IttADIA NOVEMBER 1952 Stue n/ana Nabožni slovenski mesečnik Mati vernih duš - P.Odilo ofm .. 321 Na grobu /pesem/ - P.Bazilij ofm .322 Poplačani veroiskalec - Prir. P.Inocenc ofm ... 323 Molitev in grobov - H. .. 325 “Begunska Družina...” - P.Hugo dr. Bren .326 Kitajska slika - K.W., CM.329 Kaj je človek ... .. 331 Devica verna - P.Miršek . 332 Prva tiskana knjiga - O.H. 334 Slike k Pirčevi stoletnici .. ,336 Po kraljestvu križa .338 Vitez naše ljube Gospe - Prev.p.Odilo ..340 Duše pomočniče - Lojze Ambrožič .343 Jegličeva smrt - Mons. dr.J.Jagodic . 345 Parada “svetnikov" . 347 Lemontski odmevi ..348 Kramljanje na zapečku ... 350 Urejajo in izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI v Združenih državah ameriških Glavni urednik - Editor: Fr. Martin Stepanich OFM Upravnik - Business Manager: Fr.CyrilShircelOFM * Naslov - Address: AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois Telephone : Lemont 873 * NaroCnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo $ 3.00 * Naročnina je Tvoj dar slovenskim fantom, ki se v lemontskem semenišCu pripravljajo na duhovniški poklic. Naročnikov in dobrotnikov se lemontska frančiškanska družina spominja pri dnevnih molitvah, zlasti pri svetih mašah. * Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, Illinois * Published once monthly - twice in October - by the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Cross. Entered as second class matter at the post Office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945. 'aria NOVEMBER 1952. LETNIK 44. Mati Vernih duš J V-lLarija ljubi uboge duše v vicah; ker je tudi sama šla skozi vice težav in trpljenja zemskega življenja, seveda ne zaradi kazni za svoje grehe - saj nobenega ni imela - temveč zato, da bi imela več sočutja z nami. In pa zato, da bi bil bolj upravičen klic, ki ga po- šiljamo nebeški Materi: “Tolažnica žalostnih, prosi za nas!” Iz tega vzroka je stopila Marija v morje bridkosti, v globino žalosti, v ogenj uboštva in pregnanstva. Iz tega vzroka je prenašala bolečine v svoji duši, ko je v Jeruzalemu izgubila svojega ljubega Sina Jezusa. Posebno pa je to izgubo bridko občutila po Jezusovi smrti, ko je.ostala sama. Ta žalost in trpljenje osamelosti so bile za Marijo prave vice. Zato ima Marija so¬ čutje, usmiljenje z vsemi, ki izgube Jezusa. Ravno duše v vicah pa so na strahovit način ločene od Njega in prav zato ima Marija do njih gorečo ljubezen ter se upravičeno imenuje Mati vernih duš v vicah. Častimo torej Marijo ter jo prosimo že zdaj, ko vzdihujemo v solzni dolini, naj nam da gorečnosti in stanovitnosti v dobrem. Naj nam izprosi srečno zadnjo uro in naj nam bo mogočna zagovornica pred sodnim stolom božjim. “. . . Bo zadnja ura bila, Marija, prid’ po nas !” Sveti Alfonz nam¬ reč pravi:“Če resnično častiš Marijo, nebeško Mater, če seji zvesto priporočaš v življenju, potem lahko gotovo upaš, da bo prišla po tebe ob smrtni uri in te bo peljala v nebesa z vozom brez postanka na postaji ‘vi¬ ce Najboljši način, kako doseči to milost, pa je ta, da posnemaš Marijo v ljubezni do vernih duš. Na duše naših dragih ne smemo pozabljati: radi jih priporočajmo Materi usmiljenja. Poiščimo si večkrat miren kotiček pred Marijinim oltarjem in pomolimo za pokoj duš svojih staršev, bratov in sestra, sorodnikov in dobrotnikov, prijateljev in znancev. Svojim mo¬ litvam, zlasti večernim, ne pozabimo dostaviti očenaša, zdravamarije in pokoj večni za drage pokojne člane družine. Vsak večer nas k temu celo opominja zvon, ko po angelovem pozdravljenju zvoni tudi za duše v vicah, kakor pravi naša najbolj znana pesem v svoji zadnji kitici: Poglejmo še v vice, na revne dušice, usmili se, Jezus, jih reši iz vic !. . . Mnogi ljudje pripisujejo nekaterim rožam posebno zdravilno moč in se tudi ne motijo. Mnogi imajo tudi posebno ljubezen do cvetja. Zlasti 322 AVE MARIA radi ljudje nosijo cvetlice mrliču v slovo in na grobove. Katoličani imamo praznik kinčanja grobov: v tej deželi je združen z državnim praznikom v maju ( Memorial Day ), v starem kraju smo ga obhajali na predvečer in na dan vernih duš. Na nekem poganskem nagrobnem spomeniku iz rimskih časov so našli tale napis: “Svoje premoženje darujem za dobrodelne usta¬ nove, če bodo vsako leto prinesle cvetja na moj grob. ” Pogani so mislili, da rože prinesejo mrtvim tolažbo. Zato je zapel pesnik: “Naročje polno cvetja mi prinesi! Z modrim cvetjem bom zasula grob svojega vnuka in obogatila z rožami njegovo dušo. . . " - To je bilo pri poganih samo nekaj zunanjega, resnica in velika pomembnost pa je pri kristjanih. Na grobu je šopek cvetlic, da nas opozori: Tukaj postoj in pomoli za pokojnikovo dušo! - Duhovne rože svetega rožnega venca pa resnično po¬ magajo mrtvim. Zato radi prinašajmo polna naročja duhovnega cvetja na¬ ših molitev! Polagajmo na grobove svojih dragih sveti rožni venec in Ma¬ rija, Mati vernih duš, bo ganjena. Ne bo potolažila in rešila samo njih, temveč bo tudi nas obvarovala trpljenja v vicah. p Qjj| o QFM Na grobu P. BaziIij ofm Tiho sem v duhu poromal prek morij. V meni potihnil je večni vihar, ko sem se spustil prek skalnih pogorij, zemljice drage sprejel me je čar. "Bog je moj delež, meja ni več zame," mamica briše mi tople solze. "Vselej te spremljam. Da križ svoje rame lažje boš nosil, to prosim za te I ..." Tja sem pohitel v samotne vrtove križev in kamnov, mrtvaških lobanj. Tožno pregledal gomile sem nove. Našel sem grob. . . O, kaj vse bi dal zanj! Mamica draga pod grudo počiva, v svetu več videl ne bom njen obraz; zdoma odšel sem, ko bila je živa, letos jo vzel mi je božji ukaz... November 1952. 323 veroiA Konvertit Beverley Nichols je napisal zanimivo knjigo "AH I could never be". Tu _ g je odlomek o spreobrnjenju L/svojih mladih letih sem napisal knjigo, dokazujoč z njo vso praznoto in neutemeljenost vere. Takole sem takrat napisal: Ni nujno, da bi bila vera potrebna čed¬ nost, kakor ni nujno, da bi bilo vsa¬ ko uho ustvarjeno za lepoto glasbe. . . Želel pa sem kljub temu vero- svojih 80 let. In sedaj ste prišli vi in ste mi jo strli.... Ne vem, ali naj vas kolnem,ali zahvaljujem. Toda mislila sem umreti kot otrok z igračo v naročju, a sedaj bom umrla kot neumna starka.. .in naročje bo prazno... V tem trenutku sem si zaprise¬ gel, da bom odslej hranil zase svoja vati v neko posmrtno življenje. Vsi¬ ljeval sem si misel o temnih sencah, ki počasi zagrinjajo planjave tega življenja. Ko pa pride neprodirna noč drugega življenja, se bodo te sence razmaknile ob svetlobi zdaj mnenja in poglede na velike skriv¬ nosti tega ali enostranskega življe¬ nja. Nato sem začel - prvič v živ¬ ljenju - res preiskovati tajnostne še neznanega meseca. .. Toda ni¬ sem zmogel. Vse moje iskanje je bilo zaman: nisem prišel nikamor. Povečal sem svoje pisanje in pošiljal pisma na vse strani. Kon¬ čno sem spoznal žalostno dejstvo: moje stalno dokazovanje ničnosti božjih dokazov in moje brezobzirno pobijanje vere je mnogim zadalo ve¬ like bolečine. Nekega dne sem spet odprl pismo, ki mi je kot nož zare¬ zalo v srce. Tole sem bral: začetke vere. Pri tem sem se izo¬ gibal vsake krščanske resnice, pač pa je napolnila moje police množica debelih knjig od Bhagavadgite* do znane Zweigove Mental Healers. Po¬ moč, ki sem jo našel v neštetih de¬ lih, pa je bila le trenutna. Ko danes gledam na vsa ta svoja raziskavanja, se mi zde tako tuja. Da sem se le mogel tako trdovratno izogibati tako jasni rešitvi mojega vprašanja ! Tre- babimi bilo samo stopiti skozi vra- Dragi Beverley Nichols! Mr. Chesterton je nekoč izjavil,da bi bil največji zločin na svetu otro¬ ku pokvariti igračo. Zdaj šele ra¬ zumem, kaj je s tem mislil. Vi ste bili, ki ste mi povedali. Imela sem igračo, ki sem jo imeno¬ vala VERO. Z njo sem se igrala ta kake cerkve. . . Moje iskanje je trajalo več let, dokler nisem nekega dne stopil na vrt, po katerem sem se že prej to¬ likokrat sprehajal. Toda vse do ta¬ krat sem se samo spotikal po ozkih in samotnih stezah, ki me niso pri¬ peljale do resnice. 