Stev. 21
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trstu, * ponedeljek 21. januarja 1918
vSak dan zjutraj, tudi cb nedeljah in praznikih. - LrcdniStvo Ulica sv Frančiška Asiškega Si. 20. I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Šiefan Godina. — Lastnik konsorcij lista ,Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edino, ;-, vpisane udruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20. - Telefon urednica to uprave žt. 11-57. - Naročnina znaša: Za relo leto K 31 "20 pol leta KlMSO.tn mesece K 7 80. za nedeljsko Izdajo ra ~clo leto K 620, pol leta K 3 60.

letnik XL!I1.
Posamezne številke po 8 vin., iasiareie 1>> vin. Oglasi se računajo p.j miii n -tre* v šlrokosti ene kolone. Cene: ogl jsi trgovcev in obrv kov m-u p% i- vin ; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, ogh<i denarnih .. vo-.i»v mm |K> hu vin: oglasi v tekstu list i do pet vrst K "-O.—; vsaka nadaljna vrsta K 2.— . Mali oglasi po U vin. beseda, najmanj pa vr.i. Ogla- ■ sprejema inseratni o.ld^lek .Sdinosti". N'aročnina in reklamacije se po&ijajo upravi Iht i Plnfuj • Izključno le upravi..Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni odd le!, se nahajati v uLsv. Frančiška As. št. 50. PoStnohranittiif-tii račun št N4I '.v»
Dr SeldJer o nujni potrebi sklenitve miru z Rusijo brez aneks«} in odškodnin. —
Stališče osrednjih vlasti napram bodočnosti Poljske. — Zaupanje v ugoden iz d Dodajan«* z Rusijo. Vlada priznava potrebo obveščanja delavstva o razvoju Doeaianj. — Preureditev preskrbovalne službe in demokratiziranje občinske volilne pravice. - Zakon o nadomestitvi vojaško-kazen~kih s dvllno-kazenskimi sodišči. — Delavstvo se vrne zopet na delo.
DUNAJ, 20. (Kor.) Tudi danes raz ven j SporociJ delavcem« nrso izšli nobeni časopisi. »Naznanila delavce.ni« objavljajo poročilo o pogajanjih deputacije delavstva z vlado, ki so se vršila včeraj zvečer z vlado v ministrskem salonu poslanske zbornice, katerih so se udeležčli: ministrski predsednik dr. Seidler, prehranjevalni minisrer Hofer. notranji minister grof Tcrggenfourg, deželncbrambiiiii n:ni-ster pl. Czapn in zastopniki delavstva ped vodstvom poslancev dr. Aidlerja, Sei-tza, Rennerja, Domesa in Hanuseiia.
ker je pripravljena, da ugodi željam ruske
vlade v toliko, kolikor dovoljujejo to naši interesi, smo trdno prepričani, da se pri ravno tako dobri volji na drugi stran;! podajanja na teh vprašanjih ne bodo razbila.
Glede pogajanj z ukrajinsko vlado zamore c. in kr. v huda poročati, da so do-sr.ela ta pogajanja že jako daleč :ai da je pričakovati v kratkem zadovoljivega za-■kl'učka.
C. in kr. vlada priznava, da domoljuba požrtvovalnost širokih ljudskih nas, ki so fr; in pol leta tako na fronti
i\uiiiiv.i ja, i^^iii^dti m iiaiiu^-m. , J.- -	*--- --	,	,
Po kratkem nagovoru posl. Seitza je kakor tudi v zaledju v nar.e/.jm razmetai.
nnnr. nmna
izjavil ministrski predsednik, da žel: ravno v sedanjem resnem času, ki prav posebno zahteva prisrčno in skupno delovanje vseh v državi interesiranrh slojev, stopiti v stike z zastopniki delavstva. Vlada se hoče o vseli od deputacije omenjenih vprašanjih izjaviti popolnoma odkrito in jasno in meni, Ja je stališče, na katero se postavlja vlada glede posameznih točk tako, da je zamore sprejeti delavstvo z zaupanjem.
Kar se tiče predvsem mirovnega vprašanja, zamore izjaviti ministrski predsednik sledeče:
»Najiskreuejša želja Njegovega Veličanstva je, da sklene čimprej časten mir. V smislu teh stremljenj Njegovega Veličan-stva cesarja in sledeč ponovno razglašenim smerem te politike je c. in kr. vlada storila vse, kar je v njeni moči in bo tudi v bodoče storila vse, kar ji ho mogoče, da kar najhitreje doseže splošen mir.
Ako je sedaj mogoč Je poseben mOr z Rusijo, so o -govorne za to le eantentne vlasti, ki so oJbile vse naše ponovne mirovne ponudbe. Kljub temu vztraja vlada pri cilju čim na^itrejgega splošnega miru. Vlada r'ti od daleč ne m'sli na to, da bi otež'kočila ta cilj s kakimi osvojevalnimi namerni in vztraja preiko^ei na prepričanju, da zamorejo mednarodni dogovora glede razoroženja in razsodišč tvoriti najprimernejšo podlago, za si:'o-en mir.
Kar se tiče mirovnih pogajam z Ri: rjo, je izjavila c. iti kr. vlada ponovno, da ne računa z nobenimi teritorijalnim i pridobitvami na stroške Rusije. Na takih načrtih se ne zamorejc in ^e niti ne bodo razbila mirovna pogajanja.
Kar se tiče posebno Poljake, smatra c. in kr. vJada Poljsko za samostojno drŽavo, 'ki naj sama uredi svoje odnošaje napram nam, prs čemer ostane z naše strani samoobsebi umljivo ohranjen ustavni ■v pliv Obeh zakonodajnih korporacij teh držav monarhije. Zato niti oddaleč ne mislimo na to, da bi Poljski narekovali kako državno obliko aH njene odnošaje
izpolnjevale svojo dolžnost, popolnoma opravičuje želio, da naj se prebivalstvo in njegovi za-topmki obveščajo o razvoju mirovnih pogajanj. C. in kr. vlada zato nikakor ne misiji omejevati ustavnega vpliva delegacij in zakonodajnih korporacij obeh držav monarhije na našo vna-njo politiko in je posebno predvsem pripravljena. ^a pc-re'; izvoljene zastopnike naroda o svojih namerah in razvoju po-gaianj. C. in kr. vlada meni, da bodo ob-veščenie ljudskih zastopnikov o nadaljevanju in uspehi njihovih prizadevanj za mir prispevali k temu, da se podkrepi potrebno zaupanje prebivalstva v našo vna-njo politiko.
Kcv:čno opozarjani na že včeraj objav-''enn izjrvo vnanjega ministra, ki pravi. Pogajanja z zastopniki petrogra.iske in knjevske vlade so v polnem razvoju. Njihov razvoj je vsekakor dolgotrajen in težaven, vendar jamčim, da se pogajanja z naše sirani ne bodo razbiia vsled osvoje-vahiih namenov. Ne jemljem niti besedice nazaj od tega. kar sem postavil in zastopa! kot mirovni program monarhije. Mi nočemo od Rusije niti od?toprtve ozemelj niti vojnih odškodnin. Hočemo le prijateljsko, na sigurni podlagi temelječe razmerja, ki bo trajno in temeljno na medsebojnem zaupanju.
