MAUJlMi CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA • ISOLA PREDVOLILNA SIESTA (Mef) 0 jesenskih volitvah na lokalni ravni ni prav veliko slišati, čeprav bodo nedvomno ene najbolj nepredvidljivih doslej. Razmerje sil na občinski ravni je namreč takšno, da si nihče ne upa napovedovati novega zmagovalca, niti v primeru občinskega sveta niti ob volitvah župana. Dejstvo je namreč, da se je razmerje sil v primerjavi z zadnjimi volitvami precej spremenilo, nekatere stranke vidno izgubljajo svoj pomen v občini, druge se soočajo z notranjimi težavami na lokalni in državni ravni, tretje bolj životarijo kot ne. Dejstvo je, da trenutno nimamo močne politične sile, ki bi uspela s svojim vplivom vsaj približno načrtovati izid bodočih volitev. Zato je prav presenetljivo, da v strankah niso zasukali rokavov in se oprijeli dela za lastno promocijo in pridobivanje članstva, saj je jasno, da so prav člani tisti najbolj zanesljivi volivci, članstvo v izolskih političnih strankah pa je bolj ali manj simbolično. Morda izstopajo upokojenci in združena lista, ki imajo svojo zgodovinsko volilno bazo, vendar tudi ta ni več tako trdna kot je bila. Volivci smo postali pragmatiki. Vse manj pomembno je katere li Banka Koper 26. februar 1998 barve je kateri od kandidatov ali kandidatna lista, pomembno je za kaj se zavzema danes in kaj obljublja za jutri ter koliko kredibilnosti si je nabrala doslej. In ker bo vsak čas pomlad, potem bo dopustniško poletje, s prvo zimo pa bo že treba na volišča je jasno, da je časa za dokazovanje ostalo bore malo. Spoštovani sedanji in bodoči kandidati. Če bi radi, da bi volivec zaradi vas prekinil nedeljski sprehod ali izlet in obkrožil vaše ime, potem se boste morali prav kmalu zmigati in glasno povedati kakšni so vaši načrti za ta november. Siesta je sicer fina stvar, a si jo lahko privoščijo le neambiciozni. Adriatic % VAŠA ZAVAROVALN ^ISi 'splošnogradbeno podjetje PORTOROŽ Obala 114, Portorož tel.: 066 / 770 -328, 770 -728 fax: 066/770-329 DA NE BOSTE IMELI TEH TEŽAV CELLUtAR, m — Dodatna oprtna zs 6 Gmatelecom d.o.o. KOPER , E0ME1I GSM { mmm — Dodatna oprtim zi GSM] Panasti Mtelefono TELEFAKSOV,AUDIO IN VI OPREME VSEH ZNAMK | MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE 'T TELEKOMUNIKACIJSKE OPREME TRGOVINE IN SERVISI Koper, Pristaniška 3, tel./fax: 066 žfjj Koper, Beblerjeva 7, tel./fax: 066 28JE Nova Gorica, Gradnikove brig. 51, tefiFI PIAZZA SAN ČAKULO Občina Izola je maškaram s Kort kupila klobase in še nekaj priboljška. Županja Breda Pečan se veselo smeji, tajnik občine, Irena Jerman pa je že v skrbeh, kako bo ta izdatek (klobase) lahko regularno zapisala v zaključni račun. Predlagamo, da ga zapiše pod reprezentanca. Glede na to, da so na občini same ženske jim bodo vsi verjeli. Med obiskovalci pustnega rajanja na Manziolijevem trgu smo izsledili tudi dve znani imeni s slovenske estrade, Zorana Predina (Miki Mouse) in njegovo soprogo, sicer igralko Barbaro Lapajne (maskirana v Boro Djordjeviča) ter dober del Zoranove družine. Poleg srednjega sina je bila prisotna še hčerka Zarja, za zabavo prisotnih pa je skrbel sin Žiga (pingvin), ki je na vprašanje, če je prišel v Izolo s hladilnikom, odgovoril: Ne, s Pežojem. KS LIVADE vabi na TRADICIONALNI 8 MARČEVSKI IZLET v soboto 7.3.1998 Prijave in informacije na KS LIVADE, Veluščkova 8 četrtek 26.2. in ponedeljek 2.3. od 16.30 do 18. ure PRISRČNO VABLJENI • INSTRUKCIJE ZA JEZIK za osnovnošolce, tel 63-516 • V NAJEM DAJEM frizerski salon na Ribiški 1. Javite se na tel.62-385 ali 62-380 od 20.ure dalje. • PRODAM dve zimski pnevmatiki z obroči vred za ŠKODO (155/14). Tel.: 64 -62 -76 j • KUPIMO stanovanje v Izoli do 65.000 DEM. Tel.: 63-241 • NUDIM varstvo za otroke v Izoli ali v Kopru. tel. 066 65-818 ali 282-074 • Agencija E-MET potrebuje več sposobnih sodelavcev za delo na področju oglaševanja (trezenje oglasnega prostora, planiranje). Interesenti z izkušnjami naj pokličejo dopoldne na 38-208 ali 401-920. ML-\jv:nwvč Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel :066 / 600-010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600-010 I E-MAIL: MANDRAC@S-NET.NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: GRAFIKA Glavina, Gažon___________ Tudi v THE CLUB so izbirali najboljše maske, nagrado pa so pobrali hudiči (na fotografiji). Tako se je spet potrdilo pravilo, da prej ali slej vse hudič pobere. Po koncertu Pod Belvederjem so policaji preverili zdravstveno stanje ožilja našega tehničnega urednika in občasnega kamermana Davorina Marca. Ugotovili so takšno alkoholno podhranjenost, da so mu predlagali nujno infuzijo alkohola ob prvi naslednji priložnosti. RAČUNOVODSKE STORITVE^ PAPIRNICA Zanesljivo, kakovostno in po ugodnih cenah vodimo knjige za S.P. in podjetja • fotokopiranje* MOROVA 25 D 6310 IZOLA. SIMONOV ZALIV. TEL / FAX 63-213 J — v \ USPESNO POSLOVANJE rTTo] Obala 55 UJM 066 74 73 11 __ I ~ I 6320 Portorož 1-74 M« A'''h Vir d.o.o. Vam strokovno in ažurno vodi vaše poslovne knjige ter svetuje na vseh področjih računovodsko-finančnega poslovanja in davkov. _Pokličite^ PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mantlrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. O EKOLOŠKI BOMBI V IZOLI Vprašanja g.Franeta Goljevščka, ki gaje name naslovil v prejšnji številki Mandrača, sem se pravzaprav razveselil in se mu zanj prav lepo zahvaljujem. Z naslednjim zapisom bom pojasnil zakaj. Pred kratkim sem naletel na izsledke najnovejših raziskav znamenitega Gallupovega inštituta, iz katerih je moč razbrati, da je zaskrbljenost javnosti zaradi ekoloških problemov povsod po svetu izjemno velika, in sicer od 60 do 95 % vprašanih izraža veliko ali precejšnjo zaskrbljenost zaradi ekoloških vprašanj v svojih okoljih in na