324 Povedal bom nekaj, kar je tako preprosto, da bo marsikdo morda mislil: Škoda papirja in besed! In vendar je resnica: Danes ne morem razumeti, kako more biti kdo dober vrtnar in obenem pravi brezbožnik. Ali moreš pogledati v cvet vrt¬ nice in občudovati njeno krasoto, v naslednjem dihu pa trditi, da je ves svet z vsemirjem vred le brezmi¬ selna in breznačrtna zmešnjava? To bi bil vzorec največjega nasprot- stva in dokaz, da se ti je zmešalo. Odkritje v cvetki je imelo zame ne¬ izmerno vrednost verskega razo¬ detja. Kupil sem si povečalno steklo in ga pri luči pozno v noč držal nad marjetico. Opazoval sem na tisoče strnjenih zvezdic rumeno zlate čaši¬ ce. “Neki” umetnik je moral marje¬ tico kronati s tem zlatom. . . V vsa¬ kem lističu perunike sem odkril pravo perzijsko preprogo v malem. Sleherna najnavadnejša cvetlica je postala zame naenkrat naj zanimi¬ vejši vprašaj: Odkod ? Kako ? Zakaj? Istočasno, ko so me čuti vida prepričevali o možnosti božjega Prazačetnika, mi je govoril sluh o resničnosti svetovnega ritma. Pri glasbi se zrak enakomerno trese. Nežna lahkotnost vetra, ki pleše po dozorelih pšeničnih poljih, se ču¬ dovito ujema z umerjenim prikla¬ njanjem klasov. Pesem naraščajo¬ čega dežja se bo skladala s pišem vetra v viharju. Sunkoviti vzlet in presekani pristanek ptice bo soupa- dal z gibanjem ptičevih kril. . . Ka¬ ko je mogoča vsa ta neskončno lepa glasba v svetovju, če bi ne bilo še neke višje in lepše Melodije, še večjega Umetnika ? ... Taka vprašanja so me navdaja¬ la, ko sem hodil po samotnih grič¬ kih, ki jih je poljubovalo zahajajoče sonce. Razmišljen sem zašel do sa¬ motne kapelice ob robu gozda. Sedel sem v zadnjo klop, čuteč v sebi ne- AVE MARIA ko posebno srečo. Kako mirno je bilo vse okrog mene. Celo žvrgole- nje ptičkov, se mi je zdelo, je pri¬ hajalo iz neke oddaljenosti. A četudi sem bil popolnoma sam, se vendar nisem čutil osamljen. Morda bi tu lahko našel tisto, kar sem tako zelo iskal: nekoga, ki bi se mu zahvalil za vse... Ko sem se po enem izmed takih sprehodov vrnil domov, sem po dol¬ gih letih segel - za evangelijem. Čudovita povest, sama na sebi le verjetna. “O, če bi bila resnična!” sem si šepetal. Prišel je trenutek, ko sem se znašel pred bodečim spoznanjem, da nisem še nikoli skušal zares dognati resničnosti svetopisemske zgodbe. Svoje prepričanje sem kratkomalo gradil na lahkoverni predpostavki, da čudeži niso možni, čeprav sem bil obdan od samih čudežev - od vrtnic na pisalni mizi pa do gostega snopa senc, katerega so metale po steni. Dolgo me je vzelo, da sem se odločil pošteno preiskati bogoslovne nauke. V londonski knjižnici sem si nabral knjig, bral sem jih in Studi - ral. Zdi se mi, da so bili ti meseci v vsem mojem življenju naj zanimi¬ vejši. Bili so to dnevi neslutenih zakladov, ki sem jih odkrival skozi vso zgodovino - in ob koncu sem bil dragoceno poplačan. VERA!. . . Nimam namena, da bi na dolgo in široko pisal zgodovinsko razvid¬ nost krščanstva. Eno pa resno ro¬ tim vsakega: kdor misli, da so kr¬ ščanska dejstva “nemogoča”, “pro¬ tinaravna” in skrajno “nasprotna razsvetljenim idejam modernega človeka”, da je krščanstvo skratka le lepa povest - tega v njegovem lastnem interesu prosim, naj hlad¬ nokrvno preišče dejstva. Preišče naj jih, kakor bi bil član kakega a- meriškega sodišča! (Saj upam, da so vsaj sodniki Še pošteni!) Ce tudi ne bo morda s tem dosegel nič dru- November 1952. gega, eno bo gotovo dognal. Tole namreč, da je bogoslovje naj zani¬ mivejša veda, kateri se človek sploh more posvetiti. Dvomim pa, da bi bilo to vse, kar bi dotični lahko pri¬ dobil. To je prvi korak. Kajti krščan- 325 stvo ni svetovni nazor, ki bi ga na¬ pravili ljudje, kakor je komunizem, katerega lahko ocenijo tudi pred so¬ diščem. Krščanstvo je praksa in življenje, ki zahteva od svojih čla¬ nov skok skozi “temo”: skok, ki pe¬ lje iz teme k luči. Priredil P. Inocenc ofm Op.: Bhagavadgita je starodavna indijska verska knjiga. Molitev grobov kličemo k te¬ bi, Mati človeštva. Marija, iz grobov Nemčije in Poljske, iz gorate Avstrije in iz male Belgije, iz razvalin presto- lice Londona, iz žalostnega mesta Pa- riza,iz širnih ruskih planjav in korej¬ skih hribov. Iz kraških jam, iz zelenih gozdov lepe Slovenije, iz Kočevskega roga, iz Teharjev in iz Hrastnika, iz vseh množičnih grobov, se dvigajo na¬ ši glasovi k tebi, naša Mati; Brezma¬ dežna Kraljica, ti poznaš globoko žalost človeškega srca, ker ti si Mati sedme¬ rih žalosti. Razsvetli z vsem sijajem svojega brezmadežnega spočetja temo tega zmešanega sveta. Ti vodi človeška srca, da ne bodo nadaljevala dela uni¬ čenja sveta z bombami. Zadržuj od svo¬ jih otrok grozno smrt padajočega ognja iz letal 1 Odstrani iz človeškega razu¬ ma strahotne misli zmede umora. Po miri in pripravi k molčanju smrt bru¬ hajoče krogle strojnih pušk, ustavi te brezkončne vojaške pohode in zaduši bobnenje topov in žvižganje sikajočih granat. Vzkliki in tožbe umirajočih ljudi odmevajo od zdrobljenih sten in od porušenih stavb. Rotenje uničenih ljudi doni iz globokih jam, ki so jih izkopale bombe. Naj ljudje nikdar več ne blaznijo ob poslušanju alarmskih siren in se zblazneli krohotajo ob po¬ gledu na toliko množino človeške krvi. globo v Marija, ti si stala pod križem in si slišala, kako je ljudstvo divjalo in kri¬ čalo, pa tudi vzdihovalo. Poslušaj tudi zdaj klic naših prošenj in molitev! Reši svet, ki se pogreza v uničenje! Brez¬ madežna Kraljica, to je molitev nezna¬ nih vojakov, ki bomo morali na sodni dan iskati posamezne kosti po gozdovih in prepadih, kamor so jih raznosile divje zveri. K tebi prihajamo, Mati. Prihajamo kot Peter, ki je šel h Kri¬ stusu po vodi. Mi prihajamo k tebi po ognju, po plamenih, po svetovnem po¬ žaru ter na ves glas kličemo k tebi: Poglej na nas, na svet in na ljudi, po¬ daj jim svojo roko, reši jih, poginja¬ jo!... u Kdaj bodo nehali delati krile za naše fante na Korej i ? 326 A VE MARIA “Begunska Družina...” P. Hugo Zato je prvi obširnejši del nekaka dr. Bren obramba proti temu natolcevanju.Na O.F.M. podlagi cerkvene zgodovine dokazu¬ je, da je imela Cerkev vedno mate- kz temi besedami se zače¬ nja nova papeška konstitucija, v ka¬ teri daje smernice za pastirovanje med izseljenci oz. priseljenci. Z veliko začetnico pisana beseda “Dru¬ žina” pomeni, da je imel sveti oče pred očmi sveto Družino kot begun¬ ko v Egipet, kar v nadaljnem tudi izrecno pravi. Ta apostolska kon¬ stitucija, katero sam tako imenuje, spada v vrsto onih papeških poslanic, ki pomenijo načelno rešitev kakega perečega vprašanja in imajo kot take nadčasovno vrednost. Take so bile v zadnjem času takozvana delavska poslanica “Rerum novarum” Leona XIII. in njena dopolnitev “Quadra- gesimo anno” Pija XI., ki pomenita krščansko - socialno rešitev delav¬ skega vprašanja. Enako “Časti con- nubii” slednjega, ki polaga vekotra- jen temelj krščanskemu zakonskemu in družinskemu življenju. Tudi izseljensko vprašanje je že dolgo zahtevalo sličen odgovor z najvišjega mesta. Proti temu odgo¬ voru vsaj od strani takih, ki mislijo in čutijo s Cerkvijo, ni mogoč nikak ugovor, ampak le izvršitev. Sveti oče sam je živo čutil po¬ trebo te konstitucije in kot pravi: željno čakab prilike, da se oglasi. Bržkone je tudi slišal tožbe mnogih, zakaj Cerkev o tem važnem vpraša¬ nju tako dolgo molči, kakor bi zate svoje otroke ne imela pravega srca. rinsko srce za one svoje otroke, ki so morali preko meja svojega naro¬ da. Skrbela je, da bi ne pozabili na svojo nebeško domovino, če jih je sila razmer že iztrgala naročju zemske domovine. Ce dejansko ni bilo vedno dovolj zanje poskrbljeno, gre to na račun raznih izvršilnih organov, ki često niso imeli pravega razumevanja za njihove duhovne potrebe in zato tudi ne volje jim odpomoči. Priseljenci so jim bili nekak nezaželjen balast, posebno še, če niso takoj pokazali smisla in volje se docela prilagoditi krajevnemu škofijskemu ali župnij - skemu občestvu. Seveda so to bridko občutili in velik del jih je prav za¬ radi tega nastopil pot v cerkveno in končno v versko brezbrižnost. So¬ kriva tega je bila tudi domovina, ki za njimi v tujino ni pošiljala zadosti narodnih duhovnikov misijonskega duha. Da bi se kaj takega vsaj v bodo¬ če več ne dogajalo, sveti oče v smi¬ slu krščanskega izročila in cerkve¬ nega prava škofom nalaga, naj vsem tujim prišlecem in priseljencem nu¬ dijo isto duhovno pomoč, kot so jo deležne ovčice njihovega naroda. A to ne pod pogojem, da se priseljenci docela vtope v krajevno škofijsko oz. župnijsko občestvo. Te cene papež ne zahteva, ker ve, da je mnogi ne zmorejo in se tudi mnogim drugim zdi previsoka. On dobro ve, da je velika večina vernih - zlasti v naših V prestol slave vekovite zemlje ljudstva se ozrite.. November 1952. dneh razžarjenega narodnega ču¬ stvovanja -tako navezana na narodni okvir svojega verskega udejstvova¬ nja, da še verske resnice in viri milosti nimajo zanje več privlačne sile, če