Po ministrskem predsedniku je poročal gin. Hofer o prehranjevalnem položaju in posebno o vprašanju reorganizacije preskrbovalne službe. Vlada je pripravljena, da preuredi službo preskrbe. Zelja po izenačenju samovzdrževalcev z ostalim prebivalstvom je že ugodeno s posebno odredbo. Ureditev mletja na zasebne račune je v teku. Deželne oblasti ?o že dobile ukaz, da zspro mline, ki delajo za plačilo, kjer dovoljujejo to krajevne razmere; zaprti bodo tudi mlini, kjer se dogode kake ne redni os ti. Vlada bo skrbela za strogo rekviriranje živil in enakomerno razdelitev z vsemi razpoložljivimi sredstvi, isto-tako tudi za enotnost aprovrzacijskega prometa. Vlada se neprestano in kakor je
.111111» Ul f/U >1IU Vt'11	Hll 11 Ivi - V^ 1 ru I I UOltl W ['i UIIIVIUI v 1	"»i" — *-------• -- ------------' -
napram nam. C. in <kr. vlada ie izrazila že! upati ne brez uspeha trudi, da s pogajanji pripravljenost, da naj se prebivalstvu ! z ogrsko vlado in našimi zavezniki izbolj-Poliske prepusti, da z ljudskim glasova- ša prehranjevalne razmere države, njem na široki podlagi uredi svoj državni Nato je pojasnil notranji minister grof red in izrazilo je mnenje, da se zamore j Togger.bung stališče vlade glede refor-<;Toditi -to najboljše potom ustavoJaine t medobčinske volilne pravice in 'izjavil, da skupščine, izvoljene na širok? podlagi. C. j stoji vlada posebno z ozirom na rožrtvo-in kr. vlada je izrazila tudi pripravljenost. | valno zadržanje in razumno skupsio delo-da se dogovori o uspešnih jamstvih, da bo j vanje vsled ljudskih slojev tekom vojne Zi noglo prebivalstvo Poljsike izvršiti na stališču, da morajo priti tozadevno de-.svojc,- odločitev popolnoma svobodno in | mokratična načela bolj kakor dosedaj do da okupacijske oblasti n ikakor ne bodo i veljave. Vlada bo zato kolikor mogoče hi-ovirale te svobode.	j tro predložila deželnim zborom one za-
^ahtevo ruske vlade po izpraznitvi za- ikonske načrte, ki bodo zamogli izvesti sedenih ozemelj ie morala c. in kr. vlada 1 vsekakor odkloniti.' Toda to se nt zgodilo morda <;cz vzroka, ker hočemo uporabit5 vojaško okupacijo v svrho, da oviramo na* kak način samoodločevalno pravico Poljske, ampak predvsem radi tega, ker v slučaju nadaljevania vojne na dru-liiit fruiilah in vsled še ne urejenih no-
uresnioenje te misli s prilagoditvijo po-sol i iun narodnim razmeram' v posameznih deželah in z izpopobijenjemsproporčno volilno pravico, istotako izjavlja vlada, da bo pospeševala vse iz avtonomne inicijative občin ali dežel izvirajoče projekte. Vlada izjavlja dalje, da nima nobenega načelnega sankcijskega pomisloka
t>ll> '"""I" >11 » CH.U OV, ! W Lil VJVUIII IIU* 1 IH-bil I1UVO .v„u J.uiMVlJ^i«	K'.....—---—
tranj h razmer Rusije ne moremo izpraz- i proti deželnozborskiin sklepom .glede penili :eh ozemelj, ne da bi ogrožal? lastnih j form občinske volilne pravice, 'ki upošte-vojaškiii interesov. Vendar pa se glede'vajo načela državnozborske volilne pra-vnr:išania roka okupacije trudimo, da do-Ivice m temelje na proporčni volilni pra-se/.emo kompromis z rusko vlado in upa-1 vici in upoštevanju zahtev žensk po so-mo. da >e to ob dobri volj* obeh srrr.::i delovanju v javnem življenju, tudi posreči.	' Dsželnobrambni minister p-K Czapp je
Ker monarhijo pri rešitvi vseh teli vpra- i izjavil, da vlada priznava, da je miiitari-šanj ne vodijo nobeni sebični nameni dn i ziranje vojn'h obratov v razn?h ozirih
P O I) i i S T F. U
Sbv^nska strast.
Roman. Francoski spisal OauHel Lesueur.
—	Svetujem \ram skrajno previdnost bolj v koriS'* vaši prijateljici kot pa v vašo lastno, — Je dejal, veioč, da .je nodo-itorna za sebične Vzrekt. — Saj ste mi vendar dejala sama, da jo rneni grof Mi-raciov izročaj rui^ki policiji, če bi io poselila vi?
—	Qrof ne izve ničesar! Imam pravico, če ne celo dolžnost, da v tej stvari delam za njegovim hrbtom. Moda ljubezen do Scije mi je sveta, in gref jVTrauov zlorablja a^itoriiteto soproga in tudi svojo »noč kot politično vplivne ličnosti, če hoče ločiti dve sestri in grozi ženski. Spoštujem grofa od vsega srca in bi rajši umrla desetkrat, kot pa onečastiia slavno ime. ki mi ga je dai....
(irofica ie prenehala in sreno oogleda-'
la v oči marki ju. Potem pa je nadaljevala.
—	Toda misilim, da ne storim nič krivičnega ali sramotnega, če posetln* Sonjo, ki je dobrosrčna ženska in prav tako
trp? zaradi -te ločitve kakor jaz---- da,
morda se celo /potihcm jez name. Kdo ve. kake predsodke, kake bridkosti lahko moj potet Lz;briše in izravna za čase?
—	Kako se hnče*e izofeniti groJotvi patnji — je vprašal Kubert daJ^e. — Saj pač veste, da je vaš scvr ^og v zvezi s policijsko ob lastijo?
—	Ne, tega ne veinl —■ je vtzk'ikmJa NaJija začudeno.
—	Raznesla se je celo s?c>vorica, da je iprišel grof v Pariz v tajnem pt^slamsitvu, da tmiei zveze nrhi&stov, kateri so si oči-vidno izbrali na<e glaivno mesto za torišče svojega delovanja.
—	Toda v tem slučaju bi bil vendar prišel semkaj inkognito!
I — To je res! Povedai sein vam samo, > kar sem slišal. Tolžko pa je gotovo, da je trrof v rrainem stiku s nolrcifsko otrta-stio.
t
znatno škodovalo delavstvo. Ker je vojaška uprava interesirana v bistvu le na nemotenr in popolni del a zmožnosti imenovanih obratov, je vlada pripravljena, da pod tako imenovano militariziranje spadajoče odredbe prekliče s tozadevno odredbo, ki bo upoštevala posebne razmere te vojne in uredila delavske razmere v ' 'lih obrawh r.a civilnopravni nodlagi. Ta zakon, ki bo posebno tudi pristojnost vojaških kazenskih sodišč nadomestil s civilu o-kajzenakimi sodišči, bo v 'kratkem predložen poslanski zbrrnici.
Potem ko je delavska deputacija izjavila, da bo objavila uspeh pogajanj zaupnikov delavstva, je ministrski predse mik izražal končno željo, naj se delavci po teh pojasnilih popolnomp pomirijo in grodo zrce-t na delo. Gre za to, da se z napetjem v seli s'i skra.iša ta .vojna, ki tako težko eh remenja šjroke s.oje prebivalstva.
Potem ko se je dr. Adler še zahvalil članom vlade za njihova prizadevanja in obljubil kar najhitrejši odgovor delavstva, je pedala deputacija na ziborovanje za-L\"nikov delavstva, kjer je bila po re-ieratu posl. Seitza in po kratki debati "prejeta res 't'cija, ki jemlje z zadiAolj-stvom na znanje izjavo vlade glodc mirovnega vprašanja in priporoča stavku jočem u delavstvu z ozirom na ^koncesije vlade v vprašanjih ljudske prehrane, demokratiziranju občinske volilne pravice, uvedbe ženske voliirtd pravice in preklicema rnilitarizirar.ja vojnih obratov, naj gre zopet na delo.
V tem smislu objavljajo »Sporočila* na čelu oklic n t delavce in delavke, naj ^re-do zopet na deio.
naše postojanke Južno Scarpe. Francoska i tudi v krogih entente, ki je neM časi artiljerija je bila živahna le v par odse-; morda resno mislila na razdelitev naš t klh. Topovsko delovanje se je povečalo od časa do časa v ozemlju Moze kakor
Mirovna pranja z Rusijo.
