigherjeva je uvodoma zamerila oddaji, da je bila preveč priprav-
ljena, očitala ji je okolje, ki je bilo »pripravljeno^^ v negativnem pomenu,
ker je sugeriralo čisto določene občutke in ustvarjalo »primerno« vzdušje.
Za Dragano Kraigher je bil negativni pomen gotskih oblik religiozen, ker
v njih ni mogla videti človeškega pomena. Z estetske ravni je zdrsnila na
religiozno, ker je njeno likovno dojemanje premalo trdno, da bi se lahko
upiralo njenim ideološkim predsodkom. Zato je začutila potrebo, da je »reha-
bilitirala« J. S. Bacha kot pretežno posvetnega glasbenika,
d) Dragani Kraigher pa ne smem biti krivičen do take mere, da ji ne bi pri-
sodil določenega smisla za religiozno. Tudi ona ima ta občutek. Afirmirala
566
ga je na koncu svoje glose s predlogom, da bi vzdušje glasbe J. S. Bacha po-
vezali s »šumenjem gozda«. Epski karakter Bachove glasbe bi s tem dobil
morebiti večji poudarek ... Ne trdim, da vzdušje oddaje ne bi bilo mogoče
bolj pristno, če bi ga povezali s »šumenjem gozda«, čeprav nam D. K. ni
povedala, na kakšen način naj bi ga povezali. Opozoriti hočem le, da se zanjo
povezuje lepota glasbe J. S. Bacha z nečim, kar je neskončno prirodno. Idejno
zaledje njenega občutka za lepoto je panteizem, verovanje liberalističnega
meščanstva, ki je današnjemu času sicer najbliže, a kot verovanje sorodno
ostalim verovanjem. Vere v prirodo ne bom očital nikomur. Nasprotno. Pre-
pričan sem, da občuti prirodo sodobni prebivalec, ki je vklenjen v železo-
betonske avtomatizme mestnega življenja, kot nekaj neskončno lepega in
sproščujočega. Razmah današnjega turizma me v tem potrjuje. Vseeno pa
m.enim, da ta »vera« ni tako trdna, da bi bila sposobna spreminjati današnjo
stvarnost in probleme, ki se pred nas postavljajo. Postala je predmet komer-
cialnega življenja, iz katerega je izključen moralni prostor.
Potreba po skupnem moralnem prostoru je racionalna. Vsak ima priložnost,
da jo v praksi realizira, če jo občuti in če pozna svoje delo. Ce kdo čuti pro-
stor, o katerem se govori, kot šumenje neznanega gozda ponoči, potem sliši,
da šumi, ne ve pa, kaj šumi, ker ne pozna dreves. Z »ideološkim« predsodkom
si posameznik neskončno težko nadomesti primanjkljaje v občutkih in v zavesti.
V tem smislu se kaže vprašanje skupnega moralnega prostora kot poklicno
vprašanje posameznika.
Ps: Pfičujoči sestavek je glede na TV gloso Dragane Kraigher predimenzi-
oniran. Tega sem se zavedal in dolžan sem pojasniti, zakaj sem ga kljub temu
predimenzioniral. Vem, da dnevniška kritika ne more biti razprava, prepričan
pa sem, da dnevniški zapis izraža implicitno vsa temeljna izhodišča, postavke,
trditve in domneve, ki so lahko razvite ali nerazvite. V obeh oblikah so bolj
ali manj trdne, v obeh primerih so dostopne presoji. Aktualna je zahteva
po trdnosti, razvidnosti in temeljitosti izhodišč. Zahteva ne zadeva nasprotja
med kritičnim zapisom ali razpravo, med gloso ali esejem, zadeva pa na-
sprotje med trdnim in manj trdnim temeljem, med strokovnim in manj stro-
kovnim pristopom k predmetu obravnave. V tem smislu je zahteva upravičena.
Odtod nujnost, da se sporna kritika obravnava bolj pozorno, kot to na prvi
pogled zasluži.
567
Ocene in poročila
PEŠČENI GRAD V ZAMISLI
IN IZVEDBI BOŠTJANA HLADNIKA
Letos januarja smo videli premiero dru-
gega celovečernega igranega filma reži-
serja in scenarista Boštjana Hladnika. Pe-
ščeni grad je, kakor dve leti poprej Ples
v dežju in avtorjev debut v areni (1957) s
kratkometražnikoma Fantastična balada in
Življenje ni greh, razburil duhove — za
in proti. Ce nas je avtorjev nastop pred
petimi leti prepričal, da je dobila jugoslo-
vanska kinematografija izrazito filmsko
govorečega in talentiranega ustvarjalca,
nas jc s Plesom v dežju postavil na dokaj
dvomljivo stališče. Eni so mu verjeli in
njegov film celo uvrstili na drugo mesto
med desetimi najboljšimi jugoslovanskimi
filmi', takoj za Bulajičevim Vlakom brez
voznega reda in mu na puljskem festivalu
podelili celo »zlato pero« in posebno pri-
znanje, drugi so podvomili v njegovo
ustvarjalno moč, vendar pa so še vedno
čakali, nekateri so zavzeli popolnoma
odklonilno stališče. Publika ga v glavnem
ni razumela, med projekcijo se je dolgo-
časila, še pred koncem zapuščala dvorano,
nekateri izmed njih, bolj dovzetni za lepo
fotografijo, so uživali v le-tej, itd. Sicer
pa, to je bil prvenec, tako rekoč prvi res-
nejši korak, ti pa niso nikoli najbolj si-
gurni, so tvegano dejanje, vendar to je
šola za življenje — shoditi je le treba.
Sedaj, ko smo si ogledali njegov drugi
film, imamo širšo podlago, s katero bomo
lahko napravili tehtnejšo sodbo. Za tiste
pa, ki so čakali njegov nadaljnji razvoj,
je to lepa priložnost, da se osvobode kom-
pleksa »prvih korakov« in pač skušajo
dojeti resnico o filmskem jazu Boštjana
Hladnika.
Boštjan Hladnik — scenarist
Videz je, da se je scenarist potrudil z naj-
boljšimi močmi ustvariti zgodbo, ki nas bo
prepričala in čustveno prizadela, ki nas bo
še spomnila na grozotne posledice druge
svetovne vojne, obenem pa postavila v so-
dobni svet, v življenje, ki ga danes živimo.
Poglejmo, kako je v svojem hotenju uspel.
Vsebino filma gradi na treh likih: dekle
(Milena Dravič), rojeno v koncentracij-
skem taborišču, s težkimi duševnimi mot-
njami (navali strahu pred preganjanjem),
ki si pribori prostost iz norišnice in hre-
peni po svetlobi, soncu, svobodi in varnem
zavetju v svojem »gradu«. Ali (Ali Raner)
naveličan nje (Spela Rozin), moralno uni-
čen, ker je padel na izpitu (!), sit sveta,
vsega ... Smoki (Ljubiša Samardžič), štu-
dent kemije, do grla sit formul. (K vragu
formule, preparati, surogati... Saj bom še
jaz postal formula)-.