tega narodnega okvira ni. Zato sveti oče kot dušnopastir- ski vzor kliče v spomin tisočletno navado Cerkve: dati vsem iz rodne grude izkoreninjenim ovčicam pa¬ stirje, ki razumejo njihov jezik in njih navade. To je uzakonil že četrti lateranski cerkveni zbor leta 1225. “Strogo ukazujemo, ” pravijo očetje tega cerkvenega zbora, “da škofje onih škofij, v katerih žive pomešani različni narodi, poskrbe za dušne pastirje, ki bodo vsakemu narodu v njihovem jeziku oznanjevali blago- vest,v njihovem obredu vršili bogo¬ služje in delili svete zakramente.” Kolikega pomena so bile narodne župnije za duše in za škofije, pravi nadalje sveti oče, pričajo kraji, kjer so se udomačile, kakor v Severni Ameriki. Iz tega vidimo, da Cerkev ni¬ kakor ni nasprotna narodnim župni¬ jam, kakor so nekateri hoteli vedeti. Ravno nasprotno. Ona le predobro ve, kako so ljudje zlasti na tujem navezani na narodni versko-cerkveni okvir, ki je tako rekoč prav od de- tinske dobe z njimi rastel. Ta je zanje magnet, ki jih privlači, dočim jih cerkve, po katerih čujejo besedo božjo v tujem jeziku in v katerih se razlegajo njim nepoznane pesmi, puščajo hladne, domotožne in odbi¬ jajoče. Le narodna župnija z vsemi svojimi versko-narodnimi pobožno¬ stmi in običaji more na tujih tleh nadomestiti domačo župnijo. Zato je očividna želja svetega očeta, da bi se izseljen¬ ci v njih organizirali, če je le količkaj mogoče. Papež pa dobro ve, da to pogosto zaradi te¬ ga ali onega vzroka ni 327 mogoče. Velikokrat so priseljenci sami temu krivi, ker se preveč raz- prše ter ne morejo na to misliti. Morda jih tudi nihče ni pravočasno opozoril, da bi se lahko priključili kaki narodni naselbini, ki že ima svojo žapnijo, ali pa vsaj upa, da jo bo ustanovila. Za ta slučaj pa sveti oče nalaga krajevnim škofom, da poskrbe za narodne kaplane ali mi¬ sijonarje ter jim poverijo duhovno oskrbo priseljencev, kot nekako župnijo v župniji. Kajti ti misijonar^ ji morajo imeti slično oblast in dol¬ žnosti glede priseljencev, kakor župnik glede vseh skupaj v župniji. Voditi morajo svoje matrice, uradne knjige, v katerih beležijo krste, bir¬ me, poroke in pogrebe. Take na¬ rodne kaplanije so lahko omejene na eno redno krajevno župnijo, ali pa tudi na več. V sled¬ njem slučaju ima tak kaplan pravo izbrati 328 najpripravnejšo cerkev v okrožju za bogoslužje svoje razpršene črede. Najvišja izvršilna cerkvena ob¬ last glede dušeskrbstva izseljencev oz. priseljencev je slej ko prej sveta koncilska kongregacija, odnosno nje¬ na novoustanovljena sekcija: delega- tura za izseljenske zadeve. Pri njej se stekajo vse niti, ki tičejo dušno pastirstvo med izseljenci. Da je pa ta najvišja instanca vedno pravilno obveščena o duhovnih potrebah po¬ sameznih narodnosti v tujini, ji sto¬ je ob strani narodni ravnatelji, ki morajo te potrebe svoje narodnostne skupine poznati. Ti predlagajo de- legaturi najprikladnejši način tem potrebam zadostiti in tudi osebe, ka¬ terim naj se delo poveri. Oni so neposredni vrhovni nadzorniki nad narodnimi kaplani in misijonarji, ki morajo gledati, da so kot taki na mestu in so vrzeli čim prej izpol¬ njene s pripravnimi delavci. O vsem morajo letno poročati na najvišje mesto. Ni dvoma, da pomeni ta papeška konstitucija novo dobo v zgodovini dušnega pastirstva med izseljenci. Da bo ta jasnejša doba čim prej na¬ stopila, je treba, da merodajne o- sebe to konstitucijo dobro prouče in seznanijo z njo tudi prizadeto ljud¬ stvo. Kajti le v tem slučaju bodo mogli postavno uveljaviti svoje pra¬ vice proti vsem, ki bi jih hoteli mol¬ če preiti ali jih morda odrekati. Ro- AVE MARIA ma locuta - Rim je spregovoril, ja¬ sno in odločno spregovoril. Zadeva je za vsakega dobrega katoličana rešena. Pa ni rešena le v tem, kar tiče izseljence oz. priseljence. V njej začrtane smernice veljajo tudi za dušno pastirstvo narodnih manjšin, ki so ostale sicer na rodni grudi, a so z grudo vred izven svoje narodne države. Da, za te še bolj veljajo. Kajti če so dušni pastirji, višji in nižji, dolžni enako skrbeti za doma¬ če in tuje ovčice, nahajajoče se v njihovem delokrogu, so še bolj dol¬ žni skrbeti za tiste, ki so sicer dru¬ ge narodnosti, a le “domačega pri¬ delka”. Zato pa v zamejstvo, kjer navadno žive narodne manjšine, spa¬ dajo le taki dušni pastirji, ki imajo širokogrudnost matere Cerkve; ne pa kaki zanešeni narodni priganjači in nestrpneži, najmanj celo plačan¬ ci. Končno bi samo še želeli, da nas slovenski priznani strokovnjak v cerkvenem pravu, prelat dr.Odar, kmalu razveseli s slovensko prire¬ ditvijo in vsestransko objasnitvijo te konstitucije, ki bo Slovencem po širnem svetu kažipot pri uveljav¬ ljanju lastnih narodnih pravic na verskem področju. Saj se pravna tem področju hlad tujine najhitreje občuti in ima tudi najusodnejše po¬ sledice za izseljence. • Ne skušaj brati pisma, ki ni naslovljeno nate! Dobro premisli, predno zineš! Ne smej se svojim lastnim šalam! Ne norčuj se iz resnih stvari! Spoštuj in ubogaj svoje starše! Ne jej tako hlastno, kot bi vse leto stradal! Ne naslanjaj se na mizo! Ne prisluškuj pogovoru drugih! / Iz zapiskov Georgea Mashingtona/ < * 329 KITAJSKA S LIKA se mesto Ningtu je bilo okra?eno z zelenjem in cv.etjem. Pri vhodih hi? in uradnih poslopjih so viseli slavnostni po¬ dolgovati "tuitze" s kitajskimi napisi. Pro¬ testantska kapela in misijon sta tudi pove¬ ličevala 1 . oktober, kitajski komunistični narodni praznik. Le katoliški misijon se ni ponižal. Ljudje, ki so hodili opazovat raz¬ položenje v mestu, so zmajevali z glava¬ mi, če? "to jim bodo komunisti zagodli". Drugega oktobra zjutraj sta prihitela v misijon oba Yu-ja, oče in mati devetlet¬ nega gorečega novokr?čenca Jožeta. "Je bil tu najin sinko?"sta zaskrbljeno spra?e- vala. Res, prej?nji večer je bil med skupno farno večerno molitvi jo v cerkvi in tudi pri spovedi, nato pa je od?el domov. Izrecno je bil opozorjen, naj ne stika po mestu, ker rdeči ob vsakem svojem "praznovanju" i- ?čejo žrtev za svojo zabavo in pomirjenje strasti zatiranja svojih nasprotnikov. Toda zvedeli smo, da je Jožek mirne vesti od?el proti rdečemu zabavi?ču, kjer so priprav¬ ljali na prostem ve¬ černo proslavo okto- berske revolucije. Na vseh ozkih ulicah, ki so vodi¬ le iz misijona na glavni dve preč¬ ni mestni ulici, so prežali rdeči ?pijoni na ljudi iz misijona. Jože je pobral na tleh kos odtrganega stenskega rdečega plakata in sku- ?al brati. Vojak pa ga je že za vrat zgrabil in odpeljal na polici¬ jo. Neka žena je prizor opazova¬ la in nam sporočila, kje je Jože. V ječi zaprt. Oče je hitel na policijo. Bil je krojač, ugleden pogan, ki ga je nedavno misijonar s težavo pridobil, da jedovolil sinu edincu sprejeti sv. krst. Sef policije je zahteval od njega, da izsili sinu Jožetu prizna¬ nje: "Strgal sem lepak, ker me je na?čuval učitelj Karel Chou. Njega pa so podkupili misijonarji." Toda oče sinka ni mogel pregovoriti. Ob evharistični mizi, kamor je rad pokle- koval nadarjeni Jože k sv. obhajilu, si je v nekaj mesecih precej utrdil svoj značaj. K njemuso pripeljali biv?ega so?olca misi¬ jonske ?ole, ki je bil zaradi tatvine izklju¬ čen, in ta je potrdil isto zahtevo komuni¬ stov. Jože pa je odklanjal vsako jed, pahnil od sebe vsakega zapeljiv¬ ca in vztrajal tri dni neo¬ majno v svoji resnici. Li- ju je kar vpričo policistov očital laž rekoč:"Kako le more? tako grdo lagati, ko vendar misijonar¬ je predobro po¬ zna?? " 330 AVE MARIA Po prvem dnevu Jožetovega zapora je policija ob deseti uri zvečer potrkala na vrata učitelja Karla Chou-a. "Z nami poj¬ di I Vzemi le najnujnejšo obleko", so hite¬ li. Karel se je poslednjič zazrl v žive oči svoje trimesečne hčerke Marije in v svojo šenekrščeno ženo. "Zbogom!" je stisnil iz prsisteškakot še nikdar. Bil je desna roka misijonarjeva pri vodstvu šole, vodil je ves uradni stik misijona z rdečimi. Že dolgo so iskali prilike, da ga odpeljejo. Zdaj je prišel čas... Lažnivi Li je vztrajal pri trditvi, da je od Choua-večkrat prejemal denar za proti¬ komunistično propagando. Jože pa se ni vdal niti za las: "Predobro poznam oba mi¬ sijonarja in učitelja, da bi mogel kaj sla¬ bega o njih govoriti." Učitelj Chou je i- mel od podplutb vse modre roke, trdno zve¬ zane z žico. Poklicali so njegovo pogansko mater in očeta in jima pred njim govorili: "Prost bo vaš sin, čim prizna, da so ga mi¬ sijonarji podkupili za protikomunistično propagando." Karel je bled in upadlih oči odkimal z glavo. Odpeljali so ga nazaj v ječo, iz katere