DUNAJ, 20. (Kor.) iz Bresta Litov ske-.;a se poroča: Nemško - avstro - ogrsko -ruske in nemško - avstro - ukrajinske gospodarske komisija so imele danes daljša poverovania, ki so bila ugodna. Posvetovanja delegacij Avstro- Orske, Nemči:-e in Ukrajine v političnih radevah so se nadaljevala dopoMne in popoldne.
DUNAJ. 20. (Kor.) U Bresta Litovskega se poroča: Delegacije Avstro-O^rske, Nemčije in Ukrajine so izdale danes ob zaključku dosedanjih pogajanj sledeče poročilo: Dosedanja pogajanja, ki so se vršila na eni strani med delegacijami osrednjih vlasti in delegacijo ukrajinske republike na drugi strani, s;> se končaia z rezultatom, ki utemeljuje nado, da bo glede temeljev mirovne pog&jbe mogoče doseči sporazum. Z določitvijo bistvenih načrtov mirovne pogodbe so prispela ooga-janja do točke, ko je treba stopiti v slike z domačimi odgovornimi oblastmi. Del pooblaščenih zastopnikov smatra potrebno, da poroča tern obiastim osebno o razvoju pogajanj in da izposltiie odobritev dogrovorjenih sts^ari. Vse delegacije so si ^dine v tem, da naj bo vsled tega po-; rel-.t.i od godile v pogajanj č>n krajša in so si zato medsebojno obljubile, da so takoj po končanju konferenc v domovini zopef ses'anejo v Brestu. Zastopniki Ukrajine se podajo Se danes ponoči v Kijev, 1a poročajo svoja vladi. Državni tajnik dr. Kiihlmanp se poda iz istega vzroka danes v Berolin. Ali se bo \manji minister erof Czernin vsled svojega boleh-r.ega stanja zamogel vrnit? na Dunaj, je še neznano.
DUNAJ. 20. (Kor.) Danes dopoldne so
se vršile razne kom-si.Lske seje % delegacijami Rusije in Ukrajine glede trgovin-skidi in pravnih zadev.
imm irafiHt porotno.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ. 20. (Kor.) Ura<lno se razrf^ša: 20. januarja 1918.
Nobenih posebnih dogodkov.
Načelnik generai iega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 20. (Kor.) VeHtt glavni stan, 20. Januarja 191«.
Zapadno bojišče. — Osten^e Je trlo obstreljevano z morja. Srctfti t= t-ov-ski bo?i v kolenu se». r-ovzhothvj na so se nadrljevall pezno v noč. Na -beh straneh Lysa, ob r-ekepn La Bfi^ee kakor tudi med ? e?isom in St. Quent?»t -vm povečano topovsko delovarje. Posebno srdito so Angleži čez dan obstreljevali
— Dobro torej, — je ogovorila Nadja; — zato pa morava tudi ra\mati primerno previdiio, m to je vaša stvar, gospod marki. Zastavil ste mi svočo moe&o besedo! Vi yoiznate Pariz 'm vdste, kaiko se more človek kretati tu neoipaženo.
Hubert je prikimaj z vtzdihom. B»lo bi zastonj, da bi se še nadale upiral pr^ti tej ženski volji. V vseh ruskih dušah živi nekak fatalizem, »katerega bi najlažje imenovali aktiven fatalizem: ne zadovolji;.'se s tem. da bi -se pokoril usodi, temveč ji lajši kljubuje. Močna, sveža domišljija te^ ga mladostnega naroda silno hitro p; . rime .pustolovsko nusel, in pri teh sj morasta ih prvotnih naravah se misel ue-skončno hitreje pretvarja v dejanje, kot pri naših zapadnih narodih, ki so že rodove in rodove vajeni, da med misli tn dejanja vrivajo preudarek. Ta preobilica impulzivnosti ne preseuvca prt barbar ju. pač pa pri Rusu, s Čigar visoko duševno izobrazbo se dozdevno strinja dot-ma
tudi severno in južno prekopa Reims— Marne.
Vzhodno bojišče. — Nič novega. Na ntacedonskl In italijanski fronti Je položaj neizpremenjen.
Prvi generalni kvartirmojster d!. Ludendorif.
Minimum In inatislftuni.
»Siovenec^ je priobčil ta-le članek:
Nasprotni!!vi deklaracije, ki se ji pa vendar še ne uraio upreti, so jo razglasili za svoj »maksimalni prc^rain«. Z dr go besedo se to pravi, da jo smatrajo za naji Je-ainejso oblOko rešitve ja?g c s! o v a n skeg a vpraschja v m^ncrhiii; im ker se ideali navadno re rjvsezaio, ho:ejf> reči, da Mi se zaidor.-r!i !i trdi z drago, m Lin j po oljno rešitvijo nnšrtia vprašanja, recimo z nar d-no avio-TTctnijo v kromovanah. Po takem naziramjn je seveda na2e delo za deklaracijo prazein trašč rtn .politična komedija. Naravno je, da smo morali to na/branje zavreči, ker ie le v lu:o bdiodo ode^a ne-gacija deklaracije. Tedaj :>a se je kopje naenkrat pre, sukalo; naši nas^rrrijrrki so rek'i, da je dciklaracija v let>e besede >:a-vftta negacija države in zakonite vladar--fte hiše. Na ne\'em seu:a.J\u so vprašaji dfuhorv-ni'ki svojega- tovariša, »državneg?. poslanca Hladnika: »Ce je deklaracija mi-nimalen f-n gram, kaj pa le potem rav za praiv va ^ maksimalen nr',gr?m? Kobi ne veJe)'\ »kako sMsternafc'čno iti vmesno je strapka deželnega odbor.) (na Krarj-skem) črnila in sumMiČT'a S. L. bi mi)-uili po tem vir»r?<anju ^klegati, da so poslancu H!adn3ku nala&č nastavi!! r:vst. Ka.iHi,	so si mislili: Združitev
,nsdt avalrijavili Jugc^k va:imr v sanu>-tojrno državo pt:d liabsburzani, kakor za'Bteva de k'^racija, je pač največ, k: it sme z v elit držar.ijan žoleti; kdor bi hotel še več, sersa preko meje. ie izdajalski Ve-Tesrb. Po taficem umevanju je treba imeti ie še dokaj neb 1 age volje, in dejstva, ka-k ir 'T*i dor.ivlaTiio ie dni, ko deželni glavar (kirLini^ki) grabi za; vrat svojo lar.rno deželo šn jo vl-.Če prc J krvavo sodišče, ko '.dVidani.ii načd !>k Vseslo\ enske Ljudske Stranke d^-zii vse Slovence veleizdaje irr iMijs.ka Iržii". ie oblasti zoper bedne ostan-ce ncik'daj cvet; čega naroda, ki je za L>rV'V i/kn avel ffia bojišč:h. niso
monarhije; nov dokaz, da st) ti načrli iz-gitni<li, je tudi zadftji Llovd Georgejev govor. Gotovo je tudi, da Sflvja Obtauie; do-'ba, !ko sio se bavili Nemci z misijo, da jo aneiktirajo, ie razmeroma hitro minila. -Vprašanje za reajhrega pof/t:ka je torej »sedaj le, kako urediti jugoslova<nl>ike razmere v monarhiji sami?
Ni pa -potrebno, da bi se izogibali žc sedaj vprašanju, kakšno bo kaeneje razmerje habsburške Jugoslavije do Srl ;e. Mo e.(>če je, da bo narodnostno vprašanje r<> vojni n u; rogo manj aktualno, ker bo v>:ii v velikem in načeloma rešeno in ker b<
gospodarska vprašanja ipo.vhno pj* • ja. Mogoče je pa tudi, da to vprašanje o^aiae tu-J i po vo;ini v ospredju političnega življe uja tistih narodov, kateri po vojni rrv-dosegli poipolnega rlenie;:sđ(ega ze li jenja v okviru ene same države. V tem tVi-čaja 4>ostai.ie vojiH /2a jugoclova i ' « n politika raziiierje med Srbijo in habsbnr ško Joigdsilavijo aktualno vprašanje.