Zemlji sploh. Vse kaže, da je ta "slika" v svetu precej drugačna kot pri nas v Izoli. Velika večina Izolank in Izolanov na moj javno izražen sum, da živimo na "ekološki bombi", kar je bil del mojega političnega programa ob kandidaturi za župana, namreč sploh ni reagirala. Morda zato, ker je bil ta sum izražen v času predvolilnega boja, in so menili, da gre pri tem zgolj za cenen predvolilni trik. Ali morda prestrašeni raje molčijo misleč, naj se s tem ukvarja kdo drug, bolj "poklican"? Morda pa kdo misli preprosto, da če o problemu ne govoriš, problema ni. Taje žal podoben noju, kije skril glavo v pesek... V Izoli nas že nekaj časa hudo pesti ekološka degradacija zraka, zemlje in vode. Premalo se zavedamo, da je tudi zaradi tega že marsikdo pod rušo, mnogo je bolnih, končno pa bomo posledice čutili prav vsi, vključeno z rodovi, ki šele prihajajo... Zakaj še vedno menim, daje bilo potrebno v moj predvolilni program ob kandidaturi za župana (našega) mesta vnesti tudi takoimenovano "ekološko bombo"? Kot prebivalec Izole hočem in želim živeti v ekološko zdravem, čistem okolju, za to imam vso pravico! Kot župan (če bi bil pač izvoljen), bi to poskusil ponuditi tudi mojim someščankam in someščanom. Pri tem odločno trdim, da moj namen ni bil pozivati na nekakšno "linčanje" ljudi, ki so bili udeleženi pri tej degradaciji okolja, kar bi mi utegnil kdo očitati, saj tako ne bi poplačali niti delčka vsega, kar nas čaka, ko bomo poskusili preprečiti nadaljno degradacijo okolja in vsakodnevnega življenja v njem. Niso se nam namreč še pokazale vse omejitve narave, čeprav so mnoge že očitne! Kakršnokoli maščevanje ne bi torej imelo prav nobenega smisla. Tudi ni zastraševanje someščanov moj namen. Edini smisel vidim le v delovanju v smeri osveščanja in postopnega spreminjanja miselnosti v "naših glavah”, saj je skrajno nevarno in škodljivo še naprej verjeti, daje odrabljeno in obrabljeno stvar najenostavneje kar zavreči, in še to morda kar v kak skrit kotiček nekje v naravi! Takšna "znamenja” ležijo vsepovsod in očem marsikdaj niti skrita niso. Toda ta je morda še najlažje sanirati, vse prepolna je žal okolica očem zelo dobro skritih umazanih, strupenih, škodljivih predmetov in snovi - katastrofalen in poguben rezultat nizke osveščenosti, zgrešene miselnosti, zastarelega kolonijalnega razmišljanja in dejanj...Seveda pa prehod na "višjo miselno raven" nikoli ni enostaven ali preprost! Moj namen je tudi opozoriti, da v Izoli morda bolj kot kje drugje potrebujemo ' zakon o odpadkih", katerega cilj naj bo razvoj celovitega sistema zbiranja in predelave odpadkov. V Izoli vendarle imamo svoj parlament, vlado, politične stranke! Imamo tudi "sum o ekološki bombi"... Torej imamo malone vse. Zato srčno upam, da se bodo prav kmalu le prebudili, zganili in kaj postorili v smislu zgoraj navedenega tudi ekološko bolj osveščeni, tisti, ki jim že zdaj za svojo prihodnost in prihodnost potomcev ni vseeno! Čas neusmiljeno teče, zato skupaj že vendar preidimo od besed k dejanjem! mag. Janez Jug NADLEŽNE "FORMALNOSTI" Na zadnji seji občinskega sveta je okrog zapetljajev o ZN Industrijske cone ostro reagiral g. Gregorič (ZLSD) češ, da naj se že nehamo poigravati s formalnostmi, zaradi katerih se v Izoli ne more ničesar graditi. S to izjavo je spet potrdil usmeritev in fdozofijo kontinuitete, ki še vedno sedi »v modrem vlaku«. To doktrino vladajoče koalicije »pustimo formalnosti in gradimo« je doslej najraje izpovedoval g. Dodič (Desus), ki seje sicer vseskozi ponašal kot »neodvisni« in samo za občane skrbeči, sedaj pa, ko se bližajo nove volitve, ni samo opustil to parolo, ampak je celo udaril po koaliciji, po tisti, za katero je tri leta neutrudno in mimo glave dvigal roko. (Besno ji je očital, da so si med seboj razdelili vse funkcije. Kot da tega do danes ni vedel!) Začelo seje novo predvolilno sprenevedanje! Torej, Neo-M-Liberalna koalicija sodi tako: »Zakoni že morajo biti (ves svet jih ima, pa jih mora tudi Izola imeti, čeprav so samo za nadlego), toda, lepo prosim! ne spotikajmo se ob formalnosti! To dlakocepstvo nas vendar uničuje!« Ob omenjeni razpravi so se v sejni sobi naelektrile misli in izstreli se problematika marine (logična primerjava) in debata se spet in spet vrača na to vprašanje. Predsednik sveta je ostro zahteval, naj se marine ne meša v razpravo, ne zato, ker ne bi vedel, da so to identična vprašanja, ampak zato, da bi čimprej izpeljali glasovanje, kajti glasovi so že skrbno pripravljeni in vsaka debata je odveč, čas pa je dragocen. V to smer je pomagala tudi županja z ostro opombo, da ne o bencinskem servisu (v Jagodju), ne o marini, ki se jima očita nezakonitost, še ni izrečena zadnja beseda in je ob tem dala slutiti, daje njeno »globoko prepričanje«, da bo Ustavno sodišče o tem reklo »ja«, kot naj svetniki rečejo »ja« za ta primer industrijske cone, okrog katere je predvsem g. Frantar špičil kopja. Postavljal je namreč bistveno vprašanje, če so se zemljišča z oznako »zelene površine« proceduralno pravilno spremenila v zemljišča z oznako »zazidalne površine«. Gre za pomembno vsebinsko spremembo, ki mora preiti skozi nekatere »formalne« faze, ki so postavljene kot varovalke, da se določene spremembe ne opravijo z zlorabo. Spremeniti namembnost zemljišča z izogibanjem forlmalnosti, pomeni spreminjati zakon, kar pa je hudodelstvo. Prav na tem področju so lahko velike zlorabe tistih, ki imajo v rokah »škarje in platno«. In že večkrat seje zgodilo, da so nam ti »škarjeplatneži« razlagali stvari tako, kot sojih oni občutili, ne pa, kot jih zakon določa. V tem kontekstu bi bilo zanimivo vedeti, katere formalnosti so izpadle, da so občinska zemljišča v ZN Marina prešla v zasebno last (pa četudi je go.