ni prišel več. Hčerkica Marija je ata zaman čakala • Mama in stara mati pa sta jo vsak dan darovali malikom, saj sta bili v vsem mestu znani, kako sta vražjeverni.Karel je molil za spreobrnjenje obeh in zlasti očeta, ki je dolge noči pre¬ igral ob prepovedanih igrah za denar. Tr¬ pel je, odkar je že poročen Jezusa vzlju¬ bil. Saj njegova poganska žena ni imela prav nobenega smisla za njegove ideale. Morda je Bog pripustil, da je njegov križ pripravljal plodna tla za spreobrnitev do¬ mačih . Lažnivi tatič Li se je pojavil na ulici v svobodi v krasni novi obleki. Rdeči so mu jo poklonili za izdajstvo učitelja Cho¬ u-a. Jože pa je zasliševan od rdečih samo cepetal in odrival tri dni vsako jed. Ko so videli, da je fant značajen, so poklicali očeta in mu dali v Jožetovem imenu podpi¬ sati neki list, za katerega vsebino Jože ni nikdar zvedel. Izpustili so ga z očetom do¬ mov in mu zagrozili, naj se varuje tujcev. Kot blisk se je razširila vest, da je Jo¬ že prost. Ljudje so se zgražali, da v Mao- vi Kitajski devetletne dečke mečejo v je¬ če. Jože pa je prišel ves nasmejan s svojo torbo v misijon in se šel naravnost pred ta¬ bernakelj zahvalit Gospodu za svobodo. Ob prihodu na šolsko dvorišče je nastalo splošno vzklikanje: "ZO ZE, WAU SUII" "Jože - 10.000 let!" To je kitajski po¬ zdrav ob najprisrčnejših čestitkah. Dvigni¬ li so ga na ramena in ga poveličevali kot mladega junaka naše šole. Mračno je po¬ gledoval na ta prizor rdeči šolski "nadzor¬ nik" misijonske šole, bivši gimnazijski slu¬ ga. Hitro je javil incident rdeči šolski o- blasti, ki je skušala uničiti zavod. Jože ni prišel več v šolo: oče mu je na pritisk ko¬ munistov prepovedal. Pred tabernakelj, k Trije sloven¬ ski lazaristi v misijonu naše zgodbe: sredi sedi g. Franc Jereb, na nje¬ govi levi Ja¬ nez Kopač, na desni Karel Wolbang, pi¬ sec tega član¬ ka. Ob misijo¬ narju Kopaču sedi junaški učitelj Chou, Jožek pa je v zadnji vrsti(*) November 1952. sv. maši ter k miši jonarjem pa je skrivaj še vedno prihajal. Veljal je med vsemi kato¬ ličani in učenci za junaka. Upajmo, da bo z našo molitvijo podprt ostal Jezusov ljub¬ ljenec . Chou je moral nositi kot kaznjenec težka bremena skozi mesto. Otroci so ga ob srečavanju pozdravljali in zanj veliko molili. Brez preiskave in obsodbe je bil v zaporu dolge mesece. Propaganda rdečih je ponavljala, da bo učitelj Chou za svo¬ je "zločine" ustreljen. Mnogo otrok starši niso več pustili v misijonsko šolo, ker ima tako "protidržavne učitelje, kot je Chou". Na javnem zborovanju vseh učiteljev in profesorjev je bil Chou označen kot ne¬ varni protidržavni element. Vsi so se ču- 331 dili, da tako neustrašeno vztraja v dobrem kljub vsemu hudemu, saj je bil po naravi plah človek. Misijonar pa je razumel, odkod Jože¬ tova in Karlova moč. Oba sta živela ob tabernaklju. In učitelj Karel, ki ga je mi¬ sijonar z božjo pomočjo ozdravil nadležne kožne bolezni, je misijonarju večkrat po¬ vedal: "Rad bi videl, da mi Jezus pošlje kakršno koli trpljenje, da le izprosim svoji ženi in domačim spreobrnjenje." Bog ga je uslišal in mu dal tudi moči, da je preiz¬ kušnjo mirno sprejel. Oba zgleda, Jožetov in Karlov, pa sta tudi med nekatoličani znova okrepila značajnost in povezanost proti skupnemu sovražniku vere in naroda. K. W. , CM Človek je trava, ki ne stoji dolgo, je senca, ki kmalu preide. Človek je pena, ki naglo izgine, je cvetlica, ki kmalu ovene. Človek je dim, ki ne traja dolgo, je ogenj, ki se kmalu použije. Človek je list, ki kmalu odpade, je glas, ki kmalu izzveni. Človek je reka, ki kmalu odbrzi, je sveča, ki kmalu dogori. Človek je steklo, ki se kmalu razbije in sanje, ki ne trajajo dolgo. Človek je vosek, ki se kmalu zmehča, je roža, ki se kmalu posuši. Človek je meso, ki se kmalu pokvari, je laaja, ki se kmalu potopi. Človek je spremenljiv kot aprilsko vreme in nestalen kot cvetni list vrtnice. Človek je kot sonce, ki vzide pa kmalu zajde, ki se zjutraj posveti in Še isti večer otemni. Človek je kratko aonenje zvonov in prava pesem "Miserere”. A vkljub vsemu temu je človek najlepši, najmočnejši, najhitrejši, najzvestejši, najskrbnejši, najumetnejši, najbogatejši, najsrečnejši na svetu.Najsrečnejši zato, ker je kovač svoje lastne sreče, najbogatejši, ker ima ključe od večne zakladnice božje. Najmočnejši, ker lahko Bogu samemu roke zveže ali odveže, kar se zgodi z gorečo molitvijo. nijahnima namena opevati vere pre- blažene Device. Naglasiti hoče samo neomajno zvestobo v njenem devi- štvu in v njeni od Boga dani nalogi. Zvestoba sledi jasno iz latinskega naziva: Virgo fidelis. V slovenščini bi se moral torej naš vzklik pravilno glasiti: Devica zvesta. Da je tu mišljena njena čednost zvestobe, lahko sklepamo tudi iz tega, ker Marija ni bila verna samo kot Devica, temveč tudi kot Mati božja, v vsem svojem življenju. Tu pa jo nazivamo “verno” kot Devico, torej “Devica zvesta”. Sestavljale! litanij so si Marijo s tem vzklikom predstavljali kot nevesto sv. Duha, kot posebno izvoljenko božje milosti za velike, vzvišene namene člove- Zvestoba je gotovo lepa poteza v človekovem značaju. Čednost je, katero zelo cenimo, pri komur jo najdemo. Zahtevamo jo od vsakega, katerega ljubimo in kogar hočemo imeti za svojega prijatelja, nam mora vračati zvestobo za zvestobo. Čednost je, ki se pokaže šele v pre¬ izkušnjah, v težavah in žrtvah. Biti komu zvest v sreči ali kadar od nje¬ ga kaj pričakujemo, ni zvestoba, ampak sebičnost. Ako hočeš koga preizkušati, če je res zvest prija¬ telj, ga postavi na tehtnico v trplje¬ nju I Ce ti bo ostal zvest, ga res smeš imenovati prijatelja. Zvestoba pa je tudi božja lastnost. “Bog je zvest, ” pravi sveti Pavel. Zahteva pa isto tudi od nas. Vsa na- škega odrešenja. Devica - nevesta, nevesta - Devica. Kaj pa zahteva ženin od svoje neveste bolj kot zve- ša služba Njemu, naše čednosti, vse mora biti postavljeno na trdno pod¬ lago neomajne zvestobe. Brez nje November 1952. 333 sploh čednosti ni.Tudi Bog nas pre¬ izkuša v zvestobi: s preizkušnjami, trpljenjem. . . Abrahamovo zvestobo je preiz¬ kusil, ko je zahteval od njega naj¬ večjo žrtev, ki jo more doprinesti oče: žrtev lastnega sina Izaka. Preizkusil je zvestobo Jobovo. Mož je bil tako pravičen, da se je Bog z njim satanu kar pohvalil. Pa mu je vzel vse premoženje, druži¬ no, mu poslal slednjič težko bole¬ zen. Job pa mu je ostal zvest. Zato ni čudno, če dela Bog isto tudi z nami. Saj pravimo: Kogar Bog ljubi, tega tepe! Ta palica božja so preizkušnje zvestobe. V kroni Marijine časti in slave se prelepo lesketa tudi biser te vo¬ dilne čednosti. Vse njeno življenje dokazuje zvestobo, posebno pa se pokaže na njej kot Devici. Čudovito se kaže zvestoba v nje¬ nem popolnem devištvu. Prve pre¬ izkušnje je morala prestati še kot dekle v templju ob svojih tovariši¬ cah. Niso je razumele v njenem nad vse vzvišenem razumevanju Bogu dane obljube, ki je gotovo usmerja¬ la vse Marijino mišljenje in notra¬ nje življenje, to pa se je odražalo tudi na zunaj: v njenem govorjenju in obnašanju. Deklice so jo spošto¬ vale, a zdela se jim je nerazumlji¬ va. One so se v templju samo pri¬ pravljale na poznejši poklic vsake žene - na materinstvo. Želele so bi¬ ti tako popolne, da bo katero izmed njih Bog izbral za mater obljublje¬ nega Mesija. Zato se je tudi njih govorjenje vrtelo okrog tega poklica. Ne tako pri Mariji. Zato je bilo samo naravno, da so jo imele kljub spoštovanju za posebnico. O dekle¬ tih pa vemo, kako znajo postreči vsaki, ki živi, govori ali se obnaša drugače kot vsa skupina. Kako hitro pade zabavljica, morda celo smeše¬ nje. Gotovo je morala to skusiti tudi Marija. Daši ta preizkušnja zvesto¬ be ni bila tako težka, je bila zanjo neprijetna. Marija je v svoji zaobljubi ve- dnega devištva gotovo mislila tudi na svoje priletne starše. Oslabela bosta in ona naj bi jima bila opora in pomoč. V njeni družini bi našla zadnje dni življenja dom in postrež¬ bo. Z darovanjem Bogu jima je to nekako odrekla, kar je bilo boleče za njeno rahločutno ljubezen. Na najvišjo stopnjo pa je prišla njena preizkušnja pri angelovem oznanjenju, zato njen preplah ni nič čudnega. Naj zavrne tako visoko od¬ likovanje božje, ali se uda? Njena zvestoba je slavila največje zmago¬ slavje. Ne, ne sme postati nezvesta svoji zaobljubi devištva ! Šele po an¬ gelovi razlagi, da obljube s tem ne bo prelomila, je sprejela božje ma¬ terinstvo. “Devica zvesta, prosi za nas!” S tem nazivom jo prevzeti pozdrav¬ ljamo in se nanjo obračamo s