PRED TEDNOM OTROKA OD 1. DO 7. OKTOBRA
Kako je, če si najmlajši brigadir
Letošnfe počltnice /e Zvezdanu Markoviču nekaj manjkalo. Po treh letlh so mu minile prve počitnice brez lopate in krampa v rokah, čeprav Je šele v osmem razredu osnovne šole J. Potrča.
<
»Ah, kako sem bil razočaran, ko me je temperatura nenadoma poti-snila v posteljo prav na dan, ko so drugi z zastavami v rokah in s pesmi-jo odhajali v delovno brigado v Lju-tomer!« je najprej potožil, šele potem pa se je razgovoril o brigadah, kakor da bi imela pred seboj prekaijenega veterana in ne šele »zelenega« pio-niija.
Kljub temu, da je Zvezdan še pio-nir, ima za seboj že izkušnje b treh delovnih brigad.
»Prvič sem bil v brigadi po konča-nem četrtem razredu osnovne šole in sicer so me poslali v Brkine. Nisem bil preveč navdušen, ker smo živeli drugače, kakor sem si jaz predstav-ljal. Ni bilo pravega brigadirskega vzdušja, ker smo stanovali v prikoli-cah in vstajali že ob štirih pa tudi
delali smo trdo,« je povedal tako kot se mu je zdelo po resnici.
No, sliko o brigadah si je popravil takoj naslednje leto, ko je prišel na Savo pri Zagrebu v brigado pionir-jev, imenovano po Bošku Buhi. Tam so prav tako trdo delali, a so kasneje vstajali, bilo jih je veliko, da je pesem veselo donela ob tabornem ogryu in sploh je Zvezdan tu doživel tisto pra-vo brigado, o kateri je toliko bral in slišal. Tudi lansko leto je prebil na Savi.
Skratka, Zvezdan se je »okužil« z duhom tovarištva in pryate]ijstva, kakršno vlada med brigadirji in ob-ljublja, da bo brigadam ostal zvest, ker se tam marsikaj naučiš, spoznaš mlade iz vseh krajev Jugoslavije in seveda - spoznaš se tudi s fizičnim delom.
»Vzrokov, zakaj mladi ne hodyo množično v brigade, je več. Nekate-rim ni všeč način življerya, zlasti so proti ranemu vstajanju, čeprav bi lahko vstajali kasneje in ravno toliko naredili. Druge starši ne pustijo, tret-
ji si gredo služit kruh, četrtim pa se preprosto nič ne da,« je razmišljal Zvezdan, ki mu je tuje tisto, da se mlademu človeku nič ne Ijubi.
»Možnosti za aktivnosti je povsod dovolj, a kaj, ko prenekateri nimajo posluha, zanimanja, kar je škoda.«
Tu je mislil na šport in razne krož-ke. Sam je pri zgodovinskem krožku, ker ga zanima zgodovina, zlasti vo-jaška. Nenehoma prebira tudi knjige, zlasti o zadnji svetovni vojni, kajti rad bi postal vojaški starešina. Zato bo letos najbrž imel malo časa zase, saj bi bil rad odličen.
Potem sodeliije tudi v klubu OZN in do nedavnega je bil še predsednik pionirske organizacije na šoli. Tudi z delegatskim sistemom je že seznan-jen, saj je bil delegat svojega pion. odreda v občinski pionirski konfe-renci in pionirskem klubu. Rad vidi, če se sklepi, ki jih sprejmejo na se-stankih, tudi uresničujejo in povedal je, da so imeli razne uspešne akcije, športna tekmovanja, vsega pa se se-veda ni mogel spomniti.
Skratka, Zvezdan Markovič je eden tistih mladih, ki lahko služi dru-gim za zgled.                             A. Adamič