županja član NO Marinvest, z zadolžitvijo, da ščiti interese občine) ali katere formalnosti niso bile upoštevane, da so hoteli Simonov zaliv dobili v zasebno last celo obalni pas, ki velja po celem svetu za javno dobro. Kmalu na začetku »naše demokracije« sem slišal za izjavo pomembnega predstavnika ZLSD v Izoli,češ, da »Demokracija je procedura«. Tako nekako, kot suhoparni paragraf. Kdor tako razlaga demokracijo, jemlje formalnosti za nebodigatreba, ki jo od časa do časa lahko neopazno in brez težav preskočimo. Ne! Stvari so obrnjene. Procedura je zaščita demokracije! Procedura so vice za vstop v nebesa. Nebesa uso več procedura. V prejšnjem sistemu je seveda bilo drugače. O tem ni vredno sedaj govoriti. Spregovoriti je vredno o nečem drugem povezano z vsem tem. Ustavno sodišče je zaradi suma hudodelstva na območju ZN Marina ustavilo nadaljnja dela. Gospa Pečanova, kot dober nekdanji partijski delavec, je z ekipo šla na to sodišče, da bi stvari pospešila, seveda, nezakonitostim v prid. Tako, kot so nekdaj hodili funkcionarji na CKZKS. Torej, poskus političnega pritiska na neodvisno sodišče. Da, Izola še vedno živi v srednjem veku sedemdesetih let! Frane Goljevšček ŽUPANJA NAJ POVE NA GLAS IN PO RESNICI - STANOVANJSKA POLITIKA OBČINE IZOLA K pisanju o stanovanjski problematiki v občini Izola so me spodbudile Županjine izjave v časopisih, v katerih ne navaja vseh dejstev, ki so pripeljale do aktualnega slabega stanja na tem področju, in nad katerim se Izolani upravičeno pritožujejo. Ali so ta dejstva zamolčana namerno, ali pa so posledica neznanja, naj pove Županja sama, vsekakor pa to ne opravičuje stanja in problemov, ki so se tu nakopičili. Stanovanjski program je zadnja tri leta skoraj popolnoma enak, ne izvršujejo se zastavljene naloge ali pa se izvršijo z večletno zamudo, tako da vsako leto ostajajo neporabljena sredstva. V letu 1996 je ostalo neporabljenih 146.000.000 sit, v letu 1997 pa 122.706.835 sit. V programu za leto 1998 so predvidene samo prenove, ki niso bile realizirane v prejšnjih letih, ni novih programov, za katera bi bilo potrebno zagotoviti pripravljalna sredstva, da bi se izvršila v prihodnjih letih. Tako bomo spet priče zamudam v prihodnjih letih. Amortizacija poslovno stanovanjskega fonda se porablja za vzdrževanje objektov družbenih dejavnosti, in na ta način nam bodo propadla stanovanja in poslovni prostori, saj ni sredstev za njihovo vzdrževanje. Za kredite občanom za adaptacije in prenovo stanovanj je letos namenjenih 22.955.974 sit, za nakup novih stanovanj pa kar 60.746.355 sit. Ker vsi vemo kako pretirano draga so stanovanja na obali, bodo od tega imeli korist samo prodajalci novih stanovanj, starejša stanovanja pa bodo propadala naprej, saj ne bo sredstev za njihovo vzdrževanje. Na ta način bo še naprej najbolj propadalo staro mestno jedro, saj se bodo ljudje selili v " sodobna blokovska naselja " na obrobju Izole. Na sejah občinskega sveta sem že večkrat zahteval, naj se vodi evidenca vračanja sredstev stanovanjskega sklada, ki so bila porabljena za gradnjo osnovne šole v Livadah in za popravilo ceste v Korte, vendar sem vedno dobil negativen odgovor. V kolikor se bo tako nadaljevalo, obstaja velika nevarnost, da se na to " pozabi", in sredstva ne bodo v celoti vrnjena. Taka je v kratkem blišč in beda stanovanjske politike v Izoli, ki jo pripravljajo in vodijo Županja s pomočjo vladajočih političnih strank in odraža vso pomanjkanje vizije in neprofesionalen pristop do zastavljenih nalog, tako opazen tudi na drugih področjih v Izoli. Pa še to: Županja je podarila nekaj kubičnih metrov vode posadki Fedre -nesrečne ladje privezane na carinskem pomolu. Popolnoma sc strinjam s tem humanim dejanjem. Moti me le to. da bomo to vodo plačali Izolani iz občinskega proračuna, in smo jo torej podarili Izolani, s tem se pa hvali nekdo drug. V kolikor pa Županja namerava poravnati račun za podarjeno vodo iz svojega 50% dodatka za uspešnost na plačo, se ji že v naprej iskreno opravičujem. Vsem čakajočim na nova stanovanja in tistim, kateri prebivajo v podirajočih se izolskih stanovanjih, želim sreče pri dodeljevanju posojil iz stanovanjskega sklada. Aleksander Frantar, občinski sv etnik © uvudnikovaec © BANZAH SUPERNOVA glasilo mladinskega ustvarjalnega kluba izola 1 ne upajte, ostaja vam še ' sekund in vaše telo bo en kup kaotičnih malo sem, malo tja. za izkoristek in to niso šale. ... j stvar pa je zdaj to? j samo malo bi nam radi naštelali naše možganske centrale saj smo Že dve milijardi let na istih frekvenčnih vrednostih. Z nekaj svetlimi izjemami se je vlekla ta monotonija iz plinov do morja pa od zemlje do dreves. Pa spet nazaj na zemljo, aah čudo človeško! In sedaj bi radi celo v vesolje, kar tako brez vstopne vize!? Ne, ne tako pa ne bo šlo. Najprej treba lepo urediti parametre doma, nato pa se bo videlo. Kaj, da nakladam in da se kaj takega ne more zgoditi? Kar vprašajte strica Saturna kako kaj kastracijski obroč, pa porednega Plutončka kako kaj smučanje pri -600 stopinjah! Dragi prebivalci planeta Ljudje in zemlja, tisočletja so vam šteta! Vesoljski urad je odločil, da vas preseli na drugi konec Rimske ceste, kjer bodo naš planet očistili skrajno neuporabne atomske energij, nikar pa ne upajte na kakšno duhovno prenovo, kajti v vesoljskih prostranstvih veje sedaj povsem novi veter. V sporu sta Rimska in Milanska pizza, ups...cesta. V ta namen so se brihtni Rimljani odločili za premestitev svojih obrambnih sil in so v prve bojne vrste postavili nepoboljšljivo šminkerico Zemljo.. ( mogoče se nadaljuje) Darjan Gorela ZRCM-0 *" Zazrem sevanj- Mozolji- Hmm- Ves defekten. Hmmfefe- 0»W”' ^“mn-Smrn..- M.S-.***"**- Toda- Oh- Oh in sploh- IffsrnereoS- SRECES Zakaj'? ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE RAZPIS 26.srečanja mladih pesnikov in pisateljev Slovenije GLASBENIKI, FANSI, AUDIOFILI IN POPOTNIKI! POZOR. POZOR, POZOR TUDI LETOS BO V FRANKFURTU TRADICIONALNI nlNUSIK HESSE«, NAIVEČJI SEJEM GLASBIL, GLASBENE IN PROFESIONALNE OPREME V SVETOVNEM MERILU. OBISK BO ZA OBALO ORGANIZIRALA TRGOVINA SEVER IZ IZOLE. INFORMACIJE NA TEL645130. SCHNELL TELEFONIRENI Zato'- zato, ker-ker-ker •• StfSSS*- mral se *><"'■ zelo- Pogoji: Sem Krompir Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih pesnikov in pisateljev. Pošljejo lahko prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) in dramska besedila. 2. Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem ali računalnikom in poslani v treh izvodih, označeni pa morejo biti s šifro. Prispevkom naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico s podatki. Ime, priimek, domači naslov, izobrazba, poklic, starost in šifra. 3. Območne žirije in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki izbrali najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju. 4. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim. Rokopisov ne vračamo. Prispevke je treba poslati do 10. Marca 1998 na naslov: Zeza kulturnih društev Slovenije, (za 26. Srečanje), Štefanova 5, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije dobite po telefonu: 061/126 20 83 ali 125 93 55. MI PA IMAMO INTERNET, LA, LA,LA. 30. in 31. seja OS DVE SEJI V ENI SEJI Izolski Občinski svet bo v sredo 4. marca nadaljeval 30. sejo in skušal izpeljati celo 31. seji OS. Iz prejšnje seje so ostale točke: volitve in imenovanja, odgovori na vprašanja svetnikov in vprašanja in pobude svetnikov, za 31. sejo pa je pripravljenih novih 16. točk dnevnega reda med katerimi seveda velja posebej omeniti predlog proračuna za leto 1998 in strategijo razvoja osnovnega zdravstvenega varstva in mreže javne zdravstvene službe v Občini Izoli. Svetniki bodo sklepali tudi o podaljšanju koncesije Stavbeniku za upravljanje s stanovanji, stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori, o povišanju pristaniških pristojbin ter o tem, kako bo Občina Izola uresničevala pogodbo o gradnji visokošolskega kompleksa Korotan v Piranu. DVE TA KRATKI (levo) Osrednja stavba na Trgu republike je končno dobila novo zunanjo podobo. Stavbenik je v sodelovanju s stanujočimi lastniki stanovanj obnovil fasado in mesto je kar nenadoma oživelo. Naslednja je na vrsti stavba na Velikem trgu 1. (spodaj) Po pustni soboti je na zidu velikega pomola zasijal kričeč napis znane vsebine. V Italiji se ve, kdo piše takšne graffite na partizanske spomenike, kdo so naši junaki pa zaenkrat ni jasno. Ženska sekcija ”GracijeIa Gobbo" vas vabi na praznovanje Dneva lena v petek, 6. marca 1998 ob 18. uri v Hotelu Marina. Slavnostna govornica bo direktorica Urada RS za žensko politiko gospa Vera Kozmik. V krajšem kulturnem programu bodo nastopili učenci osnovnih šol Vojka Šttiuc in Dante A lighierL Za zabavo in ples je poskrbljeno! Zaradi omejenega prostora si pravočasno zagotovite rezervacij v trafiki v Drevoredu 1 .maja. SPRAVIMO SE NO! Deklaracija o narodni spravi je povzročila veliko slabe volje pri velikemu številu Slovencev in čeprav smo globoko prepričani, da gre za tipično Sizifovo delo, suj Slovencev ni uspela zediniti niti partija, kaj šele demokracija, bomo skušali v Mandraču predstaviti poglede nekaterih političnih opcij, seveda tistih, ki bodo to želele. Kot prvi so se nam s lent v zvezi oglasili iz pokrajinskega odbora DeSUS-a za južno Primorsko in del Notranjske. Objavljamo izvleček iz njihovih stališč k Deklaraciji o narodni spravi. KAJ PREDLAGAMO? Čeprav je vsem dokumentom enotna težnja, da bi prišli do spravnega dokumenta, ki bi bil za večino sprejemljiv, menimo, daje taka "samopostrežba" od vsakega po nekaj, nemogoča in nesprejemljiva. Predlagamo, da se začnemo pogovarjati o vsebinskem okvirju, o platformi za pripravo spravnega dokumenta, ki bi imel možnosti, da kot usklajen predlog pride v DZ. S tem namenom, kot naš prispevek, ponujamo v razmislek naslednje: a) Pomen NOB za obstoj in uveljavitev samostojne države, mora biti nedvoumno izražen in ob tem obsojene vse oblike kolaboracije z okupatorjem. b) V dokumentu ni mogoče ostati le pri obsodbi KPS, ne da bi hkrati povedali, da seje ta KPS uveljavila in ohranila zato, ker je znala izraziti in bolj ali manj uresničiti socialne stiske Slovencev še iz časov prve Jugoslavije in pozneje (zaščitnika delavcev, odprava veleposesti, odpis kmečkih dolgov, brezposelnosti, možnosti študija in izobraževanja itn). Druge politične sile tega niso znale ali niso hotele vključiti v svoje programe. c) Sprejemljiva js kritična ocena in distanca od nedemokratičnih dejanj in metod delovanja, ki so bile v biti enostrankarske demokracije. Njihov vrhunec je izražen s povojnimi zločinskimi poboji v Kočevskem Rogu in drugod. d) Distanciranje od nedemokratičnih odnosov ni enkratno dejanje, temveč proces, ki je dobil svojo potrditev na plebiscitu in na prvih pluralnih, demokratičnih, volitvah. e) Samo črna ocena delovanja KPS ni sprejemljiva. Če je KPS odgovorna za vse, kar je bilo nedemokratičnega, naj bo odgovorna tudi za tisto, kar je bilo dobrega (Univerza v Mariboru, izgradnja Kliničnega centra v Ljubljani, Luka Koper, Institut Jožef Štefan, Cankarjev dom v Ljubljani, štipendiranje itn). 0 Brez tenkočutnega upoštevanja objektivnih pogojev za čas, za katerega proiciramo spravo, bomo težko prišli do želenega rezultata. Komentar: Sicer bi se imeli za kaj spravljati n.pr. tudi Francozi, pa zaradi nedvoumnega pojmovanja o tem. kaj je kolaboracija, o spravi nikoli niso razmišljali, še manj seveda o kakšni lustraciji. Povoina ZR Nemčija bi se kot demokratična država, morala spraviti s tistimi sodržavljani, ki jim je Adenauerjeva Vlada zaradi političnega prepričanja naklonila "Berufsverbot". Za pravega demokrata, je tudi to zločin. Ali pa Mackartijev pogrom v ZDA (in Rosenbergova oba). 