po¬ nižno prošnjo. Marija naj tudi nam izprosi popolno zvestobo v čistem življenju. Le tako bomo Kristusov “blagor njim, ki so čistega isrca” razumeli v pravem velikem pomenu, Tako bomo v vsem življenju “Boga gledali” v oni čisti in mogočni veri, v kateri Ga je gledala Marija, in mu zvesto služili do konca. P. Miršek MESEČNI MOLITVENI NAMEN ja mto Prva tiskana knjiga AVE MARIA ko natisnil izvodov, koli¬ kor si hotel. Gutenbergov tisk je prinesel v svet velikan¬ sko spremembo. Stara rokopisna sveta pisma, ki so jih pisali redovni¬ ki, so bila nekaj redke¬ ga in zelo zelo dragega. Saj je bilo v vsakem iz¬ vodu delo dolgih let. A zdaj, ko je Gutenberg iznašel tisk, so lahko D I red 500 leti je Janez Guten- natisnili večje število knjig: delo je berg izdal prvo tiskano knjigo - sv. pismo. Do tistega časa so svete knji¬ ge le prepisovali z roko. Tako se je sv. pismo ohranilo nepokvarjeno od rodu do rodu. Za t o prepisovanje so predvsem skrbeli cerkveni redovi. Nekateri redovniki so imeli tako ve¬ bilo hitrejše, lažje in cenejše. Prej je bilo nemogoče, da bi imela vsaka hiša knjigo sv. pisma. S tiskom je prišel preobrat. V petdesetih letih po iznajdbi tiska pa je izšlo že 100 raz¬ nih izdaj sv. pisma po latinskem be¬ sedilu, takozvani vulgati. Od tistega liko ljubezen do besede božje, da so žrtvovali leta in leta, koso z vso na¬ tančnostjo prepisovali svete knjige. Koliko umetnosti so položili v to pre¬ pisovanje 1 Zlasti začetne črke raz¬ nih svetopisemskih knjig in njih po¬ glavij so izredna umetnost. Gutenberg je bil dober in vnet ka- oličan, bil je celo tretjerednik sv. Frančiška Asiškega. Ljubil je bese¬ do božjo po zgledu svojega serafin- skega očeta. Ko je znašel črke za tisk, torej prvo tiskarno, se je takoj odločil: Prva knjiga na svetu, ki bo tiskana, naj bo knjiga božja - SVE¬ TO PISMO. Kot stari menihi, tako je tudi Gutenberguporabil mnogo ča¬ sa, da je napravil tiskarske črke. Njegova izdaja mora biti zares lepa! Velik pomen Gutenbergove iznajdbe je bil v tem, da je lahko nastavek hranil in črke uporabljal zopet in zo¬ pet znova. Po enem nastavku si lah- časa je bilo sv. pismo knjiga, kate¬ ro so v vseh časih razprodajali v naj¬ večjem številu. Ni je knjige na sve¬ tu, ki bi bila tolikokrat in v takih o- gromnih nakladah tiskana, kot je sv. pismo. Samo v letu 1951. je bilo v Združenih državahAmerike in Kana¬ de razprodanih na milijone sv. pi¬ sem. Gutenbergovo sv. pismo je bilo katoliško. Bilo je ravno isto, ki ga je pripravil sv. Jeronim in je bilo uradno sv. pismo. Sv. Jeronim je prevedel in uredil to sv. pismo o- krog leta 400 po Kristusu. Svetnik je vse svoje življenje uporabil za študij sv. pisma innad vse se je tru¬ dil, da bi kristjanom vlil ljubezen in spoštovanje do te božje knjige, ki vsebuje besedo božjo. Zatrjeval je: “Kdor ne pozna sv. pisma, ne pozna Kristusa!" Njegove bedede so tudi: “Ljubi sv. pismo in Modrost božja November 1952. te bo ljubila, ljubi jo in ohranila te bo, spoštuj jo in objela te bo. ” Cerkev je bila vedno čuvarica sv. pisma. Ohranjala ga je čistega in nedotaknjenega. Vedno je prosila svoje otroke, naj sveto pismo berejo in naj ljubijo besedo božjo. Papež Leon XII. je zapisal: “Sveto pismo je zato tako važno in sveto, ker ga je sestavil Bog sam. ” Ameriški katoličani so na zelo primeren način proslavil 500 letni¬ co Gutenbergovega sv. pisma. Pri¬ redili so takozvani svetopisemski teden od 28. septembra do 5. okto¬ bra 1952. V ta teden nemreč pade god sv. Jeronima, ki ga sv. Cerkev obhaja vsako leto 30. septembra. Ameriška vlada je izdala posebne poštne znamke za 500 letni jubilej Gutenbergovega sv. pisma. Izšle so ravno na god sv. Jeronima, 30. sep¬ tembra. Izdaja teh znamk je gotovo ena najlepših potez ameriške vlade. Zanima nas, če je tudi slavna ame¬ riška zaveznica Jugoslavija storila kaj podobnega v spomin prve tiska¬ ne izdaje svetega pisma. Ameriški voditelji se le nekoliko zavedajo, kako velikega pomena za narode je vera. Če se bodo ljudje držali besed in zgledov svetega pisma, bodo goto¬ vo najboljši in naj zvestejši držav¬ ljani. Toda izdajanje poštne znamke za 335 jubilej prvega tiskanega svetega pisma, nabijanje velikih plakatov za svetopisemski teden na cerkvena vrata še ni dovolj. Če vse ostale dni leta pozabimo na sveto pismo, nam vse to nič ne koristi! Sv. pismo moramo prebirati. Sv. Jeronim je povedal prav:“Ako ne poznaš svetega pisma, ne poznaš Kristusa!” Cerkev je razpisala po¬ sebni odpustek treh let tistemu, ki vsak dan bere sveto pismo vsaj pet¬ najst minut, popolni odpustek pa en¬ krat na mesec, če ga prebiramo sleherni dan. Ali si bil že kdaj de¬ ležen teh odpustkov? Ali sploh imaš sveto pismo v svoji domači knjižni¬ ci? In če ga imaš, ali ga res prebi¬ raš in ti ni knjiga samo zato, da se na njej nabira prah? Ali veš, da imamo tudi ameriški Slovenci lepo in priročno izdajo svetega pisma nove zaveze, ki je izšla v Lemontu? Nujno potrebno je, da se svet povrne k ljubezni do pisane besede božje, k ljubezni, ki je toliko svetih mož in žena priganjala, da so vse svoje življenje posvetili tej božji besedi. Povrniti se moramo k lju¬ bezni, s katero je delal Janez Gu- tenberg, ko je pripravljal prvo iz¬ dajo tiskanega svetega pisma. Ko je Gutenberg umrl, ni bil bogat človek. Zapustil pa je svetu zaklad, ki ga ni mogoče preceniti. n Slovesnosti stoletnice "očeta šentcloudske škofije” se je udeležilo devet slovenskih duhovnikov. Zbrani pri Pirčevem spomeniku stoje na desno od prevzv. škofa dr. Gregorija Rožmana: Mons. Oman, Jože Perčič, Edvin Oman, Karel Pečovnik in Janez Dolšina. Na škofovi levici so ViljemFur- lan, p. Odilo Hajnšek OFM, Jože Vovk in Jože Vogrin. Most Rev. E. Bartholome, pomožni šentcloudski, škof blagoslavlja Pirčev spomenik v Belle Prarie, Minn. (Dne 22. septembra 1952.) :vet o od ivin 'ur- PIERZ CHRONOLOG^ BORN IN KAMNIK. CARNIOLZ 1785. ORDAINED PRIEST, 1813 M1SSIONARY TO THE OTTAWA! OF MICHIGAN. 1835-1852, G TC THE CH1PPEWAS O F MINNESOTA 18521873. PASTOR TO H1S COLONISTS. 1853-1856. AT THI AGE OF SEVENTV JOURNEYIN( ON FOOT FROM SETTLEMENTTC SETTIEMFNT RETURNEDTO HI! HOMFEAND. 1873. DIED IN 1 H1BE1ANA 1880. ^Jsnož Spomenik našega rojaka Pirca, ji so ga postavili ob stoletnici v Belle prarie, Minn. Pred njim stoji Rev. V. furlan, pisatelj jubilejnega angleške- ,a Pirčevega življenjepisa “In Charity infeigned”. ipodaj desno: Leva plošča trodelnega spomenika s podatki o našem rojaku, ipodaj: Bronasti spomenik misijonarja Pirca, ki so ga dne 1. septembra 1952. jlagoslovili v St. Cloudu, Minn. PI £ P. 7 18^2 '.'s*. 338 A VE MARIA Slovenec, ki bereš te vrstice, si vštet v tem številu. Vprašaj se in si odgovori: Ali si pravi katoličan, ali katoličan le na papirju? Ali vršiš svoje krščanske dolžno¬ sti in si ostal zvest ka¬ kor skala trdni veri s lovenskih očetov? D red kratkim so za¬ čeli predvajati nov krasen film z naslovom “Čudež naše ljube Gospe Fatimske, ” ki ga je v barvah izdelala ena naj- večjih ameriških film- ških družb, ki pri vsem tem niti nima katoli¬ škega značaja. Svet se le zanima za dogodke, ki so se v Fatimi dogo¬ dili pred 35 leti, ko je Marija pozvala svet k spreobrnjenju in pokori. Del filma je bil po¬ snet v Fatimi ob priliki zaključka svetoletnih slovesnosti, ko je ro¬ marski kraj zagrnila milijonska množica iz v sega sveta. Cimbol Amerike je orel. Zato ga tudi imamo v vseh državnih pečatih, kar ste že go¬ tovo opazili. Ko bi bilo po pred¬ sedniku držav Benjami¬ nu Franklinu, bi veljal za simbol naše države * turkey, puran. Takole je utemeljil svoje mne¬ nje Franklin: “Orel ne prikazuje glavnega na¬ čela naše države. Orel preži na manjše ptice in jih pobija. To vendar ni naše načelo ! Kako naj bo tak ptič simbol naše države? Naš pristno a- meriški ptič je puran - turkey. Tu je doma. Tu¬ di puran se vdivjem sta¬ nju dvigne zelo visoko, je pa miroljubna ptica. Ko bi odločal jaz, bi od¬ ločil purana, ne orla ! ” ^tevilo katoličanov v Združenih državah ameriških raste dvakrat hitreje kakor število prebivalstva. Od vsega prebivalstva USA je bi¬ lo leta 1936. 15,6 od¬ stotkov katoličanov, da¬ nes pa jih je malo pod dvajset. Število je po¬ skočilo v šestnajstih le¬ tih od 19, 914. 927 na 29, 240. 