/«W ko * ri<* PRI 8654 OSREDNJA KNJIŽNICA P.H. 126 66001 KOPER 60100200 DNEVNIK plačana » gotovini ■ Postale l grupoc Cena 200 lir Leto XXXin. Št. 133 (9741) TRST, sobota, 11. junija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati e Trstu IH. maja 1945, njegov^ predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je uskal * tiskarni .Doberdob, ^ Qvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarm «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VČERAJŠNJEM SKUPNEM SREČANJU NA TEHN1ČNO-POLITIČNI RAVNI STRANKE USTAVNEGA LOKA ZA KORAK BLIŽJE PROGRAMSKEMU SPORAZUMU se r ■e $ altW’ sp«1*! ‘sVS 35 fc ;vtoP? 1*5 ;V :ene<*_ Ji | 10. — Davi so se na sedežu krščanske demokraci,ie na Trgu hte*,' ju**™ sestal' predstavniki šestih strank ustavnega loka, da * 'C* ®prav so bile izjave načelnikov delegacij dokaj meglene, jih je preveval zmeren ^timizem - Politični okvir in vladna jamstva za uresničitev sporazuma glavne sporne točke - Konec junija skupno srečanje na najvišji politični ravni ki se že tri mesece pogajajo za programski sporazum. Srečanje je bilo na j"** odločile za skupna sreča-•* 'gfi L.Pač pa da so ti sestanki na - politični ravni. Morda bi rbP* , vaJ•, če hi govorili o novi fa-'jo** ( *aia"i (politiki in časnikarji a P1*" Ij***1 n,ese<1'*1 pokazali res plod- P**«zijo v iskanju oznak za sre-'^jpo- J > vendar po današnjem sestan- k* so niso bili ob koncu zelo jas- P if. Kotovo, da oznaka «tehnično *’ ki ’° 'e Aef socialistične Jt' Balzamo skrojil za čas- »r t* U’ v bistvu pomeni, da so h, sklenile, da bodo skupaj prijet* ."l(! osnutek dokumenta za konč- f^nje. inVtla Posavja tega dokumenta uT°a (vsakemu bodo izvedenci 'mjr J? v ponedeljek in torek pri-1p tedna posvetili posebno jlr 3e) javni red, gospodarska al n* i( ^ia, šolstvo, krajevne ustavo ^ L^redstva javnega obveščanja. jpi)S» pa razpravljali o politič-0 tff vOIobud, ki naj izhajajo iz osimskih sporazumov in iz. sporazumov iz leta 1964. Prav tako so proučili možnost za skupne pobude v tretjih državah. Prav posebno mesto so imeli v pogovorih vprašanja, ki' zadevajo Jadransko morje, kjer je treba vzpostaviti sistematsko sodelovanje, ki je edina možna oblika boja proti onesnaženju. Med jugoslovansko-itali.ian-skimi pogovori v Beogradu so omenili tudi krizo na Bližnjem vzhodu, na jugu Afrike ter na Cipru. V zvezi s skorajšnjo beograjsko konferenco pa so ugotovili, da Italija in Jugosla- Šr»r oe: . ČUSTVO: KPI in PSI zavra- ^tem ko se po torkovem glasovanju v senatu zaostruje polemika med strankami mske zahtevale zakonsko ureditev splava tl) ■ 10. _ Na tisoče žensk se V410 danes popoldne na Trgu C in Santa Maria Maggiore, ostjj f>ltp5r so krenile v sprevodu po rl i«. O sedišču, da bi protestira-v W • torkovemu glasovanju, s jj- 'to le senat zavrnil osnutek za , ( tijjto ureditev splava. Manife-^ i50 ločeno organizirale femi-C Zveza žensk Italije - UDI. 'JLt' C slednjih je bil številčno 'v*1- feministke, ki se spozna-' i1* Vijuad*kalni stranki, pa so bile bolj jedke in napadalne. l,5e so v daljšem sporočilu A ■etč ¥ H v '4 "i Zf & Giasnilc, da se niso pridruži-Drt tonsk, ke davljena fcensk, ker da «je UDI pre-...davljena na komromise z r*' Del feminističnega giba-V®.sploh ni udeležil nobene Vririje, ker «nočemo naseda-iiojto oblastnikom, ki nas po-i ttfnr u*’ce, da bi podprli nji-VriOžensko ukrepanje*. ■ r *WStracije, ki jo je organizi- M Jt ..to žensk se je udeležilo nad i/ J* Jtoč žensk iz vseh krajev čelu sprevoda so bile ak-Jta^hiverzitetne zveze in četrt-i na koncu pa članice rim-ki so si vpletle v lase A it.'s tem zeliščem se ] pripravi H 'J Povzroča splav, čestotkrat 'ijtosečnica z njim zastrupi) družbene regresije, ki jo \točil senat s torkovim gla-Manifestantke so krenile \ s Trga Esedra do Trga jtoji toer se je . manifestacija bpez vsakršnega incidenta. 01 ko so ženske kot nepo- sredno prizadete prvič po torkovem glasovanju v senatu stopile neposredno na dan s svojimi zahtevami, se v poslanski zbornici že razvija polemika med laično fronto in strankami, ki so glasovale proti zakonskemu osnutku o splavu. Spor se je vnel ob vprašanju, če je mogoče predložiti v razpravo domu parla- menta zakon, ki ga je pravkar zavrnil drugi dom. Laična fronta je v spremnem dokumentu že včeraj poudarila, da je po njeni oceni tak postopek zakonit, nasprotniki s krščansko demukracijo na čelu pa tako ravnanje obsojajo. Ofenziva KD je Usmerjena predvsem proti komunistični partiji, katero obtožuje, da noče spoštovati suverene in svobodno izražene volje parlamenta. O sporu bo po posvetu z odborom za pravilnik moral odločati predsednik zbornice' Ingrao. Vendar vse kaže, da si Ingrao, ne bo prevzel te odgovornosti in bo prepustil zbornici, da na plenarnem zasedanju odloča o tein vprašanju, (vt) vija lahko uspešno sodelujeta. Ob koncu je Forlani dejal, da je povabil v Italijo predsednika vlade in jugoslovanskega zunanjega ministra in da je bilo vabilo sprejeto. Pred Forlanijcvim poročilom je predsednik vlade Andreotti poročal o italijansko-madžarskih pogovorih, ki jih je imel med obiskom tajnika madžarske partije Kadarja v Rim. Na današnji vladni seji So na predlog ministra za finance Pandol-fija odobrili zakonski ukrep, ki podaljšuje zapadlost nekaterih olajšav za davkoplačevalce v Furlaniji - Julijski krajini na področju, ki ga je prizadel potres. Prebivalci področja, ki jih je lani razdejal potres, bodo lahko podaljšali rok za plačevanje davkov, ki zapade 30. junija do konca leta, oprostili so jih samoobdav-čitve za dohodke iz let 1975-78, industrijski obrtniški in trgovinski obrati pa bodo lahko odložili plačevanje socialnih dajatev še za leto dni. Vlada je proučila tudi vprašanje finančne podpore dnevnikom, za kar so februarja izdelali poseben zakonski osnutek. Ob upoštevanju dejstva, da se je cena dnevnikov od takrat zvišala na 200 lir, so sklenili, da bodo prispevek skrčili za polovico (približno 25 milijard). Vsoto bodo namenili prispevkom za nakup papirja ter za povračilo stroškov, ki so jih dnevniki imeli za povečanje naklade v letu 1976. (if) Skupščina SRS za izvajanje osimskih sporazumov LJUBLJANA, lu. Na seji komisije za mednarodne odnose skupščine Slovenije, ki jo je vodil predsednik komisije Edo Brajnik, so predstavniki republiškega izvršnega sveta in gospodarske zbornice Slovenije poročali o dosedanjih pripravah za uresničevanje vseh zadev, ki izhajajo iz osimskih sporazumov. Komisija .,e — kakor pravi sporočilo s seje — ugotovila, da so u-strezni družbeni, gospodarski, u-pravni in drugi dejavniki, ki so zadolženi za osimske sporazume, aktivno posegli v priprave za izvajanja teh sporazumov, ki jih pojmujejo kot celoto. Komisija je v zvezi s tem priporoč;la, naj pospešeno nadaljujejo priprave, pri čemer bi se morala Slovenija glede nekaterih vprašanj, ki zadevajo zlasti ekonomsko plat uresničevanja o-simskih sporazumov, še ustrezno organizirati. Na seji komisije sta sodelovala tudi predsednik odbora za gospodarske odnose s tujino jugoslovanske skupščine Boris Žnuderl in predsednik komisije za u-pravljanje proste industrijske cone pri Seža,ii Dušan Čehovin. y. b. doro Pomar. Prav tako je s sodelovanjem španskih preiskovalcev sodnik prišel do gradiva, ki dokazuje stike med Concutellijem in tistimi, ki so zločin naročili. Med drugim je v zajetnem svežnju tudi Concu-tellijeva slika, na kateri je domnevni Occorsiov morilec maskiran tako, da bi ga le malokdo spoznal. Zanimivo pa je, da je ista slika na potnem listu, ki so ga agenti zaplenili Concutelliju ob njegovi aretaciji. V Španiji so nadalje našli tudi vrsto ponarejenih osebnih dokumentov in slike oseb, ki so vpletene v umor. Prav tako je dokaj pomemben po mnenju florentinskega sodnika tudi letak, ki so ga morilci pustili na kraju zločina in s katerim so ši lastili očetovstvo nad podlim izpadom. V letaku je bilo jasno govora o dveh različnih momentih: razsodbi posebnega csodišča*, ki je obsodilo Occr. s a na smrt, ker je razpustil «ordine nuovo* in nato sklepu, da se zločin zaupa »posebnemu akcijskemu oddelku*. Kot zelo pomembno dopolnilo preiskavi je dr. Corrieri navedel tudi pričevanje neke osebe, ki je prišla v stik z italijanskimi fašisti v Madridu. Kaže, da je ta »super priča* neposredno od njih zvedela za sestanek. na katerem so se odločili za umor. V odgovoru na vprašanja časnikarjev je florentinski sodnik poudaril, da priča ni agent italijanske obveščevalne službe in tudi ne politični informator. Šlo naj bi za osebivJu niti bi že večkrat pomagala policiji v preiskavi o navadnem kriminalu. Ker je med potovanjem v Španijo po naključju zvedela za pomembne podatke o umoru Occor sia je stopila v stik s florentinskim sodstvom. Preiskovalci so od vsega začetka domnevali, da so mandatorjj podlega umora veljaki «ordine nuovo*, ki so pobegnili v Španijo, da bi se izognili roki italijanske pravice. Sum so potrdile novice, ki sta jih zbrala na Korziki častnika toskanske varnostne službe Joele in Fa-sano, manjkali pa so tehtni dokazi, zaradi česar dr. Corrieri ni mogel podpisati nobenega zapornega naloga. Sedaj pa — je pripomnil dr. Corrieri — je dokaznega gradiva dovolj, da lahko točno obnovimo potek dogodkov in obtožimo zarotnike. Od šestih obtožencev je v zaporu v Italiji samo Marco Pozzan, ki ima v teh dneh nosilno vlogo na procesu zaradi pokola na Trgu Fontana. Sodnik pa ne bo mogel zaslišati niti njega v zvezi z umorom Occorsia. To prepovedujejo mednarodni sporazumi o ekstradiciji, po katerih obtožencu lahko sodijo samo zaradi zločinov, zaradi katerih jc bil izročen italijanski pravici. Zaradi tega bo dr. Corrieri v pri- hodnjih dneh naslovil španskemu sodstvu zahtevo, naj dovoli sodni postopek proti Pozzanu tudi zarodi rimskega zločina. Isto pot bo moral ubrati tudi glede ostalih osumljencev. Od teh sta bila Elio Massagrande in Eliodoro Pomar pred nekaj dnevi izpuščena na prostost in v krotkem bi jima morali soditi zaradi kaznivih dejanj, ki sta j h zagrešila v Španiji. Salvatore Francia, ki je bil izgnan iz Španije, je v zaporu v Maroku, Gaetano Orlando naj bi pribežal v Argentino, nič točnega pa se ne ve o Clementeju Grazianiju. Če, kot je verjetno, se bo postopek za ekstradicijo osumljenih zavlekel, ba sodnik Corrieri začel dodatno preiskavo, dokazno gradivo o odgovornosti Concutellija, Ferra in ostalih pajdašev pa bo izročil porotnemu sodišču v nadaljnji postopek. V tem primeru bi se proces proti njim lahko začel že jeseni. Vest o zaponrh nalogih, ki jih je podpisal florentinski sodnik, je pre senetila zagovornike Pozzana in vseh obtožencev iz Fredovega kroga. Prvi, ki je takoj prešel v protiofenzivo je bil odv. Alberini. ki ,ie obenem tudi bran lec Pierluigija Concutellija. Pravnik je izjavil, da je po njegovem mnenju Corrierijev sklep sumljiv, zlasti še. ker je v zadnjih dneh Pozzan ostro napadel SID, urad saffari ri ser vati* in Stefana Delle Cliiaie. Za zagovornike anarhistov je pa zaporni nalog za Pozzana dokaz, da je bil bivši sluga zelo aktiven član najbolj krvoločne fašistične organizacije. Obenem pa dokazuje tudi ake jsko sposobnost črne celice iz Veneta, ki je s svojimi člani sodelovala v skoraj vseh teiorist čnih izpadih,, začenši z atentati na vlake v avgustu 1969. leta in vse do umora rimskega sodnika. Zato ni izključeno — so zaključili — da so v zločin vpleteni tudi drugi člani celice, (vt) Atentat na elektronski center rimske univerze RIM, 10. — Tri zakrinkane ženske so danes zvečer napadle elektronsko središče rimske univerze ter zažgale prostor, kjer se nahajajo elektronski možgani. Po prvih ugotovitvah so dekleta zaprla osebje elektronskega centra v bližnjo sobo nakar so polile računalnik z bencinom in ga zažgale. Naprava .je popolnoma uničena, škodo pa ocenjujejo na približno 4 milijarde lir. Vsa Žn^nstvena dejavnost rimske u-niverze je trenutno paralizirana. Preiskavo vodi politični odsek rimske kvesture. štirje od šestih voditeljev zloglasne fašistične organizacije »ordinc nuovo*. ki jih je florentinski preiskovalni sodnik Alberto Corrieri osumil, da so naročili Pierluiglju Concutelliju umor namestnika rimskega državnega pravdnika Vittoria Occorsia: zgoraj (od leve proti desni) Eliodoro Po-mar in Elio Massagrande, spodaj pa Marco Pozzan in Gaetano Orlando (Telefoto ANSA) iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii,mm,mm,,,,tlllimilMI„lim,MIIIII|llillim„IIIMIIl9 RAZMERJE SIL V VODSTVU BO OSTALO NESPREMENJENO Z izvolitvijo sindikalnega vodstva se bo danes zaključil kongres CGIL Kritičen poseg Trentina do sindikalnih pobud zadnjih mesecev Odobrena solidarnostna resolucija z manifestacijo žensk v Rima RIMINI, 10. — Predzadnji dan kongresa CGIL. Sindikalna organizacija, kot izhaja iz vseh današnjih posegov, se mora temeljito obnoviti, tako v svojih strateških izbirah kot v vodilnih kadrih, če hoče odigrati vlogo, ki nai ji orno goči, da prispeva k resnični spremembi italijanske družbe. Ves dosedanji notek kongresa je potrdil to izbiro. Na današnji nočni seji, ki je bila za zaprtimi vrati, pa bodo morali določiti smernice obnovitve ter imena tistih, ki jih bodo izvolili v novi generalni svet ter v vodstvo federacije. Od 241 članov generalnega sveta, bo kar 45 od sto novih. Nespremenjeno pa bo razmerje med posameznimi strujami: socialisti bodo imeli 33 od sto članov v generalnem svetu (77 predstavnikov), nekoliko Da se bo okrepila prisotnost stranke proletarske enotnosti, ki bo imela 4,5 odstotka namesto dosedanjih 4. Komunistična partija bo ohranila večino, 63 od sto predstavnikov, se pravi kar 153. Prav tako nespremenjeno bo razmerje sil v vodstvu: 22 socialističnih članov, tn-,je demoproletarci in 30 komunistov. 