Polemika. GU. BOGUMILU MEDVEŠCEKU. Danes so mi doposlali iz Ljubljane vNarodni Dnevnik« od 23. t. 111., v katerem pišete o niojem članku »Za aostojanstvo učiteljskih skupščin«, ki ga je »Učiteljski Tovariš« od 24. septetfibra 1925 ponatisnil iz beograjske »Narodne Prosvete« pod .lasiovom »Po uaši pokrajinski in glavni skupščini UJU«. Predvsem naj Vam poveni, gospod Medvešček, da mi ie žal, ker replicirate na moj članek v politiškem listu ln ne v našem strokovnem glasilu; mnen-a smi namreč, da je vse bolj prav, ako Pugovarjamo svoje zadeve doma, ne pa ored občinstvom, ki ga ne zanimajo in ki jih po navadi ne' ocenja pravilno. Sami veste, da se pri nas presojajo članki, dopisi in odgovori nanje po listu, v karerem so priobčeni.* A tudi lepše bi bilo, da oba govoriva pred forumom. ki zadevo pozna, zakaj nepoznalcem bi se dalo celo kaj natveziti. kar ni povsem tako aii pa je celo drugače. Takega namena pa tudi Vam ne prisojam. zakaj sam ga nimarn. S svojim naslovom pravite, da so Vaši »drugačni nazori«. Ni5 zato; nikdar si nisem prisvajal mnenja. da so ravno Uredništvo nikakor ni moglo priobčiti člankov tov. Medveščka, ker so njegovi članki ie smešenje in žaljivkc brez dokazov na vse strani. Dopise predloži uredništvo ožjemu in širjemu sosvetu. Uredništvo. moji edino pravilni. Prav pa je, ako povemo vsi vsak svoje, pa se z resnim premotrivanjem vsega znajdemo pri skupnein delu, ki bo imelo uspeh. kadar upoštevamo vse najboljše. In mislim, da za dobro organizacije naše je vendar nam vsem; pota k temu smotru pa si utirajmo lepo skupno vsak Po svoji močiAli: po moško. stvarno! Toliko na splošno. Dodati pa moram Vašim izvajanjem nekaj popravkov na Vaš spis in nekai razlage o svojem članku; zakaj vse tako kaže, da se to pot nisva razumela. Predvsem moj članek niso bile nikake »rekriminacije o naši pokrajinski in glavni skupš5ini UJU«, v kakršno domnevanje Vas je zavedel bržkone naslov, kakor ga je članku dal v »Tovarišu« njegov urednik; že tam pa uajdete tudi. da ni bil napisan po teh skupščinah, nego je izšei že pred glavno skupščino UJU: na »našo«. t. i. skupšči110 ljubljanskega poverjeništva UJU pa res nisem mislil, ko sem članek pisal. Ta korektura Vašega naziranja pa se da spoznati že iz pripombe »Tov.« urednika tik pod naslovom 5lanka. Prav tako moram popraviti naziranje. ki ga imate. tudi ne vem odkod. da je moj članek naslovljen na »clanstvo«. Ako si vzamete 5as in ga znabiti prečitate še enkrat, najdete namreč. da je prav toliko naslovljen i'a »članstvo«, kakor na »vodstvo«, zaka.j tara govorim o nalogi organizacije, 0 stvarnosti v 0 r g a n i z a c i j i, 0 ovirah uspešnega dela v naši organizaciji, o perhoresciranju strankarske politike V 0 r ganizaciji. o presojevanju prosvetne politike v organizaciji. Vse jto, g. Medvešček, tvori bistvo dobrih tri četrtinc mojega članka. in ne, kakor ga prikazujete v svojem odgovoru, da očitam članstvu. »da je krivično naprani vodstvu«. Če nočete, ne morete tega 5itati niti med vrstami; treba je naravnost podtakniti. Prav tako malce demagoško ste zasukali tudi moje besede. s katerimi pravim. da vodstvo »more biti le tohnač organizačnega programa, tolmač želi svojega članstva. eksekutiva prosvetne politike pa ni v njegovih rokah«. To enotno misel v trojnem izrazu ste gospod Medvešček posilili za svoj namen: prvi dci ste utajili, da ste mogli drugeinu dodati nadvse izviren dokaz (»Ako bi bilo na pr. članstvo za kako absolutno slabo stvar, je po tej ideologiji logično, da bi moralo vodstvo to stvar izvršiti«), tretjemu pa okusno pripombo, da »to vc vsak in ni treba. da bi to povedal ravno rcferent v ministrstvu«. Vidite. gospod Medvešček. čeprav nisem sam besede podčrtal v članku. kar lahko irazviditc iz prvotnega natiska v »Narodni Prosveti«, se ie zdelo uredniku »Učit. Tov.« potrebno to pod5rtati »trikrat« in prav ic storil! Če ve to vsak. je irmogi. ki noče vedeti: in to ,ie večje zlo. Eno pa ste g. Medvešček pravilno razumeli v mojem članku: za dostojanstvo skupščin je šlo in ne le za dostojanstvo skupščin, nego tudi za dostojanstvo v osebnem občevanju. Tu pa sva »drugačnih nazorov«. Zakai za svojo osebo bi ne mogel zapisati: »2e to je greh, da vztraja (vodstvo) na svojem mestu, ko vidi leto za letom večje propadanje in ko bi moralo spoznati. da ga ne more več ustaviti. Nezmožnost je eden izmed naglavnih grehov.« Ko ste zapisali to. je šla mimo vas moja beseda: »Učitelj — nosllec kulture v narodu — se trikrat premisli, preden enkrat dovoli zavladati strasti v sebi.« No. da: »Duh dostojanstva... (ki je po Vašem meni univerzalna žavba za vse bolezni organizacije), Vam le plehka krilatica iz polpretekle dobe« in Vaše mnenje Je. da »z dostojanstveno pozo ne bomo ozdravljali težkih ran«. Za to imate »ostrejše recepte«: »... rezka, trda beseda, ... grenke pilule, ... 5e treba tudi operacijski nož. No pa dostojanstvo!« G. Medvešček! Ne kot organiziran učitelj; kot človek s siocialnim čuitom želim. da za take recepte ne najdete privržencev. Kot organiziranec pa sem prepričan. da niti enemu hoteče organiziranemu učitelju ne more biti »neznano razmerje med članstvom (udi) in vodstvom (avtoriteto) organizacije«; pa da temu kot onemu v organizaciji mora biti za to. da si po njei in samolastno privzgojimo medsebojno spoštovanje, da se — če hočete to besedo — izsocializiramo tako daleč, da si bomo stali ob strani in nasproti človek napram 51oveku, vsak prežet z duhom človeškega dostojan- stva, vsak vedoč, da je naš napredek le v tem duhu. In naše skupno delo za dobro organizacije, g. Medveš5ek, tudi. Beograd. 27. oktobra 1925. Pavle Flerč.