Kozmopolitizmu, ki so mu ga očitali ob
prvem filmu, se je hotel verjetno v Pešče-
nem gradu izogniti, obenem pa podati ja-
sen družbeno kritičen uvod. (Da ne bo dvo-
ma, za katero družbo gre). Pa poglejmo,
kako nas vpelje v svoj svet scenarist Hlad-
nik. Navajam nekaj izvlečkov iz dialogov
(monologov), kakor si sledijo v prvih ka-
drih filma, z Alijem: Kmalu bomo imeli še
na čevljih koleščke .. . Človeka ni več ...
Ena bombica in bomo fuč... (Ali na strehi
palače Na-ma, pogled na križišče pred
pošto). .. Konec vsega, konec, samota .. .
Laž, mikser, da mikser, sranje, veličastno
sranje, smrt. Ha, Ha ... (Prizor na strehi
Konzorcija, Ali in Spela) .. . Misliš, da se
bo vse ustavilo, če si ti cepnil na izpitu
(Spela Aliju)... Svinjarija, vse skupaj ne-
smisel ... (Pod reklamnim napisom Đuro
Đaković na strehi Konzorcija).. . Stan-
dard, tehnizacija, civilizacija, matematika,
atomi', kapitalizem, socializem, avtomobili-
zem, drek ... (Pod spačkom, na poti proti
morju)... itd. Kako globoke, bogate in
sočne domače besede! Ali sploh še kdo
dvomi, zakaj vse tisto, kar se potem v
filmu dogaja? Dovolite mi to predrznost
— ne verjamem, sicer pa tudi ne morem
verjeti. Vse kaže, da je tudi Hladnik spre-
' Anketa Mladosti (vodi Slobodan Novaković,
za Slovenijo Toni Tršar).
' V kurzivi pisani teksti so dialogi (monologi)
iz filma, zapisani med projekcijo. Delne netoč-
nosti so možne.
568
videl cenenost in frazerstvo teh besed in
jih nato več ali manj opustil. Privrejo na
dan na primer še takrat, ko utemelji Smo-
kijevo krajo iz nemškega avtomobila kot
»malo, historično zakasnelo transakcijo«.
Nekako tako izgleda svet, iz katerega iz-
hajajo naši junaki, svet, ki se jim je zag-
nusil, svet, ki so se ga nažrli do sitega.
Alijev spaček je bil dovolj velik, da je
sprejel še avtostoparja Smokija in pri-
jetno, senzibilno, malce vihravo ter od
časa do časa čudaško plavolaso deklico.
Od tu naprej je zgodba dokaj preprosta.
Potovanje jih združi. Cilj: »Nekam, kjer
je najlepše, kjer je sonce, voda, nekam,
kjer je svetlo« (Deklica). Med fantoma se
vname tiha borba za ljubezen in simpa-
tije deklice, ki na koncu privre do odkri-
tega spopada. Ona vzljubi enega: »O, fanta,
ko bi vidva vedela, kako sem se zaljubila
v enega izmed vaju ... Sicer ne smem po-
vedati v koga, ker bi- vse pokvarila«. Pot-
niki dosežejo cilj. Deklica zida iz peska
tolikanj željeni »grad« in komaj ga do-
konča, ga v napadu strahu podere. Raz-
blinijo se sanje, želje, uteha. Beg proti
visokim pečinam se konča s smrtjo v
morju. Zaslišimo še zaglušujoč krik: Ali!
In sedaj nam scenarist zopet na pladnju
ponudi obrazložitev. Gre za pojasnjevanje
lika deklice. Od zdrarvnika, ki je zdravil
dekle, izvemo, da je ušla iz norišnice, da
je bila rojena v koncentracijskem tabori-
šču ter še nekaj obsodb teh taborišč . . .
Hladno, odbijajoče, diagnozersko! »Deus ex
machina« je opravil svoje. Sedaj nam je
vse jasno, deklico razumemo, obsojamo de-
humanizirajočo drugo svetovno vojno, smo
ogorčeni, itd.
Fanta ostaneta sama. »Nazaj po isti poti"!
(Smoki),.,. Kam pa? (Ali) (V zlagani svet,
v svet, ki je mrtev, ki ga ni! V samoto!).
Avtor scenarija nikakor ni hotel ustvariti
bogate epsko nasičene predloge. Dejanje
je hotel graditi samo na treh osebah.
Odnosi med le-temi naj bi poustvarjali
globljo resnico o svetu, ki si ga je scenarist
zamislil. Deklica naj bi nas spomnila na
grozote zadnje vojne, na hrepenenje po
neizživeti mladosti, po varnem in svobod-
nem življenju, po mladostni ljubezni.
Želje so eno, njih uresničitev drugo. Ta
»zavoženi« svet ubija sanje, uresničitev
tako skromnih človekovih želja ni mogoča.
Samo še smrt je tu, ali pa vrnitev v to
»izprijeno«« in »samotno« vsakdanjost. Ali
in Smoki, ta dva »naveličanca«, »preobje-
denca« tega sveta, se vračata vanj. In kaj
sedaj?
Ugotovitvam, da nas Hladnikov scenarij
ni prepričal, da navkljub poskusom, da bi
pobliže določil koordinate časa in'prostora
svojemu delu, ni uspel ustvariti našega
resničnega sveta, sveta danes, marveč
skonstruirano, neprepričljivo, slabokrvno,
psihološko plitvo in revno zgodbo, lahko
dodamo samo še to: frazerstvo, zlaganost
in ponekod osladna sentimentalnost je
naši idejnosti tuja in nesprejemljiva. Ni-
kakor nočem reči, da je naša družlDa imuna
proti najrazličnejšim deformacijam. Niti
najmanj. Vendar se te deformacije pri nas
drugače manifestirajo, imajo drugačne po-
sledice, drugačen obseg, drugačne izvore
(lahko podobne, vendar ne enake) in na-
vsezadnje, drugače se jih lotevamo. Pri-
mer: teddy boysi in jezni mladeniči iz
Zahoda niso isto kot huligani na Poljskem,
stiljagi v Sovjetski zvezi ali tazizocuki na
Japonskem, niti isto kot naši »naveličanci«
(?), Podobnega problema se je pri nas že
pred Hladnikom (sicer po drugi poti) lotil
Grobler v Nočnem izletu, hotel mu je dati
naše dimenzije. Ni nas prepričal. Hladnik
še manj!
Ne bi bilo težko poiskati izhodišča za tak
odnost do življenja, kot ga kaže Hlad-
nik. Prvo in osnovno je to življenje živeti
in ga poznati, Co si izven njega in ga opa-
zuješ samo od strani, se ti marsikaj ne
zdi pomembno, marsikaj so ti zdi samo
po sebi umevno, marsikaj precenjuješ, ali
pa ga gledaš tako, kot so te naučili gledati.