3. Kot smo že poudarili, smo pripravljeni sodelovati le pri nastajanju spravnega dokumenta, ki ne bo poglabljal ideoloških delitev Slovencev in ki ga bo podprla 2/ tretinska večina poslancev Državnega zbora in predvsem slovenska javnost. iŠ@iA V NARAVI Šola v naravi je tudi za letošnje četrtošolce dveh izolskih osnovnih šol, Livade in Vojka Šmuc že preteklost, spomini nanjo pa med šolarji zagotovo še dolgo ne bodo zbledeli. Vsaj tako lahko sodimo po spisih in risbah, ki so nam jih poslali. V šoli v naravi so si pridobili smučarsko znanje, bila pa je to tudi enkratna priložnost za sproščeno druženje z vrstniki in učitelji. OS LIVADE m* PLANICA Nika Kenk, 4.c OŠ Vojke Šmuc ŠOLA V NARAVI NA PLAN® ^ Vsak daKollo snSi. se vozi« z »letnico m počeli •StrSKEttSs baklami. od_20.o-e naprej pa. SOLA MALO DRUGAČE v Kranjski gori smo bj(j res sm° se zabaVa,i ’ učiteljem nagajali na smučiščih smučali. •r&Fsg Res poredni smo bili tako so mislili učitelji' OŠUVade04'9, S°nja 0ta4b v KRANJSKI GOR! Ringa,nam nagaja, ^Sspotleh, tosmo nas^ep0magata, ^ata. vs^popata^b dol s smuti. Martina Božič, 4.b OŠ Livade soboto večerni Poho° z dna‘vnašanja, sobe in Potege,a,aPaa™t„, ,^ smučarsko tekmo. frneirpa smo ie bU.poln zelo nežno želodčno Pet politanke in grisini. Urška Rušnjak, 4.b OŠ Vojka Smuč POHODNA TAMAR SMUČANJE pr°’i vetru e Maja pa pXVJneženega * Ustimo &*1 Pa tak^vSSUstiti Sdm° nje3a' farse zabava konč'a PESEN10 SKI GOR' c, 4.5 mu c V^a^2b\adn°- pačegUač^0’ vs;S'>>PaT u v-rda je nastopila na POP VANt»A MAtjv je le dokaz, da je - zdaj čisto pop. flgžoJIOSBag©© [DOM KULTURNI Na ogled je razstava fotografij ”OBRAZI” Predstavlja se mlad fotograf ZORAN LIKAR, ' PRIREDITVE ZA OTtW^> V soboto, 28 februarja, ob I7.oo v KD Izola lutkovna predstava VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV, v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Lutkovna zgodba ima precej veselih in zabavnih elementov ter je ves čas napeta in vznemirljiva. Vstopnina: 400 Sit Qd 23. do 27.2., od lO.OO^o 12.00 v KD Izola SOLA NA POČITNICAH Kreativne delavnice: gledališka, keramična, likovna, pustna, glasbena.... Vstopnina: 200 Sit PRIREDITVE ZA ODRASLE V petek, 27. februarja, ob 20.00 v KD Izola SREČANJE PEVSKIH ZBOROV Nastopil bo MePZ Društva upokojencev iz Izole, ŽPZ "Znamenje" iz Volč in Vokalna skupina Portorož. Vstopnina:300 Sit SOLA KREATIVNOSTI FOTO TEČAJ 30 umi, pričetek 2. marca,ob 18.00 PLESNI TEČAJ 20 umi začetni tečaj se bo pričel v torek, 3.marca ob 20.00 Informacije in vpis na sedežu ZKD Izola, Bazoviška 4, ah po tel. 61 513.___________________ GALERIJA ALGA razstave karamik mnumAHIB ŠAVRINKE, SOLIN ARKE, KRAŠEVKE Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 v soboto samo v dopoldanskem času). Tel. 62 776 SILVESTER P LOTA J S SICO GALERIJA INSULAje odprta od 9. do 14. in od 17. do 19. ure ob sobotah od 10. do 13. ure ob nedeljah in ponedeljkih je galerija zaprta galerija INSULA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA KROŽEK"ZGODBE" Tokrat lahko preberete zgodbo o srečnem in zvitem mlinarju ter njegovem bratu, pa še o zavistnem kralju. Zapisovalkama Marini Jurkota in Špeli Pahor jo je pripovedoval Bruno Barut, doma iz Gabrovice pri Črnem Kalu. Je biu en mlinar. Je meu tolko za mlet in tolko vsega, da mu ni nič manjkalo v življenju. In si je napisou gor na vrata: MLINAR - ŽIVIM BREZ SKRBI. Se pela kralj mimo, s konji in kočijo, pa vidi ta napis. Pravi: "Poglej, poglej. Jas kralj, tolko skrbi in misli, vojna tu, vojna tam,” pravi, "ta mlinar tle pa živi brez skrbi. Pa ne bo živeu tako!” No, in ko pride u svoj grad, takoj pokliče ministre in pravi: "Dejte vi temu mlinarju malo skrbi dat." "Ja kaj, kako?" vprašajo. Pravi kralj: "Če nič druzga, nej uon povej kolko metrou je od zemlje do neba gor." in ga pokličejo u dvor. Takrat seje že tresu od skrbi in od straha. Pa odgovori: "Veste kaj, tolko metrou je, kolkor je na vaših obeh konjih dlak. Če ne verjamete, pa preštejte!" Kej bo vrag šteu! "Je že u redu," je rekel kralj, "drugič, ko vas bomo poklicali, morate povedat, kaj jaz mislim, če ne, boste usmrčen." To je bla pa težka naloga. Kaj kralj raisle, kdo bo vedel? Je poklicau svojga brata, ta mlinar. Je reku: "Poslušaj, Jože moj, kaj se je mene zgodilo. Jaz sem ko en siromak to napisau na vrata in zdaj me kralj muči." Brat vpraša: "Kakšno nalogo ti je zdaj dal?" "Kaj me ne kliče, da ta in ta dan moram jaz prit in povedat, kaj on misle." "Ho”, je reku brat njegov, "ti bot doma, bom jaz šou." In tam je bla že sablja pripravljena, za mu glavo odseč, če ne ugani. In ga pokličejo notri u tisto dvorano. "No", pravi kralj, "zdej vas čaka še ta naloga. Čc to uganeste, boste živeu brez skrbi vse življenje. Če pa ne uganeste, vaša glava gre.” In vse naokrog njega so ble tiste straže in kralj praša: "Vi povejte, kaj jaz mislim." Je reku ta brat: "Veličastni kralj! Gospod kralj, vi misleste, da govoriste z mlinarjem, pa govoriste z njegovim bratom." Mu ni mogel nič, ta kralj. Pa je konc. MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo v torek, 3.3.1998 oH7.uri na mladinskem oddelku. Prisliihnili boste pravljici RDEČA KAPICA pripoveduje: Zlati Urankar Izdelovali bomo lutke na srečanje z gospo TILKO JAMNIK iz Pionirske knjižnice Ljubljana, ki bo v torek, 3.3.1998 ob 17.uri. Tema pogovora je BRANJE-ČUDEZNO POTOVANJE sobota, 28.februar, ob 16. uri OTROŠKA PREDSTAVA - ČAROVNIK ROMANO Čarodeja se otroci vedno razveselijo, saj jih popeljev v čarobni svet... vstopnina:400 SIT IZOLA MED PREDOROMA Kaj se bo zgodilo z Izolo potem, ko bo okoli nje zapeljala hitra cesta? Na to vprašanje zagotovo še