Dr. Ivan Šusteršič je hotel res:i:- to vprašanje že med vojno. Ob času, ki se iiiiu je zdel prikladen, je zahteval, naj Avtstno-Ogirska amA.ira Srbijo! To bi bHa got • na-.inesrečnejsa rešitev težkega jugo i'o-vanskega problema. Srbi, ki so p k. ' tol:ko odporne sile in toliko strastnega s\ <"b ioijubja, bi se ne dali kar metri nič. tebi nič »ainoK tirati«. Z njuni bi dobila monarhija vase ne državljanov, ampak po\' ložnike, ki bY z zabnt; skritaje čaik.ii trenirka, da cfcvir monarhije ra5bijej,). N > mesto no'.ranje konsolidacije v mon?.-' : ki mera biti sa<l te vojne, bi se z ari d \ njej zadnji razkroj. V slučaju torej, da i z oarVitjem habsburške Jugoslavije narod uor-tno vprašanje na jtisu še ne bilo rt :-no, bi bilo treba iskat? drugačne. srcCnc; še poti.
In te laj bi za monarlvjo neortkiijur zadnjikrat prišel čas, da izpolni svoje poslanstvo ua jugu. Ta država, jo ob Jaja proti vzhodu, zapadu in severu želi . > i.-^roJje gora, ki nima kolonij, ne more e-ž;ti tirkamor drugam, ko proti južnim morjem; to je edino okno, sikozJi' katero more vdihniti vase svežega zraka. Zahteva ro-litičue modrosti bi torej bila, da ustvari \ svoji Ju; oSlavhji središče jugoslovansk" i.t življa, ki bi po sili težnosti privlačilo :ns: obmejne slovanske pokrajine. Ne s sil<». vzbuja samo odpor ;,n ne more \ ^iii mo- zvestobe, amfpak s kultii' rnim de'om. s pra -več |vo svobodo, ki bi io dala svojim državlja-
nom icča. Neverjetna so iti rrU-^ozna ta I nam, z gospodarskim napredkom svojeg:
dejsiir/a, a ao mogoča — saj i'h doživ'ia;-r.:o!
Jifgoslorvaini zahtevamo svojo lastno lir-žavoipod liabsh ' «*'nni ne !e na p-ovllagi na-ših Sitar1 h zgr.dov:n -!;ih pravic, aurp' C- po narcATicni pravn. Z narodno avionotm io, v lerouovin-h se ne uif..*en:o zadovol-jiti. tudi o z narodno avt* -nr^mijo brez krofiiov n; :dka avtonomija dacves velja, jutri je »■•«. freino poroštvo rc»sn?čr?e	svobo-
de nam more d^ti le lastna država.
In to hočemo! Brezplodro je ^rasev a-uje, ali je to naš mak&una'leti, ali: minimalen prrofgram? To je realen program, ki ga Izvršimo sedaj, ali pa ga bomo moralr odložiti d-o ;:rihodnie — svetovne vo&re. Da
ozemlja bi postala naravno težtsče balkanskega Slovan stva. To naj bi Avstro-O^r ska enkra.t razumela!
Kaj moremo mi storiti, da ji d<-' lovemo. česar njeni di'j>t< ^matje nočeio razumeti? Sedanji državni zbor, sef1affi;,:i maši di-rav-nikl-vo.biiki S4) nesposobni, da bi izvršil' to vci'iko revizijo temeljev, na kateriii država stoji. Država nima enotne državne misli itn njeni o^rbn ki ji je ne mor. ; dati: njih pogled tne ipredere megle du; -! >iit: čne rd eolog id e.
A če enkrat spoznajo pravi poklic um -narhije na jugu, bi ne bilo nemogoče, vi' se v njej sami, kot organizmu zvezni' držav, iz svobodne volje združijo vsi bal
razmere, kakršne so bile na Slovenskem kanski J<ugo>lo\ant. Razvoj bi bil s teo-
pred vojno 'iai Sf> še iLinas, ne morejo večno irajati. je (;;ato\o. Iti ko se jc treba nanovo polrtično orientirati, se nam odpira samo eua pot: 'narava nam 'kaže samo pot na ji'S"! Tja fte&c naše reke. tam se glasi naša beseda, tam p^je naša kri; sever nam zapirajt> \istkc gore, tu; ierlk, scvTa^eTi dirli. V novi državuocravni tvor-
ko.ičan za ti e d ogl eden 3as, < lov ar \ fiart Jnostno vprašanje rešeno brez ^ ostavAov. S t^iii bi bM do.-užen naš naro i ni maksimu m.	_
Ramci pelsSSeste vest?,
Notranja in vnauia politika. O tem i>r. I
K
bi nas čaka mnogt^ del a, premagati bo tre- j Jnetu. ali, toč;:eje rečemo: o i./merju, , i ba tudi kako oviro skupnega in složnega I kršnje naj bi b da med tema tb.uin pol -; sobivanja, odotranir* marsikatere predsed-1 kana, jc razpravljala te dni pr:' ^a -ke, k1 so nastali, ker nas je tuistvo ločit). I v zanimivem	I udi nn -trto ^
Toda tudi to zmoremo t> sol.J iosro svo- že večkrm bavili s tem i^rodmeiom kc-
;o svoje vo'Je.ii- nas uaz^.r ta. da je v tiasi mt»uarh;n Jnr/tii kar je! raz m .rje nei/ravilno. zgrešeno, M-: ■ jmo-va' zaikrmn i Še več: nase uverjenje najn pravi, da ie
iega znač?:a, dijcpnniranosu Naraven zakt>n ie. da se enega pdenenu. 'letja nara^ega zaikrma
državohv-ren iX)!it?čem faktor, so države i vnarro in n<n:ra ooi \ . v sm s takim notranjim ustrojem, .krrkršen je Ja 1- vnanja ptditrka <o > . ^.val.
- -	/:riv razvoj v notranjostr v smeri zado-
avstro-ogr^i stiaj, nernegoče. Notranja nast?rotja so prevelika, -n em.sk o-m a ž a ns,ko nadvk'dje je iraj-uo ne vzdržljivo. Monarhiji ne crec^raja torej nič drugega, nego da naro^jiostuiin težnjam pas. /reznih narodov udovo ji, če se sploh hoče ohraniti. Prepustiti bo mciaJa posameauiin narodom. da <si urede politično življenje po Jastr«* violu in pridejo tako v sebi in me J «ebo» do miru; tpreosnovaiti se bo morala v zvezno državo narodov. To ie naš program. to zahteva deklaracija -cd 30. maja 1917.
Preostaja pa vendar še vprašanje: kaj petem, če se to enkrat jfciodi? Ali naraA^-ri> za*coir!. ki sili a\ siri^ke Jugc. ^ovane. da se združijo v enotno državo, po »i.TŠiK i de^aimciiskega programa zgubi naenkrat tt:» ■*? AH ine bo še nada'je na Balkanu ddoval? Aii ne bo habsburške Jugoslavije privlaJčeval k Srbiji? Ali m torej deklarac jrf.i ^rogram na 8\onou ko^ce^* vendar skmo veiesrb^vo? To je zmrsel \Tpraš?nja, k! so ga stavfli poslancu Hladniku.