Vendar to za resničnega umetnika ne za-
dostuje, še več kot ne zadostuje, ga že a
priori izključuje iz sveta umetnosti. Hlad-
niku vsekakor ni tuja idejnost franco-
skega novega vala. Ob Chabrolu in drugih
novovalovcih so je navzel marsikatere
resnice in »resnice«. Ce ugotavljamo, da se
kamere novovalovcev sučejo v glavnem v
višjih plasteh francoske družbe, da so
orientirani predvsem na notranje prob-
leme človeka, zlasti na probleme ljubezni,
ljubezni nedosegljivega ideala, da je druž-
bena kritičnost v glavnem senilna, v ko-
likor je uspešna, je omejena samo na zelo
ozek krog ljudi in kritična v toliko, kolikor
poustvarja podobo razdvojenega in dehu-
maniziranoga kapitalističnega sveta, a to je
takrat, ko se izognejo vsiljevanju v dolo-
čene šablone, potem razumemo tudi neka-
tere vzporednice med Hladnikovim filmom
in filmi novovalovcev. Seveda si je Hlad-
nik moral poiskati drugačen okvir za svojo
»sliko.« Čeprav okvir slike bistveno ne
spremeni, jo včasih kazi in povzroča pri
gledalcu neko nelagodnost, nekak vtis ne-
vsklajcnosti. Sliko moramo vokviriti v
ustrezen okvir.
Nekaj, kaj je značilno za Francijo, ni nuj-
no, da je značilno tudi za Jugoslavijo, in
obratno, seveda. Tiste podobnosti, ki so,
pa nas morajo prepričati, morajo biti naše,
morajo dihati z nami. Mogoče je moderno
5Ö9
biti širok, svetovljanski, biti blizu vsem
in nobenemu, govoriti o vseh in o niko-
mer, Eisensteinova Oklepnica Potemkin ni
mogla nastati nikjer drugje kot v Sovjetski
zvezi, Wylerova Najboljša leta našega živ-
ljenja nikjer drugje kot v Združenih dr-
žavah, Clémentove Prepovedane igre ni-
kjer drugje kot v Franciji in navsezadnje
Bulajićev Vlak brez voznega reda samo
pri nas, a vsi ti filmi so nam tako blizu.
Z igralci smo se identificirali, bili so del
nas in mi del njih. »Premagati« in »pre-
stopiti« domače meje je moč samo z res-
nično umetnino — takrat nam bodo tudi
verjeli — nikakor pa ne s capljanjem za
vzorniki onkraj meje, z dajanjem uslug
raznim pogledom in pojmovanjem, ki so
nam tuja, itd. Iti v korak s sodobnim fil-
mom pomeni predvsem ustvarjati, ne
pa ponavljati in obnavljati.
Boštjan Hladnik — režiser
Za izhodišče bom vzel Hladnikov prispevek
v prvi številki Ekrana 62 pod skupnim
naslovom Nova pota filma. Ko navaja
poglede osemnajstih režiserjev na sodobni
film, se opredeli za dvoje smeri kot naj-
pomembnejši in sicer smer, ki jo zagovar-
jata italijanski režiser Antonioni (Sodobni
film je princip kompozicije slike«) in fran-
coski režiser Resnais (»Sodobni film je
princip doslednega formalizma«) ter za
novi val. Antonionija in Resnaisa opredeli
(v skrajšani obliki) tako: »Antonioni ob-
ravnava v svojih delih problem osamlje-
nega človeka, njegove nezmožnosti in ne-
možnosti kontakta s svetom, v katerem
biva. Antonioni gradi predvsem s kompo-
zicijo slike, ter prestavlja svoje junake
kot šahovske figure glede na kompozicijo
kadra in dekor. .. Resnais je veliko do-
slednejši od Antonionija v tej formali-
stični filmski smeri (in ga celo presega
— S. B,) Resnais se ne sramuje svojega
čistega in doslednjega formalizma v vseh
elementih filmskega izraza, s katerimi
ustvarja vizijo absolutne lepote ter niti ne
poizkuša stopati na konkretna zemeljska
tla.« in novi val: »...Glavna težnja .nove-
ga vala' je želja po maksimalni iskrenosti
njihovih oseb. Osebe naj bodo na ekranih
resnične — in ker se v življenju človek
smeje in joka, je dober in slab hkrati, kot
tudi kriv in nekriv hkrati — zakaj naj bi
bil na ekranu zaradi nekih estetskih, stil-
nih, žanrskih .. . pravil drugačen. Od tod
kritika žanrske in stilne nečistosti ,no-
vega vala'. ,Novi val' ne priznava ustalje-
nih formalnih tradicij, temveč ustvarja
povsem svobodno in drzno, ter "pripoveduje
o svojih problemih — ki so zaradi mla-
dosti ustvarjalcev — povečini erotičnega
značaja, prepleteni s kritiko meščanskega
konformizma ...« Navedene odstavke ne
navajam slučajno. Kdor jih natančno pre-
bere, bo prišel do marsikatere zanimive
ugotovitve (zlasti če prebere celoten Hlad-
nikov prispevek). Na nekatere značilnosti
Hladnikovega filma som že opozoril. Ali
se vam ne zde podobne nekaterim Hlad-
nikovim ugotovitvam za omenjeno ustvar-
jalce in smeri? Ni moj namen spuščati se
podrobneje v primerjavo, to tudi ne bi
imelo smisla. Vse preveč je očitno, da je
Hladnik ostal zvest svojim filmskim pri-
jateljem in vzornikom, kar navsezadnje
odseva tudi v njegovih režijskih konceptih
in prijemih.
Da se samo še enkrat povrnem k scena-
riju. Ne morem se ubraniti misli, da je bil
scenarij zastavljen tako, da dopušča čim-
več možnosti za raznovrstne manifestacije
»sodobnega filmskega izraza« — za never-
jetne ekshibicije kamere, »vratolomne«
vožnje, posebne mizanscene, posebne kom-
pozicije, ritma, itd., ter se tako ubrani
očitkov »literarnosti«. Siromaštvo scenarija
hoče Hladnik nadomestiti s formalno iz-
brušenostjo filmskega izraza. Tu se Hlad-
nik znajde in sicer tako, da nam v zelo
kratkem času naniza celo vrsto »biserč-
kov« bolj ali manj znanih, že videnih film-
skih prizorov, skratka, ustvari celo malo
kinoteko. In Hladnik ima posluh, zna iz-
brati in poustvariti zelo prepričljive pri-
zore, čustveno močne, mojstrske v izvedbi.
Vendar, ali je to že zadosti za dobro film-
sko umetnino? Poglejmo nekaj takih pri-
zorov: beg deklice skozi gozd in praprot
— ali nas ne spominja vse preveč na to-
likanj navajan beg skozi gozd v Rasha-
monu Akire Kurosawe, ali na beg dečka
iz Truffautovega filma 400 udarcev, »ples
ljubezni«, ki se konča z ekstazo v nekakšni
dalijevski atmosferi stopljenih figur, ali
nas ne spominja vse preveč na uvodne
kadre v sovjetskem filmu Serjoža, prizor,
ko Smoki suče okoli sebe deklico, mislim,
da je Kalatozov v Žerjavi letijo pred
Hladnikom in bolje od njega uporabil vr-
tenje kamere, prizori na pečinah nad raz-
penjenim morjem, ali ne diha iz teh pri-
zorov nekaj Antonionijeve Avanture, po-
snetek, ki ga srečamo tudi na plakatu, je
kompozicijsko skoraj do pičice enak eni
izmed reklamnih fotografij za De Santi-
sovo Cesto, dolgo leto dni, itd.