ne bomo dobili odgovora v teh dneh, ko smo spoznali prve idejne osnutke bodočih smeri obalne ceste. Preveč bo namreč razprav o tem pri katerem grmu se bo začel predor in pri kateri luži končal, za razpravo o tem, ali takšna cesta prinaša ali odnaša pa bo zagotovo zmanjkalo časa. Potem bodo naenkrat zaropotali stroji in za drugačno ropotanje bo prepozno. Ce se že nismo pripravili na vstop v Evropo se pripravimo vsaj na vstop v novo cestno stvarnost. V ponedeljek so predstavniki DARS-a in Ministrstva za okolje in prostor predstavili variante poteka hitre ceste Koper - Lucija skozi izolsko občino. Gre za enega najbolj obremenjenih cestnih odsekov v Sloveniji, saj ob konicah doseže gostota prometa tudi do 35.000 vozil dnevno. Načrtovalci so pri vseh variantah predvideli, da bo nova cesta na območje Izole vstopila skozi predor, prav tako pa se bo skozi predor nadaljevala proti Luciji. Na ta način bo možno tudi ohraniti slabih 5 kilometrov obale med Koprom in Izolo. Sedaj ostaja le vprašanje katera izmed variant se bo izkazala kot najustreznejša tako z ekonomskega, okoljevarstvenega ter urbanističnega vidika. Minister za promet in zveze je pripravljalcem lokacijskega načrta predlagal, da se v prvi fazi preučita takoimenovani rumena in modra varianta, po katerih bi cesta vstopila v predor pri Semedeli, izstopila pa pod izolsko bolnišnico, v dolini Pivol. Gre za eno kmetijsko najbolj razvitih območij v občini, kjer so pred tremi leti tudi zgradili namakalni sistem, ki omogoča zgodnje predelovanje sadja in zelenjave na 23 hektarih kmetijskih površin. . Prebivalci osmih tamkajšnjih kmetij se preživljajo v glavnem s kmetijstvom in z nezaupanjem gledajo na to, da bo cesta presekala dolino. Še posebej zato, ker gre za območje zaščitenih kmetij, gozda ter spomeniško varovanih objektov . Tako so pri posegih v prostor deležni številnih omejitev, sedaj pa naj bi tu potekala cesta. Predlagajo, naj se cesta dolini izogne tako, da poteka više po pobočju hriba, morda tudi na stebrih. Sicer pa bo DARS že v letošnjem letu začel s pripravljalnimi deli za dograditev dodatnih dveh pasov na izolski obvoznici, kije doslej terjala že prenekatero človeško življenje. Rebalans nacionalnega programa gradnje avtocest, ki je v pripravi, predvideva, da bi leta 2000 na tem odseku dogradili štiripasovnico, leta 2002 pa naj bi nadaljevali z izgradnjo ceste do Lucije. Tudi na tem odseku je predvidena gradnja več kot kilometer dolgega predora. Prebivalci se ob tem prav tako zavzemajo za ohranitev kmetijskih površin v Strunjanski dolini, zato so bolj naklonjeni variantam, ki predvidevajo traso ceste po južnem robu doline. Primerjalna študija, ki bo predlagane variante ovrednotila,pa naj bi bila zaključena konec marca . Tedaj bo tudi dokončno znano, katero traso bo stroka predlagala kot najustreznejšo, v kasnejši razpravi pa tudi, če bo ustrezala tudi željam lokalne skupnosti. NOV SERVIS IN TRGOVINA Kompleks bivših Stavbenikovih objektov poleg Mehana dobiva novo podobo, [ predvsem pa vsebino. Iz industrijskih objektov nastajajo novi poslovni prostori, kar daje slutiti, da v Izoli nastaja novo poslovno središče. Eden prvih objektov, ki že dobiva dokončno podobo, je bodoči avtomobilski salon Avto Jereb. Kot nam je povedal Andrej Jereb, direktor podjetja, naj bi se v nove prostore predvidoma preselili že čez dober mesec dni. Na dobrih 1300 metrih površine nameravajo najprej urediti avtomobilski salon in servis, tako, da bodo lahko svojim kupcem ponudili celovito storitev. "To je pomembno, če želiš kupca obdržati,” pravi Andraj Jereb," zato nameravamo tej osnovni dejavnosti kasneje dodati še druge vzporedne dejavnosti, ki sodijo v avtomobilsko dejavnost." Vsekakor gre za prvi avtomobilski salon v Izoli, ki bo omogočal sodoben pristop do kupca, v vseh fazah prodaje, vključno s poprodajnimi aktivnostmi. Poleg tega pa gre zagotovo za trenutno eno največjih investicij v izolski občini. Mladi, sedaj 11 članski kolektiv, katerega povprečna starost je manj kot 30 let, se bo z razširitvijo dejavnosti povečal, saj načrtujejo odprtje še nekaj novih delovnih mest. Ta pa gredo tudi na račun Laserskega centra, ki že deluje v manjšem delu poslovnih prostorov tega objekta. Širitev te dejavnosti omogoča nova pridobite, stroj za laserski razrez, s katerim je moč hitro in natančno rezati različne materiale, od pločevine, nerjavečega jekla, do pleksija in lesa. Gre za največji tovrstni laser v Sloveniji, ki obdeluje ploskev formata do 2 x 3 m. Če seje nekoč laserski razrez materialov uporabljal predvsem v industrijske namene, je danes spekter uporabe mnogo večji. Od izdelave prototipov v fazi razvoja izdelka do izdelave manjših serij končnih izdelkov, s čimer si utirajo tudi pot na tuje trge. Tako v zadnjem času že sodelujejo s tujimi poslovnimi partnerji, predvsem na področju avtomobilske industrije. FEDRA SE (SPET) SELI Po skoraj dveh mesecih se italijanska tovorna ladja Fedra vrača na "kraj zločina” to je v izolsko ladjedelnico, kjer lastnik tudi dolguje denar za njeno popravilo. Občino je stala nekaj vode in elektrike, za povrh pa je še dobro kazila mesto. Umik je zaukazala Pristaniška kapitanija, saj je grozilo, da bo morala ona nositi stroške priveza na carinskem pomolu. IZ fiMBULfiNTE piše Andrej Dernikovič, dr. med. PODHLADITEV NA KOPNEM IN NA MORJU Nadaljevanje MEHANIZEM PODHLADITVE (DOBIM < DAM) Izgubljanje telesne toplote Gibanje zraka-veter. sama temperatura zraka je malo pomembna kot merilo mraza. Pri -20 st.C ste lahko na soncu le v majici, toda že relativno blag veter kolesarske hitrosti vas bo prisilil, da boste takoj oblekli najtoplejša oblačila, kajti sicer vam grozijo omrzline in hitra splošna podhladitev. Prevodne izgube (toplo telo npr. zadnjica-mokre hlače-paluba). Izhlapevanje, nekaj toplote pobere obvezno znojenje, pri večjem naporu pač več, nekaj pa je izgubimo, ko z vdihavanjem in izdihavanjem mrzlega zraka hladimo pljuča. Razširitev lil. v mrazu so površne žile in tiste na konceh udov zaradi "šparanja" toplote skrčene, toda pri nekaterih stanjih (npr.