To vprašani e je bo!j akademionega. nego pratetioiio-po'Lit^iei;^ pomena. Od i. čt iid je bilo jasno, da A vs;r. -po Sikiepu ti*->ii re razpade, ker x K\ r ^i
vc/.jv. ja vseh narodov na principu pra-•v;čnIn enak. ^»ravnosti. Ker je bila <»J nekda "n je še danas* vnia.;ja i\a protislovenska --saj jo določajo izključno le
interesi neništv a in ma.,;arstv a — mora, biti tudi noti a uja politika |>roiislov»»ska! Ta poslednja se mora lpodlreiati prvi, sto da bi bile obe v skladu med st'H* tn da bi« se medsebojno izpopožudevale V, en;»Tro celoto. Povsod drugovi v svetu v^vja načelo, da mora biti med vnanjo in nof.ra;jjo politiko vi-aj toliko soglasja, da ni med r.«jiina vsaj diTcktncga »protislovja. Pri nas pa ne velja to načelo. Praski I ^ Musirira to naspn "ie z vzdarnlnr, konkretnom' izgledi. Počim se gospedanski: io oolitični ou?iošajf med obema polovicama inonar1! ?e raltlj^jo vedno bolj. pa se na-ravtnotu: pr:tiska k tako imenovanemu go-i ar sk emu zbli/a-ju z nem:ko državo. Zve.za s to poslednjo naj se. (koIHcrf le n>o.u'o. razširi, poikičui odnok^' tnetl obema po:'»vicairri ino-::ar!iije pa naj se zrah-Me.it/ ko'i'rtr le mo>no. (Saj sle ravno tc dir srnMV.osna mndinrska vojska in per-semaina tin^a zopet postali' parola za n Kuko labkomišljcno so Nemci d x''er: m (ko so členili nag<xlbo
iinea
r.r trezna: g^scl t v i:t' i. veJno bv'lz (hi



man ft
» 1 * » »
» *
EDINOST- Itev. 21
V Trstu, lic 21. jantsarja 1918
vi^c. priča dejstvo, da nfeo poskrbeli niti ^kupnega zakona, ki bi določii razmerje med obe\ia polovicama. Ogrski državni zbor je formuliral svoj zalkon. dočfm je
avstrijski državni zbor Kasneje sprejel t-^kipe, ki onim ogrskega zafkcma nasprotuje'^. Avstrijski zalkon govori le o stvareh.' k: -ia-i se od časa do časa urejajo po obe- "n-siko dogovorjenih načeli: _ogrski napi
šlo i vico vlad
ga t«
-	-p.<v\ da si za slučaj, da ne bi pri "«.p^rr>Tun!a. Ogrska pridržuje pra-
fa:nost^nesa odločanja! In ogrske
-	dr hi o l:rcy'rzirno -drže te-.:-Ma Ir/ iaiajo odredbe. kr naspretu-
5V ; do^-foain nagodbe. Sedaj zahtevajo Mar'jari iz vremenrbo obrambne^ zrstona v • -eri samostojne madžarske vo-ske, doč " bi moglo 'to na podlagi ma-Sffdbe; z^-Jiti le |X) rbn.Je^raits&em dogovora. Pri .vek 3vsir:'?ke "tolovlce pa naj bi se še ^-povižni! Po skupnem tprcržfloimti^za j le.to 1914—191 n iznaša skupna (potrebii-' na ."85.722.51"'' K. Od te sverte pokriva fVrrcVa k m nrmščaniem dolir 'Vov na ca-
podjport), ter sklicevale se na 1. odstavek § 6 zahteva/So doplačilo za vefe čšfe od 31. jnliija 1917 do onega dne, ko i um je bila podpora nakazana im izplačana. Prosimo pa, nad nais begunci ne zalagajo s (prošnjami, da bi rni za<mje posredovali. Dobivamo namreč ve!~ko preveč prošefi? za 'posredovanje, kar bit marali begunci sami opraviti »pri okrajnem glavarstvu svojega sedanjega bivališča.
Po § 6, odstavek 2, morejo postranski dohodki begunca amanjšafti begunsko podporo le tedaj in v kolikor presegajo znesek 2 krču na osebo kr dan. V takem siu-čaiju se odšteje od podpore 2 kron (polovica tistega zffieslka, ki presega 2 kroni. N. T-r.: Pri ,06stra,nskem dohodkn 3 kron se odšteje od begtmške podpore 50 vinarjev, tak begunec dobiva torej K 1'50 na dan. Pri dohodku 4 kron se odšteje polovica v eiega dohodka dveh kron, podpora znaša torej 1 krono. Pri dehodkn K 4'50 znaša podpora 75 vinarjev, ipri 5 kronah podpora 50 vinarjev, pri dohodku K 5'90 "e pr jpora še vedno 5 vinarnev in šele «t;ri 6
rini 12800 006:K, is !p'risne\"kom (kvoto,. .	.....	«
3f."4< U) p-, 171.501	K. skn/pnoi kronah dohodka odpade prav ca do pod-
1S4 301 366 K torei m? v k tte»gO r>2'2'< {
1, likor f)i mt tata i f&peS • . po šfeVife* m V ; stranske dohodke ki bi se na gor-
v obeh polovicah ' nji način icpontevak pri odmerjanju begun-32 Cd- sJk-e prapore, se pa ne smejo ste*, i naslednji nčbovega prebiva .stva j dob< .iki: doklade ranjencem, do jade na irrebv .d- krabrostne svetinje, vojno oski covabie marših Ofer^ca prispevati 51 rni-! prisiojbine glistom brez činovnega raz-•ri vnrrnh stroški! ! nti!i&r- i .-oda. navadnim vojakom ah n;;n dedičem.
r niz m er ju f.rebiv Msltva monarhije. Ogri ne prispevajo n'ti stotkev. število pa iznaša nad 42! Po razmer št v a bi lijonov. tore-i
do več!! ■pol:tika ima »raci'e naj to podkrepi skemi No« t1 ta kričečem uaspn cbe ste i: trvlo ofceii politikah ; šiiia s tem, r naj bi zai.u i in;: v sku;; naj bi se i:t rti posvečal
te akcije naših poslancev govori tudi sledeča vest v »Straži«: »Namestiiiški svetnik v Gradcu) dr. A. Weiss »pl. Schleu-sjsenburg je odstavljen kot mariborski okr. glavar. Predelen je v službovanje v mini-str/?/twu za socijalno orkrbo. Naslednik v Mariboru še ni imenovan. Vest, da gre glavar Weiss proč iz Maribora, je navdala vse Slovence z zadovoljstvom. V zadnjih desetletjih v Mariboru nismo imeH glavarja, ki bi bil postopal s Slovenci tako kakor glavar \Veiss. Ko je leta 1914 izbruhnila voćna, je poiseben vsenemško-pratestanftovski »odbor, k: je imel po vsem rfivraju srvc4e pod(?dbore, oit^ainifziral ve-Ii-ko gonjo zoper skwenske vodireiie. V tem odboru so hnel'J glavno besedo pafSLor d»r. Mahnent, advokat dr. Mravlag. major Kraimmer, baron Bach m urednik Jarhm. Ti ljudje so vsak dan stikali ekr»jg glavarja Weissa. Orožniki so acbT!» povelja, da morajo tega ali tega ŽKpnika, kaplana aH kakega drugega rodoljuba n iieti in odgnati v zapor. Vmebov. i-joje krvvice, sramu en ja in druge težave, ki iso i?h trsfrii čas moraiH iprestajti nciši Ijudije, osftanejo za vse veune čase zapisane v zgodovinsko 27 januarja I91&, ob 3 pop. z navadnim ifcnjfgo spoddiaeštaiensi^h Slovencev. Vf dnevnim redom. Vafcila posameznikom i s.pcmm^ki knjigi preganjanja nedolžnih l
'	.i ■ ^.jsajio
sol
bile KipuŠeene na svoJfcndT-. ne ena n? bila obsojena; izpričala se je njih nedolžnost.
treba na novo vlagati prošnje za vrnitev v begunstvo. S<plob veljajo prehodni li-sti le za potovanje. Za stalno naselitev v kakem kraju ni treba nikakega posebnega dovoljenja. — Izjema je le Trst, Pula, Reka, v zadnjem času tudi Gorica.
O^bor CM podružnice za okrožje Sv. Vit bo imel nocoi ob 8 zvečer v prostorth drnšrvene gostilne svojo prvo sejo, da se konstituira. Odborniki so naprošeni, da pridejo polnostevei.no.