't največjo pozorni,e tja so delegati sledili posegu Bruna Trentl- na, ki je poudaril potrebo po obnovi CGIL kar zadeva organizacijo in vodstvo. Trentin, ki je kandidat za vstop v zvezno tajništvo, je bil zelo kritičen do pobud sindikalnega gibanja v zadnjih mesecih ter je v bistvu Danovil poročilo, s katerim je odprt kongres kovinarskih delavcev FIOM. Ob koncu današnjega zasedanja je' kongres CGIL soglasno odobril resolucijo, v kateri izraža svojo solidarnost z enotno vsedržavno manifestacijo žensk v Rimu, ki so jo sklicali v znamenje protesta proti izidu glasovanja o zakonsai u-reditvi prekinitve nosečnosti v senatu. Kongres CGIL. je rečeno v resoluciji, spoštuje moralne in i-deaine utemeljitve različnih stališč do vprašanja splava, vendar ima izid glasovanja v senatu lahko dramatične posledice zaradi pomanjkanja zakonodaje, ki bi zaščitila položaj žensk. Pomanjkanje te zakonodaje bo spet prisililo ženske, da se zatečejo k sarivnim in mazaškim splavom, z dramatičnimi posledicami, ki jih vsi poznamo. Kongres zato zahteva takojšnjo zakonodajno pobudo, ki naj bi končno rešila vprašanje preki- nitve nosečnosti v no polnem spoštovanju do svobode, dostojanstva in zdravja žensk, (if) Oboroženi spopadi med Palestinci BEJRUT, 10. — V trenutno zatišje med katoliškimi desničarskimi silami in med naprednejšimi muslimanskimi so včeraj, posegli Palestinci. ki so se spopadli v neposredni bližini pristanišča Tir v južnem Libanonu. Vzrok spopada med palestinsko organizacijo »Al Saika*, ki se opira na Sirijo, in med palestinsko »fronto zavračanja*, ki združuje skraj-nejše skupine za osvoooditev Palestine, je bilo nadzorstvo nad edinim pristaniščem, ki ga še Palestinci neposredno nadzorujejo. Narodna organizacija za osvoboditev Palestine («FPLP»), najmočnejša v sklopu »fronte zavračanja*, dbtožujc Sirijo, da si skuša zagotoviti popolno nadzorstvo nad palestinskim osvobodilnim gibanjem. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK ZA SMOTRNO REALIZACIJO GOSPODARSKEGA DELA OSIMSKEGA SPORAZUMA Potreba po tesnejšem sodelovanju med sindikati iz Italije in SFRJ O tem so razpravljali na sestanku med delegacijo naše dežele in delegacijo jugoslovanskih sindikatov na vsedržavnem kongresu CGIL v Riminiju SINOČI NAMESTO NAČRTA 0 ZGODOVINSKEM SREDIŠČU Obravnava upravnih sklepov na seji občinskega sveta Polemike okrog sklepa o rzplačitvi stroškov za načrt odrskih naprav za predvideno gledališče v Trstu Na 9. vsedržavnem kongresu sindikata CGIL so se v Riminiju sestali člani delegacije Furlanije Julijske krajine z delegacijo jugoslovanskih sindikatov; sestanku je prisostvoval tudi član vsedržavnega tajništva Al-do Bonaccini. Na sestanku so govorili o možnostih okrepitve sodelovanja med obema sindikatoma tudi glede na nove perspektive, ki jih odpira osimski sporazum. O tem vprašanju jc še zlasti obširno poročal tajnik tržaške CGIL Albino Gerli. V jtcm okviru bodo tudi poglobili sindikalna vprašanja, ki se bodo pojavila ob izvajanju sporazuma in še zlasti njegov ih gospodarskih delov V razpravi je prišla jasno na dan volja, da sindikalni organizaciji obeh držav skupno poglobita problematiko v zvezi z gospodarskim sodelovanjem med obema državama, še predvsem kar zadeva novo in edinstveno pobudo za realizacijo proste industrijske cone na meji med obema državama. Soglašali so tudi z nujnostjo, da se za to vprašanje zainteresira sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL, ki bi morala skupno z jugoslovanskimi sindikati na mednarodni ravni podrobneje proučiti vsa vprašanja, ki bi lahko nastala v zvezi z raznolikostjo gospodarske ureditve obeh držav: samoupravljanja v Jugoslaviji in italijanskega ekonomskega sistema v povezavi z ureditvijo EGS Zavodski svet učiteljišča o slovenskem šolskem okraju Zavodni svet slovenskega učiteljišča (Anton Martin Slomšek«, ki se je sestal v ponedeljek 6. junija, je med drugim razpravljal tudi o predlogu deželnega odbora o razdelitvi šolskih okrajev. V zvezi s tem je izdal resolucijo, v kateri ugotavlja, da predlog na upošteva upravičenih zahtev po ustanovitvi ločenega slovenskega okraja. Zavodni svet zato ponovno zahteva naj dežela ne prezre soglasnih zahtev slovenske narodnostne skupnosti, kajti le ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja daje jamstvo za avtonomijo slovenske šole. Obisk izvrdenrev iz SFRJ za čiščenje odpadnih voda Včeraj se je mudila na delovnem obisku v Trstu 15-članska skupina jugoslovanskih izvedencev za čiščenje odpadnih voda iz istrskih mest Reke, Opatije, Pulja, Pirana in Kopra. Z njimi sta bila tudi univerzitetna profesorja dr. Kras iz Ljubljane in dr. Gugič iz Zagreba. Gostje so si v spremstvu tržaških kolegov ogledali čistilne naprave v Barkovljah in pod Skednjem in se seznanili z njih delovanjem. Predstavnike iz Jugoslavije, ki se ukvarjajo s tem perečim vprašanjem. ki vse bolj pesti velika mesta. zlasti pa obmorska, je sprejel na županstvu tržaški župan Spaccini. Pogovorov so se udeležili tudi odbornik Abbate, občinski izvedenec Obmejni osebni promet na prehodih tržaške pokrajine med Italijo in Jugoslavijo je v pretealem maju dosegel s potnimi listi .n obmejnimi prepustnicami skupno 1.554.070 prehodov, kar je znatno manj kot v 'lanskem maju. ko je mejo prekoračilo kar 4.056.415 oseb. Razlečnjeno na mednarodni in maloobmejni promet so podatki naslednji: v mednarodnem prometu, t.j. v prometu s potnimi listi, je mejo prekoračilo v obeh smereh 743.673 oseb, od katerih 296.039 italijanskih državljanov in 440.734 tujih državljanov, med katerimi so bili seveda v velikimi večini Jugoslovani; v maloobmejnem prometu s prepustnicami pa je mejo prekoračilo skupno 810.397 oseb. od kate rib 552.145 stalno bivajočih v obmejnem pasu na italijanski, in 258.252 na jugoslovanski strani. Za lanski maj so podatki naslednji: v mednarodnem prometu je mejo prekoračilo 838.311 italijanskih državljanov in 1.157.024 tujih državljanov (skupno 1.995.335) v maloobmejnem pa 1.305.513 stalno bivajočih na italijanski in 755.767 na jugoslovanski strani obmejnega pasu (skupno 2.061.080). Zanimiva je tudi primerjava z ostalimi meseci letošnjega leta; v januarju je mejo v mednarodnem in lokalnem prometu prekoračilo 3.494.562 oseb. v februarju 2.091.257 oseb, v marcu 1.798.733 oseb in v aprilu 1.959.247 oseb. Kaj je vplivalo na tolikšno skrčenji tako mednarodnega kot lokal nega prometa? V velikj meri prav gotovo vedno težji ekonomski položaj v svetu in pri nas, zlasti podra iitve bencina tako v Italiji kot v Jugoslaviji. Pričakovati pa je, da se bo število mejnih prehodov z nasto- Pocecco in prof. Olivetti, župan Spac-cini je v svojem pozdravu poudaril, kako važno in aktualno je danes vprašanje odpadlih voda in njih prečiščevanja ne la za ekologijo, marveč tudi za človekovo zdravje in ka ko resno je to vprašanje tudi za Trst in za mesta ob Jadranu sploh. Dejal je, da je zato toliko bolj zaželeno sodelovanje med jugoslovanskimi in italijanskimi izvedenci na tem področju, saj gre za končno vprašanje skupnega interesa. Gostje so si ogledali tudi vrsto diapozitivov o obravnavani temi. Pri obisku na županstvu jih je spremljal jugoslovanski konzul v Trstu Srečko Kovačič. V BAZOVICI IN PRI SV. ANI Nadaljujejo se prazniki komunističnega tiska Dane., se v Bazovici nadaljuje fe stival «Unita* in (Dela*, ki ga prireja sekcija KPI za vzhodni Kras. Odprtje kioskov bo ok„'i 16. ure. Ob 17. uri bo šahovska simultan- Tržaška medicinska fakulteta, ki je zrasla na že obstoječem tržaškem jedru je prinesla pomemben prispevek medicinski vedi. Zato je naravno, da je bil prav Trst — kot je poudari! rektor tržaške univerze Gianpaolo de Ferra — izbran za sedež XXVI, kongresa Društva u-rologov- severne Italije, ki se je začel zjutraj v hotelu (Adriaticu* v Grljanu in kateremu prisostvuje nad 150 znanstvenikov tudi iz drugih italijanskih dažel in iz ino zemstva. Uradni nagovori, ki so si sledili po otvoritveni svečanosti, so po udarjali visoko vrednost takih srečanj, ki omogočajo pridobivanje novih podatkov in koristno izmenjavo dragocenih “izkušenj n« naj višji ravni. To so poudarili dekad fakultete prof. Campaila, predsednik zdravniške zbornice dr. de Favento. župan Spaccini in deželni odbornik za zdravstvo in higieno Romano. Govorniki so istočasno poudarili tudi pomen, ki ga ima ta veja v okviru medicinskih panog Prav tako so poudarili velik delež rrof Salvatorejj Rocca Rossettija direktorja urološkega oddelka tržaške bolnišnice in urološke klinike naše univerze, ki je obenem tudi pred sednik tega zbora. (Rocca Rossetti — je bilo rečeno — je univerziietni znanstvenik, ki je dal ugled naši mladi toda dejavni fakulteti v težkih pogojih in na (.snovi tradicije slavnih imen, s katerimi se ponaša Trst in ki predstavljajo idealno vez s preteklosti«, sedanjostjo in prihodnostjo*. pom počitniške sezone močno zvišalo, kar je sicer normalen vsakoletni pojav, vendar pa turistični o-peraterji ne predvidevajo, da bodo dosežene lanske številke in številke iz prejšnjih let. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo na tržaškem sektorju skupno skoraj 11 milijonov prehodov, kar je neglede na skrčenje v primerjavi s prejšnjimi 'leti, še ved no zgovorno potrdilo ene najbolj odprtih meja v Evropi. Vprašanja županu o konservatoriju Tartini Nerešena vprašanja tržaškega konservatorija (Giuseppe Tartini* so v teh dneh spel odjeknila v krogih tržaškega občinskega sveta. Nanje sta opozorila komunistična svetovalca Fausto Monfalcon in Tullio Morgutti, ki sta naslovila na župana Spaccinija posebno pismeno vlogo. Svetovalca zanima, kakšni so načrti občinske uprave in kako namerava ukrepati, da bi končno prišlo do rešitve vsaj nekaterih bolj občutnih vprašanj. Med temi na vajata primer velike dvorane, ki jo je lanski potres precej poškodo val in je zato neuporabna. Treba je bilo popraviti, vendar raznim obljubam doslej še niso sledila dejanja. Svetovalca sprašujeta župana, kdaj se bo občinska uprava zganila, o benem pa sprašujeta, če namerava upoštevati predloge, da bi konservatoriju Tartini dodelili celotno poslopje palače Rittmeyer, s čimer bi šola pridobila na prostorih, ki so ji neobhodno potrebni za nadaljnji razvoj dejavnosti. ka jugoslovanskega mednarodnega mojstra Mariča, ob 18. uri pa bo na spo-edu nastop pevskih zborov (Tabor* z Opčin, (Lipa* iz Bazovice, «Primorec» iz Trebč in (Vodnik* iz Doline. Festival se bo nadaljeval še ju tri in v ponedeljek, ko bo med drugim v večernih urah olc. ogla miza o popolnem, priznanju p. avic slovenske manjšine v Italiji. Danes se bo tudi na otroškem i-grišču pri Sv. Ani (Ul. Flavia — Domus Civica) - nadaljeval praznik (Un:ta» in (Dela*, ki ga prirejajo sekcije KPI od Sv. Ane, iz Skednja in iz Naselja sv. Se-gija. Odprtje je predvideno za 17. uro, ob 19. uri pa bo nastop pevskega zbora (Vesna* iz Križa in Canzoniere Triestino. Ob 21. uri pa bo ob priliki 40. obletnice smrti dokumentarec o Antoniu Gramsciju. # Pokrajinsko vodstvo UD1-ZŽI prireja drevi ob 20 uri na Borznem trgu manifestacijo s sprevodom, da bi skupno protestirali proti zavrnitvi zakona o prekinitvi nosečnosti v senatu. Uradno poročilo je podal prav prof. Rocca Rossetti, ki se ie po uvodnem priznanju Trstu za nje-vojjo zavzetost za t.ikj srečanja, obširno zadržal pri tematiki ledvičnih čaš. Ledvice je dejal — so organ, ki ga sestavljajo številne funkcionalne enote, ki usmerjajo produkt svoje funkcije vsaka v majhno cevko, ki se imenuje čaša (manjša); te čaše združene med seboj, sestavljajo čaše večjega ob sega, ki. ko se spajajo, ustvarjajo ledvični mehur ali ledvični bazen. Mehur se nadaljuje s seč »vodom, ki se izteka v zbiralnik. Na ta na čin se urin prene.,e iz ledvic v zbiralnik, čaše m ledvični mehur sestavljajo izločilni aparat ledvic. Nekatere pomembne ledvične bolezni so omejene na en sam del organa in ne vključujejo preostali del, ki ostane dolgo časa zdrav, nekatere teh bolezni so bilateralne, oziroma zadevajo istočasno ali v' raznih obdobjih obe ledvici. Danes obstaja možnost kirurške odstranitve obolelega dela tako, da se ohrani zdravi del. Pri tem se urologi poslužujejo vedno naprednejših kirurških tehnik, ki pa doslej še nimajo osnovne ureditve na čvrsti anatomski in fiziološki bazi. Znano je. da je ledvica kompleksen organ, ki se je formiral v teku tisočletij, ..oziroma med biološko evolucijo, ko je prešel od eno stavnih elementov na vedno bolj komplicirane. Toda podrobno proučevanje tega razvoja omogoča tudi v človeških ledvicah (ki predstavljajo skrajno mejo kompleksno sti) ugotavljanje njenih (predzgodovinskih* struktur. Narava izkorišča stare kose za kostruiranje modernih m kot so mnoga evropska mesta nastala na antičnih mestih, prav tako vsebuje dokončna ledvica mnoge dele primitivne ledvice, to kar se nahaja v človeškem embriu in v nekaterih živalih antičnega izvora. Lahko bi celo govorili o (arheologiji* ledvic To arheologijo si ie mogoče razložiti tako, da deli človeške ledvice, strnjeni in na videz nerazločljivi, niso nič drugega kot poenoten izraz starih posameznih enot. ki so dobro vidne na primer pri nekaterih medvedih ali tjulnih, medtem ko slo,-nova ledvica predstavlja odličnega vodiča za razumevanje. kako prihaja do združevanja posameznih enot. Ob primernem upoštevanju teh proučevani je prof Rocca Rossetti izdelal novo kirurško tehniko, ki jo je izpolnil v zadnjih desetletjih in s katero mu uspe odstraniti tisti del ledvic ki odgovarja določeni funkcionalni enoti: nič več in nič manj. Odstranitev dela ledvice je torej (regulirana* na čaši. »Pravilo*' je čaša. ki predstavlja edini stabilni element ledvic, ki zanesljivo kaže meje delitve organa v različne segmente. Čaše je tudi «najstarejši» element ledvic, ki se formira prvi in ki s svojo prisot nostjo ureja ves nadaljnji razvoj organa. Na ta način se izognemo tveganjem, kot se je dogajalo prej, da ostajaic nezaželjeni deli organa brez svojih funkcij in zato povsem nekoristni. Ta kirurška tehnika s svojimi različnimi aplikacijami rešuje številne ledvice, ki bi jih bi bilo sicer treba odstraniti. Danes obstaja zato možnost «racionalne* odstranitve tudi najmanjših delov ledvic, pri čemer obstajajo ostali deli novsem nedotaknjeni, kar predstavlja za tako kompleksen organ, kot so ledvice, izredno važnost Indikacije za poseg je mogoče ugotoviti v neka terih tioih ledvičnih kamnov, benignih tumorjih ledvic, v boleznih ledvičnih žil. v traumatičnih poškodbah