šok pri poškodovancu ali zloraba alkohola • "za pogum, moč in toploto”) so tudi v mrazu lahko razširjene ker odpove avtoregulacija organizma. Pridobivanje telesne toplote Sončno in druga sevanja (peč). Gibanje (mišična aktivnost in drgetanje) Hrana: predvsem ogljikovi hidrati, maščobe v presnovi sproščajo energijo, ki se pretvori tudi v toploto. Topla hrana in topla pijača grejeta kri v trebuhu tudi neposredno, ne šele ob izgorevanju in imata tudi izreden moralen učinek. Zadrževanje telesne toplote Izolacija: maščoba pod kožo ali na koži ter zrak sta slaba prevodnika toplote, torej dobra izolatorja, v nasprotju z vodo. Zato ovce ujamejo zrak v svoj kožuh, zato se tudi nam v mrazu naježijo (nekoč obilne) dlake, zato puh dokler ni napojen z vodo dobro "greje". Namen človekovega nadomestka kožuha, to je obleke, je prav zadrževanje plasti zraka in izolacija. Premočena obleka izgubi do 90% svojih izolacijskih sposobnosti ker se prilepi ob telo in izrine plast zraka in ker hkrati dobro prevaja toploto s kože k zunanjemu okolju. Tako tudi ne brani telesa proti vetrn. Vazokonstrikcija (skrčenje žil): kot sem omenil je to normalen odziv organizma primerljiv z izrednim mrazom v hiši, ko se v pomanjkanju kuriva grejejo le najbolj pomembni deli stanovanja, malo pomembni prostori so čimbolj neprodušno zaprti, služijo kot izolator glavnemu prostoru, ki pač edini kuri na primerni temperaturi za še normalno funkcijo. Tako tudi organizem zoži periferne žile in s tem zmanjša ohlajanje krvi in zmanjša dovod goriva v manj pomembne organea (ude, nos, ušesa), da bi ohranil funkcijo organov v trupu. Seveda pa pride pri stopnjevanju števila neogretih prostorov v okolici še ogretega prostora slej ko pre tudi do ohlajanje le tega. Zato je zelo pomembno, da čimbolj preprečimo izgubo toplote , da ne bi organizem začel preveč " šparati" tudi pri za navtika pomemnih organih in njegovih funkcijah ter da čimbolj zgodaj zaznamo znake začetne stopnje podhladitve in da pravočasno in pravilno reagiramo. naslednjič: Kakšne lastnosti naj bi imela primerna zaščitna obleka? Dragoceni biser Vsi imamo radi bisere, biser je lep in dragocen nakit. Vendar večjega bisera od kaplje krvi ni na svetu, posebno, če se boriš za življenje. Mnogo neprespanih noči je, in trpljenja, če ti manjka te življensko pomembne tekočine. Ta humanost in dobrota človeka, ko ti podari del sebe; to je življenje - svojo kri, je plemenito dejanje. Dragi krvodajalci; lahko ste ponosni na to, hvaležnost bolnikov je v srcih skrita, misel na vas je vsakodnevna, težko bi nam bilo brez vas. Bodite zdravi, srečni in hvala za dobroto, ki je v vašem toplem srcu do sočloveka. Srečna sem, da lahko v svojem imenu in v imenu drugih izrazim iskreno hvaležnost. Vida Rožnik DRUŠTVO UPOKOJENCEV JAGODJE-DOBRAVA vabi vse upokojenke in upokojence na srečanje ob prazniku dneva žena, ki bo v soboto, 7.marca ob 19.uri v hotelu Delfin v Izoli. Prijave in prodaja listkov pri ge. Nadi Gregorovič v trafiki jagodje do 7.3. do 12.ure. Cena večerje je 1.500 SIT. Pomislite, kako lepo je načrtovati prihodnost Potovanja, trenutke sprostitve, konjičke, za katere danes nimamo časa. Pomislite tudi, kako lepo je, če veste, da se Vam lahko uresniči veliko želja - z eno samo, premišljeno odločitvijo, s sklenitvijo rentnega ali prostovoljnega pokojninskega zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav. Še več, Zavarovalnica Triglav Vam za sklenjeno zavarovanje v mesecu februarju 1998 priznava 20% popust na vsa premoženjska zavarovanja, razen avtomobilskih. zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA KOPER 6000 KOPER, Pristaniška 8 tel.: 454-100, fax: 37-788 SKRITA KRIŽANKA II. M V A -z Takole, pred vami je skrita križanka drugič. Prvič ji niste bili kos, tokrat pa vam bomo pomagali še malo več. Križanko rešujete tako kot navadno, le črna polja morate postaviti sami. Sicer pa začne z enko v levem kotu, pa dva...No, da le ne bi bilo pregrozno vam je avtorica Marija Bolje nekoliko olajšala delo in napisala nekaj številk. 4, "A. Zdaj pa kar na delo. Sreča tokrat odhaja na Šared, k Pepci Skok. Pepci nese Mandračevo nagrado - družabno igro. Vsi, ki boste rešili skrito križanko pa se boste lahko potegovali za papigo iz trgovine za male živali Bingo Bongo. Rešitve pošljite najkasneje do torka ! Srečno. VODORAVNO H r 77 4 A R / 7 a ■ k (P? > A { \ 0 0 T" Ali h A V p % K-. SJ A A 17(l £ r S' P |r A 7 P T A T 6 A1 Le Tv 0 Oa /P A /A 'A tA A 1 4 « P a c 28 ! A tv A % A? P L A 5 A 5 A/ji u fL V S E «1 p ,e h C Hia IV u ■°\ /1/ A R. L 1 % A V t:1 i M ' # A L / t 47a P 1 A AA 6 lv A ‘ 0 V 'i/Ia %, ¥ % -n $ 52 A P k v A 4 tj' % 'Al, A 1 % Sf /A C A i 4/ A iii 60 7 L \[6 % P k Ak A V J A k H A g 'j P- A JA A A M A # -A K A A 7 (L i C 4 1. delavec lesarske stroke 6. privlačnost, mikavnost 14. ugandski državnik Milton Appolo 15. TV oddaja, ki jo vodi Mario Galunič 16. uboj 17. pristaš reizma 18. kratica za am. tisk. agencijo 19. palačinka 21. oblika rastlinskega stebla 22. majhen lesen plug 24. kratica am. časopisne agencije 25. znak za americij 26. prvi in tretji vokal 27. namakanje telesa v vodi 28. ribje jajčece 30. afrokaribski pesnik Leon Gontran 32. začetnici imena in priimka ministra za kulturo 33. znak za zlato 34. srbska igralka Eva 37. nem.-fran. pesnik in kipar Hans 38. znak za Aktinij 39. priimek nekdanje ministrice za delo Rina 41. vodja stranke s tujko 44. it spolnik 46. sodobniki Keltov 47. čas Grkov in Rimljanov ok. 3.st. p.n.