Organizacija oskrbnic voiniških sirot začne svoje poslovanje stoprav s februarjem, ker se bo prihodnji teden še vršilo razdeljevanje božičnih darov.
Mestna zastavljalnica. V torek, 22. t. m., se bodo prodajale na javni1 dragocenosti raznih predidočih številk.
Podružnica I. Trst Z. J. 2. vabi odbornike Ln zaupnike na izredno sejo, ki se bo vrsia 22. I. t. 1. v društvenih prostorih ulica Gian. Rinaldi Carlo 10, ob 7 in pol zvečer. Prosi se, da se odborniki in zaupniki potnoštevilno udeleže.
Vzajeiimo društvo za zavarovanje goveje živine v Škednju vabi vse člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo.
Češki listi se radujejo na samozavesti one občine. Se razveseljive^ pa je dejstvo, da se je našel mož. ki noče biti imenovan. k: je položil v uredništvu »Narodne Poetike istotol?k znesek 200o K, da ubožci občine £ehis:c ne pridejo ob ono podporo. Tu je govorilo češko srce dvakrat: obakrat dobro in skreno. Ni se bati za bodočnost naroda, ki ima v svoji sred? take — može s plemenitim narodnim ponosom in trdno hrbtenico. — Takih rnož /potrebu:e i :io tu di mi — Slovenci — tako naj govori tir d i slovensko srce!
DAROVI.
Magdalanski podružnici CM D so do* I
naslednji darovi: Namesto venca na grrcb dr. Pernieiča daruje družina ig. Alorzik. Kodriča K 10, (svosečasuo posrmnoriUi objavljeno brez imena) pni od'h< oi g. Frana Sajks'rde sc je nabralo pri Ti ieu K 27: neka družba nabrala v go<st: pri Tirolcu K 4; g. Janez. Tavčar daruje za podarlerie mu sv al čiče K 1; vol?;k) r > r^K. Vitnku ŠkNani! v znesku K 10.
iiTMlILl OGLCS
*ej
<t«t
se ne pošiliaio. Udje naj čimprej poravna-j Slovencev bo z debdimi črkum-i zapisan jo zavarovalnino. — Odbor.	i ;me davarja We :>sa. Nedolžne žrtve s
Slovenci in nn-^l narodnega ujedinjenja.
Pod te«u naslovom priobčil jejo »Primar-

s«	po
Masta* tisk&a«	se r*Sm-i
b«ljo enkrat	— Najmanjša j

J)liBU>jblaa M»ir» CC
priznan te
ino _ pjše — s katere-koli. strani; moramo priznati, da <so Slovenci, in to ne samo sio'vensfca inteligenca, ampak tudi š:<-roki sloji slo\e:nskcga naroda veliko
Vnanja \ mo; ebitne miloščine imeno\ ainju osenam, lenco'druženja končen-1 o.isto^bine rodbinam častnišk.ii ali voja-državo. Zakaj? Ker i škili uraJni&kih aspiraati v. enako ne i ma Jinritva na Ogr-i viiirževafni prispevki po zakonu 27. iu-r;*Vfian.V. i .'ka SLe -i v' 19* / drž. zak. št. 313 a!i po analognih
■srvul ai!i ciij jima je istr: j predi:?!, :h kake r tudi na podjagi cesarske stiva,ni^eiT1 resateje ipogodili misel našega ki! J i ta skr^r-nst v i naredbe z-dne 12. junija Ulo ar z. zdii. st. naroc|ne<?a ujedini en ja nego mil Hrvatje, a' bi se se.k.-j š< i-clsce-j 161. BegUnci naj torej pazijo, da jim Ne barno preiskovali sedaj, kaki so razlo-se ?zlo05 Galici, s čemer oblaki ne npo^.evajo pn odmeri begun-, .	ker bi nas to predaleč zavedlo,
škc podpore gori oznaeemh doliookov. i	ULdj ffl. Hrvaftje domišiiamo, da
no je, da morajo begunci do- -e ^	pr| nas dozorda davno prej,
nego v Sloveniji, iin naj tudi smatramo, da
r tvo r; mih z as
laki nctrai
ja ."-sine i;ridoi>i:o ve-U ii:. Pra.viei večine brcnitna pa naj h «e ! Kr.'ko naj i:riue p ob in vnanj' politiki do ro ie-do po-voljne rešitve ua-nrob^ema?! O Engeibertu Pernerstorrenu, nedavno umrlem . 'rredfednik-u pcslanl^ce zbornice in prvaku r.mške socyaflnie demokracije v Avstriji, be-ieži v zagrebških »N ; nah<- nek; član gossposke zbornice nekaj
nja r
nar o; !• fl-l.
b.vati v polnem obsegu begunško kakor tmti raKozvano vojaško podporo.
£ 7 d ča, da se begiinš'ka /podpora v nesenem slučaju ne vr.iča.
S H. določa, da imajo nepremožni begunci pravico do proste vožnje zase in za svojo prtljago (ali bolje, za vse, kar vzamejo s seboj — v izvirniku: ihre Falir-nissc), kakor tudi za prehrano med vožnjo. Knako morajo skrbeti oblasti za pre-
lommov.
ki so tem pomembneji, ker jejhr-np zi-me, ki ]o begunci vzamejo^ se-
ta list glazbo mk jse katoliške generacije, med katere kn!iunn?m naziranjem ,:in onim pokojnega Pemersto^ferja zija nepre-mos■Miv »propad. Pred 30 leti — pripoveduje dotični: V-'^Vnec — je bil Pemners-ior-fer ena najinafkajnitnejih oseb pcjslanske zbornice. Pcsebno v mladiiih letih je govoril tako stvar 10 rn rio-vorni-?ko. da ga je poslušala vsa zibnmica. Poprej bo-li nemški noc'irnalee. kasneje bolj socijalen de-mti1 : at se »e vedno zavzemal za opravičene interese Nemcev in na za potrebe n'ižih razredov prebivalstva brez raznke narodnosti. To je pokazal posebno o neki priliki z ozirom na hrvatski narod v fetri. B:lo je to tedaj, ko je šlo za ustanovitev hrvat-ke gintnarje v Pazinu in slove::1, -.e v Ceiju. Pod vtisom teh vprašanj je bila nekaj časa vsa zbornica. Poročevalec v proračuirskem odseku z^i srednju sole je bil tedaj p^znej; ministrski p-redsed. grof Srtirj-Mh. Bil je na'n^roten v.la'dniTrii predlogom za ustanovitev teh šol. .laz sem se prizadeva!, da bi ipriuobil veeiiio za gimnazijo v Pazinu. Med drugPmi sem prporočal stvar tudi članu nent-kega
T
b( j. V zakanu ni nikjer določno izrečeno, da bi iitmeli begunci pravico do 'povrnitve že prej izplačanih troškov takrat, ko so bežali iz domovine. Res je pa tudi, da v zakonu tako povračilo ni zanilkano. Vsled tega bo treba poskus/ilti, ali bi /se ne dala doseči povrnitev (poprejšnjih stroškov.