Nikakor nočem biti krivičen. Prepričan
sem, da je filmska kamera v nekaj manj
kot sedemdesetih letih že »ocrtala« povr-
šino krogle — ne gre za iznajdbe novih
zornih kotov, niti novih, izvirnih planov,
voženj itd. Nikakor ne. Moj očitek gre na
rovaš nekritičnega uporabljanja že znanih
elementov filmskega izraza, ki izzveni v
obliki prepotentne ekstravagance in pri-
pelje ponekod do nerazumljivih abstrakt-
570
nosti. Ne trdim, da se je Hladnik obvezno
»inspiriral« pri omenjenih filmih. Niti naj-
manj. Ob Antonioniju bi lahko navedel še
nekaj podobnih primerov, ob Rashamonu
in Serjoži ravno tako. Ne gre za to. Dej-
stvo je, da ob gledanju omenjenih filmov
nisem imel časa, niti nisem pomislil na
to, da bi iskal paralele, podobnosti, itd.
Skratka, film sem gledal, podoživljal, film
me je prevzel. Dva portreta, enako aran-
žirana, v enakem okolju, lahko povesta
nešteto različnih stvari in resnic, od po-
dobnih do popolnoma nasprotnih, ne vem,
zakaj bi ne veljala ta prispodoba tudi za
film, recimo za podobna zorna kota, po-
dobni vožnji, ali pač kaj drugega. Samo
nekaj je. Eden portretov mi lahko marsi-
kaj pove, skratka živi, govori, drugi je
lahko prazen, lutka, brezizrazen. Navkljub
navidezni podobnosti taka razlika! Zdi se
mi, da je podobno tudi v filmu. Nekaj, kar
v enem filmu govori z bogatim jezikom,
lahko v drugem, pa čeprav izvedeno na
podoben način, ne pove ničesar, je prazno,
neinventivno, blefersko. Mogoče primera ni
najustreznejša, ker gre v primeru portreta
za zaključeno umetnino, medtem ko sta
kader ali sekvenca le dela filmske umet-
nine kot celote, vendar menim, da se prob-
lem, čeprav deloma, le razkrije. Dosežki
dosedanjega razvoja sedme umetnosti ne
smejo ostati tuji sodobnim filmskim ustvar-
jalcem, morajo postati del njihovega film-
skega ustvarjalnega »besednjaka« — inte-
gralni del in ne samo registrirani zani-
mivi, upoštevanja vredni izrazni elementi,
ki od časa do časa pridejo zelo prav. Sele
takrat, ko bodo ti elementi uporabljeni iz
ustvarjalne nuje in bodo v celoti sodelovali
pri ekraniziranju umetnikove ideje in iz-
povedi, bodo tudi homogeni del filmske
umetnine, govoreči in če se temu tako
reče, izvirni. Gledalci pa se bodo osvobodili
»neprijetnih« asociacij.
Ob gledanju Peščenega gradu dobi človek
nehote občutek, da si je režiser najprej za-
mislil nekaj atraktivnih in slikovitih kad-
rov in jim potem v zgodbi poiskal ustrez-
no mesto, kjer je pač šlo, tam, kjer to ni
bilo mogoče, pa jih je enostavno nanizal,
ker je pač prvo ustvariti »sodoben filmski
izraz« — bolje rečeno biti moderen. Pri
tem pač ni važno, če se zgodba razvleče,
zgubi na ritmu, če dramaturška zgradba
zgubi nekaj »podpornikov« itd. Ideja pa
tako ali tako ne trpi dosti, kjer je že ob
začetku bila hudo hudo rahitična. Pa tudi
tam, kjer je režiser uspel ustvariti tekoče
filmsko dejanje, vzdušje, ostane samo na
površju, samo pri zunanjem dogajanju.
Niti dialogi niti katerikoli od »sodobnih
elementov filmskega izraza« niso uspeli
odkriti takšno globljo resnico o notranjih
»silnicah« nosilcev dejanja v filmu. Pro-
tagonisti se zdijo vse preveč »skicirani«
in »nakazani«.
V skladu z oblikovanjem lepe fotografije,
navdahnjene s poetičnim vzdušjem, išče
režiser tudi primerno okolje; strehe mo-
dernih stavb, sodobno stanovanje, gozdovi,
visoka praprot, avtomobilska cesta, samot-
ne plaže, obdane z visokimi pečinami ali
pa izginjajoče na obzorju, kraško planoto
s posušenim drevesom, itd. Preveč očitna
je tendenca po izključitvi človeka iz tega
okolja — seveda razen protagonistov •—
da bi to posebej poudarjal. Povsod je pri-
sotna težnja po upodobitvi čiste, funkcio-
nalne fotografije, ki jo odlikuje kompo-
zicijska jasnost in preglednost. Nič nove-
ga. Vendar je mestoma uspel »spregovo-
riti« s svojim jezikom in nemalo po zaslugi
Kališnikove kamere.
Vse kaže, da je Hladnik pri Peščenem
gradu bolj »upošteval« publiko kot v svo-
jem prvem filmu. Že v scenarju se je
izognil pogostnemu postavljanju nerazum-
ljivih »ugank« in je poskušal biti bolj pri
»tleh« Ustvaril je celo nekaj takih situ-
acij, ki so izvabile smeh gledalcev. Neka-
tere od njih: Alijev in Smokijev razgovor
ob ognju — »Ali spiš?... Ne. Pa ti?«(!!),
zadovoljno metanje učbenikov iz avtomo-
bila, Smokijevo, »akrobatsko« plezanje v
spaček, popevanje melodij brez posluha,
itd. Ali je sploh še potreben kakšen ko-
mentar ob takem globokem humorju?
Ob igralskih stvaritvah samo nekaj besed.
Ali Raner in Ljubiša Samardžič sta bila
v danem okviru solidna, Milena Dravič je
imela nekaj možnosti več in je bila boljša,
sproščena in naravna. Spela Rozin in Ja-
nez Albreht medla in neizrazita, tako kot
njuni vlogi. Adamičeva muzika je bila po-
vprečna, ponekod je rahlo podlegla senti-
mentalnosti, ki je prisotna v scenariju.