ledvic, v bilateralnih ma lignih tumorjih, v cistah čaš in tako dalje Izvajanja prof Rocca Ros sol ti ia so vzbudila veliko zanimanje. Sledili so jitn posegi številnih prisot- Prvotni napovedi bi se moral tržaški občinski svet na svoji sinočnji seji soočati •/ načrtom za preureditev mestnega zgodovinskega centra, ki je v teh dneh v središču pozornosti tržaške javnosti. To pomembno urbanL-tično vprašanje pd so odložili na prihodnji teden in zato na sinočnji seji obravnavali le razne sklepe upravnega značaja, ki že dolgo čakajo na potrditev občinskega sveta. Posebne razprave o posameznih točkah dejansko ni bilo, če izvzamemo polemiko, ki se je razvoda okrog sklepa o izpUčitv stroškov avstrijskemu podjetju VVaagner - Biro za načrt, ki ga je podjetje izdelalo leta 1973 za razne električne, zvočne in druge odrske naprave za Dredvideno gledališče v Trstu. Vsa zadeva je šla že v pozabo, a od časa do časa splava na površje kakšen ostanek iz tistih časov pred desetimi leti, ko si je občinska uprava zadaia nalogo, da bo ob 50-!etnici zmage dala Trstu novo razkošno gledališče Sam župan Spaccini je tedaj posredoval v Rimu, kot je dejal rrted včerajšnjo razpravo, da bi zagotovil sredstva za ta načrt. Država je tedaj dodelila v ta namen 1.400 milijonov lir, a občina je pozneje načrt o- nih. Med drugimi so govorili Bian-chi iz Ancone, Cacchi iz. Ferrare, Costantipi in Rizzo iz Firenc, Giu-liani iz Genove, Dalla Palma iz Trsta. Usai iz Cagliarija, Marber-ger iz Innsbrucka, Mauerma.yer iz Muenhna in Rauchenwald iz Ce lovca. Kongres se bo nadaljeval danes in se končal s sejo italijanske urološke sekcije (European Ornani-zation Research on Treatment of Cancer*. ZAHTEVA VODSTVA BOLNIŠNICE V Trstu primanjkuje otroških jasli in vrtcev Delegacija tržaške bolnišnice se je v preteklih dneh sestala z občinsko odbornico za šolstvo Bennije-vo; na sestanku so proučili vprašanje v zvezi z otroškimi vrtci in z jaslimi, ki je še zlasti pereče za osebje v bolnišnicah, kjer so zaposlene številne ženske. V poročilu, ki ga je izdalo vodstvo bolnišnic, piše, da je zaskrbljujoče predvsem vprašanje odsotnosti iz službe mater, (ki morajo često predpostavili skrb za otroka pred službenimi dolžnostmi in torej izostati z delovnega mesta, kar predstavlja veliko težav za bolniško oskrbo*. Poleg tega je vodstvo bolnišnic opozorilo na težavno delo v bolnišnici, kjer je osebje zaposleno tudi v nočnih iz menah. Ob koncu sestanka je odbornica Bennijeva zagotovila, da se bo zavzela za rešitev tega vprašanja. Naglasila je, da so že razpravljali o možnosti ustanovitve takega otroškega vrtca in otroških jasli v komprenzoriju psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu ter dodala, da je v Trstu le 210 mest v otroških jaslih, medtem ko bi potencialno potrebovali 8.000 mest. Ob koncu sestanka so se dogovorili, da se sredi julija ponovno srečajo in proučijo predloge za rešitev tega perečega vprašanja. OSNUTEK DEŽELNEGA ZAKONA Porazdelitev sredstev za šolsko gradbeništvo Deželni odbor .je te dni na predlog deželnega odbornika za šolstvo Mizzaua, pripravil zakonski osnutek o porazdelitvi finančnih sredstev za gradnjo novih šolskih poslopij, katere predvideva državni zakon štev. 412 iz leta 1975. V triletnem načrtu državnega šolskega gradbeništva je za obdobje 1975 -1977 predviden izdatek 800 milijard lir, za triletje 1978 - 1980 pa 1050 milijard. Za našo deželo je v prvem triletju predviden izdatek C milijard in 709 milijonov, za drugo. pa 4 milijarde in 606 milijonov lir. Zakonski osnutek sestoji iz predloga o delni predhodni dodelitvi teh finančnih sredstev,-s katerimi bi v širokih obrisih pričeli z gradbenimi deli. Zakonski osnutek bodo sedaj še proučili v pristojni deželni komisiji, nakar bodo o njem razpravljali in glasovali v deželnem svetu. pustila in dodelila omenjena sredstva v druge namene Iz tiste dobe pa je ostal še dolg, ki ga mora občina plačati avstrijskemu podjetju za načrt o scensko-tehničnih napravah, ki se je z inflacijo in upadanjem vrednosti lire znatno povečal. Strošek znaša nad tri milijone šilingov, ka. je nad 150 milijonov lir. Proti sklepu, ki ga je svetu orisal odbornik Cumbat, so glasovali komunisti (Rossetti je v glasovalni izjavi od klonilno stališče svoje stranke ute meljil z ugotovitvijo, da je bila KPI vselej proti takšnim načrtom, ki stremijo za centralizacijo kulture in zato tudi proti gradnji faraonskega gledališča), liberalci, misov-ci in indipendentist, za sklep pa so se izrekli PSI, KD, PSDI in PRI. Med drugimi sklepi, ki jih jc sinoči obravnaval in odobril občinski svet, naj omenimo sklep o odprtju otroških jasli za 40 otrok v Ul. Italo Svevo, to je v bivšem Domu emigranta, kjer so uredili širši šol ski kompleks. Nadalje je občinski svet sprejel pravilnik za upravlja nje športne palače ter nove tarife in delno sp-emenil pravilnik občinskih rekreatorijev. Kar zadeva pro blem športne palače gre za pozitiven sklep, na katerega pa je bilo treba predolgo čakati, kot je poudaril v svojem posegu Monfalcon, glede sprememb pravilnika rekreatorijev pa so komunisti izrekli negativno mnenje in glasovali proti, ker je treba vprašanje rekreatorijev globalno reševati. Na začetku seje je župan poročal o uspejiu obiska delegacije iz Gradca v našem mestu ter o sklepih in predlogih, ki so izšli s tega srečanja. V ponedeljek seja šolskih svetov V dvorani Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20/1, bo v ponedeljek, 13. junija, ob 19. uri seja koordinacijskega odbora šolskih in zavodnih. svetov. Na dnevnem redu bo vprašanje slovenskega šolskega okraja. OBVESTILO UPOKOJENCEM PODJETJA ACEGA Ravnateljstvo občinskega podjetja ACEGA sporoča, da so obrazci 10! za upokojence podjetja za leto 1976 na razpolago v sobi 54 v 2. nadstropju poslopja v Ul. Bellini M d ob delavnikih od 8. do 13. ure. Včeraj na . Tržaškem vrsta prometnih nesreč Včeraj se je na Tržaškem pripetila vrsta prometnih nesreč. Najhujše poškodbe je zadobil 46-letni Franco Ramalli z Vrdelske ceste 26, ki je s svojo vespo v Ul. Locchi trčil v avto fiat 127, s katerim je 74-letni Umberto Fabiani iz Ulice Locchi 26 zavozil s parkirnega pro štora proti sredini cestišča. Rama-nija so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v glavne bolnišni co. kjer se bo moral zdraviti 60 dni na ortopedskem oddelku zaradi zloma- podlahtnice leve roke. Okoli 14. ure je 41-letni Bruno Marega iz Ul. Venezian 30 v I-strski ulici s svojo vespo 125 trčil v avto renault. V bolnišnici, kjer so mu nudili prvo pomoč, je izjavil, da je avto, ki ga je upravljal Giu seppe Nicolaucich, privozil iz Ul. Gavardo ne da bi mu dal prednost. Okreval bo v 20 dneh. Ob 16. uri pa sta se zatekla v bolnišnico 21-letni Daniele Be-vilacqua iz Krmenke 314 in 17 letna Lucia Valoppi iz Ul. Madonnina 3. V bližini ladjedelnice Alto A-driatico v Miljah sta z motorjem kawasaki oplazil avto fiat 500, ki ga je voznik obračal na cestišču in se je po nesreči oddaljil, verjetno zato. ker se motor ni prevrnil in je mislil, da se ni pripetilo nič hudega. Bevilacqua se bo moral zdraviti 15 dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice, medtem ko so njegovi sopotnici le nudili prvo pomoč in jo nato odslovili. V popoldanskih urah pa se je v bolnišnici predstavil voznik fiata 500. in potrdil, da sploh ni opazil, da sta se motociklista pri nesreči poškodovala. Nesreča na delu Na gradbišču podjetja Porfirio na Rocolu se je včeraj dopoldne ponesrečil 52-letni delavec Guerrino Marši iz Milj. Med postavljanjem zidarskega odra mu je padla na glavo deska; prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zaradi udarcev po glavi zdraviti 20 dni na nevrokirurškem oddelku. Razna obvestila ŠD Sokol in SPD L Gruden - Nabrežina organizirata danes, 11. in jutri. 12. junija društveni praznik na odbojkarskem igrišču. Na sporedu bo tudi športni turnir in plesna zabava. Igral bo ansambel Iga Radoviča. MLADINA OD DOMJA IN S KRMENKE PRIREDI ŠAGRO NA KRMENKI DANES, 11. junija — ob 17.00 odprtje kioskov, od 20. do 24. ure ples z ansamblom »POMLAD* JUTRI, 12. junija — ob 11.00 odprtje kioskov — ob 17.30 kulturni program: nastop zbora osnovne šole s celodnevnim poukom Domjo - Ricmanje, zbor (Slovenec* iz Boršta, zbor iz Mačkolj, zbor (F. Venturi ni* in godba na pihala iz Brega. Od 20.30 do 24.00 ples z ansamblom »POMLAD* PONEDELJEK, 13. junija — ob 17.00 odprtje kioskov, od 20.00 do 24.00 ples z ansamblom »POMLAD* Deloval bo dobro založen kiosk s pijačo in jedačo na žaru OBČUTNO ZAOSTAJANJE ZA PREJŠNJIMI LETI 11 milijonov prehodov meje v prvih petih mesecih letos V letošnjem maju je mejo prekoračilo skupno 1.554.070 oseb, v lanskem pa kar 4.056.415 VČERAJ PRVI DAV V HOTELU «ADRlATICO» V GRLJANU ledvice - osrednja tema znanstvenih razprav na kongresu društva urologov Poročilo o napredni kirurški tehniki na področju ledvičnih bolezni je podal direktor urološkega oddelka tržaške bolnišnice univerzitetni prof. Rocca Rossetti 11. junija 1 Beethovnov večer v gledališču Verdi Tržaško gledališče Verdi je s predzadnjim, koncertom spomladanske simfonične sezone počastilo stopetdeseto obletnico smrti Luduiiga van Beethovna. Ta obletnica se v Evropi, v Italiji pa še posebej, pomenljivo vrašča v čas neprestano obnavljajočega se in vse bolj občega zanimanja za Beethovnovo glasbo; pri mladih rodovih pa se to zanimanje uveljavlja že tudi v oblikah množičnega in neposrednega navdušenja. Ni naključje, da se tako zanimanje razcveta v času občega in borbenega zorenja državljanske zavesti in siceršnje omike ter njunega vzajemnega oplajanja v najširših plasteh prebivalstva. Zavest o pravici do znanja je nezadržno planila tudi v odmaknjeni gaj *res-nega» glasbenega življenja. Ali zakaj se je oklenila ravno Beethovna? Od kod njegova občnost in njegova vzorčnost? Prometejska drznost revolucionarnega meščanstva je za njegovega časa oznanjala vero v človeku; to zaupanje v človekom moč pa je v srcih umetnikov poganjala tem krepkejše korenine. kolikor bolj se je osamosvajala od izdajalske dejanskosti novih razrednih spopadov. Beethovnovo sporočilc ne nagovarja več te ali one plasti prebivalstva, temveč človeštvo brez razlik Ravno zato je lahko postal vzor glasbenega nagovarjanja vobče. In mar ni znak njegove človečnosti tudi izbira svetopisemske snovi za oratorij, ki smo pa sinoči po slušali v krstni tržaški izvedbi? «Kristus na Oljčni gori» je nemara najzvesteje izpričal svojo človeško naravo «...ko se bori z grozo smrti... in njegov pot postane kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo*. Uvodoma smo lahko še slišali drugo simfonijo v D duru: Beethovnova človečnost j. tu manj zagonetna, zato pa tembolj radoživa, kdaj pa kdaj že gostomiselna, če že ne gostobesedna. Torej koncert, ki aa je vsekakor vredno obiskati ob današnji ponovitvi tudi spričo marljivosti izvajalcev; dirigenta Ralfa WeikertA, sopranistke Gabrielle Fuchs, tenorja Josefa Schmalhofer-ja, basista Kurta Rydla, kot tudi zanesljivosti orkestra in zbora domačega gledališča. R. Kodrič Jutri se v Zgoniku poročita MAGDA RIOLINO in . SLAVKO ŠKRLJ Ob tem. srečnem dnevu jima iskreno čestita pevski zbor «Majnik». . Vodstvo tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča vse člane ter njihove družine, da se jutri, 12. t.m., ob 9.30 zberejo pred glavnim vhodom tovarne GRANDI MOTORI za ogled tovarne. S seboj prinesite osebne izkaznice. Prosimo točnost. SLOVENSKI KULTURNI KLUB priredi jutri ob 19.30 zaključni ples v Ul. Donizetti 3/1. Vljudno vabljeni! ZVEZA BORCEV - OREHOVLJE vabi na 6. tradicionalni PRAZNIK ŠPARGLJEV v OREHOVLJAH SPORED: 11. 6. 77 — ob 20. ari otvoritev praznika in ples z ansamblom GAMA. 12.6.77 — dopoldne tekmovanje v malem nogometu, ob 15. uri otvoritev razstave kmetijskih pridelkov, ob 16. uri povorka kmečke demonstracije. Sledi bogat kulturni program z nastopom moškega pevskega zbora iz MIRNA ter priznani humoristi (BOTER in BOTRA*. Zvečer ples z ansamblom GAMA. Pridite in poskusite našo specialiteto špargljev! n B ANCA.OI p Rt D IT O 01 TBIESTF. mZAŠKA KREDITNA BANKA ? r’-.A tpist - Ulica r , n, 21 10 - ^ bi-Vuig TEČAJI VALUT V MILANU DNE 10. 6. 1977 Ameriški dolar: debeli 883.- drobni 855.- Funt šterling 1523.— švicarski frank 350.— Francoski frank 178.— Belgijski frank 24. - Nemška marka 372.- Avstrijski šiling 52,10 Kanadski dolar 820.- Holandski florint 355.- Danska krona 143,50 švedska krona • 195,- Norveška krona 162.— Drahma: debeli 22,20 drobni 23,70 Dinar: debeli 46,- drobni 46,- MENJALNICA vseh tujih valut STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE BALETNA ŠOLA Sezona 1976 - 1977 BALETNI NASTOP Pedagoški prikaz študija Pedagoga: NADA KR1ŽMANCI-ČEVA in JANEZ MEJAČ V drugem delu bo nastopila skupina solistov pod vodstvom JANEZA MEJAČA. Jutri, 12. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Gledališča AVDITORIJ Danes, 11. junija, ob 16. in 20.30 (zaključek ob 23.) «LA FAMIGLIA DELL’ANTIQUARIO», Carla Goldonija. Nastopajo M. Abruzzo, R. Bianchi G. Galavotti in A. Buonaiuto. Režija Furio Bordon, scene in kostumi Ser,-gio d'Osmo. Abonmajski odrezek št. 3. Rezervacije pri Osrednji blagajni. Pasaža Protti. Jutri, 12. junija, ob 16. uri (La fa-miglia deU’antiquario», Carla Goldonija. Velja za abonma odrezek št. 8. VERDI Danes ob 18. url ponovitev simfoničnega koncerta z dirigentom Eal-fom Weikartom in z vokalnimi solisti Gabriellom Fuchsom, Josefom Schmalhoferjem in Kurtom Rydijem. Orkester in zbor gledališča Verdi, zborovodja Gaetano Riccitelli in An-drea Giorgi. Vstopnice pri blagajni gledališča (tel. 31948). DVORANA CCA V (orek, 14. t.m., ob 19. uri v veliki dvorani CCA v Ul. S Carlo nastop basista Maria Pardinija z opernimi arijami. Ob klavirski spremljavi Cfiulia Viozzija bo pel odlomke iz del Mozarta, Verdija, Charpentiera.1 Masseneta, Gomeza, Rossinija in Puccinija. Vstop prost. Šolske vesti Zaključna prireditev dijakov | «Srečko Kosovel* na Opčinah nes, 11. t.m., ob 17. uri v prosveta*" domu na Opčinah. Učenci tn učitelji osnovne . > Borštu vabijo na razstavo ro in likovnih izdelkov, ki bo ’ ^ j, prostorih jutri, 12. t.m., °d do 12. ure ter od 17. do 20. ure- Srednja šola «lgo Gruden* T n - < - pD brežini vabi na zaključno šolsko ^ 12. P".. \ reditev, ki bo jutri, r*- - ^ ■ ob 16.30 v občinski telovadnici v I brežini. wuu. Osnovna šola v Ul. Donadonl na razstavo risb in ročnih del. * ^, jutri, 12. t.m., od 8.30 do 12.30 tn ^ li. do 20. ure. j j Učenci celodnevne šole RlcnU®^ i|( Domjo bodo razstavljali ročna ,, v nedeljo, 12. t.m. v prostorih t tj. (Ivan Trinko - Zamejski*. jjto bo odprta od 9. do 13. in od 1' t 20. ure. 