Zelo važen, je § 9 ki zagotavlja veliko tisočem naših beguncev naknadno izplačilo begusrcšSke podpore do najvišjega zneska 500 K na osebo. Do te podpore imajo pravico po nevem besedilu § 9 le tisti begunci, ki žive ali so živeli več ne-go 3 mesece v takratnem ali sedanjem vojnem ozemlju, ali ipa v takih krajih, ki so bili izločeni za pravico do begunšike podpore, n. p-r. nekaj časa Dunaj in razna večja mesta. To velja torej za vse tiste begun-i ce. ki žive ali so nekaj časa živeli kjerkoli na Primorskem. Kiraniskem, Koroškem, Tirolskem, Solnograškem in južnem 1 Stajerčkern. Za begunce južno od Drave velja ta pravica le do 1. junija 1916, kaijti z nairedbo nciiraircjega ministrstva od 24. majalika 1916, št. 22630, so bili tudi ti be-gin;ci v širšem vojnam ozemlju sprejeti v
.-Lstva baronu Schwe^iu. Ta je bil proti j begunsko skrbstvo. Od bitega dne aia-Pazinu bil bi pa — kakor je rekel zn' rrej so mogli torej dobiti redno begunsko VoJosk ! iiud ie tudi. da 1 takimi i talko i pc-djOTO, zato zdaj nimajo pravice do iz-žele. N se,m zainteresiral za stvar sedaj, •-dne .naknadne podpore za dobo po 1. ju-pJkouiuga Perjiefstotfcrja. Ta mi je od- j ulju 1(JI6. — Begunci maj torej sami nagovoril: >Ni treba me nagovarjati, da bi! taičuo Ipreraču-najo dneve od bega do ti-gl ase val zn p;-st hvkt) glede hrvaške gimnazije v Paz iiu. Vem. da so Hrvatje v
Istri ilačeni. zanemarjeni, siromašni. Za take se zav>z«.main iiaz vsrkdar in po\ sod.
smo tni veliko moene^i nje nosi'lci Ln prv^o-bor^elji.« — S posebnim priznanjem omenja sušaSki list iz'ave 2283 slovenskih rudarjev, s katero se pridružujejo v polnem obsegu deklaraciji, zahtevajoči naše ujedinjenje pod geslom: »Naj slovanski rod bo-na lastni zemiji svoj gospod!« Tako da je slovenski delavec prvi poikaizal, da je rzpoznail veliko poanembnos-t /ju-goislo-vanske deklaracije in se porogai tistim teoreiikom, ki so tolmačidi, da bi bila jugoslovanska država premaga in jprešib/ka, ker ve, da bo njegovo delo donašalo veliko večega inspeha njemu in njegovemu narodu, ko bosta on in njegov narod popolnoma svobodna. Slovenski delavec je to uvidel in je zato ostal socijalist, ali ob enem je postal tudi borilec •za veliko misel naše&a narodnoga usjedinijeTnja!
Padel ae na laškem bojišču Pavel Gra-fenaaer, edisni« sin slovenskega koroškega državnega posdaaica Franr Gr"feniuerja. Te«»ko (prizadoiemiu koroškemu narodne-nvu ,piiwobori.telju naše najiskreneiše so-žalje. — Ob tej priliki naj omenim samo nakaj. kar ♦se more olo\'eku, ki mrsli le količkaj pametno. ,zdetw tako neverjetno, da je kaj takega mogoče edmo le v Avstriji. Fran Graienaucr je bil m tared daljšimi loti zaradi lie-ke podle denuncijacije v parmesečnem tpreisk<o\ralinem zaporu. Izkazalo pa se tje. da je bila demmcidacija popolnoma ttteutemeijena. in Grafenauerja j so izpustili. Par let nato je dobil Grafena-uer zelo laskavo priznanje za svoje vele-j patri joti eno delovanje in sicer od c. in l kr. — vojnega ministrstva. Grafenauer je bil namreč tisti, ki je -prvi javno opozoril pmrc': ;e č-riitdie na dejstvo, da je avstrijska meja med Koroško in Italijo popolnoma nezavarovana, da ima1 jo italijanske čete takorokoč red ie vaje po avstrijskem OfcCinlju. Saj se je zgodilo, da n. ipr. saik-
ške~Novine< člantk. v katerem pišejo lepo Wjfi Palanci sox državnem ztnrr ti / vso
nriiznanie nam Slovencem. »Naj presoja-	v]fe .
ulLfc m '	-	nja. PrasLa je m.niisterijaiha koanusica, ki je
preisikovaila te persekucije. Čeravno ie bila ta ikcuniisija tako sestavljena, da Slovenci nismo imeli posebnega zaupanja do r4e, vendar je centralna vlada na Dtrnaijn spc.iznaila rjz. pre'V k ovalnih zapisnikov, da bi bil glavar \Veiss laluko (preprečil ali omejil te -penseikucrje, če bi bi: le hotel. On je videl v naših rodoljubih same srbotile, naše odiične slovenske doni-oli.ube je smatral za ve/Ieizdajalce. Bil je, k alko r ie sa,m izjavil, prepričaBi o njihovi »krivdi. Pod We£ssom so bili preganjani samo Slovenci. Nemcem, ki so vpili »Nieder -mit Oesierrečch!«, ah rojenemu Lahu, ki je Sz-javfS, da ne more streljati na isvctfe »rodine brate, se ni skrivi! niti las.« — Kajj m telili te, ljudje božiii. ali bi b'iHii prftšli mi vsaj do takega moraJaiega zadoščenja, ako bi se b'la pa/rlamentairna taktika .naše delegacije nadaljevala (tako, kakor je bila v tpreišniifh časih, — črnega preganjanja, ko se t:sti, ki je bil na čelu. niti egteil ni, niti migrtffl z mazinccm v obrambo toIOkih nedolžnih žrtev, Lzkusti na Koroškem. Sfcer pa — pržznaijmo — je bilo to povsem dosledno. Ce je kdo povodom volilne reforme za državni zbor koroške Slovence žrtvoval tako lalukim srcem, kako moremo bi tir ta- i ko naiivni, da bi pričakovali, da bi ji!h potem reševal. Koroški SlofvenaS iz (parlamenta — korršiki rodoljubi v ječe! To je bil vendar rpovtsem logičen razvoj.
Tako delajo — možje! Grof Oswald Tlnuu- Salm je v gosposki zbornici na na-ravmcust prednzen način žalil omtstva češkega naroda. Ta feti Thun pa je nedavno daroval 2000 K za siromake občine ^elm-šic (na Češkem), ki leži v območju grofoviji posestev. Rečena občina pa je ta gro-1 iov dar — odklonila! Ti češki ljudje so se polkazals kavallir.^ki — nisso hoteli sjprejeti i daru iz rok žalilca svojega naroda. —1
Ursr
Prodam
•prejema vsakovrstne poprivN« ur T lic«i
Manzoni bt. 17, vr. 2._1714
več pitanih zajcov. Velike za rejo id mkide. t-ioaciiino liossini olS. .17511
Učiteljica
nauči govoriti nemško in italijansko v tteh mesecih Barriera vecchia
1770 teljefu 407
\nton Jerkifi posluje v arojem a Trstu. Via tlel le Po? t« *«t 10
Štev 7, I
Foto^ra!^______
Tvrdka HEHHEL Dunaj IX. Alserstrasse 46
KUPUJE SVILO
Pošljite na gori imenovani naslov, odrez ke svile, svitene n ti, svilnate štrene, ovčje in bombaževe odrezke, raztrgane svilnate in volnene obleke, raztrgane nogavice in plete-j rine. Plačam takoj po sprejemu blaga po pošt-nohranilni blagajni
m II
Trsi - Ula Stadion 10 - Trsi
Odprl od zuečer nai>f2]
vstopnina H Z

nu * ■
ZOBOZDRAVNIK
v
Dr. J. Cerm^k
v Trstu, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delie Poste.
Izdiranje zobov brez bolečine. — Plombiranje.