Sumi so bili izredno učinkoviti. V že ome-
njenem članku meni Hladnik: »... Za ne-
kega ustvarjalca ne sme biti zakon ne ta
ne ona smer, ne to ne ono ime — bistveno
je, da je ustvarjalec resničen in zvest sa-
memu sebi in da intenzivno ekranizira
tisto, kar hoče izpovedati in to s takim
filmskim izrazom, kakršnega odseva nje-
govo filmsko občutje sveta, ki pa je le
odraz njegove filmske in splošne kulture
ter družbe, v kateri živi.« (Predlagam, da
preberete še preostali del teksta.) Besede
so eno, dejanja drugo! Hladnik nas še ni
prepričal!
Film je umetnost — film je industrija. Po-
nekod je bolj v veljavi prvo, ponekod dru-
go. »Sožitje« obojega je predmet diskusij
širom po .svetu. V istem prispevku, ko na-
števa potrebne pogoje za ustvarjalca, ki
naj bi imel vedno sodoben filmski izraz.
571
pravi med drugim »... če si zna priboriti
pogoje in svobodo za delo...« Ob snema-
nju Plesa v dežju (proizvodnja Triglav
film), je uporabil 92 446 000 dinarjev (druž-
benih sredstev). Ustvaril je najdražji film
na Slovenskem. Pogoji so bili, svoboda za
delo (sodeč po pokazanem) tudi. Peščeni
grad je snemal s svobodno producentsko
skupino »Refleks« (v okviru Viba filma).
Svobodo za delo je imel (saj je scenarij
dobil dokončno obliko šele na terenu, med
snemanjem), pogoje več ali manj tudi
(38 800 000 dinarjev navsezadnje ni tako
malo, če upoštevamo, da nastopa zelo
majhno število Igralcev, umetniškega in
tehniškega osebja, da ni skoraj nobenega
dekorja, itd. Čeprav je to znesek, ki sega
pod slovensko povprečje, ne moremo mimo
ugotovitve, đa je racionalnejša uporaba
sredstev že nujna in ne nobeno posebne
hvale vredno dejanje). To samo mimo-
grede — zaradi Hladnika, zaradi družbe-
nih sredstev, zaradi odgovornih družbenih
organov in nazadnje zaradi slovenske-
^■■^ Stane Bernik
DO KDAJ SE PROBLEMI TAKO?
(O družbeni vlogi filma)
Najprej nekaj ugotovitev o filmu Peščeni
grad. Film je zelo zelo simboličen, ab-
strakten. Izvrstna kamera, tonski učinki in
režijski prijemi gledalca vznemirijo, po-
tegnejo ga za seboj. Po končani predstavi
lahko slišimo med gledalci najmanj sto
različnih mnenj o filmu. Posamezniki celo
menijo, da filma ne morejo oceniti, ker ga
niso razumeli in se ob tem na tihem
bojijo, da bi komu napravili krivico ali
pa osmešili sebe.
Nato nekaj pomislekov. Že v prvih pri-
zorih se nam pokažejo kaj čudni ljudje.
Student strojne fakultete, ki razpolaga s
privatnim avtomobilom, stanovanjem in,
kot logično sledi iz filma, tudi z denarje.m
(ne poznam slabo preskrbljenega študenta,
ki bi vrgel svoj učbenik iz drvečega avto-
mobila), skratka s predmeti, s katerimi
razpolaga le kakšen direktor podjetja, ki
še nima uveljavljenega delavskega samo-
upravljanja, morda kakšen Sinanovič,
torej človek, ki ima neke privilegije v
naši družbi. Film ne pove, kako so prišla
ta sredstva v fantov žep. Morda jih je
dobil od staršev, gotovo pa ne od inštruk-
cij. Student ima dekle, vsaj naj bi jo imel,
če lahko tisto karikaturo (ne telesno) ime-
nujemo dekle. Zgleda, da dekle poleg
družbenega uveljavljanja svojega fanta (to
uveljavljanje se menda meri v dolžini
avtomobila) ljubi tudi fanta. Sicer bi ga
zapustila, ker jo je on že sit, ali pa ni v
vsem mestu tako lepega in pozitivnega
(petičnega) mladeniča, ali pa ga vsaj ona
ne vidi. Ker je študentu vsakovrstnih pre-
voznih sredstev in (meščanskega pojmo-
vanja) civilizacije že dovolj, se odpelje z
avtomobilom na potep (po Jugoslaviji).
Film bi lahko razumeli tudi nekoliko dru-
gače kot večina kritikov. Junaki se izolirajo
od družbe, ker vidijo v njej samo gorje.
Našega študenta je v prvi tretjini filma
očitno povozil čas. To vidimo, ko leži pod
avtomobilom (in ga samo popravlja). Spa-
ček je tu verjetno le simbol različnih stvari
(morda reaktivnih letal, atomov, kapita-
lizma, socializma). Junakinja si natakne
črne naočnike, s katerimi si zakriva oči,
da ne vidi neprijetnih stvari in si s tem
lepša življenje (idealist). Kaže, da to dekle
predstavlja del naše družbe, če že ne vse,
oziroma njene filozofije. Studenta, mlada
inteligenta, se kosata, kdo jo bo osvojil
(družbeno uveljavitev, položaj). V medse-
bojnih bojih ne vidita nič okoli sebe, oba
se dušita pod vodo, postavljata se na glavo
in pri tem jima kamera pokaže bedasta,
spačena obraza, ki sta še najbolj podobna
želvi. V svoji zablodi si ne upajo priznati,
da so zašli. Ni stranskih ali za silo poti
na avtomobilsko cesto (za silo rešitev druž-
benih problemov), treba se bo vrniti po
isti poti (treba bo korenitih sprememb).
Na koncu bolna družba (oziroma njena
ideologija, ki se je rodila v dolgoletnem
zatiranju in načrtnem mučenju in si zato
želi samo »noro« zabavo, čim več materi-
alnih dobrin — komercializem — in nekon-
trolirane svobode, ki se stopnjuje v anar-
hijo) pride v taka nasprotja s samo seboj,
posebno z delom, ki se zavestno sistematsko
bori proti njej na vsej črti (falanga iskal-
cev) in povsod, da propade. Bodoča inže-
nirja pa se odpravita po pravilni poti (ni
drugega izhoda).
Menim, da kaže film dobre in slabe stvari,
pri tem pa pove, kaj je pravilno in kaj ni.
Zgleda, da so dosedanje kritike videle
samo eno stran in še te niso dobro razu-
mele. Mislim, da je umestno vprašanje,
zakaj imamo tak abstrakten film, ki vse-
kakor sili k intenzivnemu razmišljanju,
vendar ne doseže cilja, ker ga še kritika
pravilno ne predstavi, kar je v tem pri-
meru nujno. Vprašanje je, ali ne more
umetnik jasno, na konkretnih ljudeh po-
kazati odkrito to, kar želi. Ali se boji Itri-
tike, tako kot na Zahodu, kjer se umetnik
boji državnega aparata, ki ga lahko vsak
hip uniči? Ali je preveč odtrgan od ne-
filmske proizvodnje? Zakaj moramo gle-
dati tako neživljenjske like mladih (tudi
v Nočnem izletu)? Redki so liki kot npr.
v Nadštcvilni. Se boljših pa sploh ni.