343. Zanimivo je pri tem tudi dejstvo, da je bil največji porast katoli¬ čanov ravno v državah, kjer je katoliška Cerkev najmanj razvita in pre¬ vladujejo vse mogoče protestantske sekte. Tudi ti, amerikanski Dred kratkim smo ■ praznovali petsto¬ letnico tiska. Večina ve, da je tisk iznašel Janez Gutenberg, ki je tiskal tudi prvo knjigo - sveto pismo. Ne ve pa to, da Gutenberg ni bil samo dober katoličan, ampak je bil celo tretjerednik sv. Frančiška. Živelje v frančiškanskem sa¬ mostanu v Strassburgu, kjer je s pomočjo fran - čiškanov napravil tudi prve tiskarske poskuse Ko bi ne bilo skrom¬ nega redovnika Guten- berga, bi tudi komunisti ne mogli izdajati svojih kvarnih publikacij, ki zastrupljajo svet. Toda Gutenberg je s svojo pr¬ vo knjigo - svetim pis¬ mom pokazal, naj tudi tisk služi le dobri stva¬ ri, naj nas vodi k Bogu. Žalostno, da svet nje¬ govo veliko iznajdbo ta¬ ko grdo izrablja. I\4isijonski znamkar- klub v katoliškem kolegiju v Woodstocku, Md. jev dvajsetih letih poslal jezuitskim misi¬ jonom krasno dolarsko vsoto 50. 000. Ta denar November 1952. 339 so zbrali študentje zgolj s pridnim zbiranjem že rabljenih poštnih znamk. Saj bi človek skoraj ne mogel verjeti. Ko bi ameriški Slo¬ venci poslali rabljene poštne znamke v Le- mont, bi z njimi najbrž lahko pokrili vse tri na¬ še gričke. Zrno do zrna pogača. . . Naši misijo¬ narji bi lahko dobili sa¬ mo od tega lepo podpo¬ ro. Kaj pravite ? 2^animivi sta dve iz¬ javi naših ^ameri¬ ških kandidatov za pred¬ sedniški stolček. Governer Stevenson je dejal v enem svojih govorov, “da je vera naš največji zaklad; da je vera najgloblji temelj, na katerem se tvori moč in gotovost republike”. General Eisenhower pa je nedavno poudaril, “da je vodstvo svobodne¬ ga naroda osnovano na veri in da je samo oni narod dovolj močan pre¬ vladati tiranijo, ki ima dovolj vere v Boga”. Pri tem se je skliceval na ameriško tradicijo in na ustvaritelje Združenih ameriških držav, ki so bili globoko verni možje. Kako se te izjave razlikujejo od onih, s katerimi pitajo v dragi slovenski domovini že otroke osnovne šole: da je namreč “vera opij za ljudstvo" in “da je treba čim prej pomesti s tem srednjeveškim misti¬ cizmom, ki je sloven¬ skemu narodu samo ško¬ dil. . . ” |^atoliška in prote¬ stantska Filmska liga sta priredili od 20. do 23. oktobra skupni filmski festival v Dues- seldorfu v Nemčiji. Nje¬ gov namen je bil pospe¬ ševati smisel za dobre in dostojne filme in or¬ ganizirati sodelovanje obeh veriozpovedi pri proizvodnji dobrih fil¬ mov. Slabi filmi so da¬ nes gotovo eno najhujših zlov, ki preplavljajo ves svet in kvarijo mla¬ dino. Tukaj postaviti u- spešenjez bi bilo gotovo rešitev perečega vpra¬ šanja vzgoje mladine “naprednega” dvajsete¬ ga stoletja. | z opustošenih kitaj¬ skih misijonov je prišlo potrjenje poro¬ čila, da so komunisti umorili misijonskega škofa Forda (provincija Mesečni misijonski namen Kwangtung). Že od de¬ cembra 1950. so ga vla¬ čili iz zapora v zapor, ga na vse načine poni¬ ževali. V sprevodu so ga vlačili okrog, da ga je nahujskana množica pretepala s palicami in kamenjala. . . Kaj je 'škof Ford na - pravil Kitajski, da si je zaslužil ime “izdajalca” in “izžemalcaljudstva” ? Od leta 1918. je deloval z vso ljubeznijo med ki¬ tajskim narodom, mu zidal šole in sirotišnice. Ohranjena je molitvica, ki jo je sestavil ob pri¬ hodu v misijone: “O, Go¬ spod, napravi nas za stopnice, po katerih bo množica prišla k Tebi. . . in četudi bomo potepta¬ ni in končno izrabljeni- Kraljeva pot bomo v brezciljni Kitajski. . . ” Katoliška Cerkev je na take svoje junake res lahko ponosna. Komunisti, pa naj že opravljajo svoj uničujo¬ či posel kjerkoli po sve¬ tu in pod katerimkoli iz¬ govorom, bodo nekoč le morali kloniti. Kajti resnica je večna. Socialna pravičnost v Severni Afriki 340 AVE MARIA Leo E. fflfZOK * s LJUBE GOSPE /z Ljubljane sta nadškofa spremlja¬ la nazaj v Stično profesor Kovačič in od¬ vetnik Voršič, ki sta se pripeljala skupno do Ljubljane. V Stični sta ostala pri obe¬ du. Ko sta se poslavljala od nadškofa, se je razvil sledeč ganljiv pogovor, ki ga je slišal opat: "Prihodnje leto vas bomo pa zo¬ pet prosili, da pridete." - "Na moj pogreb boste prišli, na moj pogreb." - "Kadar se pa to zgodi, bomo vsi pri vas, vsi vas bo¬ mo spremili in na vaš grob bomo romali, tam molili." - "Dobro, za to pa prisrčno prosim." Naslednji dan, 1 . julij, je mirno in brez vsakih posebnosti potekel. Nadškof ga je preživel po svojem dnevnem redu. Ker je bilo prvega v mesecu, je prejel nad¬ škof svojo pokojnino in takoj napisal polož¬ nice in nakaznice, po katerih je hotel dru¬ gi dan odposlati denarne zneske na naslov¬ ljence. Tako zelo točen je bil. Na mizi je pustil tudi listič z besedo "Čeč", da se ne bi pozabil zahvaliti ravnatelju Čeču, ki mu je zadnji mesec večkrat dal na razpolago svoj avto. Mizo je pustil prazno in po¬ spravljeno kakor vedno. Dopoldne in popoldne je še bral ob Objavljamo nekaj odlomkov iz knjige NADŠKOF JEGLIČ, ki jo je napisal Mons.dr.J. Jagodic. Izšla je v Celovcu. svoji delovni mizici ob oknu. Pustil je od¬ prto slovensko sv. pismo pri 15. poglavju I. Pavlovega pisma na Korinčane, kjer a- postol piše o vstajenju mrtvih. Ob njem je pustil nemško sv. pismo, odprto pri 2. po¬ glavju Apostolskih del, poleg pa Hojo za Kristusom, odprto pri 25. poglavju, kjer govori Tomaž Kempčan o "firma pax cor- dis" - o trdnem notranjem miru.To nam ra¬ zodeva, kaj je Jeglič zadnji dan premišlje¬ val . 346 V kapeli, kjer je tisto jutro za praz¬ nik presvete Krvi zopet maševal, je posve¬ til Najsvetejše in premolil dolge ure v po¬ govoru s svojim Bogom. Ker je bil četrtek, je šel k spovedi. Njegov spovednik je bil stiški župnik p. Benedikt. "Vsak teden sem opravil spoved," je pravil nekaj dni prej, "vsak teden. Zdi se mi, da sem vse pora¬ vnal . Pa če bi še kaj bilo, bi rad povedal. Zelo rad bi povedal in poravnal ." Naslednje jutro, 2. julija - bil je praznik Marijinega obiskanja in prvi pe¬ tek - je kakor običajno strežnik Jože ča¬ kal nadškofa v kapeli od pol pete ure dalje. Vsako jutro je namreč ob tem času pogledal v kapelo, če gori večna luč, in vsako ju¬ tro našel škofa že v kapeli. Nadškof se je sam oblačil in je smel Jože v spalnico še¬ le, ko je odšel nadškof v kapelo. Jože je čakal, da bi šel spalnico uredit. Ko nad¬ škofa ob petih ni bilo v kapelo, je šel do vrat spalnice in začel trkati in klicati. "Vstanite, le vstanite," je rekel, "ura je že pet, bova pozna!" Sprva je mislil, da je nadškof malo poležal, ker se je truden vrnil iz Celja. Ko ni bilo nobenega glasu, je odprl vrata in zagledal pred seboj pre¬ sunljivo sliko . . . Nadškof je ležal na tleh poševno med mizico ob oknu in in umivalnikom, naslonjen na desno stran. Ob umivalniku so bil tla polita z vodo, nadškof je sunil z nogo posodo, ko je pa¬ del. Pri nogah na tleh je ležala njegova AVE MARIA suknja, s katero je bil vedno ogrnjen, ko se je zjutraj oblačil in umival. Bil je že oblečen v hlače in obut. Rokave od srajce je imel privihane, pravkar se je bil namreč umil; voda v umivalniku je bila skaljena od mila. Jože nadškofa pokliče in ko ne dobi odgovora, steče ven na hodnik klicat menihe, ki pa so bili vsi v cerkvi. Opat je takoj prihitel iz spovednice, dal nadškofu, ki je bil še topel, odvezo in sveto mazilje¬ nje. Če je bil še živ, ali kako dolgo je bil še živ, nihče ne more vedeti, kajti ko je stiški župnik pripeljal zdravnika dr. Fedra- na, so mogli ugotoviti samo še smrt mo¬ žganske kapi, ki je nadškofa morala zadeti med pol peto in peto uro. Usodno je bilo, da je bil nadškof sam. Če bi bila pri roki hitra pomoč, morda ne bi bil še umrl. VGornjem graduga je bila zadela tudi kap, pa je padel na nos in ker mu je odteklo pre¬ cej krvi, je polagoma okreval. Tako pa je bila smrt neizbežna. Nadškof Jeglič je bil mrtev . . . Na Marijin praznik in na prvi pe¬ tek! "Pridi k nam tvoje kraljestvo po Ma¬ riji l" je bilo nadškofovo geslo, malo pred smrtjo pa je zapisal v zasebnem pismu: "Bla¬ gor jim, ki umrjo v presv. Srcu Jezusovem in pod pokroviteljstvom Nje, ki je posred¬ nica vseh milosti božjih!" Bog mu je dal milost, da je s tega sveta odšel na dan, ko je Cerkev praznovala oboje. Drugo milost mu je naklonil z naglo smrtjo. Pol leta prej je zapisal svojemu nečaku: "Posebnega tr¬ pljenja se ne bojim; a čeprav molim vsak dan: Gospod Jezus, že zdaj sprejmem rav¬ nodušno in voljno iz tvoje roke kakršen koli način smrti in kadar koli je tebi všeč, z vsemi stiskami, mukami in bolečinami, - - kljub temu me nekoliko zazebe, kadar se spomnim na morebiti dolge bolečine..." Tako je storil Jeglič tudi ta svoj poslednji korak hitro, odločno, nenadno, kakor je storil rad ob največjih odločitvah v svojem življenju: v molitvi