— UMETHI ZOBJE —
i
■ m 11 —i
st6Ka časa. ko so prejeli pi vo redno 'pod-
SLiifza0 vsal^ I renski kralj," «ki je imel svoj lov v Kanalski pcdp^rc naj ,pr0S,$° ZaM Trb'ža do PontabJja), ni mcUed
rsebo na okrajnem glavarstvu sed;
se zavzamem
tiidi v tem slučaju in ; bivališča. \'ažna- za begunce je določba,
bom glasoval za postavko. Videl sem. da 1 da moratfo zahtevati to naknadno gajilo so socijalni demokratje Pemierstorferjeve ] v teku 3 mcsecov po razglasitvi begun-vrste in druge narodiiosti pravioiicji in Irkcjra zrkona, tore; najdalje do 31. marca p-lemeiniteji, nego li raznih grofi Ln baroni j t. 1. Ali ker begunci zelc radi nalagajo nate iste narodnosti.« — Ta sodba o pokoj- j šemu osreJi^envi odboru t>ike prošnje, tz-iicm Pcrnerstorferju se popolnoma krijejjavlja.no. d:; bi morali imeti v našem ura-^ sodbo, ki smo jo mi izrekli te dn: o po-Idu > receji je števičo uradnikov, ki bi k tinta. Haj je bilo že nicguvo M tur loJzm tiska 'elo za mnoge naše begunce, nazii anje iako ali tako, vsekakor je bi; i k: tega noeeoo ali ne znajo opraviti sami. plemenit— poštenjak.	jN;»s odbor bu ptisredoval za begunce le
.	. j	^(j	pritožba v zadnji in-
stanci, to je 11a notranšem ministrstvu. — Proti odločbam okrajnega glavar&tva gre pritožba na deželno vlado, in končno na notfanje ministrstvo.
To so glavne določbe novega begurn-| ?kega zakona, ki morajo naše lreg.unee pr.LV posebmio zaiiimati. Nai se torej vsak
Begune! pozor 1
begunec sam pobriga za svojo praviteo.
iairTi r" ^ r ^stvari«
CENE PETROLEJA.
N. znanja se, da ostane cena petroleja § jnelzpreniefiijena, t. j., 48 vin. za liter. —
»Osrednji 1 J.bor za vrnitev beganev.v* iii obnovo Primorja na Dunaju i. Bankgasse 2. toroea:
Novi begunski zakon je dobil nai■ Išjo sarkcijo ':ie 31. decembra 1^17 ter j-: razglašen v državnem zakoniku st. 15 z dne 11. t. m. Navašuiije toga zakona v prošiijah j in pr-tožbah se mora torej glasiLi: ix> j zakonu z dne 31. decembra 1917 drž. zak. št. 15.
Poleg znanih splošnih določil opozarjamo begunce na naslednje posebnosti: " 2 dolečn v 3 odstavku, da morego begune i; Ravno tako ostanejo neizpremenjene ceae sicer mejriati svoje bivališče, toda, begun-, za prodajo od debelega 11a drobno. Pro-ško 1 .dr;cTo jim morejo odvzeti v novem J dajalcem ria drobno, ki so plačah iKid bivališču ie tedaj, ako se pokažejo" zaito, navadno ceno, povrnejo razliko trgovci posebno važni razlogi (zwingeiide O run- na debelo, de).
Posedlo vaieu jc § 6, ua ti«-e beguncem podpora po 2 kroni na dan že od 21. julija 1917 napred. Le tedaj. a!.o se begunci oglas j za ipodporo 3 mesece pe razglasitvi novega zakona, torej sele po 1. aprilu t. 1.. j:nn bo šieta podpora od dr.eva priglasitve. Po dosedanji praksi pa so nakazovali podroro veliki večini šele od dneva priglasitve in niso hoteli o dnevu 21. juli'ja nič slišati. Novi begunska zakon je terej prinesel popolno jasnost v tem spornem oziru. Na tisoče je beguncev, ki so ošlcodcvan'ii za veliko dni iln tudi mesecev. \ si ti begunci naj se torej oglase pri oni oblasti, ki jim zdaj nakazuje begunško
K potnim do\o1jertjein. Dodatno k našim člankom o potnih dovoljenjih se pripominja, da beguncem ni neobhodno potrebno prilagati k prošnjam županskih potrdil, da je njihova vrnitev potrebna. Le kdor ima tako potdilo pri rokah, je lahko priloži. Opozarja se 'tudi, da vojaški prehodni listi, glaseči se za potovanje domov in nazaj, nikogar ne vežejo, da se mora vrniti. To dela vojaška oblast iz previdnosti, če bi kdo ne imel za prebivanje urejenega doma ali bi se iz kakega drugega vzroka moral vrn'<ti, da mu ni
v svojem lovu dobiti skoraj nobene divija-čine. ker so mu vso postirelidi laški ab^nci, kateri so bEli -tako dT^ni, da so prišli do Ovčje vaisi in baie-celo prenočili tamkaj. Ljuds vo, ki ni poznalo laškega vojaštva, je smatralo Lahe za oddelek posadke iz naborjetske trdnjave. Če se ne motima je bil pozneje Orafenaner celo odlikovan z zaslužnim krilcem. Ko pa je izbruhnila vojna in so naši narodni nasprotniki ka- j ^ kor gladni volkovi po ovcah planili po Slovencih z najnesramnejše skovanitni ovadbami, tedaj je Grafeuauer, kot edim slovenski kcMHiški državni poslanec se veda j« niGial kaf čsz noč postati od navdušene- (^ ga avstrijskega domoHuba — veleizdak;-(£ lec, in vojaške sodišče mu je tudi prisodMo ;S pet let ječe Rešila ga je šele amnestija, a | ^ mandata, co krterega ima vso pravico, j K m»u še do danes niso priznali. Kakor z»iia- >m no, je Orakiir.uer po svojem poklicu ar- [ j gljarski mojster. Uinljivo je, da je onafl razsodba vojaškega sodišča ixvpo!nomaj| uuFčila tudi njegovo fVbrt. V tein ipa je nio-jj ral k vojakom tudi njegov edini sin, ki je sedaj padel 11a-bojišču. Kaikor je torej razvidno. je Grafenauer s svojo rodfomo plačal drago, zelo drago svr^ patriTOtizem, hi za vse to: »preganjanje obsodba, jeca^ — Orafenauer še eden tistih narodnih muče-niikov. katerih imena ostamejo neizbrisno zapisana V trme v i zgodovini .Iugos!o\'an-stva.
Resnica Iz Crne dobe najkrajšega trplje-
Ija našega naroda priha; (»časi nadasi. In i resnica nn?m more prva ti tudi zadoščenja, Zasilna na tem :-re. mu klubu. Ki je znal r-ris'liti vlado, da 9e je slednjič odločila z uvedbo preiskave ua licu mesta o dogouivših se krivicah in pieeanjanjih. Pred pa; .in^vi s no Že rekli, da komisija, ki jo je vlala odposlala, ni bila sicer sestavljena tako, kakor so želeli naši po>s4anci, da pa ^e preiskava veCTdaT dozorela rezuttal, k« je rtadLkiril'1 naša pričakovanja, pred vsem pa presenetil člane iste kom'sire same. O uspehu
JADRANSKA BANK
Trst, Via Cassa dl Rlsparma šteu. 5 (Lastno P3SW)
Kapital in rezerva K 13,200.090.—
FIHjalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metko* J,
Opatija, Split, Šibenik, Zadar.
Vlog« na knjižice 3*2° o Vloge na knjiZice
od dneva ylcge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka cd svojega. Obrekovanj« vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, dtlnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bia o ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kre iir, re:nb-»urs
krediti. — Borzna naročila.---lnkaso.---Mfenjainica.---Eskompi mrnic.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676,	Brzojavi: JADRANSKA.
—	- Uradne ure s Od 9 do 1 popoldne	=
Ifcnuečla slGuensIia temMm!
Ljubliana, Prešernova ulica št. 3
jc imela fconcc.u ieia 1917 viog.....K 66,800 000
hipote?rtili m cb?inskih posojil....... 27,000 000
rezorvnega zaklada .......... 2,000.000
Sprejama vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
in nestalne vloge pa po dogovoru, hranilnica je pupitarno varna in stoji pod kontrol«
c. kr. deželne vlade.
Ze varčevanje ima vpeljane lične domače Hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 °f0, izven Kranjske pa proti 5 */4 °/n obrestim in proti
najmanj 1 °/0 oziroma a/4 °/0 odplačevanja na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
KREDITNO DRUŠTVO.
i
i
ma*. mw