Marjan Sagler
572
KIBERNETIKA IN ČLOVEK
V zadnjih dveh desetletjih se je razvila
nova veda — kibernetika. Tako jo je ime-
noval njen utemeljitelj, matematik Norbert
Wiener v svoji knjigi »Cybernetics« (New
York. 1948). Primerjal je delovanje strojev
z delovanjem živih organizmov in tako
proučeval skupne zakonitosti dinamičnih
sistemov, ki se sami uravnavajo. Kiberne-
tika je že dosegla razmeroma širok razvoj
ter dala novo metodo raziskovanja, ki je
uporabna na raznih področjih znanosti.
Razvoj kibernetika je pokazal tudi, da
mora biti danes, ko je nujna najožja spe-
cializacija tako neposrednega proizvajalca
kot znanstvenega delavca, človek široko
razgledan, da se ne izgubi v svoji speciali-
zaciji in da se izogne enostranskemu in ne-
pravilnemu pogledu na svet. Bližamo se
času, ko bo moral vsak človek, vsak občan
poznati vsaj osnovne zakonitosti družbe in
prirode, da bo lahko čim bolj svobodno
odločal.
Kibernetika je teorija o dinamičnih siste-
mih, ki se sami uravnavajo tako, da spre-
jemajo, prenašajo, shranjujejo, primerjajo
in predelujejo informacije. Automatika pa
je tehnšika veda, ki proučuje praktično
uporabo mehaničnih in elektronskih si-
stemov, ki se sami uravnavajo, da ni več
potrebna neprestana kontrola in posredo-
vanje človeka.
Klasičen primer avtomatizacije je Wattov
centrifugalni regulator hitrosti parnega
stroja. Pri prehitrem vrtenju gredi stroja
se zaradi centrifugalno sile odmakneta obe
krogli, ki sta povezani z zaklopko, zaklopka
zmanjša dotok pare, s tom pa so zmanjša
tudi hitrost parnega stroja. Avtomatično
uravnavanje omogoča »povratna zveza« —
Wattov regulator informacijo neke vrste
(hitrost vrtenja stroja) spremeni v informa-
cijo druge vrste, ki jo posreduje nazaj in
z njo določa delovanje vodenega sistema.
V časopisju večkrat opazimo vesti o »elek-
tronskih možganih«. S tem nepravilnim
izrazom navadno imenujejo v poljudni li-
teraturi digitalne elektronsko računalnike.
Tako jih imenujejo zaradi računske zmož-
nosti in velike hitrosti računanja, ki daleč
presega računske sposobnosti človeka. Ra-
čunalnike ločimo po principu delovanja v
dve vrsti: analogne in digitalne. Analogni
računalniki vsako število, s katerim raču-
najo, spremenijo v neko fizikalno količino
(električna napetost, kot vrtenja, dolžina).
Tako je tudi logaritmično računalo: dolžine
na skali so sorazmerne logaritmom števil,
števila pa množimo tako, da seštevamo te
dolžine.
Pomembnejši od analognih so digitalni ra-
čunalniki, ki številke spremenijo v skupine
impulzov (sunkov). Po tem principu delu-
jejo mehanični računalniki, pri katerih se
številke v stroju označijo tako, da se zo-
bata kolesca obrnejo za določeno število
zob. Zobniki so za onice, desetice, sto-
tice ..., vsak pa ima po deset zob. Elek-
tronski digitalni računalniki spremenijo
številke v serije električnih impulzov. Med-
tem ko je lahko izdelati zobata kolesa z
desetimi zobmi, kar odgovarja desetim šte-
vilkam (znaki od O do 9) dekadnega si-
stema, pa imajo elementi elektronike le dve
jasno ločeni delovni stanji — da po ele-
mentu tok teče ali pa da ne teče. Zato upo-
rabljamo tu za kodiranje (zapis) namesto
dekadnega številskega sistema binarni šte-
vilski sistem, pri katerem zadostujeta le
dve številki (O in 1). Znak 1 predočimo v
računalniku kot sunek električnega toka,
znak O pa kot interval brez sunka. Raču-
nalnik je sestavljen iz naslednjih enot
(Cit. po Križaniču*):
1. Vstopna enota, ki uvaja v stroj program
in podatke;
2. Spomin, ki hrani podatke, vse vmesne
rezultate in program dela;
3. Aritmetična enota, ki opravlja osnovne
računske in logične dele;
4. Upravna enota, ki skrbi za avtomatično
delo stroja;
5. Izstopna enota, ki priobči končni re-
zultat računa.
V aritmetični enoti se opravlja sam račun-
ski proces, seštevanje in odštevanje, saj se
da vse ostale računske operacije razstaviti
na ti dve (npr.: 6X4 = 6 + 6 + 6 + 6).
V zgradbi in delovanju računalnikov je
neka analogija z zgradbo in delovanjem
možgan. Oboji so sestavljeni iz velikega
števila razmeroma enostavnih osnovnih
elementov (receptorji, efektorji, centralni
elementi), ki imajo dve različni, jasno lo-
čeni delovni stanji. Pri prenašanju in pre-
delavi informacij (impulzov) veljajo pri
obojih nekatere enake osnovne zakonito-
sti. Prav ta analogija je pomembno pod-
ročje kibernetike.
To. da računalniki lahko računajo, kar so
sicer morali možgani, nekatero zavaja na
misel, da bodo sčasoma lahko računalniki
opravljali tudi druge funkcije možganov.
Računanje pa je le najbolj formalizirana
oblika mišljenja, saj se odvija po strogih
in togih logičnih zakonih. Računalnik lah-
ko opravlja vsako tako formalno delo, na
primer prevajanje tehniških tekstov, ob-
delava statističnih podatkov in podobno.
Mišljenje je plod delovanja možganov, ki
so se razvili kot del organizma z dolgo
'Glej: France Križanič: Eelektronski aritme-
tični računalniki, MK, Ljubljana 1960.
573
evolucijo sveta. Mišljenje (in zavest, sub-
jelct sploh) lahko štejemo za najvišjo ob-
liko odnosa med organizmom in okoljem.
Evolucija organskega sveta poteka tako,
da se živa bitja prilagajajo okolju, najvišje
razvito živo Tsitje, misleči človek (Homo
sapiens) pa okolje s proizvodnjo prilagaja
sebi in svojim potrebam.