in samoti je premislil, pretehtal, potem pa planil.. .Ni umrl kot hirajoč starček ponoči v postelji/ obdan od svojcev, ki naravnega konca že dolgo pričakujejo - zgrudil se je, ko se je danilo, stoje in sam, pripravljajoč se na svoje vsakdanje delo. Sv.Katarina Sienska Sv. Lovrenc Takole je bil po boju izmučen sv.kralj Edvard Sv. Katarina muč. Parada “svetnikov" Ameriško mašk^^®®ES®^ Ik. y rado “Halloween” so si izmislili prote- Janije na predvečer praznika vseh svetih sa- BwL. mo zato, da bi smešili dneva, ko se katoliška Cerkev spominja zveličanih in pa vernih duš, ■Ifcl'. ko postavlja v cerkve rakve in ima obrede na Bk pokopališčih. Seveda se je danes ta izvor že B zabrisal in imajo tudi katoliški otroci s tem vseameriškim praznikom veliko veselje. Da bi dala vsej stvari katoliški verski značaj, je šola fare sv. Mihaela v Miami, Fla. organizirala otroško parado svetnikov. Otroci so imeli silno veselje, ko so “se šli kar ves dan svetnike". Šola se je predstavila s 370 različnimi svetniki. Seveda je bilo po več Marij, sv. An, sv Mihaelov itd. . . Drug drugega so spraševali:“Kateri svetnik sem?” in ugibanja ni bilo ne konca ne kraja. Seveda so imele sestre s to otroško zabavo mnogo skrbi. Sv. Frančišek je Da¬ vidu ukradel fračo in boj se je pričel. Angeli varuhi so i- imeli gotovo mnogo dela, da so pomirili grešne “svetnike”. Štiri svete nune 348 ^^ie 20. oktobra je sneg letos prvič po¬ belil lemontske gričke. Seveda ga je vzelo že prvi dan. Zdaj pa ima¬ mo kar lepo “indijansko poletje”. Vsako nedeljo imamo nekaj avtomobi¬ lov romarjev, ki hočejo izrabiti še zadnje dneve v naši lepi naravi. • Na vigilijo dneva ver¬ nih duš se vsako leto zberemo na našem po¬ kopališču in pomolimo za mrtve. Ta prizor vi¬ dite na zgornji sliki. Se¬ veda slika ni letošnja . Je pa pomenljiva in lepo prikazuje resnost, ki jo Cerkev ta dan s svojimi obredi vliva v srca ver¬ nikov. Potekla so tri leta od zadnje vizitacije na¬ šega komisariata in iz¬ volitve predstojnikov. Že nekaj časa smo pri¬ čakovali novice iz Rima, kdo je naš letošnji ge¬ neralni vizitator. Zdaj pa je vizitacija že za nami, le imenovanje no¬ vih predstojnikov še ni prišlo iz Rima. P. general je določil za vizitatorja p. Pashala Kinsela OFM,komisarja washingtonskega komi¬ sariata Svete Dežele. V Lemont je prispel dne 13, oktobra in je ostal med nami tri dni. Nato je obiskal ostale naše komisariatne domove po Ameriki. Ameriške Brezje so mu bile zelo všeč. U- redniku je dejal, da se mu zdi naš griček živo mravljišče, toliko vidi povsod dela in tudi prid¬ nih rok. • Naš novi križev pot je končan. Mislim, da sta se oba delavca, p. ko¬ misar in br. Akurzij, na koncu oddahnila. Vse poletje sta bila na delu. Zdaj pride na vrsto nasaditev grmičja in slične olepšave sleherne postaje, zlasti zadnje, ki je višek križevega pota in ima tudi oltar. Služil bo pri Telovi procesiji. Tako bo križev pot čakal svoje blagoslo¬ vitve. §e nekaj novega bodo drugo leto videli lemont- ski romarji. P. Martin se je spravil nad doli¬ nico za lurško votlino, kjer je doslej rastlo sa¬ mo grmičevje in plevel. Nastala bo čedna “Doli¬ nica rožnega venca” s sedmimi postajicami, ki bodo predstavljale se¬ dem skrivnosti franči¬ škanskega rožnega ven¬ ca Marijinih veselj. Kako bo p. Martin razvil svoj načrt, zdaj iz začetega dela še ni razvidno. Za enkrat je cementiral stopnice, ki peljejo v dolinico iz obeh strani mostiča. • Vse, ki ste nam pi¬ sali v zadnjih tednih, le¬ po prosimo, da nam ne zamerite zamude z od¬ govorom. P. Alfonz, ki AVE MARIA v upravi Ave Marije na pisma odgovarja, je bil nekaj časa na Willardu in je morala vsa pošta čakati njegovega po¬ vratka.. P. komisar Aleksan¬ der je bil za žegnanje na fari Fathra Novaka v Junction City, Wis. Tudi je vodil štirideseturno pobožnost v Waukeganu. P. gvardijan Alojzij pa je imel enako pobožnost na fari sv. Alfonza v Le- montu. • Naša slovenska fara sv. Janeza Vianeja v De¬ troitu, Mich. je dne 12. oktobra praznovala svoj srebrni jubilej. Usta¬ novil jo je 1927. p. Ber¬ nard Ambrožič, njen sedanji župnik pa je pa¬ ter Tomaž Hoge OFM. Za jubilej so se zbrali vsi živeči župniki: pa¬ ter Bernard, p. Odilo, p. Avguštin in p. Edvard. November 1952 . 349 Več o slovesnosti boste brali v K 01 t rju - LEMONTSKI Provinciali ameri¬ ških frančiškanskih pro- vincij so imeli svoje le¬ tošnje zborovanje od 21. do 23. oktobra v Se - menišču sv. Jožefa v Westmontu, 111. Udeležil se ga je tudi p. komisar. P. Alojzij pa se je kot direktor tretjega reda skupno z našim vizita- torjem udeležil Tretje- redniškega nacionalnega kongresav Millwaukeeju ( 24. - 26. oktobra). • Prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman nas je po romarski sezoni že dvakrat obiskal. Prvič je bil tu po povratku iz Minnesote skupno z go¬ spodom župnikom Msgr. Omanom in njegovim nečakom Fathrom Ed- winom Omanom. Drugič pa je prišel med nas v začetku okto¬ bra na važen razgovor glede dela Baragove zveze. Na praznik sve¬ tega Frančiška je pred oltarjem Marije Poma¬ gaj opravil slovesno sv. mašo. O sestanku Baragove zveze oziroma Barago¬ ve zgodovinske komisije poročamo na zadnji strani te številke. • Koledar Ave Marije za leto 1953. se je ne¬ koliko zakasnil. Dobili ga boste kak teden po tej številki. Z njim boste dobili v hišo zopet mno¬ go prijetnega branja. • P. John se z letošnji¬ mi čebelicami silno po¬ hvali. Pravi, da je kar čudež, tako težki so bi¬ li panji. Ko je prejšnji teden en panj izpraznil, so čebele satje v osmih dneh zopet napolnile do zadnje luknjice. In to zdaj, v pozni jeseni. O kitajskem misijo¬ narju p. Rudolfu Pifku smo že poročali, da je bil izgnan iz Kitajske. Oglasil se nam je izpri- stanišča Hongkonga, na¬ to iz Japonske. Smo že mislili, da bo ostal tam, pa se nam je nepriča¬ kovano oglasil s pota v - Avstralijo, kamor ga je poslal generalni de¬ legat p. Schnussenberg. P. Rudolf je zdaj pri naših dveh avstralskih misijonarjih, p. Klavdi¬ ju in p. Benotu. Če bo ostal kar v delu z njima med avstralskimi Slo¬ venci, nam še ni znano. 350 AVE MARIA me® VIRGINIA, Minn. - Piše Mrs. J. Be- laj: Prosim Vas, da bi prižgali lučke pri lemontski Mariji Pomagaj, ker mi je še vselej priskočilana pomoč. Vse¬ lej se ji priporočam in ona se izkaže kot prava Mati ubogih otrok solzne doline. Uči me pa krščanskega življe¬ nja po Vaši in naši dragi Ave Mariji. Iz srca sem Vam hvaležna zanjo in rada priznavam, da brez nje ne bi mogla živeti, tako bi mi bilo dolgčas. Toliko lepega mi vedno pove, da vedno samo vzdihnem: Škoda, da nima več strani ! Do smrti me bo spremljala Ave Marija, ostati ji hočem zvesta. NAŠI POKOJNI Jakob BRANISEL, Cleveland, Ohio Frances MALEČKAR, Cleveland, Ohio Mary JAKOS, Cleveland, Ohio ,Anton KLSHLAN Cleveland, Ohio , Mary LIPOGLAVSEK, Cleveland, O. Cath. TOMAZIN, Virginia, Minn. 5/ z ' , Mrs. L. BELA J, Virginia, Minn. Cath. PETROVČIČ, Eveleth, Minn. Ana INTIHAR, Eveleth, Minn. Mary JERMAN, Cleveland, Ohio George HUNTAR, W. Park, Ohio Mary PETSCHALER, Cleveland, Ohio Peter DOLINAR, Cleveland, Ohio Mrs. J. SHILC, Seattle, Wash. GARY, Ind. - Piše Stanko Mrak:Naj Vam sporočim, da prav vsako številko Ave Marije težko pričakujem. List je tako ljudski kot nobeden, kar sem jih doslej prebiral. Popolnoma nam na¬ domešča mesečnik Bogoljub v stari in zdaj tako trpeči domovini. Pozdrav vsem na Brezjah! CLEVELAND, Ohio - Pošilja N. N. : Mrs. Terezija Narobe na Pythias Ave. obhajala je dne 14. oktobra svojo šest¬ desetletnico. Sicer pravijo, da ni lepo razkrivati žensko starost. Pa kose enkrat začno jubileji, kakor je tale, potem to ne velja več, kajne Mrs. Na¬ robe? Vam je ta obletnica v čast, saj ste bili vsa leta dobra ameriška kato¬ liška Slovenka. Zato pa Vas Bog živi še mnoga mnoga leta! (Tudi Ave Maria svoji dolgoletni bralki in dobrotnici ameriških Brezij iz srca čestita k obletnici !