'f. g Razstava ročnih del učencev os^ lj ne šole na Pesku bo jutri, od 9. do 12. ure. . P li Učenci celodnevne šole Žavlje ^ ^ rošci vabijo starše in znance na i reditev in razstavo, ki bo jOTj ■ iž. r ob 1®- Osnovna šola »Albert Sirk* v o ij - 1-lrih L, t.m. v Žavljah od 9. do 12. qjšt do 19. ure. Prireditev bo ob Križu vabi na razstavo šolski*1 jj ki bo 12. t.m. od 9. do 12. ter 0(>i,!pl do 19. ure. šolska maša bo 27, 1 t, ja ob 8.30. ' ^ Učenci osnovne šole pri ®v’ at >„ nn ravcia\m Hel F vabijo na razstavo ročnih del jj ki bo 12., 13. in 14. t.m. od 9- ffiS ure. šolska maša bo v četrte*' J. t.m. ob 9. uri. u' Osnovna šola «Primož Trubart . 12 jun1 Bazovice prireja v nedeljo, ^ ja razstavo ročnih izdelkov k1 ^ Razstava bo odprta od 9. d° ter PD «KRAŠKI DOM* REPENTABOR priredi gostovanje amaterskega odra PROSEK — KONTOVEL danes. 11. t.m., ob 21. uri na dvorišču Kraške hiše v REPNU z dramo Jožeta Zemljana «ODLOČITEV)) Režija: Stane Raztresen Vabljeni! Jutri, 12. junija 1977, ob 19. »ri bo v SKEDNJU na prostem 3. SKEDENJSKA POLETNA PRIREDITEV Nastopajo: — Godba 'na pihala iz Pridvora ~škedenjski pevski zbor — škedenjaka *ola:»«».4j>lklpM in petjenv »>****»-»' «v»»ni.. — Folklorna sekcija KUD Karol Pahor iz Pirana - Moški pevski zbor iz Divače Danes in jutri bo v Domu odprt kiosk z domačim vinom. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 11 junija SREČKO Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54. —- Dolžina dneva 15.39. — Luna vzide ob 2.21 in zatone ob 15.52. Jutri, NEDELJA, 12. junija ČEDOMIR Vreme včeraj: Na j višja dnevna temperatura 25,4 stopinje, najnižja 18,4 stopinje, ob 13 uri 25,3 stopinje, zračni pritisk 1014,2 mb, stanoviten, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, brez vetra, morje mimo, temperatura morja 22,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 10. junija 1977 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 8 oseb, UMRLI SO: 71-letni Romano Mozi na, 87-letni Antonio Crevatin, 79- let na Anna Sadaro, 85-letna Maria Gia comelli vd. Silvera, 71-letni Massimi liano Rebecchi, 70-letna Maria Lu biana por. Lubiana, 45-letna Elena Perfetti por. Crevatin, 77-letna Gem-ma Rigutto roj. Verzier. Razstava bo odprta od a. ou ter od 16. do 20. ure. il N l iT«!to. Ariston Zaprto zaradi popravil . Si dei>' Mignon 16.00 dl cibo dež^ Barvni film. miI Nazionale 16.30 «Oedipus Orca», p.p Niehaus in Gabriele Ferzetd- j, e# povedan mladini pod 18. Grattacielo 16.00 «Le nuove a re di Furia*. Barvni filrT1' ^ Fenice 16.00 «La grande fuga* McQueen. Barvni film. J Excclsior 16.00 «Gli occhi della V $ k Audrey Hepburn. Prepovedan J ni pod 14. letom. Barvni f'1 /j ^ Eden 17.00 (Bestialita*. Prep0 (j|H i mladini pod 18. letom. * Ritz 17.00 »Vamos a matar c0aj|i»i| y ros*. P’ranco Nero, Thomas , * Jack Palance. Barvni filtn- jJ) * Aurora 16.30 »Tutti possono a1"/^ i re tranne i poveri*. Enrico J Iv sano, Barbara Bouchet. ja' Capitol 16.30 (Thrilling - A prei> ^ rosso sangue* Franco Nero- ^ ^ vedan mladini pod 18. Barvni film. & L ta* , * ■-is Crtstallo 16.30 cMaladolescen«^, • Jonesco in L:.ra Wendel. ' dan mladini pod 18. leto«1- »A v Moderno 16.30 «Ginecologo deU j tua*. Prepovedan mladini uella, letom. Barvni film. ^ Filodrammattco 15.30 Emanueo^jji ^ ca e nera». Prepovedan ^ pod 18. letom. Barvni film- / Ideale 16.00 «1 cannoni di NaV J Gregory Pečk, David Niven. \ Iinpcro 16.30 Walt Disneyev J chio*. Barvni film. njt* j. Radio 16.00 «11 temerario*- 'i 1 Redford. Barvni film. ) Vittorio Vcneto 16.00 «La not‘epji^ ,,, quila» Michael Caine, ^ Sutherland. Barvni film. j Astra 16.30 (Cheyenne*. Wood ^ Barvni film. nn7 x i Volta (Milje) 17.00 »Agente ^ & 1 na cascata di diamanti*- nery, Jfll St. John. Barvni 0- \ S Razstave DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna Služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna In nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. ZADRUGA »NAŠ KBaS’ vas vljudno vabi na odprtif^jj stave, ki jo prireja v ‘yv GALERIJI Emilio Primossi-Pr'n1# Odprtje razstave bo dah®5' junija ob 20.30. J. (j ---> Danes, ob 18. uri bo v !’J. ba Ukmarja V Skednju otvoP 01 ha Ukmarja V Skednju ut' ng. ‘41 stave slikarja Gennara Bas stava bo odprta do sobote, vsak dan od 17. do 20. u Izleti SPDT prireja jutri, 13- J ijcih ,( priliki 6. srečanja 7-arne..e t'i planinskih društev iz Slo**; je bušni izlet na Matajur. D 5F/I Vpisovanje £ 0^ ZSŠDI, Ul. SV. r—2' avtobusa ob 7. (Foro Ulpiano). meren za vse. Vpisovanje - (F., Ul. sv. Frančiška izpr^ Prispevki Namesto cvetja na gr°k (JN^* \ vrihe daruje Stanko ŠtraJ ^ ,385) 15.000 lir za TPPZ- Dne 9. t.m. je preminil naš dragi MAKS REBEK Pogreb bo danes, 11. t.m., ob 12.15 'iz mrtvašnice glavn* nišnice naravnost v cerkev na Opčinah. |)0l' gl' Žalostno vest sporočajo: sln°' hard in Stelio, snaha Franca, Josipina, Ana in Marijaroža, Marija, zetje, svak, vnuki tet sorodniki. Opčine, 11. junija 1977 Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torrebianca 23 197? primorski dnevnik 3 t 50» 30 & •e»e® f{ šolskf jA Udeležijo se ga lahko osnovnošolci in nižješolci z re- Repenlabra, z Opčin, iz Križa, n Proseka, iz Zgb-^ 'dka, iz Nabrežine - Povabljeni učenci iz Dutovelj v , coP'1’ N*' tl ,?kv'ru 29. vsedržavnega dneva s«ih patronatov priredi šolski pa lM rcpentabrske občine v \ne- ,l ' Wlik°' 1®' tm' na Rel'enlabi'u 9. e 1 P*rski ex tempore za otroke. Te in J letošnjega tekmovanja je «Živ- y NEDELJO, 19. T.M. Ni REPENTABRfi SLIKARSKI EX TEMPORE ZA ŠOLOOBVEZNE OTROKE ^ j Sanski ex tempore za otroke. Te J letošnje"; »Jje in delo na Krasu*. ianlf'/IffHovanja se lahko udeležijo vsi i del* “obvezni otroci rcpentabrske obli S* vabljeni pa so tudi šolarji in ..Mi* r»i slovenskih in italijanskih o-^jpOih in srednjih šol na Opčinah, .poseku, v Križu, v Zgoniku in ^brežini. Poleg teh so pri red i-* ju J1 Povabili k udeležbi tudi osem iz sosednjih' Dutovelj. m l. , loženci bodo tekmovali v treh '' .rt St,, l1' V Prvo skupino so organi 118 l! b. vključili učence 1. in 2. ji'!# osnovne ..šole, v drugi skuri ih k°d° sodelovali učenci zadnjih F1, razredov osnovne šole, tretja ' ■*! »Puna- Pa je 'namenjena dijakom Hi d*[ srednjih šol. V posebni sku od 1" F "Odo lahko tekmovali tudi otroci !. $ j gabrskega otroškega vrtca. l ta ovanje s® bo pričelo v nede f fi ’ t.m., ob 9. uri v novi šoli j tijj...... ek>' na Colu. Ob vpisu, ki je brezplačen, bodo udeleženci prejeli ožigosano risalno polo, oziroma jim bo organizator žigosal platna, če se bodo odločili za drugačno tehniko. Vso o stalo opremo morajo imeti tekmoval ei sami. Tekmovalci bodo lahko .slikali kjerkoli v bližini šole, dela pa morajo izročiti najkasneje do 13. ure v šoli na Colu. Dela bo ocenila komisija, ki jo bo imenoval patronat. Nagrajevanje bo ob 18. uri, ko bo tudi razstava vseh oddanih del. Seja odbora NŠK Narodna in študijska knjižnica sporoča, da bo prihodnja seja odbora — prva i>o preselitvi in po ogledu novih prostorov — v sredo, 1). t.m., ob 18. uri v novih prostorih v Ul. sv. Frančiška 20/1 z dnevnim redom, ki je naveden v vabilih. Vsi člani upravnega in nadzornega odbora se naprošajo, da se te važne seje za gotovo udeležijo. SPREJET VLADNI ODLOK Davčne olajšave za prebivaLslvo ‘ potresnega področja Ministrski svet je včeraj po posredovanju predsednika deželnega odbora Furlanije Julijske' krajine in na predlog finančnega ministra Pandolfija sprejel vladni odlok, ki predvideva dodatne ugodnosti za davkoplačevalce s področja, ki ga je prizadel potres. Vladni odlok podaljšuje prekinitev plačevanja davkov na osebne dohodke do 31. decembra 1977, omogoča podjetjem, ki imajo sedež v prizadetih občinah oziroma opravljajo tam vsaj 70 odst. produktivne dejavnosti, da zaprosijo za odložitev plačevanja obrokov, ki zapadejo v letu 1977 in oprošča davkoplačevalce, ki prebivajo v občinah, ki jih predvideva 1. čl. vladnega odloka štev. 227 iz leta 1976, plačevanja davkov na osebne dohodke za .'-.tiri-letje 1975 1978. Vladni odlok pred videva še nadaljnje ugodnosti za podjetja, ki delujejo na področju potresa. Na svoji seji, ki je bila v sredo, se je deželni odbor, na predlog odbornika za finance Tripanija, obvezal, da bo kril denarno vsoto 200 milijonov lir, katero si je konzorcij za vodovod vzhodne Furlanije sposodil od denarnega zavoda, da bi dokončal gradnjo vodo- voda. tli? IMAMIH ■ PREDSTAVITEV NOVE IZDAJE KNJIGE «SLAVJA EVA LIANA) anašnje možnosti uresničitve odreccovih misli o Benečiji O knjigi, njenem avtorju in o izredno dognani spremni študiji prof. Paola Pelriciga sta govorila prof. Amelio Tagliaferri in dr. Karel Šiškovic četrtek zvečer so beneška kul-;te’ č? društva skupaj s čedadsko ijji jtio knjižnico predstavila občin-. hovo izdajo knjige Carla Podi J®8, «Slavia italiana*. Knjiga jlit j* izšla pred dobrim mesecem, $ jSolj ponatis tega za zgodovino i»i jjriie važnega dela čedadskega .‘bika, temveč vsebuje tudi dve cl> /Mi spremni študiji, ki ju je iš robovi skupnega raziskovalnega » ^anov centra Nediža, napisal P i,J, Pavel Petricig: gre za pred-Jriev ...._ avtorja in njegovega živil* (ob tem velja povedati, da .^ter Nediža zbral številne, do- ^ (ob jj^ter lunji,,« imai a«=viu,c, S> J.Javnosti neznane podatke, ki d L.'* Ok\/a4 I in io in at/inripvAi jtCJb osvetljujejo avtorjevo osebij 'b nam pomagajo pri razuine-ii izdela samega) ter ža sprem 1 /bsedo, ki govori o knjigi in' nje-J*bdi v času, o njeni današnji »^bosti, obenem pa tudi o beneš-li | Prerodnem gibanju, o njego-bosedanjih uspehih in bodočih * cbašnja vrednost knjige je bila - v ospredju predstavitve, ki so udeležili številni predstavniki JSa življenja, od deželnega sve-zca Romana Specogne in Čedad *'a župana Del Bassa do krajev-daviteljev iz Benečije, pred-Jb-kov društev in organizacij iz \ ?a in Benečije, vidnih kultur-belavcev, med katerimi so bili čedadskega muzeja Broz ";0f. Bosio z univerze v Pado-J^atelj Riedo Puppo in drugi. «*host je začel pevski zbor «Pod K?.>2 Barnasa, ki je s svojim KPJbl izvajanjem nekaterih be-7 ljudskih in umetnih pesmi d ečeru poseben, hkrati domač |i °v®sen pečat. i^dsedniic kulturnega društva j Trinko* dr. Viljem Černo, ki ta danosti predsedoval, je nato bf besedo prvemu govorniku, ! / Atneliu Tagliaferriju s tržaš-7* torze. Ta je uvodoma pouda-* gre v bistvu za predstavi-ijfVeb del, saj so spremne študi-1 t(j. °drcccova knjiga Posebna i: uvodnih študij a je v tem, t “ ih u'ej° Preteklost s sedanjo-«ktiVenakazujejo tudi bodoče per- ■J' Tagliaferri je nato prešel k b osebnosti Carla Podrecce, Stoto P°v®zana z italijanskim ™ — puvvuuou * “'•••J-- i^bientom in je težila k spre-v sistemu, vendar je bila '‘b od razrednega boja. V ta kontekst, je dejal govornik. i ' "onceKst, je aejai govorom, VpfS-taviti tU(i avtorjev odnos ((j.bšanja Slovencev v videmski 'Soti'bi, ki bi moralo biti bolj tj n°n v zavesti italijanske jav- ik u0vornik ie nato Preacl k Ku knjige te omenil njene po- 'b negativne lastnosti. Med ' it» krc omeniti zlasti zgodovin-V.bicijo, upoštevanje dokumen-y Kradiva, povezavo med zgo-V . ,‘b sodobnostjo ter odličen naznanja nove stilistične Med negativnimi lastnostmi, y8ekakor drugotnega pome-*, d J* avtorjeva literarna ambi-'1 ^'Ua novršnost (ki pa največ-':i jjn?aga avtorju dokazati dolo-viijs?ej°), pomanjkanje prave zgo-»vtae metodologije (res pa je, fe'- ni hotel nastopiti kot zgo naivno razlaganje jeziko- I. nuajaujc J*-*""" ue.istev ter nekatere iacio-'f poteze, ki so sad avtor-ij 7/iučenosti v čedadsko oko-V* ga včasih privedejo tudi ' ir, nega tolmačenja dokumen-^/■•ndovinskih dejstev. JU h o zanimanje je v tej knji-Iil pednjih delih Podvecca po-*, n^kdanj ■ beneške avtono-[lo iavžemal se je tudi za novo Sodnij, ki bi lahko beneške J ® rešila asimilacije. V zad-* ^Klavjih. knjige daje avtor napotke, kako naj bi se Prof. Tagliaferro in dr. K. šištovič za preds^- iiško mizo Benečija ohranila kot posebna entiteta v okviru državne skupnosti; žal pa njegove idej 2 niso prodrle in položaj beneških Slovencev se je v času, ki nas loči od Podrecce, celo poslabšal, posebno zaradi masovne emigracije beneških ljudi. Zato ostaja knjig.; s problem1, ki jih postavlja, še danes aktualna, kar je izrecno poudaril tudi Pavel Petricig v predgovoru h knjigi. Pri pomena, ki ga knjiga ohranja v današnjih dneh, se je podrobneje pomudil drugi govornik, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, dr. Karel Siškovi,č. Knjige ne moremo danes brati zgolj kot muzejsko zanimivost, saj je vrsta problemov, ki jih je avtor načel, danes še vedno močno aktualna. Podrecca je svoja izvajanja naslanjal na ideje italijanskega preroda, ki pa so bik v času, ko je knjiga izšla, v Italiji in Evropi že izprijene in so kmalu potem prešle v kolonialize; , nacionalizem in imperializem. Novi čas §e v Po-drecci - odraža v nekaterih težnjah k ekspanziji na Vzhod, pri kateri naj bi beneški Slovenci odigrali do ločeno vlogo. Če gledamo na Po-drecco s tega zornega kota. se nam pokaže kot v bistvu preživel pisatelj, po drugi strani pa opaža mo v njegovem delu tudi poteze, ki prehitevajo čas, v katerem je delo nastalo: Podrecca se zoperstavlja prevladujoči mentaliteti, postavlja vodilni razred pred določene proble me, dokazuje, da prisotnost slovenske skupnosti ni za Italijo nobena nevarnost, ampak obogatitev, saj omogoča Italiji stike - slovanskim svetom na katerega avtor veže beneške Slovence. To je v skladu s prevodnimi idejam, o bratstvu med