Organizmi različno reagirajo na vplive iz
okolja in se tem vplivom različno prilaga-
jajo. Pri nižjih živalih in pri rastlinah so
vsi odgovori avtomatizmi, danemu draž-
ljaju sledi vçdno določen odgovor. Taki so
na primer refleksi. Refleksi delujejo avto-
matično, brez hotenja organizmov. Brez-
pogojni refleksi so dedni, živali jih imajo
že od rojstva ter so določeni z zgradbo in
sestavo organizma. Brezpogojne in celo
pogojne reflekse se da modelirati z elek-
tronskimi sistemi. Tako so kibernetiki se-
stavili »elektronsko miš,« ki v labirintu
išče izhod. Pri drugem poizkusu v istem
labirintu pride miš do cilja hitreje, ker
opusti pot po nekaterih slepo zaprtih hod-
nikih, za katere je že prvič »ugotovila«,
da ne vodijo do cilja. Toda taki in podobni
poizkusi so le grobi modeli pogojnega re-
fleksa, saj pogojni refleks ni določen že
z zgradbo organizma in nastane šele na
podlagi asociacij. S pomočjo elektronike
pa se asociacij ne da modelirati, ker aso-
ciacija ni primerjava dveh informacij
(dveh impulzov, dveh skupin impulzov),
temveč miselna povezava dveh občutkov!
Občutek (zaznava) lahko nastane samo v
organizmu na podlagi ogromnega števila
informacij (impulzov), ki pridejo iz veli-
kega števila celic (receptorjev), te so na-
vadno različne po legi, zgradbi in funkciji.
Enako je s spominom. Elektronski spomin
ohrani in po potrebi oddaja posamezne in-
formacije (impulze oziroma serije impul-
zov). Pri človeku in prav tako pri živalih
pa se v spominu ne more ohraniti informa-
cija sama zase, taka, kot jo je prejelo ču-
tilo, temveč le zaznava, asociativno pove-
zana z drugimi zaznavami. To dokazuje že
dejstvo, da se je dosti lažje naučiti na
pamet besedilo, ki ga razumemo, kot pa
brezsmiselno skupino besed. Podobno je
učenje lastnost samo višjih živali in člo-
veka. Izkušen voznik lahko vozi avto hi-
treje in previdneje od neizkušenega, toda
nesmiselno je trditi, da »fičo« zato po nekaj
sto kilometrih bolje teče kot nov, ker se je
medtem naučil.
Nepremostljiva razlika med računalniki in
možgani je tudi v kritičnosti in sposobnosti
razlikovanja med bistvenim in nebistvenim.
Nebistveno si sicer človek včasih zapomni,
a navadno kmalu pozabi, bistvene stvari pa
so spominja dalj časa. Sposobnosti človeka,
da loči bistveno od nebistvenega, ne smemo
enačiti s kibernetičnim principom »vse ali
nič«. Po tem principu se ohranijo in pre-
našajo informacije, ki imajo dovolj veliko
intenziteto, prešilDki impulzi pa se uničijo.
Tu ni selekcija glede pomembnosti infor-
macije, temveč samo glede jakosti. Stroj
tudi nesmiselno nalogo, ki je pravilno pro-
gramirana, reši kot pravo.
Pri vretenčarjih, najvišje razviti živalski
skupini, zavzema živčevje centralni del te-
lesa in je povezano s skoro vsemi tkivi.
Refleksi in instinkti, ki imajo glavno funk-
cijo upravljanja in koordinacijo pri nižjih
živalih, se tu vedno bolj zamenjujejo s
hotenimi dejanji. Seveda imajo tudi pri
višjih živalih in pri človeku avtomatizi-
rana dejanja vrsto pomembnih in nenado-
mestljivih funkcij, tako pri reagiranju na
vplive iz okolja kot pri uravnavanju dina-
mičnih ravnotežij v telesu.
Odločilni pojav, ki je omogočil, da se je
iz nekdanjo opice razvil človek, je bila po-
končna, dvonožna hoja, saj sta s tem postali
roki prosti za delo. Z delom se je roka iz-
popolnjevala in hkrati z njo tudi možgani,
saj s spreminjanjem prirode, z delom, spre-
minja človek tudi sebe. Delo je zahtevalo
družbeno povezanost ljudi in njihovo spo-
razumevanje z govorom. Z razvojem
možganov se je razvijala zavest, nastala je
sposobnost abstraktnega mišljenja in upo-
rabe simbolov, kar je omogočilo, da sta se
še bolj razvijala govor in delo — druž-
bena proizvodnja.-
Človek je praktično bitjo. Svet, okolje, se
sam od sobe ne prilagaja človekovim že-
ljam, gre po svoji lastni poti, costo proti
človekovi želji. Ce si hoče človek svet pri-
lagoditi, iz tega sveta narediti svet, ki mu
bo bolj ustrezal, lahko to stori samo z de-
lom in delo je uspešno le, če človek pozna
zakonitosti svojega okolja, realnega sveta.
Praksa, praktično delovanje pa jo hkrati
tudi preizkušnja in dokaz resničnosti poj-
mov in idej, ki si jih je ustvaril človek (in
človeška družba). Mišljenje je odraz oko-
lja in je podvrženo istim splošnim zako-
nom gibanja kot ves materialni svet. Dia-
lektičnemu gibanju materije je relativno
adekvatna subjektivna dialektika, dialek-
tično mišljenje, ki pa se brez izgube bist-
venih lastnosti ne da reducirati v formal-
no mišljenje.
Formalno mišljenje so ukvarja samo z
obliko pojava, gleda na pojave statično in
se ne skuša poglobiti v vsebino (ki jo skri-
ta pod obliko, povezana z obliko in se
kaže samo skozi njo). Vsebinsko, dialek-
tično mišljenje pa teži k objektivni res-
nici, gloda predmete in pojave v njihovem
gibanju in vsestranski povezanosti, zato
-Glej:   Friedrich  Engels:  Dialektika   prirode.
574
korigira samo formalno pravilna stališča
formalnega mišljenja. Formalno mišljenje
pa je seveda tudi pomemben sestavni del
vsebinskega mišljenja, njegova nujna raz-
vojna faza.
Formalna logika pozna kot edino možno
pravilno obliko mišljenja formalno miš-
ljenje in skuša priti z uvajanjem in se-
stavljanjem idealnih abstraktnih struktur
mišljenja do nekih absolutnih, formalno
pravilnih rezultatov, do absolutnih resnic.
Čeprav formalizem v številnih sodobnih
oblikah pomeni ekstremno enostranski in
zato nepravilni pogled na oblike mišljenja,
nam nudi nove formalno logične metode,
ki se jih da uspešno uporabiti v številnih
vedah, med drugim tudi v kibernetiki.
Matematična logika (sodobna, specialna
oblika formalne logike) je teoretična os-
nova delovanja digitalnih elektronskih
računalnikov, saj ti delujejo tako (in lah-
ko samo tako), da njihovi sestavni ele-
menti (njihove električne vezave) ustre-
zajo posameznim logičnim povezavam.
Nesmiselno pa je pričakovati, da lahko
računalniki, katerih delovanje je zasno-
vano na samo formalno logičnih principih,
ponazorijo, nadomestijo ali celo presežejo
vse bogastvo človeške misli.