-Urednik ) SEATTLE, Wash. - Piše Mary Ka¬ luža: Moram Vam sporočiti, da nas je za vedno zapustila draga Mrs. Mary Šilc, ki je umrla 1 5. septembra. Do¬ čakala je lepo starost 82 let. Bila je dobra krščanska mati in žena. Vsaki dan je bila pri sveti maši, čez dan pa izredno marljiva za dom. Sredi junija je zbolela, zdaj pa jo je Bog poklical k sebi. Ker je bila dolga leta zvesta naročnica Ave Marije, se mi je zdelo prav, da se je z nekaj stavki spomnim November 1952. v našem dragem mesečniku. Nam je lahko v krasen zgled potrpežljivosti. Ko sem jo spraševala, če jo hudo bo¬ li, mi je vedno vdano odgovarjala: “To ni nič! Koliko strašnejše pa je Jezus trpel za naše grehe!” Vsem jo priporočam v molitev. LINGEN (DP-Camp “Dover"), Nem¬ čija - Piše Angela Vivod: Tudi naša družina se Vam mora iz srca zahva¬ liti za list Ave Maria, ki nam ga po¬ šiljate. V redu prihaja, četudi napravi dolgo pot preko morja. Nam vsem je v edino duhovno razvedrilo in pomoč. Seveda ga oddam tudi drugim sloven¬ skim družinam, ki žive v naši bližini. Iz srca želim, naj po Marijinih ro¬ kah pride na vse delo oo. frančiškanov v Ameriki bogat blagoslov božji ! CLEVELAND, Ohio - Pošilja Jakob Resnik: Naznanjam Vam žalostno vest, da je dne 9. avgusta naša ljubljena de¬ vetnajstletna hčerka Brigita odšla k Bogu. Bila je vzorno dekle, vedno z vsemi prijazna, zvesta članica Mari¬ jine družbe. V času štirimesečne bo¬ lezni je skoro vsaki dan prejemala sveto obhajilo. Priporočam Vam jo v molitev, tu pa prilagam za svete maše, ki jih v pokoj njene duše berite pri Mariji Po¬ magaj. Pošiljam tudi njeno sliko. BERLIN, Pa. - Piše Mr. Anton Vehar: Pa naj se še jaz enkrat ogla¬ sim. Menda se bom prvič v kakem verskem glasilu. Bom kar odkrit, da se dolga leta nisem nič zmenil za vero: ko sem prišel v Ameriko, sem vse skupaj vrgel od sebe. Zdaj sem že star in se moram svojih za¬ pravljenih let bridko kesati. Kako 351 so nam lagali takrat. Danes sem v srcu prepričan, da sem za vse laži, ki sem jih sprejemal od protikato- liških sodelavcev, dobro vedel. Pa dolenjska trma je rinila naprej. . . Hvala Bogu, da pravi pregovor: Nikoli ni prepozno! Ko bi vsi, ki smo bili zaslepljeni, vsaj to spo¬ znali! Vsaj naša stara leta bodo srečnejša in umreti se ne bomo ba¬ li. Saj kar vsak od nas lahko pri¬ zna, da ni bil srečen. Vse lepo pozdravljam, ki mi sta¬ ra leta sladijo s prijetnim pisanjem v Ave Mariji. prejeli smo tole pismo goriških Slovencev bratom v Ameriki: Meseca majnika smo doživeli goriški Slovenci na evharističnem kongresu v Standrežu pri Gorici veliko versko manifestacijo, kakršnih slovenski živelj v Italiji zlepa ne pomni. Sklepne pobožnosti s proce¬ sijo in versko igro se je kljub nestal- bemu vremenu udeležila nad osemti- sočglava množica iz mesta in dežele. Ni naš namen napisati kroniko o tem uspelem slavju, pač pa hočemo spomni¬ ti na nekaj dejstev, ki smo jih ugotovili ob tej priliki. Ako gre pri tem komu v čast, potem bodi hvala evharističnemu Kralju, ki je priklical k sebi našega človeka, nato pa tudi vernikom sloven¬ ske manjšine v Italiji, ki so se temu klicu navdušeno odzvali. Milost, ki je te svete dni lila v duše, more preso¬ diti le Bog, vedeti zanjo pa vsak po¬ sameznik. Kongres je zgovorna pri¬ ča, da v našem človeku še živi globo¬ ka vera v Boga in ljubezen do narodnih izročil. To je najlepši ugovor vsake¬ mu, ki je goriške Slovence že zapisal smrti, ako že ne v verskem, pa vsaj v narodnem pogledu. Ne, Slovenci smo tu in hočemo živeti in ostati zvesti ti¬ stim idealom, ki so odlikovali naše očete. Res naše življenje ni kaj rož¬ nato, saj imamo nešteto težav, ki hu¬ do vplivajo na uspeh pri narodnem de¬ lu ali pa ga celo onemogočijo. V okviru priprav na evharistični 352 kongres sta se vršila v Gorici dekli¬ ški in fantovski dan, kakor tudi dva večera, namenjena izobražencem. De¬ kliški dan je 27. aprila privabil preko 800 deklet, naslednjo nedeljo se je zbralo okoli 400 mladeničev. Ako je izobražencem tesna dvorana Dekliške Marijine družbe še nekako ustrezala, ni nikakor mogla sprejeti 400 fantov in 800 deklet. Kam zdaj? Pod ameri¬ ško vojaško upravo nam je to ali ono italijansko društvo še dalo v najem svojo dvorano, zdaj vsako tako prošnjo Slovencem odbijejo. K sreči nam gre na roko prevzv. g. nadškof, ki nam je to pot dal na razpolago telovadnico Ma - lega semenišča. Nam so v Gorici vsi krogi nenaklonjeni, če se za nas ne zavzame najvišja škofijska oblast. Za¬ to pa čutimo danes neobhodno potrebo po lastnih sredstvih, zlasti po lastnem domu. Potrebe so vedno večje, kajti - hvala Bogu - po dolgoletnem nasil¬ nem molku so spet oživele naše ka¬ toliške organizacije, ki nam veliko AVE MARIA obetajo. Vsakomur pa je jasno, da organizacija ne more uspešno delo¬ vati brez primernega sedeža. Zato pa vsem goriškim Slovencem v srcu gori velika želja: postaviti lastni kul¬ turni Katoliški dom. Ameriški bratje! Katoliški Sloven¬ ci smo z žilavo voljo do dela in življe¬ nja, a brez zadostnih lastnih sredstev. Podprite naše delo, pomagajte nam doseči plemenite načrte. Rev. Kazimir Humar Dostavljamo, da seje v Ame¬ riki že osnoval centralni odbor v po¬ moč rojakom pod Italijo pri zidavi njih Katoliškega doma v Gorici. Častni predsednik je Msgr. Oman, predsednik Mr. Anton Grdina. Ostali člani odbora so vidne osebnosti clevelandske slo¬ venske skupnosti. Tako upamo, da klic naših goriških in beneških rojakov ne bo zaman. Odbor bo hvaleženza sle- herni dar, ki ga boste poslali na na¬ slov: Sklad za Goriški katoliški dom - 7505 Myron Ave. Cleveland 3, Ohio. Baragova zveza Dne 1. oktobra je bil v Lemontu sestanek no¬ voustanovljene zgodo¬ vinske komisije, ki pri¬ pravlja pot Baragovemu proglašenju blaženim. Med nami sta bila Msgr. Joseph L. Zryd iz mar- quettske škofije, pred¬ sednik komisije, in pa njen zgodovinar Mr. Jo¬ seph Gregorich. Poleg tajnika p. Cirila Širclja je bil navzoč p. komisar Aleksander in pa p. Le¬ nart Bogolin ofm vime¬ nu slovenskih župnikov. Predsedoval je Msgr. Zryd in razvil načrte, ki bi jih lahko zbrali v te točke: 1. Zveza poobla¬ šča p. Hugona dr. Brena ofm, naj zanjo pregleda Baragovo tvarino v va¬ tikanskih arhivih. Ona bo krila tudi stroške. 2. Mr. Gregorich naj dobi tajnika-stenografi- sta, da se bo tako sam laže posvetil skorajšnji izdelavi Baragovega an¬ gleškega življenjepisa. 3. Baragova zveza naj poskrbi prevod nemške¬ ga romana o Baragu (Goldsucher)v anglešči¬ no. 4. Ker Rim zahteva za proces prevod vseh kandidatovih spisov v enotni jezik, je bil sklep komisije, da se posluži angleškega jezika. V ta namenbo Zvezi pomagal p. Proudonne SJ in za¬ čel takoj prevajati v angleški jezik Baragova dela v čipvejščini. 5. Zveza bo prosila marquettskega škofa Noa, naj bi poklical v svojo škofijo Rev. Pre¬ šerna, bivšega tajnika ljubljanskega škofaRož - mana. Father Prešeren živi v Trstu. Pod vod¬ stvom Msgr. Zryda bi se v USA ves posvetil delu za Baragov proces. 6. Za kritje narašča¬ jočih stroškov je treba misliti na organizirano stalno denarno akcijo. Delo je v teku. Baragovi zvezi želi¬ mo mnogo lepih uspe¬ hov ! Kaj mislite DOBROTNIKOM BOG POVRNI Starich, Cajnar, Strubel, Dedek. J.Pucel, ZNAMKE za misijone so poslali: Mrs.J.Zelle, Mrs. Bambich in Mr. Michael Hochevar. Bog plačaj! ZA BARAGOVO ZVEZO: Po $5: N.N., Mrs. Simonelich; po $3: S.Hocevar; po $2: M.Aidisek, M.Jeric, M.Tkalcic, U.Strubel; po $1.50: F.Sku- bic; po $1: J. Rebolj, M. Pl ut. J.Petek, A.Cerkvenik, M.Culkar, J.Kiuntar, , J.Stepec, Mr. Mrs. Rot h, F. Okoren, Ii. Dolinar, A.Gradishar, F.Shebenik, _ F.Snyder, A.B.Jereb, A.Krajnar, T. M.Sajovic, A.Chuchnik, A.Nedescek, M.Pavlesic, G.Celesnik, A.Svigel, po $4.50: V.Deslic, F.Nartnik; po $4: F. Tolar, M.Duff, J.Stepec, J.Leksan, ZA SV.MAŠE: Po $100: M.Strekal; po $55: Druž. Snyder; po $50: A.Funnan; po $45: M.Grum, J. Plutt; po $38: Rev.J.Celesnik; po $30: M.Petric; po $25: Snyder; Kokal, Jeglič, Hočevar; po $9: J.Tomsic; po $6.50: J.Bradac, Sečnik; po $6: L.Cemazar; po $5: A.Svigel, Mrs. Simonelich, F. Okoren, Ii. Dolinar, Mrs.Kalister, A.Sladich, A.Gradishar, F.Shebenik, A.Kneden J.Jager, Sterling, M.Alduk, A.Smuk; i F.Baric, ... . J.Millosin, J.Menart; po $3: K.Rakovec, G.Sorsek, J. Ravnik, A.Knauss, J.Glivar, J.Tushar, I.Gostic, K. Klaus, ’ - - - - - Mrs.Arko. Kastigar, J.Grdina, H. Hribi jan, F.Dropp, L.Samsa, A. Brenčič, necki, F.Fink, M.Stukel, Novosels, Pintar, Gregorich, A.Andrejasich, L. Korenchan, J.Pike, Terselic, M.Kerkos, A.Arko, L.Rozman, M.Mihelich, A.Kobal, M.Mihelich, F. S.Hocevar, M.Oblak, J.Virant; po $1.50: T.Zortz; po $1: F.Kastigar, A.Sraj, F.Horvat, M.Roseman, Mrs.Jereb, M. M.Pavlesic, M.Bizjak, M.Kunstal, J. A.Snyder, Mrs.Manaekich, F. Klinar, A.Arko, L.Roseman, M.Meznarich, A.Knauss, L.Samsa, M. Lovšin, R. M.Zupancic, M.Kapla, F.Mali; po $2: F. Hrovat, F.Stonich, J. Okoren, F. ZA LUČKE: Po $10: M.C,n..:po $5: Mr.Ponikvar, F.Okoren; po $3.50: J.Ravnik; po $3: G.Sorsek: po $2.50: J.Strah, A.Sladich; po $2: J.Jarc, Mrs. Jeretina, ’ ' --- -- ■ - Gornik, C.Kalan, M.Duff, Kovach, Millosin, M.Tkalcic, F.Gachnik, , , Martinovich; po . 7o<£: J.Sterle; po .50