narodi. Podrecca je torej iskren prijatelj Benečije in njen propagator, zavze ma se za ohranitev vseh značilno sti, ki določajo narodnost; zavzema se za ohranitev narečij in za opiranje na knjižni jezik, za avtonomijo v upravi ih sodstvu, za gospodarski razvoj in celo za olajšave glede vojaške službe. Avtor torej načenja probleme, ki so aktualni še danes in ki jih šele danes začenja mo reševati, čudno je, da še daneo razpravljamo o teh problemih, čud-, no je, da se še danes postavljajo kot problematična dejstva, ki jih je Podrecca pred 90 L ti že. razrešil. Tako se še danes postavlja vprašanje identitete beneških Slovencev, še vedno prihaja do vsakovrstnih pritiskov, problemom, ki jih jemačel Podrecca, pa se je pridružil problem družbenogospodarskega ’ in demografskega nazadovanja Benečije. Vsa ta dejstva ošvetluje spremna študija o knjigi, v kateri je Petricig mojstrsko strnil izsledke mnogih raziskav in debat. Predgovor zaključujejo namreč izredno aktualne perspektive za bodočnost, s čimer Petricig ponavlja zgradbo samega dela. Možnosti, ki jih je Podrecca nakazal pred 90 leti, niso bile uresničene; danes so , te možnosti večje in pomembnejše, saj so sile, ki se zavzemajo ‘za rešitev problemov beneških Slovencev, ved no močnejše. Te današnje možnosti je treba izkoristiti, je končal šiško-vič in končno uresničiti Podreccovo misel o Benečiji, ki bo živa in se bo razvijala, ki bo dajala kruha vsem svojim sinovom, k: bo enakovreden del širše slovenske skupnosti v Italiji, most sodelovanja med Furlanijo in Slovenijo, vezni člen med različnimi i med seboj opla jajočimi še kulturami, celostna skupnost v celostni človeški skupnosti države v kateri živi. Za uradnima govornikoma je kratko spregovori, še prof. Pavel Petricig. ..1 se je zahvalil prirediteljem za tako lepo predstavitev, se zahvalil sodelavcem in zaželel, da bi knjiga naletela na odziv predvsem pri mladihi. Kratki intervenciji ravnatelja čedadske knjižnice dr. Domerlica Piitionija, ki je pozdravil izdajo tega važnega dela pomembne čedadske osebnosti, je Sledila prisrčna zakuska, (ž.g.) GORIŠKI DNEVNIK 11. junija 1977 Vandalski napad na sedn centra Ncdiž« v Špctru V noči od četrtka na petek so ne/, nanci vrgli v vrata sedeža študijske-Ka Centra Nediža v špctru dva kani na. ki sta razbila šipi na vratih in padla v notranjost sedeža, kjer pa nista povzročila škode. Ljudje, ki stanujejo v bližini sedeža, so slišali hrup med 2.30 in 3.00 uro, ko pa so vstali, da bi ugotovili, kaj se dogaja, so slišali sumu ko rake bežečili storilcev. t Predstavniki študijskega centra Ne diže so to vandalsko dejanje pvijavi-li orožnikom. PREJŠNJI TEDEN JIH JE DALA NA RAZPOLAGO DEŽELA Nad devet milijard lir na razpolago za razširitev pristanišča v Tržiču V nekaj letih bi se povečala kapaciteta tega pristanišča - Začeli so tudi z deli na goriškem obmejnem prehodu - Za tržiško pristanišče se zanimajo Madžari in Avstrijci Nekaj več kot devet milijard lir bo deželna uprava prispevala za razširitev pristaniških naprav v Tržiču. Sklep so sprejeli prejšnji teden na deželi v Trstu, v četrtek se je sestal upravni odbor avtonomnega podjetja za upravljanje tržiškega pristanišča in izdelal okvirni načrt, kako porazdeliti ta denar, ki bo na razpolago že v kratkem. Sejo je vodil predsednik podjetja Delio Lu-pieri, ki v njem zastopa tudi trgovinsko zbornico. Prisotni so menili, da je treba izpopolniti regulacijski načrt tržiškega pristanišča. Upoštevajoč deželni načrt za ureditev pristanišč (načrt je bil odobren v letu 1975) bi se moralo pristanišče Portorosega v Tržiču specializirati za promet razsutega blaga. Zaradi tega so po trebile tudi nekatere spremembe v sedanjem regulacijskem načrtu. Denar ki ga daje deželna uprava, bodo porabili za izkop novega dostop nega kanala. Globok naj bi bil deset metrov in pol in bi tako orno gočal prihod večjih ladij. Dalje naj bi denar porabili za ureditev razsvetljave na dokih in ploščadah,' podpisali naj bi pristaniško obalo za 200 metrov, uredili železniške tire na dokih, razširili parkirne prostore za tovornjake, zgradili več pokritih skladišč in nakupili tudi dva večja žerjava. Kpr so že v upravnem odboru Goriškega sklada dali za razširitev pristaniških naprav nekaj manj kot milijardo lir, upajo, da bo s to vsoto denarja končali vsa dela, ki so nujno potrebna. Pričakujejo pa, da bodo v prihodnjih letih dobili še nadaljnje prispevke tako iz Goriškega sklada, kot iz deželnih fondov. Upajo namreč na postopno ve Čanje prometa v tem pristanišču. Na letošnjem sejmu Espomego v Gorici so bili prisotni madžarski gospodarstveniki, ki so se izrecno zanimali za tržiško pristanišče. Zastopniki goriške trgovinske zbornice so se na takratnem sestanku obvezali, da bodo kmalu šli v Budimpešto z vso potrebno dokumentacijo in da se bodo tam pogovarjali s predstavniki madžarskega avtopre-voznega podjetja Volan. Za tržiško pristanišče pa se zanimajo tudi Avstrijci, kj bi noteli povečati svoj izvoz v prekomorske države. V tržiškem pristanišču je že danes precej prostih kapacitet, ko bodo razširili pristaniško obalo pa se bodo te kapacitete še povečale. Seveda so vse želje po večjem prometu v tem pristanišču vezane tudi na izgradnjo avtoceste iz Vidma v Avstrijo in raznih infrastruk tur na meji pri Gorici in dalje proti Razdrtemu. Prav v teh dneh so, kot smo že poročali, pričeli z zemeljskimi deli za ureditev obmejne postaje na italijanski strani prehoda štandrež-Vrtojba. Za prva dela imajo na razpolago riekaj nad mi lijardo lir, postajo naj bi' gradili tri leta in za vsa ta dela naj bi skupno porabili sedem alj osem milijard lir. V prihodnjem letu bodo poleg sedanje milijarde lir, na razpolago še nadaljnje štiri milijarde deželnega prispevka. Danes in jutri poletni praznik v Doberdobu Športno združenje iz Doberdoba je tbdi letos poskrbelo za zabavno prireditev - vaško šagro, ki se je začela že sinoči, zaključila pa se bo jutri zvečer. Nocoj ob 20.30 bo na vrsti tekmovanja v b-iškoli, kasneje pa se bodo ngjboljši plesalci pomerili v valčku ob zvokih znanega ansambla Lojzeta Furlana. Jutri pojjoldne se obeta zanimiv športni dogodek, ki bo nedvomno privabil na nogometno igrišče pre cej navijačev, še več radovednežev. V nogometni tekmi se bosta pome rili namreč ženski enajsterici In ter - Vesna iz Križa in dekleta iz Rivignana, Zvečer, ob 20.30, so ' prireditelji napovedali veliko tombolo. Poleg razvedrila pa so Doberdobci poskrbeli tudi za obilno zalogo jedače in pijače, tako da nihče ne bo odšel lačen in žejen. Srečanje o obmejnih prebodih Jeseni bo v Gorici shod zastopnikov italijanskih obmejnih 'dežel, kjer bodo razpravljali o carinskih vprašanjih. Kot priprava na shod je bil včeraj v Gorici sestanek, ki ga je vodil deželni odbornik Cocian ni. Govorili so o obmejnih infra strukturah in možnosth njih finansiranja, o tovornih postajališčih, itd. Odbornik Cocianni je bil mnenja, da je treba skupno preučiti vse pobude in v enotnem zakonskem osnutku zahtevati od osrednje državne uprgve finansiranje vseh na prav na mejnih prehodih. V ponedeljek popoldne ne bo električnega loka Zaradi del na napravah visoke na petosti v ponedeljek med 13. in 17. uro ne bo električnega toka na ob moč.ju naslednjih transformatorskih postaj: Ponte del Torrione, Bella veduta, Pevma, Štmaver, Števerjan, Jazbine in Grojna. Zaradi izklopa električnega toka pa bo najbrž tudi nekaj težav v preskrbi z vodo na področju štever janske občine. SKLEP M E DR AZ RED NEG A SVETA Šola v Ulici Villorio Venelo bo nosila ime Franceta Bevka Člani sveta so za lo, da ostane šola v stavbi Leiiassi, dokler se ne zgradi noro šolsko poslopje Slovensko osnovno šolo v Ulici I Člani medrazrednega sveta so Vittorio Venetu (ki iv bila do lani I ocenili enoletno delovanje šole v v Ulici Randaccio) bodo poimenovali po primorskem pisatelju I ran cetu Bevku. To so sklenili na seji medrazrednega sveta ki je bila prejšnji večer. Zbral: so že potrebno dokumentacijo in v najkrajšem času bodo pričeli z uradnim postopkom, da pride do poimenovanja. Razlog za poimenovanje šo le po Francetu Bevku je \> tem. da gre za domačega človeka, ki je dolgo let živel tudi v Girici in da je v svoji 'bogati književni beri napisal veliko mla riinskih povesti in knjig. France Bevk je napisal kar '27 mladinskih knjig, šolarji ga zaradi tega zelo dobro poznajo in zato je razumljivo, da se šola poimenuje po njem Na isti seji medrazrednega sveta je bil govor tudi o la/.nih vpraša njih, ki zavračajo to šolo. Zaradi tega so bili na seji prisotni tudi didaktični ravnatelj dr Brešan, predsednik okoliškega šolskega sveta Waltritsch in čiani občmske manjšinske konzulte dr Valentinčič, dr. Primožič in' Košuta. ® ® ® ••■••••••••§•#•§•€•••••••••••• ■ ti iivisii •• svit cina sin ■ ivctticii9iiiiatiaiv***iiii(i(viitivitiiii nisi t%niiviv mivitiitiiiviiitcivacitvitiiitc i •• icc ■ >i4< im ••1114 • ci tcili Tečaj slovenščine v Mošu «Mi se imamo radi. radi, radi...» Akordi slovenske ljudske popevke so nas sprejeli, ko smo vstopili prejšnji" ilaičbia hodnik oshbiMe šole v Mošu, lepi furlanski vasici ob vznožju goriških Brd. Slovensko pesem so peli učenci tamkajšnje šole, ki so v letošnjem šolskem letu obiskovali tečaj slovenskega jezika, za katerega je skrbela včiteljica Alenke Černič. Zato, da bi se njih o-troci naučili slovenski jezik, so po skrbeli starši otrok, ki so dali v sklopu šolskega popoldanskega pouka pobudo za tak tečaj, če nas spornih ne vara je to prvi tak tečaj v tej vasi, ni pa prvi v bližnjem furlanskem okolišu. !V letošnjem šolskem letu sta bila taka tečaja tudi v Krininu in v Braeanu, v prejšnjih letih je bilo hekaj takih tečajev tudi na tržiškem področju. Vemo, da se nekaj takih tečajev pripravlja za drugo leto tudi v ne katerih goriških šolah. Starši so pač spoznali, da je vsaj elementar no znanje slovenščine nujno po trebno v vsakdanjih stikih s Sloven ei iz Brd in iz Gorice pa tudi s Slovenci onkraj meje. V isti šoli pa se v drugem razredu vrši že več let tudi tečaj čip-karstva. Podobni tečaji se. vršijp tudi v drugih krajih na Goriškem. Tudi v Mošu se domača šolska dc- Med poukom slovenščine v Mošu kleta naučijo ižtfčlovštl idrijske čipke. II lit' X M \ t * »| jSl t / h ».*" V, irl/vtorttsvi cv«*»l t Šolski prireditvi v Gorici in v Hupi Danes, ob 10.30, bodo imeli otroci slovenske osnovne šole in slovenskega otroškega vrtca iz Ul. Vittorio Veneto, zaključno šolsko prireditev v stavbi zavoda Lenass' Na ploščadi na Peči bodo imeli danes ,ob 19. uri, zaključno šolsko prireditev otroci, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo v Rupi. Drevi ob 20.39 bo šolska prireditev na osnovni šoli v Jamljah. Zaključna produkcija gojencev Glasbene šole V sredo zvečer jc bila zaključna glasbena produkcija gojencev goriške glasbene šole GM. Tokrat so prišli na vrsto mlajši gojenci, starejši pa bodo imeli svojo priredi lev prihodnji teden. Pred polno dvorano so mladi iz vajalci s svojimi nastopi navdušili prisotne ter potrdili veljavnost glas bene šole. ki združuje veliko mla ............min..umih.................. Dohodki Sovodenjcev v letu 1974 V prejšnjih tednih smo objavili sezname davkoplačevalcev iz goriške občine. Danes objavljamo sezname davkoplačevalcev iz občine Sovodnje, v prihodnjih dneh pa bomo objavili še sezname onih iz občin Doberdob in Števerjan. Gre za sezname občanov, ki so prijavili svoje dohodke za leto 1974 in ki so vsakomur na ogled na pristojnih županstvih. Prijava dohodkov za leto 1974 je bila prva po novem davčnem sistemu. V naših seznamih objavljene številke pomenijo zaključno obdavčeno vsoto To pomeni, da so iz prvotno javljene vso te odšteli vse možne odbitke, od fiksnih, ki jih predvideva zakon, pa do onih, ki se nanašajo na v istem letu plačane pasivne obresti, davke in podobno, Morda.se bo v kakšnem primeru zdela zaključna obdavčena vsota previsoka, povedati pa moramo s tem v zvezi, da so takrat morali družinski poglavarji skupno prijaviti vse dohodke družine, tudi ko je šlo za dve ali več plač in še morebitne druge dohodke. V našem seanamu objavljamo le imena tistih davkoplačevalcev, katerih obdavčljiva vsota presega štiri milijone lir. Ugo Alisciani 4.549.000, Giovanni Bernardis 4.291.000, Ivan Boškin 7 mil. 931.000, Bruno Bric 5.301.000, Alojz Butkovič 5.018.000, Paolo Cac-cia Dominioni 5.682.000, Franc Čav-dek 9.772.000, Julij Cavdek 5.124.000, Rudi Čavdek 5.310.000. Anton Černič 4.362.000, Jožef Černič 4.714.000. Remo Černič 4.216.000, Jožef češčut 6.376.000, Milan češčut 4.095.000, Da-\ nijel Čevdek 5.447.000, Romeno C#v- dek 5.448.000, Ciril Cijan 4.631.000. Ivan Cijan 4.735.000, Romano Cijan 5.831.000, Albin Koneut 5.547.000, Ser-gio Costantini 5.829.(MM), Anton Cotič 4.431.000, Bogomil Cotič 4.912.000, Franc Cotič 9.037.000. Janko Cotič 7 mil. 185.000, Pavel Cotič 14.717.000. Roman Cotič 5.328.000, Stanko Cotič 4.361.000, Albin Kovic 7.196.000, Olga Kraševec 4.613.000, Primo Cre-sta 11.134.000, Gaetano De Fraia 4 mil. 391.000. Pielro Deghenghi 4 mil. 896.000, DonaLo Devetak 4.252.000, Franc Devetak 6.624,000. Ivan Devetak 4.101.000, Josip Devetak 4 mil. 101.000, Josip Devetak 4.931.001),i Leonard Devetak 6.452.000, Marcelo Devetak 4.285.000, Renato Deve; tajc 4.207.000, Ignac Dottori 4 mil. 121.000, Darij Durčik 7.460.(KM), An dt-ej Fajt 4.665.(KX), Luoijan Fajt 4 mil. 216.000, Radimjr Fajt 6.245.000, Mario Famea 4.638.000, Jožef Fer Colja 4.927.000, Sergij Ferfolja 4 mil. 396.000, Danijel Ferlat 4 mil. 670.000, Albin Florentin 4.039.(KM), Jožef Florentin 4.872.000, Ludvik Florentin 4.161. (K)0, Vittorio Fon žari 6.631.000, Lido Funghi 10 mil. 356.000, En no Furios. 4.104.000, I van Gcjrkič 5.404.000, Dominik Grilj 4.366.(KM), Friderik Grilj 5.975.000. Leopold Grudep 4.996.(KM), Ivan Gulili ^66.000, Alojz Gulin 12.298.000, Paolo Hess 5.834.0000, Mirko Hme 1 jak (r. 1897), 6.155.000. Mirko Hmeljak (r. 1935), 4.413.000, Oskar Ju ren 5.011.000, Maksimilijan Kogoj 5.765.