Kibernetika spada po svojih metodah med
matematične vede, čeprav raziskuje pod-
ročja fiziologije, psihologije, ekonomije,
avtomatike, jezikoslovja in še razna druga
področja.4
Materija je neuničljiva in večna, obstoji
izven naše zavesti in to samo v gibanju,
prostoru in času. Ni materije brez giba-
nja, prav tako kot ni gibanja brez mate-
rije. Materija pa se izraža v raznih kon-
kretnih, končnih in relativnih oblikah
gibanja, ena oblika gibanja prehaja v
di-ugo; mehanično gibanje predmeta se
lahko zaradi trenja spremeni v termično
gibanje atomov.  Svetlobni žarek se pri
= Glej:   Mihailo  Markovič:   Formalizam   u  sa-
vremenoj logici, Beograd 1957.
*GIej: Dr. Zlatko Kekić: Kibernetika, Zagreb
1962.
udarcu V atom spremeni v energijo elek-
trona na višjem kvantnem tiru. Revolu-
cionarno gibanje buržoazije se ob njenem
prihodu na oblast spremeni v težnjo za
stabilizacijo in ohranitev družbenega si-
stema. V teh konkretnih oblikah gibanja
opazimo tudi relativno mirovanje, to je
obdobje, v katerem gibanje za določen čas
ne privede do bistvenih kvalitetnih spre-
memb predmeta ali pojava. Ce ne bi bilo
gibanje razdeljeno v obdobja relativnega
mirovanja, ne bi bilo diferenciacije mate-
rije, onemogočeno bi bilo vsako razisko-
vanje, saj za noben predmet ali pojav ne
bi mogli trditi da je, ker ga naslednji tre-
nutek ne bi bilo več. Mirovanje pa ni ab-
solutno, je le po.seben primer gibanja.
Oglejmo si za primer neki kos ledu, za
katerega lahko trdimo, da miruje, a samo
relativno miruje, saj atomi v kristalni re-
šetki nihajo, elektroni krožijo okoli jeder,
ves kristal pa se z zemljo vrti in kroži
okoli sonca. Ce tak kos ledu počasi segre-
vamo, ne opazimo nobeno večje spremem-
be, dokler pri določeni temperaturi (pri
normalnih pogojih je to O" C) ne nastane
bistvena sprememba (kvaliteten skok), led
se stali. Relativno mirovanje je pogoj za
nastanek in razvoj borbe nasprotij, ki pri-
vede do spremembe, do kvalitetnega
skoka.
Kibernetika proučuje posebne primere gi-
banja, nekatera relativna mirovanja, di-
namična ravnotežja, in zato ji ustreza
tudi metoda, ki je zgrajena na osnovi lo-
gike. Kot pa matematika ni dosledna for-
malni logiki, ji ni in ji ne more biti do-
sledna kibernetika.
Danes je še prezgodaj ocenjevati pravi
pomen kibernetike in ugotavljati smeri
njenega nadaljnjega razvoja. Po mnenju
ekonomistov smo v začetni fazi nove in-
dustrijske revolucije, ki jo povzroča ved-
no širša uporaba avtomatizacije. Pri mo-
dernizaciji industrije pa bo gotovo imela
pomembno vlogo tudi teoretična osnova
avtomatizacije — kibernetika.
Ivan Kreft
575
Brušeno oqledalo
STARI ALI NOVI POZITIVIZEM?
Janko Kos, Funkcije in disfunkcije slovenske literarne zgodovine —
Perspektive 18, 1961'62
Str. 916—17: »V današnji slovenski literarni zgodovini je opaziti več različnih
smeri, ki so deloma še ostalina preteklega razvoja. Močan je vpliv metod in
vidikov starega pozitivizma. Vendar pa je treba priznati, da se kar nekako
same od sebe že nekaj ča.sa vsklajajo v precej obširnejši tok neo pozitivizma, ki
postaja — bolj ali manj dosledno — prevladujoča smer našega literarnozgo-
dovinskega raziskovanja. Njegov glavni pobornik, predvsem v načelni obliki,
je Anton Ocvirk, vendar so sledovi neopozitivizma močno opazni v delu
večine mlajših in celo starejših literarnih zgodovinarjev.«
»Pač pa moramo že na tem mestu vsaj mimogrede opozoriti, da dejansko
stanje neopozitivizma v literarni vedi ne dohiteva zmeraj enako uspešno načel,
ki jih razglaša.« (916) Str. 923:... »saj pozitivističnemu raziskovalcu, ki noče
ali ne more preko najožjih empiričnih dejstev, konec koncev res ne preostane
nič drugega, kot da se previdno oklepa najbolj preskušenih, že desetletja
utrjenih in karseda legaliziranih vrednosti sodb, meril in vidikov.«
Iz nove Svetovne književnosti povzemamo primer:
»Luis de Camoes, največji portugalski pesnik, se je rodil okoli 1524 v
Lizboni. Študiral je v Coimbri, se udeležil kolonialnih ekspedicij v Afriko,
pri čemer je izgubil oko, se zapletel v prepir na dvoru, nato odšel kot vojak
v Indijo. Vrnil se je šele 1570, izdal ep Os Lusiadas (gl. str. 566) in umrl v
revščini 1580. Poleg epa je pisal drapie in lirske pesmi, s katerimi se uvršča
med vodilne renesančne pe.snike. Pripada krogu pctrarkizma, vendar z močno
osebno in strastno izpovedno vsebino. Je mojster soneta (vrsta ljubezenskih
pa tudi osebno izpovednih sonetov, ki govorijo o pesnikovi nesrečni u.sodi).
Pierre de Ronsard se je rodil 1524 v plemiški družini. Služil je na
francoskem kraljevem dvoru, zgodaj oglušel in se nato posvetil humanističnim
študijam in književnosti. Okoli 1550 je z drugimi franco.skimi pesniki, med
katerimi je bil tudi Joachim du Bellay, poleg Ronsarda najpomembnejši fran-
coski pesnik 16. stoletja, ustanovil literarno gibanje Plejada, ki je zahtevalo
nacionalno književnost v domačem jeziku, uvedbo italijanskih renesančnih
pesniških oblik in posnemanje antičnih vzorov. Zadnjo zahtevo je s svojim
delom po.skušal uveljaviti zlasti Ronsard. Po antičnem zgledu (Pindar) je pisal
ode in ekloge, pa tudi ep po zgledu Vergila (La Franciade). Pomembnejši je
kot avtor številnih ljubezenskih sonetov, predvsem Sonetov na Heleno, ki jih
je napisal v zadnjih letih življenja. Pogost motiv Ronsardove lirike je minljivost
užitkov in kratkost življenja.
William Shakespeare (1564—1616) je ne samo največji renesančni
dramatik, ampak tudi avtor lirskih in epskih del. Rodil se je v Stratford on-
Avon v družini posestnika, se šolal v rojstnem mestu, se 1582 poročil in imel
troje otrok. 1585 je odšel v London .. .« Itd. Itd. (Svetovna književnost. 1962,
367; uredil Janko Kos s sodelovanjem Dušana Pirjevca in Staneta Miheliča.
Da ne bo pomote: »Tovarišev« recenzent (Tovariš XIX, 5, 7 — Svetovna knji-
ževnost) npr. imenuje ta tekst »priročno napisano minimalno zgodovino svetovne
književnosti«.
576