š. 48. amer. obvešč. služba 50. nem. filozof Lorenz Konrad 51. začetnici hrv. izumitelja elektrotehnike 52. aparat 54. predlog 56. staro ljudstvo v Aziji 58. indijski bog ognja 59. Ulanova Galina 60. ime igralke Mangano 63. delnica 66. nevarna bolezen 67. lider originalno 68. nona po meščansko 69. površinksa mera 70. znak za iridij 71. Abbado Claudio NAVPIČNO 1. velika salama 2. Pirenejski polotok 3. sl. fužinar, baron Žiga 4. oznaka za avst. šiling 5. pogled nazaj - v preteklost 6. sobna rastlina sorodna rodondendromu 7. zdravilišče S od Celja 8. grška črka 9. oster plin, ki ga je precej v hlevih 10. kdor stalno nosi culo 11. naziv TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI Al 12. značilna primorska jed iz zelja 13. ime skladatelja Hačuturjana 20. albanski pesnik s Kosova Esad 23. Anton Panov 27. visok cerkveni dostojanstvenik 29. zdravilna rastlina 31. egipčan. boginja pravice in resnice 35. pritok Rena v Švici 36. glavno mesto Kašmirja v Indiji 40. ilo 42. eden 43. egipč. bog sonca 45. listanto drevo - čaj 49. velika azijska ovca 52. pomladanski žafran 53. sidro 55. država v Indiji, gl. mesto Shillong 57. kraljevič iz epa Mahabharata 59. stric 61. kraj pri Opatiji 62. germanski orel 64. ime igralke Kravanja KUPON št. 80 BINGO ONGO KRIMINALIJE Pust tokrat ni postregel s kakšnim velikim presenečenjem. Šeme so bile po večini vsakdanje, pustne žurke pa tudi. Nekaj akterjev je spet omagalo šele v poznih jutranjih urah, nekateri so obležali na cesti že .zgodaj. Na zadnje so naleteli dečki in jim pomagali domov ali kam drugam, v kolikor je bilo nujno. Nightmare Četrt ure pred polnočjo je iz Kraške ulice poklicala starejša gospa in dečkom vsa raburjena povedala, da nekdo trka na vrata in jo je kar strah. Zaščitniki zakona so bili v Kraški v dobri minuti. Ugotovili so, da je neznanec skušal vdreti v hišo starejše gospe z daljšim kovinskim predmetom. Neznanca niso našli. Drzno po Velikem trgu Lopov je opazil, da je občan pozabil zapreti vrata osebnega avtomobila, za nameček pa je pustil še denarnico na armaturni plošči. Hitro je smuknil v avto naredil kar je bilo za narediti in zbežal. Občan pa ga je videl, stekel za njim in ga ujel, vendar mu je nezanec spet zbežal. Ujeli so ga dečki in pobeg ni bil več mogoč. Sodnik z njim najbrž ne bo prizanesljiv. Baštardo Baštardotu na Šaredu se je utrgalo ter s praskanjem je odprl zatič na zajčniku in tragedija je bila neizbežna. Dva zajca je pokančal, ostalih pet pa se je razbežalo in bodo nekoč mogoče le končali v pečici. Zaradi povečanja intezitete veseljačenja seje zgodilo nekaj nesreč k sreči brez poškodovanih. V Kajuhovi je do trka prišlo zaradi arogance in izsiljevanja. V ulici 9. korpusa je voznik menjal vozno stran, pa še pod kapo ga je imel. Na cesti med Belvederjem in Strunjanom je bila kriva prevelika hitrost in nekaj preveč kozarčkov je bilo. V drevoredu 1. maja pa je voznik nespretno prehiteval mopedista in ga zadel. Policisti so zabeležili še nekaj zasebnih sporov med zakonci in sosedi. PLJUČA MESTA PADAJO fotoORLANDO V začetku tedna so mimoidoči v drevoredu 1. maja kar nekam žalostno pogledovali, ko so lastniki slaščičarne porezali pergolo, ki je dolga leta dajala senco njihovim gostom in hkrati dodala nekaj zelenja našemu mestu. Slišati je bilo tudi pripombe, da si kaj takega ne bi smeli dovoliti, vendar na občinski inšpekciji o dogodku niso nič vedeli, razen tega pa je bila pergola zasebna last in je, po zagotavljanju lastnikov lokala, z nje odpadalo listje in še kaj, tako da so se gostje velikokrat pritoževali. Verjetno so tudi imeli svoj prav, čeprav je res, da nam je žal za vsakim zelenjem, ki izginja iz mesta. In če dobro pomislimo, potem vse kaže, da nas je dokončno zapustila tista ekološka bojevitost s katero so nekoč zeleni z lastnimi telesi preprečevali poseko dreves v Arrigoniju in podobne posege v naravo našega mesta. Ko danes padajo drevesa se pravzaprav nihče ne zgane preveč. Arrigoni je postal prava karikatura nekdanjega lepotca med obmorskimi parki, veter ruva drevesa na svetilniku, novogradnje posegajo v zelene dele mesta. Če so zeleni že utrujeni, potem naj vsaj predlagajo ustanovitev še ene komisije občinskega sveta, ki bi imela samo eno nalogo: izdajo dovoljenja za vsako poseko v občini. Če bi delala za nazaj bi jo preobremenili, če bi delala le za naprej, bi bilo dela ravno prav. TRGOVINA REZERVNIH DELOV ZA RENAULT, OPEL CITROEN, FIAT, ZASTAVA, LADA IN JAPONSKA VOZILA TRGOVSKA 4 / OBRTNA CONA / 6310 - IZOLA tel.: 066/646-608, 645-778 fax: 066/ 645 -779 ODPRTO VSAK DAN od 7 -17 SOBOTA 9 -13 AVTODELI - DODATNA OPREMA KAKOVOST IN UGODNA CENA • MOTORNO OLJE RSL 2001 15W40 51 1.950 SIT • MOTORNO OLJE CASTROL XLR 15W40 51 2.260 SIT • MOTORNO OLJE VALVOLINE TURBO V 15W40 41 2.830 SIT • MOTORNO OLJE ELF COMPETITION ST 15W50 21 1.830 SIT • MOTORNO OLJE TOTAL QUARTZ 5000 15W40 11 740 SIT SREČNO VOŽNJO l VAS NOVI POOBLAŠČENI TRGOVEC Alfa 156 - EVROPSKI AVTO LETA 1998 že od 34.990 DEM KULTURA NA KULTURI Ko je v Istri živeči japonski kipar Nagase pred slabimi dvajsetimi leti na križišču ob Smrekarjevi uli, v bližini stare italijanske šole in korak od galerije Insula, postavil svoj kip -igrišče, so o tem poročali vsi mediji. Ideja je bila namreč izvrstna: kako približati kulturo ljudem, posebej otrokom? Z igriščem, ki bo oblikovano na umetniški način, seveda. Pa si Nagase verjetno ni predstavljal, da se bo zgodilo ravno obratno in bodo ljudje vzeli njegovo kulturo tako za svojo, da jo bodo spremenili v gradbišče, smetišče, skladišče, skratka odlagališče vsega kar potrebujejo ali tudi ne.Kje je spomenik, se sprašujete? Nekje zadaj, spodaj, pozabljen in odpisan od vseh. * P« ‘T&USuva del Cannen), CUBA... Istrska vrata 7, Izola, tel./fax: 066/ 646 553