(KX), Davorin Koneut 4.183.000, Dominik Kovic 4.313.000, Ivan Kovic 5.142.000, Silvester Kovic 4 mil. 190.000, - Josip Krašček 10.823.000, Peter Krašček 4.445.000, Albin Kuzmin 4.530.000, Branko Kuzmin 4 mil. 016.(KK), Jožef Kuzmin 4 mil. 884.000, Fridfcrik Lukman 4.836.000, Marino Lovišček 4.993.000, David Malič 4.241.000, Mario Malič 7 mil. 641.000, Vladimir Malič 5.585.000, Jožef Maraž 4.227.000, Iginio Marega 4.222.e. Še več. člani medrazrednega sveta so soglasno menili, da'bi bilo prav, da bi se \ isto stavbo preselil tudi slovenski otroški vrtec, ki je trenutno v drugi stavbi v isti ulici. Do tega bi lahko prišlo, če se bodo izkazale kot resnične govorice, po katerih naj bi zavod Lenassi v sedanji obliki odpravili ir bi otroke. ki so v njem, preselili v zavod Filzi na Rojcah. Osnovna šola pa naj na vsak način ostane v tem poslopju vse dotlej, dokler se ne zgradi novo poslopje za slovensko osnovno šolo v .južnem delu mesta. O važnosti ohranitve sedanje lokacije poslopja, ki je v mestnem središču In ki ustreza ootrebam družin, ki pošiljajo otroke v to šolo, so si bili edini tudi povanljeni •gostie. Vsi so menili, da bi bilo škodljivo, če bi to našo šolo, ki služi predvsem otrokom družin, ki bivajo v mestnem središču, potisnili nekam v predmestje. Ponovilo bi se najbrž to. kar je opaziti * slovenskim otroškim vrtcem, ki so ga lani premestili iz Ulice Croce v Ulico Forte del Bosco. Medrazredni svet je zato soglasno sklenil, da v zvezi s tem nastopi na županstvu, konzulta za slovenska vprašanja pa nhj obvesti o tem vse demokratične politične stranke. Plačevanje davkov v Sovodnjah Davkoplačevalci iz sovoden.jske občine bodo lahko poravnali svoje obveznosti v podeneljek, 13. t.m., na županstvu v Sovodnjah. Uslužbenec goriške hranilnice bo na razpolago med 9. in 11. uro. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZjA obvešča izletnike na Koroške, da je bil solidarnostni izlet goriških Slovencev na Koroško, ki ^ bi bil moral biti jutri, 12. jutfija. iz tehničnih razlogov preložen na kasnejši čas. Izletniki bodo dobili v nekaj dneh nov« navodila. Tajništvo SPZ Izleti Slovensko planinsko društvu vabi člane in prijatelje, da se v čim večjem številu udeležijo planihskega srečanja na Matajurju, jutri, 12. junija, ob 12. uri. Srečanje je tudi prijožnos za vzpon na 1641 m visoki vrh, ki ga je mogoče doseči v eni uri zmerne hoje od prireditvenega prostora. Izlet je primeren tudi za starejše člane in otroke. Dne 26. junija pa ima društvo v načrtu enodnevno turo na Krn, skupaj s tržaškimi planinci. Vzpon iz Lepene, sestop v Drežnico, Prevoz z avtobusom. Prijave sprejemamo na sedežu društva do ponedeljka, 20. t rn. Kino Gorica VERDI • 17.00-22.00 «Quella stran« ragazza ehe abita in fondo al vla- . le». J. Foster. Barvni film prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.00- 22.00 «21 ore a Mona-co». William Holden in Franco Noro. Barvni film. MODERN1SS1MO 17.30-22.00 «Minni« and Mosko\vitz». G. Rowlands in S. Cassel. CENTRALE 17.00-22.00 «La trappo-la di ghiaccio*. Barvni filmi VITTOR1A 17.30-22.00 «Una donna chiamata Apache*. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «L’ultima fol-lia di Mei Brooks*. Barvni film. ENCELSIOR 18.00-22.00 «Gli inno-centi dalle mani sporche*. Nova Gorica in okolica SOČA »Maščevanje Bele strele* — •-meriški film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Grof Monte Cristo* — a-meriški film oh 18.30 in 20.30. DESKLE «Zandy«va nevesta* — ameriški film ob 19.30. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada 9. junija so se v Gorici rodili: Andrea Ix>vini, Arianna Cecot, Chia ra Sardella, Ivan Aizza in Marct Baradel. Umrli pa so: 82-letni upokojenec Anton Močnik, 81-letna gospodinje Maria Tunin vd. Grion, 83-letn upokojenec Antonio Collavini, 71-let na gospodinja Eugenia Pettarir por. Medeot, 65-letni upokojenec Leone Benvenuti in 67-letni ' upo kojenec Jožef Figelj. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gori' dežurna lekarna D Udine, Trg s' Frančiška, 4 — tel. 2124 PRIMORSKI DNEVNIK 4 Drugo A-centralo bodo gradili na otoku Viru URAN Z ŽIROVSKEGA VRHA BO HUDO DRAG ZAGREB, 10. — Končfio so se odločili tudi za gradnjo druge jedrske centrale. Vtem ko je pri gradnji prve atomske centrale, namreč one v Krškem, prišlo do zapletljajev in težav, so se v Zagrebu dokončno dogovorili, da bodo čimprej začeli z gradnjo druge jedrske centrale, ki jo bodo postavili na otoku Viru, torej kakih 3(1 km severozahodno od Zadra. Na posebnem zasedanju v Zagrebu v torek se je 28 delega-tm' odločilo za to lokacijo, v nasprotju s prejšnjim predlogom, da bi naj bila centrala, o kateri je govor, v bližini naselja Prevlaka na desni obali Save, kakih 30 km jugovzhodno od Zagreba. Gre za razmeroma veliko centralo z zmogljivostjo od 900 do 1000 megavatov. O gradnji in o lokaciji nove centrale so sklepali na deseti seji skupnosti elektrogospodarskih organizacij SR Hrvaške, pred tem pa so povprašali za mnenje izvr-1 šna sveta SR Hrvaške in SR Slovenije, pa tudi vodstvo republiških skupnosti potrošnikov električne e-nergije obeh republik ter elektrogospodarstvo Slovenije. Na osnovi strokovnih in znanstvenih študij, na osnovi analize številnih raziskovalnih del, preverjanj ter tehničnih in ekonomskih proučevanj ter na osnovi cele vrste drugih podobnih strokovnih in znanstvenih študij se je 28 delegatov odločilo za otok Vir, 12 torej niti tretjina delegatov pa je vztrajala pri Pre vlaki. O drugi jedrski električni centrali v Jugoslaviji se je govorilo že pred leti. Pravzaprav sta se za to odločili SR Hrvaška in SR Slovenija že 1970. leta, ko sta podpisali pogodbo, da bodo najprej postavili jedrsko centralo v Krškem z zmogljivostjo 832 megavatov, nato pa še drugo centralo »nekje na Hrvaškem* z zmogljivostjo od 900 do 1000 megavatov. V ta okvir spada sedanja odločitev, h kateri je vredno dodati še nekaj, o čemer doslej še ni bil govor. Nedavno je namreč direktor dalmatinskega elektrogospodarstva inž. Ante Adorie rekel, da «na o-toku Viru bodo najverjetneje k prvi jedrski centrali dodali še drugo podobno centralo, ki bo prav tako imela zmogljivost okoli 1000 megavatov*. Ko že govorimo o jedrskih centralah, bomo dodali še vest, ki prihajariz Žirovskega vrha. Kakor je znano, je tu ležišče urana, torej goriva za jedrsko centralo v Krškem. O tem rudniku se že dolgo govori, toda šele marca letos so izdelali zaključni investicijski program za odprtje rudnika, sredi maja pa investicijski program za predelovalni obrat, v katerem bodo pridobivali uranov koncentrat. Čeprav se o tem ležišču in ustreznem rudniku že dolgo govori, je vrsta problemov, ki se vsiljujejo sproti. Predvsem gre za vedno nove in nove stroške oziroma za neprestano dviganje investicijskih stroškov, z- druge strani pa gre tudi za probleme ekološkega vprašanja. Kakor so povedali pri skupnosti elektrogospodarstva Slovenije bodo dokončno odločali o vsej zadevi v kratkem, toda že pred letom dni je bil izdelan elaborat o ekonomski Aipravičenost.i gradnje nidnika, elaborat, ki velja še vedno, pa čeprav je bilo sedaj ugotovljeno, da bo uran iz Žirovskega vrha veliko dražji kot bi bil uran, ki bi ga nabavili v tujini. Ruda na Žirovskem vrhu je namreč siromašna in torej da malo goriva, dražja pa je tudi predelava uranovega koncentrata, tako da bodo stroški« veliko višji. Toda razmere v svetu kažejo, da proizvajalci jedrskega goriva izsiljujejo potrošnike. zato je domače gorivo čeprav dražje vendarle bolj gotovo. Drugi problem ki nastaja s tem v zvezi, je ohranitev zdravega- o-kolja, na kar strokovnjaki polagajo posebno pozornost. Seveda vse to terja še druge stroške in bo torej jedrsko gorivo iz Žirovskega vrha za 20 odstotkov dražje K. FRISCHLER: «SIJAJ IN SENCE KRIŽARSKIH V0JN» Vsak leksikon nam da osnovne podatke o križarskih vojnah, v katerih so plemičj in cerkveni ve-likaši zahodne Evrope hoteli od leta 1003 dalje v naslednjih dveh stoletjih «osvoboditi» Palestino Turkov, Arabcev, Seldžukov in sploh muslimanov, osnovati tam krščansko državo in ustanoviti bogat vir za črpanje bogastva. O tem, kako so potekale križarske vojne, kakšni so bili osnovni motivi zanje, kakšni so bili uspehi in neuspehi in kako se je vse to končalo, nam pripoveduje knjiga, Avstrijca Kurta Frischlerja Sijaj in sence križarskih vojn, ki je v prevodu Marka Barliča izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. V slovenščini podobnega dela nimamo. Imamo sicer osnovne podatke, ki jih najdemo v vsaki zgodovini sveta. Zdaj pa bodo naši ljudje lahko dopolnili svoje znanje o pojavu, ki ga označujemo kot križarske vojne in ocenjujemo kot neuspel ter drag podvig Evrope. V primerjavi s podatki o prebivalcih Evrope v tedanjem in sedanjem času, so križarske vojne zahtevale sorazmerno več žrtev kot druga svetovna vojna. Pri čemer pa ne gre pozabili hudih posledic v izpraznjenih krajih Evrope, kjer so prav zaradi odprave tisočerih vojakov, njihovih pomočnikov, žena in otrok na vzhod, opustela ppl ja, se izpraznile vasi ih so tudi sicer nastale motnje v normalnem razvoju krajev in dežel. V knjigi so popisane vse največje križarske odprave na Bližnji vzhod,- živo so orisani voditelji križarjev in njihovi cerkveni ter posvetni veljaki. Prikazani so boji s Turki in Arabci, uspehi in neuspehi, prikazane so razmere, v katerih so morali križarji živeti in se bojevati, daleč od domovine, v neugodnih podnebnih razmerah, brez prave higiene in urejenega življenja, v neprestanih bojih s sovražniki, tako da lahko kar občudujemo njihove dosežke, čeprav se je vse skupaj žalostno končalo. Poraz križarjev zaradi velike oddaljenosti in slabega prevoza po morju ni presenetljiv. Pomeni pa prvo množično gibanje Evrope, ki ga je začel papež Urban 11. in uspešno izvedel, saj so križarji vendarle dosegli Palestino, ki je bila končni cilj. Pri tem, seveda, avtor ne pripoveduje samo o pohodih in spopadih. Bolj zanimiv je kot pripovednik o najrazličnejših podrobnostih, ki prevejajo vse pisanje. Frischler ni zgodovinar, zato njegova knjiga ni znanstveno delo. ni zgodovina, temveč je poljudno in predvsem zanimivo napisana pripoved o križarskih pohodih in o vsem, kar je bilo s temi pohodi v zvezi. Pripoved torej ne pomeni prave zgodovine, tudi nima takih ambicij. Ima pa namen seznaniti bralca z dogajanji ob križarskih vojnah, dogajanjih, ki jih pri nas slabo poznamo, so pa zanimiva kot prvi poskus Evrope, da bi urejala razmere v daljnem svetu. Zanimivo je pri tem, da avtor knjige vseskozi pfimerja tedanje razmere s sedanjimi, tedanje kri- žarje z Izraelci, tedanje spopade z nedavnimi spopadi med Arabci in Izraelci ter nakazuje tudi možnost ponavljanja zgodovine. Marsikaj od povedanega pred tisoč leti se je že ponovilo, marsikaj pa se še utegne. In prav v tej primerjavi je poseben čar te knjige, ki jo odlikuje tudi pripoved o zanimivih podrobnostih, ki zgodovino delajo privlačno in zanimivo za širok krog ljudi. Morda so križarske vojne za nas res že odmaknjene, morda so tudi za nas malo pomembne. Toda ko beremo Frischlerjevo knjigo, vendarle bistveno drugače gledamo na ta dogajanja pred davnimi stoletji in bistveno drugače ocenjujemo tudi vse tisto, kar se je zgodilo. Poljudno napisana zgodovinska knjiga o križarjih in njihovih podvigih bo torej zanimivo branje, obogatila pa bo tudi naše znanje. Sl. Ru. Kriški petdesetletniki so slavili Pogovori o davkih Od dohodka odtegljiva bremena Za dohodke v 1. 1974 je finančna uprava zbrala 10,2 milijona o-brazcev 740. Statistični pregled, ki ga je opravilo finančno ministrstvo, je pokazal da je bila polovica prijav zgrešena ali nepopolna. Največ nepravilnosti so zaznamovali pri davčnih popustih in pri odtegljivih bremenih (skupaj kar 3 milijone zgrešenih prijav). Ker smo že pred dvema letoma opazil; v tem pogledu precejšnjo zmedenost, smo temu področju posvetili mnogo naših pogovorov. Danes se bomo na kratko ustavili še pri tako imenovanih odtegljivih bremenih Menimo, da so naši bralci zadostno poučeni o razliki med temi bremeni in davčnimi popusti. Odtegljjva bremena (oneri deducibili) se odštevajo od prikazanih dohodkov; popusti (detrazjo-ni d'imposta) se, nasprotno, odštevajo od davščine IRPEF. Ni seveda rečeno, da smo imelj in da moramo nujno imeti specifična nilHIMIItMIIHIIMIIIIHIHIIIHMIIMItmilltllMIIIIMIIIM' Prejeli smo odtegljiva bremena. Upokojenci in odvisni delavci tako in tako uživajo pavšalni davčni popust v višini 18.000 lir (lani in predlanskim 12.000 lir), ki nadomešča morebitno vsoto odtegljivih bremen, ki bi jo sicer lahko odšteli od kosmatega dohodka. Seveda ne moremo zahtevati, da nam bodo priznali najprej pravico, da odštejemo bremena od kosmatega dohodka in nato še pavšalni davčni popust. Prijavitelji morajo našteti odtegljiva bremena v okviru H in seveda priložiti zadevno dokumentacijo v originalu ali v fotokopiji. V okviru N morajo nato navesti ta bremena razporejena od vrste 31 do vrste 35. Povzeli bomo glavna • bremena po razvrstitvi, ki je navedena v sekciji II okvira N), kakor rečeno od vrste 31 do vrste 35. ILOR IN ZAOSTALI DAVKI STROŠKI PROTEUS — časopis za poljudno naravoslovje, štev., 241 1977 — List izdaja Mladinska knjiga, u-I redpištvp^Ifrirojlpslovno društvo Slovenije, Ljubljana, Novi trg 4. Številka govori o najrazličnejših problemih, tudi o tem »Kako smo raziskovali na Krki* o »Her-barijski mapi za črnogorsko Bje-lasico*, o »Češnjevi vejici v jesenskem in zimskem času*, o »Novih dognanjih o potresih*. Številka vsebuje tudi nekrplog »V spomin prof. Tonetu Penku*. millMIMIIIIIMIIIIIIIIIMMMUHIMHMMMIIIIIIIIUUHmMMMIIMIMIIIIIIIIMIMlMIMHIIIinillMIMIIIIIIMMMIIIMMII Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Primeren dan za posege v javnih uradih. O svoji čustveni zadevi se posvetujte. BIK (od 21.4. do 20.5.) Spodbudno vzdušje na delovnem mestu. Čakajo vas težavne naloge. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Od zaostritve poslovnega odnosa boste imeli več koristi. Bodite bolj popustljivi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Spričo težkoč ne boste dosegli cilja. Z lepo besedo boste odpravili spor. LEV (od 23.7. do 22.8.) Spora zumeli se boste z nasprotnikom. Ne kažite v preveliki meri svoje drznosti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) h smislom za stvarnost se b'*ste znali obvarovati pred iluzijami. Otresite se ljubosumja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Disciplinirajte svojo borbenost in jo usmerite proti konkretnim ciljem. Pismo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Važna sprememba v delu. Utrdite slabe točke svojega življenjskega sistema. STRELEC /(od 23.11. do 20.12.) Ne popuščajte v naporih zdaj, ko ste na pol poti. V stikih s sosedi bodite diplomatični. KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Neka ideja vas bo spodbudila k večji dejavnosti. Prilagodili se boste okolju. VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Pazite na svojo nestrpnost, ki tii utegnila zmanjšati rpoštovanje. nekega gosta. Ljubosumnost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preden se spoprimete s tekmeci, preglejte svoje možnosti. Potovanje. Qd kosmatega dohodka, ki smo ga sešteli v vrsti 30 okvira N, lahko odštejemo 4ILOR v celoti ter 50 odst. zakasnelih neposrednih davkov, ki se v glavnem nanašajo na dopolnilni davek (complemenla-re) in družinski davek (imposta familiare). Oba omenjena progresivna davka sta bila, kot znano, odpravljena 1. ,1974, ker jih je v celoti'nadomestil davek za dohodke fizičnih oseb (IRPEE). Sedaj prihajajo' stari davki na plačilna povelja, le če je bil proti obdavčitvi vložen morebitni priziv. Odtegljiv; so vsi navedeni davki, kolikor je njihovo vplačilo prvič zapovedano na davčnih kar-telah, ki so jih davkoplačevalci prejeli med lanskim letom. Odtegnejo se potemtakem tudi še ne plačani obroki, ki zapadejo šele v letošnjem letu. ZA ZDRAVSTVO Splošna uvedba brezplačnega zdravstva bo postopno odpravila ugodnosti, ki jih sedaj predvideva zakon .Kot v preteklosti so odtegljiva le bremena za zdravstvo, ki presegajo 5 odstotkov dohodka prijavitelja (10 odst. če je dohodek višji od 15 milijonov lir). Tako bodo priznali dohodninarju, ki je i-mel 5 milijonov lir dohodka, le znesek, k; presega 250.000 lir. Če sedaj pomislimo, da zahtevajo zdravstveni delavci na izdana potrdila še 14 odst. IVA, lahko ugotovimo, da v največ primerili od-tegljivost zdravstvenih stroškov ne prinese davkoplačevalcu vidnejših olajšav. Kaže, da bo prej ali slej zakon predpisal za pro-fesioniste obvezno izdajanje potrdil za vse zdravstvene usluge. Obenem bodo odpravili IVA za tozadevne storitve, kot je to že v vseh državah evropske skupnosti. Računajo, da bodo na ta način vendarle prišli do živega zdravnikom. ki danes lahko skrivajo svoje dohodke. Prizadeti bodo letos morali prvič priložiti tudi izjavo, da so prijavljeni stroški ostali definitivno v njihovo-breme,'' PASIVNE OBRESTI Odtegljive so obresti1, k; jih je prijavitelj med lanskim letom plačal bančnim zavodom za posojila, ki jih je najel iz kakršnegakoli razloga in v kakršnekoli na-mehe. V prvih letih so bile obresti odtegljive za neomejen znesek, letos pa se iste lahko odtegnejo le do maksimalnega zneska 3 milijonov lir in še to le za posojila povezana s hipotekarnimi jamstvi. Omenjene omejitve bodo precej hudo prizadele večje število prijaviteljev zlasti iz vrst davkoplačevalcev, ki so se zatekli k posojilom za zidavo stanovanj. Toliko o-pevana atmosfera zaupanja med davčnimi obvezanci in finančno u-pravo je bila na ta način precej okrnjena. B’inančna uprava ni i-mela med drugim nobenega pomisleka, ko je uvedla retroaktivnost novih določb. ZAVAROVANJA w Odtegljive so zavarovalnine za bolezensko in nezgodno zavarovanje, kakor tudi vsi prostovoljni zavaro valni prispevki, vendar odteglji-vost na tem področju ne sme presegati 2 milijona lir. Po zakonu obvezni socialni prispevki so seveda odtegljivi v celoti. Zaradi tega lahko trgovci, o-brtniki, neposredni obdelovalci in profesionisti vnesejo v vrsto 36 okvira N) prispevke za obvezno bolezensko in pokojninsko zavarovanje, ki jih vplačujejo s poštnimi položnicami. To je važno, ko likor avtonomnim delavcem ne priznavajo kakor odvisnim delavcem pavšalnega popusta v višini 18 tisoč lir. Zadnje čase smo že večkrat zabeležili vest, da so se tu ali tam zbrali na skupno proslavo krajani določenega letnika, ki so slavili svojo 50-letnico ali 60-letnico. Tako so se preteklo nedeljo zbrali na slavje kriški 50-letniki, ki so svoj jubilej prisrčno praznovali in sicer, tako, da so priredili na vaški Krzadi ples na brjarju, niso pa jubilanti ob tem svojem slavljanju pozabili svojih tovarišev, ki so padli v NOB. Jubilanti so se že zgodaj zjutraj zbrali na dvorišču kriškega ljudskega dgma, od koder so ob spremstvu godbe na pihala odšli k vaškemu spomeniku padlim v NOB. Tu so pred spomenik položili venec in se s kratko a občuteno slovesnostjo spomnili svojih tovarišev, ki bi z njimi slavili 50-letnico, pa so padli v NOB. Spomnili pa so se tudi vseh Križanov padlih v osvobodilnem boju. Nato so stopili še na pokopališče, kjer je pokopanih več vartizanov, rojenih leta 1927.1 Jubilanti so se nato zbrali na skupnem kosilu v gostilni pri Ve-rem, nakar so se preselili k Na-ciotu, kjer so si izmenjali spominske plakete in priložnostne diplome. Sledil je nato ples na brjarju na Kržadj ob zvokih domače mladinske godbe, ki jo vodi Herman Sul-čič. Pri tem velja omeniti, da je bil zadnji ples na lem vaškem trgu leto po končani zadnji vojni, torej 1946. Zato je tembolj pomembna in hvalevredna pobuda kriških 50-letnikov,: da bi oživili staro tradicijo. Križani so namreč že pred prvo svetovno vojno redno prirejali plese na Kržadi. Ti plesi so privabljali ljudi iz sosednih vasi in tudi iz Tfič.Hb'.1 Tradicionalni pečat plesu je dala tudi godba na pihala, ki je tokrat nadomestila običajne moderne plesne ansamble j n zaigrale! več valčkov in polk. Pred zaključkom jilesa sta predstavnika 50-letnikov izročila vaščanom, rojenim leta 1926. spomenico, v kateri pozivajo vaščane, ki bodo slavili enak jubilej prihodnje leto, naj nadaljujejo z lepim kriškim vaškim praznikom. Slavljenje 50-letnikov naj bi poslal tradicionalen vaški praznik. S. T. RAZNI STROŠKI Med raznimi odtegljivimi bremeni so še pogrebni stroški za osebe. do katerih ima prijavitelj dolžnost hranitelja. Letos se je skupni znesek za odtegni,tev za zadevne stroške dvignil od prejšnjih 500.000 na 1 milijon lir. Pogrebne storitve so proste IVA. Odtegljivi so stroški za alimente, kakršni izhajajo iz odlokov sodne oblasti. Končno lahko prizadeti prikažejo v vrsti 36 odtegljivost šolskih taks. Prizadeti morajo vsa od kosmatega dohodka odtegljiva bremena točno dokumentirati. Če ta dokumentacija manjka, predvidene u-godnosti odpadejo. St. Oblak Na filmskih platnih Oiorgio Ferrara: «Un cuore semplice» Na sliki na vrhu vidimo kriške 50-letnike in 50-letnice pred kriškim vaškim spomenikom padlim ■borcem, ki so se jih v svojem ne-deljskrm slavju spomnili. Ob sedanji krizi italijanskega filma in predvsem spričo pomanjkljivosti mladih avtorjev, se je veliko (in seveda pozitivno) pisalo o tem prvencu, o Ferrafovi ekrani-zaciji Flaubertove<■ povesti rUn cuore semplice» (igrajo Adriana Asti, Joe Dallesandro, Alida Valit, Tina Aumont), čigar scenarij pa je delo znanega veterana Ce-sara Zavattinija. VLADIMIR GRADNIK Na severnem delu Krasa sta bila Sv. Mihael in Sv. Martin ves čas obstreljevana in napadana. Na položaje ta tem sektorju je dan in noč bruhalo ogenj okrog 300 opov različnega kalibra. Ce je vsak top izstijplil. dnevno amo 100 granat, pomeni, da je 30.000 granat' padlo na lel fronte, ki je bila široka največ tri 'kilometre oziro na na vsak kilometer 10.000 granat. Ker pa so granate n šrapneli padali tudi v zaledje, lahko računamo, da e na prostoru 3 km" padla na vsak kvadratni meter pri-jližno po ena granata ali šrapnel. Tu niso vračunane 5ombarde (mine) in letalske bombe; tu je prvič letal-itvo v večji meri sodelovalo v bilki. Na tem sektorju je napadal XIV. italijanski korpus 5 28. in 30. divizijo. Pri Petovljah (Peteano) je napadala srigada «Verona», ki ji jo uspelo prodreti fronto in savzeti nekaj strelskih jarkov, medtem ko brigada »Piacenza*, ki je napadala proti vrhu Sv. Mihaela, ni imela uspeha. Pri Sv. Martinu je trmasto napadala brigada »Alessandria*. ki je osvojila nekaj obrambnih jarkov. Kakor na južnem delu, so tudi tu boji prešli v srdite oblike in se bliskovito nagibali sem ali tja, tako da je bilo zelo težko spremljati in razlikovati napadalce od branilcev. Komandant XIV. italijanskega korpusa pred Sv. Mihaelom je nameraval ta hrib obkoliti v taktične klešče, katerih vrhova naj bi se sklenila v Dolu, nekje pod vasico Cotiči. Zato naj bi brigada »Verona* od Petovelj prodirala po severnem pobočju proti vasi Gabrje, brigada »Alessandria* pa od Sv. Martina proti Devetakom. Samo tako bi se dalo zavzeti hrib Sv. Mihael. Zasedba samega vrha ne bi pomenila še osvojitve celega oporišča. To so dokazale prejšnje in tudi ta ofenziva. Od zamisli in želje po zasedbi oporišča so ostali le porušeni prednji jarki pri Petovljah in že nekajkrat zasedena in spet izgubljena postojanka pri vasi Sv. Martin. Topovi so še vedno bruhali železno smrt, toda njihova udarna moč in vztrajnost napadov pehote sta počasi ponehavali. NA GORIŠKEM MOSTIŠČU OD VASICE GLOBNO PRI PLAVEH ČEZ ZAGORO DO DOLGE NJIVE »Gorica mora pasti*! je zahteval italijanski parlament. Za uresničenje te zahteve je VI. italijanski korpus zbral od Sabotina do Soče pri Ločniltu nepregledno število vojakov (okrog 65 bataljonov, oz. 5-« divizij), ki se jim je postavilo po robu 24 avstrijskih bataljonov. Približno tako razmerje je bilo tudi v topovih. Italijani so* poleg tega povečali svojo artilerijo z daljinskimi topovi kalibra 149 in 105 mm, v katere so polagali velike upe. Po štiridnevni topovski pripravi se je začel splošni napad. Najprej so hoteli napadalci zavzeti Sabotin, ki je v dneh od 23. do 29. oktobra doživel kar trinajst napadov. Enajstkrat so branilči 30. poljskega polka in 37., dalmatinskega lovskega bataljona odbili napade. Le dvakrat je napadalec vdrl v prve jarke (23. in 29. oktobra) toda Dalmatinci so ga s protinapadom razbili in uničili. Tudi na Oslavju in Kalvariji, v .Podgori in pri Loč-niku so šle italijanske divizije v zaščiti svoje artilerije SOBOTA, 11. JUNIJA 1S77 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti: Prigode z Jule-som Vernom 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 18.15 Pustolovščine Penelepe Pit stop 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 1$ .20 Prigode Rin Tin Tina —- TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 II guazzabuglio — drugo nadaljevanje 21.50 Posebna oddaja Dnevnika 1 Filmske premiere Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele 14.00 Evropski dnevi 15.00 V evroviziji: Giro d’Ilalia in plavanje 18.15 Doppia coppia Glasbena prireditev, ki jo vodi Alighiero Noschcse 10.10 Izžrebanje loterije 19.15 ŠPORTNA SOBOTA - Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Preteklost ih sedanjost: ŠPANIJA PRIPOVEDUJE Politika in zgodovina današnjih dni 21.55 Sonce še vedno vzhaja — film Film je režiral Aldo Vcrga-no. Nastopajo: Vittorio Duše, , Elli Parvo, Lea Padovani. Ob zaključku DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI 9.25 Lisica bolnica 9.40 T. Egner: Razbojniki iz demomme 10.25 človek m zemlja 10.55 Montanistika 11.25 Napad na vlak 12.00 G. Prosperi: Michelangelo1 življenje 13.45 Obzornik 19.00 Kala — mladinski film 20.30 DNEVNIK 21.00 Na tuj račun — film 22.35 DNEVNIK 21.55 Pogovor z gledalci | 23.35 Jazz na ekranu: Ansam Magog Koper 20.30 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK — 21.35 Zgodbe T. Hardgja - Pr nadaljevanje 22.30 Ljubezen na koncu sveta film Zagreb 18.35 TV koledar 19.45 Zabavna glasba . 21.00 Fad l Hadžič: CENTRA’ humoristična oddaja 21.50 SPOMIN NA KOPAJJ^j HERCULES — mad*ar! fUm __ fest^ JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Golar tol 9.15 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 23.40 Akordi Kosovo ljudske glasbe Švica 11.40 V evroviziji iz Londona•' Trooping the colour u. Slavje ob 25-1 etni nja kraljice Elizabete “• 14.00 Giro d’ltalia 18.50 Pop hot 19.30 Da Sally con amore 19.55 Sedem dni 20.30 DNEVNIK 20.45 Izžrebanje loterije 21.00 Glasbeni trenutek 21.15 Scaccianensieri 21.45 DNEVNIK 22.00 Znamenje kobre — lurd TRST A 7.00, 8.(K), 10.00, 13.00, 15.30, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, B.05 Glasba in kramljanje; 0.30 Glasbeni program; 0.40 Koncert; 10.05, 11.35 Pred-poldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 Mladina v zrcalu časa; 14.15 Tekmujte s Petrom; 15.35 Poslušajmo spet; 17.03 Mi in glasba; 18.05 Recital Jožka Lukeša; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Prav- Dvanajst not; 19.20 VečerniJ1^ gram; 20.00 «La luna’ in radijska igra; 20.40 Soft 21.05 Opera: ’ »Les pecheues perles*; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 * 7.30, -8.30, 11.30, 13.30, /"j $ 17.30, 10.30 Poročila; 6.00. —..........- ------------ ~;aSbs: Drugi dan; 8.45 Sobotna S‘8ju*j 9.32 Posebna izdaja; 10.12 ,^a; besed; 11.32 Glej, kdo se <&*. j 12.45 Radiotrionfo; 15.00 vsega sveta; 15.45 Glasba v lu; 16.37 Operete; 17.55 On8.^ uči; 19.50 Za smeh; 21.00 ** koncert; 23.15 Night. ne r-» T..: • 1) 11."30 Ppje Ivica Šefevzi; 12.30 Glasba’., m. željah; 14.00 Najlepše popevke, 14.3;, LP plošča; 15.15 Poje Esther Phillips;' 15.45 Casa-riei; 16.00 Discorama; 16.45 rlhe Brecker Brothers; 17.10 Poslušajmo skupaj; 17.45 Primorski kulturni ustvarjalci; 18.00 Glasba po željah: 18.30 Primorski dnevnik, 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Vročih 100 kW; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Glasbeni \veek-end; 23.00, 23.45 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00, 7.30 Jutranja glasba in pogovori; 7.20 Tukaj Jug; 8.50 Peščena ura; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Komentar; 12.05 Drugi zvok; 13.30 Show down; 14.30 Vam ugaja jazz; 15.05 Bela stran; 16,15 Za konec tedna; 16.05 Protagonisti; Mina; 18.30 SLOVENIJA jfc „ 6.0CU 7,.00, 8.00, 9.00, ,11.«!, 12.00, 13.00, 15.00, J*'a. 1!).00, 20.00 Poročila; 7.20 Rf'jt; cija; 7.05 Dobro jutro, ,ptr^gnl 8.20 Beseda na današnji^ ~q\j- 8.30 Iz naših sporedov; sbena matineja; 10.05 Pl0nji,1® tednik; 10.35 Mladina poje; jegi a potki; 12.03 ®yrjt' j; 13.10 Godala v (j! Turistični na dni na radiu; ~— ve„, mu; 13.30 Kmetijski n.?L ,4.3® 13.40 Veseli domači napevi; ^ Priporočajo vam...; 15.05 I2 ,-jS Glasbene mladine Sloveni)®! s\r S pesmijo in besedo po JjjfLjo; vi ji; 16.0 Glasbeni interni«* 16.45 S knjižnega trga; ill0; «Vrtiljak*; 19.05 Gremo v 19.45 Ansambel Mlade z ansamblom Slavko Lahko noč, otroci!; 20.45 21.00 Sobotna glasbena v ma; 00.05 S pesmijo in Ple._ pH . 1 (K C r*nomiio l*1 r novi teden; 1.05 S pesmijo som v novi teden. \l I cafeferia / Drevored Čampi Elisi vogal Ul. 9'A1 TRST SELF-SERVICE |7| velik brezplačen Ul parkirni prostor SOLATA FANTAZIJA Tj HAMBURGER -KROMPIR - SLADOLED "j PIVO - KRUH ALI GRIS'1'" L. 2250 v napad. Borba je bila srdita, na življenje in smrt, za zmago ali poraz. Italijanski vojaki so uporabili ,novost. To so bili jekleni ščiti, ki so jih postavljali predse, da bi se tako zavarovali pred avstrijskimi kroglami. Vendar ni dosti pomagalo, ker za avstrijske granate, šrapnele in bombe ni nič pomenila ta starodavna «novotarija». Od Oslavja čez Podgoro in Ločnik do Soče je bilo v teh dneh sproženih okrog 40 posameznih naskokov. Branilci so doživljali nekaj prav Kritičnih trenutkov, ko je že kazalo, da bo tu ali tam avstrijska črta prebita in vhod proti Soči in Gorici odprt. Vendar so bili vsi naskoki italijanske pehote krvavo odbiti. Le enkrat so papadalci prodrli na vrh hriba Podgore, a samo za kratek čas. Pre-vgnali so jih Dalmatinci, ki so jim vsilili borbo «na nož*. Napad so 28. oktobra prenehali. Tt&U) j prosto pot po dolini Soče. 18 oktobra zvečer so 1 začeli pohod proti Dolgi njivi, kamor so, čeravno rani, prišli šele 19. oktobra ponoči (razdalja znaša ^ kakih 5 km). Ves naslednji dan so tu obstali, se pjav' rejali, obotavljali in čakali na končno povelje Avstrijski major, komandant sektorja, ki je bil_ ^ obveščen, je telefonsko poklical svoj bataljon 22. iz zaledja Sv. Gore, kjer je bil v rezervi, in še enote, ki so se zadrževale v zaledju Vodic na 0 Poklicane enote so se zelo hitro zbrale na k. Vodicami. Tu so vojaki prejeli dopolnilno streli^0 ^0jj!' v borbenem razporedu spustili po pobočju proti ^j)l Soče. Ves ta čas so se Italijani neaktivno in Pe"^oa zadrževali pri Dolgi njivi in nad njo. Ko so ko*1 iUUU,OVOU LSKJlgl IJjlVl lil 110,11 liju. 1111 .g » svojo predhodnico prilezli pod vasico Zagomil°> cirja in. 5 italijanskih vojakov pobila skupinica ^ (jfl Tu so se ponavljale slike kraškega bojišč® in gori-škega mostišča: dolgotrajno artilerijsko obstreljevanje, množični napadi pehote, krvave borbe iz bližine in osvajanje nekaterih prednjih, že prej razbitih obrambnih jarkov, protinapad branilcev in zavračanje na začetne položaje. Vse je potekalo kakor po vnaprej napisanem pravilu. Le na sektorju vasice Zagora pri Plaveh je prišlo do začasne spremembe. Tu je namreč ojačeni italijanski bataljon krenil v napad po levem bregu Soče navzdol. O tem nam pripoveduje udeleženec dogodkov, tedanji rezervni oficir dr. Golias: »Avstrijski četovodja (podoficir) je pred 15. oktobrom prešel pri* Zagori na italijansko stran. Tam je izdal podrobne podatke o razporedu in vrsti avstrijskih stražarskih postojank in o moči njihovih posadk, posebno tistih od Zagore do Dolge njive v dolini Soče. Poleg tega se je obvezal, da bo s svojimi ljudmi odprl Italijanom skih pionirjev. Po tem dogodku so se Italijani, s<$ v premoči, začeli umjkati v dolino in nazaj proti P1 Pobegli avstrijski podoficir je pri tej akciji ^ Teoretično domnevanje, da bi se napadalci s P°v potencialom in drznostjo mogli prebiti proti verjetno praksa ovrgla. Akcija pri Dolgi njivi la samo neuspešen poskus. Tudi Prižnica, zlog1*1 f0K' - - xf * 0' 383, Kuk, Vodice in Sabotin so ostali še vedno ^ ^ -branilcev. Med 1. in 4. novembrom so se od Plavi ponavljali posamezni napadi in protinapad1 pšn ega leta na poletje pri hncinjega leta se je pomakni, udi rok za daljnovod 2i "i—2irovski vrh, kar nikakoi ni nepomembno, sai oo mo goče bistveno pospešiti razi skovalna in odpiralna dela pn rudniku šele potem, ko bo zagotovljena dodatna etek irična energija. Skratka, dokler ne bo od ločitve delegatov ISE o inve sttetji doklier ne bodo žago tovljena vsa potrebna linanč-na sredstva, tako dolgo bo do dela očitno -potekala v zmanjšanem obsegu. Za zda: se zamude izražajo le v mesecih . . . MARKO JAK-ŠE Za večje bogastvo jezika Pojem bosanskohercegovskega standardnega jezikovnega izraza je še dokaj mlad — O kolektivni in individualni rabi so govorili tudi na posvetu v Vručici OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA V Bosni in Hercegovini se že deset let pospešeno ukvarjajo s politiko svojega knjižnega jezika. Prvo listino o tem so sprejeli marca 1967, najnovejši pa so sklepi z nedavnega posveta v zdravilišču Vručici, kjer so se pogovarjali o uporabi načela politike knjižnega jezika. Ta posvet Je organiziral bosan-skohercegovski inštitut za jezik v sodelovanju z novinarskim združenjem in ustreznimi organi republiške zveze komunistov in socialistične zveze. Seveda je zbudil veliko zanimanje v javnosti, saj je pojem bosanskohercegovskega standardnega jezikovnega izraza še precej mlad in ga je treba stalno utrjevati. Po leg tega še ni znanstveno podrobno opisan in pojasnjen, s čimer pa ni rečeno, da ga ni. Prav zaradi te znanstvene nedorečenosti prihaja v javni oziroma kolektivni rabi še vedno do nesporazumov. Temeljni problem v tem, kje je meja med kolektivno in individualno rabo jezikovnega izraza. V šolah. Javnih občilih in administraciji je obvezna ijekavščina, pisana v obeh pisavah: latinici in cirilici. To je koliktlvni izraz, obve. zen za vse. Toda avtorska besedila v javni rabi, na primer pesem, novela, pismo bralcev, podpisani članki priložnostnih sodelavcev javnih občil in podobno, so lahko v katerikoli Jezikovni različici in pisavi. Temu rečejo individualna raba. V obeh rabah lahko bogatijo jezik z besediščem tako vzhodne kot zahodne Jezikovne variante. Srbohrvatskj oziroma hrvat-skosrbski jezik sta enakovredna izraza za en jezik štirih narodov. O vsem tem smo v »Delu« podrobneje že pisali Jani, zato smo tokrat le povzeli bistvo bošanskohercegovskega standardnega Jezikovnega izraza. Ob posvetovanju v Vručici želimo slovensko javnost še seznaniti z nekaterimi dosedanjimi Jezikovnimi stiskami, v katerih se nemalokrat v tej rubriki znajdejo ob uveljavljanju načel svojega standardnega knjižnojezikovnega izraza in z razvojnimi težnjami v sedanjem trenutku. Naziv srbohrvatski oztro. ma hrvatski Je v BiH'v minulih letih že povsem izgubil svoj nacionalni pomen. Ta jezik v različnih inačicah s svojimi posebnostmi govore štirje narodi: Srbi, Hrvati, 'Muslimani in Črnogorci. Pr. votni predlog je bil v BiH, haj bi se jezik imenoval zaradi narodne enakopravnosti »srbohrvatskomuslimanskočr. nogorski« z vsemi možnimi Izpeljankami iz tega, kdo bi bil v tem izrazu na prvem, drugem itd. mestu. To bi bilo za vsakdanjo rabo seveda močno pretirano in nerodno, pa je ta poskus propadel. Prav tako ni prodrl poskus, da bi rekli preprosto srbski oziroma hrvatski Jezik. Otroci v prvih razredih osnovnih šol v BiH so bolj ob. remenjeni kot njihovi vrstniki v drugih republikah. Takoj jih namreč učijo obeh pi. sav. Nato izmenoma pišejo, na primer, en teden vse v cirilici, drug teden vse v latinici. Sele v srednji šoli smejo pisati v pisavi, ki jim bolj ustreza. V javnosti sicer pre. vladuje raba latinice. Dnevni tisk je v latinici, medtem ko je del tedenskega tiska in glasil družbenopolitičnih organizacij prešel na obe pisavi. Pripravljajo se pa na to, da bodo tudi dnevniki uveljavili enakopravnost pisav, tako da bodo pisali nekaj član. kov v eni, nekaj v drugi pisavi. Toda v obeh primerih v ijekavščini, razen kadar bo šlo za zgoraj omenjene Izjeme. kdaj se sme v javnih občilih uporabljati individualni jezikovni Izraz. Tudi učenci, na primer, dobijo spričevalo na obrazcu v pisavi, ki jo želijo in Izpolnjena v pisavi, ki ustreza obrazcu. Besedišče povzroča včasih težave v učbenikih. Nekateri avtorji, na primer, v fiziki jemljejo pritisk enkrat kot tlak, drugič kot silo. Takšne stvari seveda močno zapletajo pouk in zahtevajo enotnost. Drugod se spet šolniki nočejo držati načel enakopravnosti vzhodne in zahodne variante, pa šilijo učence, da se odločalo samo za eno varianto, na primeT, ne smejo reči ne sajdžija, ne časovničar, temveč le urar. Proti temu se v BiH odločno borijo. Ekavšči-no in izraze samo ene variante sicer lahko vsakdo upo- rablja, če želi, a le individualno, se pravi v pogovoru, avtorskem pisanju, Javnem nastopu, ne pa v šolskem pouku kot šolnik, v neavtorizi. ranih besedilih, javni administraciji in podobnem. Prav tu je bilo največ sporov, ker so nekateri lektorji vneto vse popravljali na svojo varianto. Ena od težav, na katero so še posebej opozorili na po. svetovanju v Vručici, je ta, da njihovega standardnega jezikovnega izraza še ne priznavajo dovolj v zveznih organih in njihovih glasilih, pač pa ga prilagajajo vzhodni ali zahodni varianti. Iz BiH so na to federacijo že večkrat opozorili, češ da jim tako od zunaj vsiljujejo umetno op. redeljevanje za variante in s tem stopnjujejo nacionalne razlike med' Srbi, Hrvati in Muslimani v BiH. To ni v skladu z načeli bosanskoher-cegovske politike knjižnega Jezika, s katero želijo doseči, da bi se njihove posebnos. ti v okviru hrvatskosrbsega oziroma srbohrvatskega jezika upoštevale enakopravno z jezikj drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. »Komunist« in agencija »Tanjug« posebnost bosanskohercegovskega jezikovnega izraza na primer že upoštevata in tudi nekateri drugi na, zvezni ravni že spoštujejo Jezikovni izraz avtorja in njegovega okolja. Toda v BiH menijo, da je prava pot le ena: da se vsa besedila v zveznih glasilih objavljajo, brez »prevajanja« ali »prirejanja« v jezikovne variante, se pravi v izvirni inačici, ne glede na to, odkod so. Eden od najbistvenejših sklepov s posvetovanja v Vručici o jezikovni rabi pa Je, da je treba standardni izraz književnega jezika v Bosni in Hercegovini znanstveno podrobneje raziskati in utemeljiti njegove teoretične temelje ter na njih nato še bolj izpopolniti načela bosan-skohercegovske politike knjižnega jezika. BOGDAN NOVAK Francoski doktorat znanosti iz našega samoupravljanja PARIZ, 9. junija (Tanjug) - Francija je dobila doktorja znanosti na področju jugoslovanskega samoupravljanja. To je dr. Jacques Filleuz, naslov pa mu. je podelila sorbonska pravna fakulteta. Komisija, pred ka tero je branil svojo doktorsko disertacijo, je izrekla doktorju Filleuxu priznanje za obsežno delo pri zbiranju gradiva in znanstvenem prikazu jugoslovanskega samoupravnega sistema. Francoski doktor jugoslovanskega samoupravljanja se je v svoji obsežni disertaciji, ki bo kmalu tudi natisnjena, osredotočil predvsem nr. neposredno informiranje znotraj delovnih kolektivov, hkrati pa je prikazal cel sistem samoupravnih odnosov v Jugoslaviji in njeno ustavno ureditev. mm Mozirje bo še bolj cvetelo Dolgoročne priprave na Hortikulturo 78 — Mikavnost naravnih lepot MOZIRJE, 9. junija — Čeprav je do razstave rezanega cvetja »Hortikultura 1978« še slabo leto, se na dogodek v mozirski občini že pripravljajo. Po vzoru lanske »Brežiške pomladi«, ki jo'je organizirala Hortikulturna zveza Slovenije, bodo prihodnje leto cveteli Mozirje pa tudi drugi kraji, vključeni v akcijo. Slovenski vrtnarji so že lani sklenili, da bodo takšne akcije pripravljali vsako leto, le da bodo letos posvetili moči in sredstva obnovi rastlinja na potresnem območju. Dijaki slovenske gimnazije iz Celovca pri nas LJUBLJANA, 9. junija — Na enodnevni obisk v Slovenijo je prišlo 30 dijakov slovenske gimnazije iz Celovca. Gostitelj, trgovsko podjetje Lesnina, jim je pripravil topel sprejem. Ogledali so si salon pohištva na Gospodarskem razstavišču In obiskali Prešernovo rojstno hišo v Vrhi. »Lesnina« finančno podpira šolanje slovenskih dijakov v Celčvcu, v načrtu ima tudi gospodarsko sodelovanje s .slovenskimi podjetnik) na Koroškem — skupaj z njimi bo gradila prodajalne pohištva. »Lesnina« bo tudi štipendirata kasnejši študij nekate rih dijakov. B. G., foto: Sveto Buslč Prodorni „Energoinvest“ Tudi najboljše zahodne tvrdke marsikje niso kos temu našemu podjetju — Največ dela v državah v razvoju — Pogrešajo domača bančna predstavništva OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA . DOPISNIKA SARAJEVO, 9. junija — Za »Energoinvest« je bilp lansko leto dobro, čeprav je bilo jugoslovansko gospodarstvo na splošno v škripcih in se ni ravno moglo pohvaliti z višjo industrijsko proizvodnjo. V »Energoinvestu« zato upajo, da jim bo šlo dobro tudi letos, še posebej zato, ker imajo veliko dela ne le doma, temveč tudi v tujini. Izvoz postaja vse bolj pomemben del »Energoinvestovega« razvoja. Za letos predvidevajo za 4« odstotkov večji izvoz kot lani, kar znese 3,4 milijarde din ali v grobem okoli 200 milijonov dolarjev. • V svetu je »Energo-hivest« že tine, ki se lab ko primerja z najbolj znanimi imeni, kot so lie nimo| Siemens. Braun in drugi V traku so ou pri nirr dobili posel za devet milijonov dolarjev, ker so bili za 50 milijonov dolarjev cenejši od velike francoske firme, ki je hotela teh petdeset milijonov spraviti v žep sa mo na račun svojega imena. To še posebej velja za nekatere veje, v katerih je »Energoinvest« se gel prav v svetovni vrh po kakovosti. Kar se' ti če armatur, je eden ort največjih svetovnih pro izvajalcev. V proizvodnji daljnovodov ga zdaj presegajo samo Italijani in indijska firma, ki ima posebne državne olajšave Tudi v avtomatiki so s svojim znanjem tla zavid ni ravni in ni naključje da se j« termoelektrarna »Kakanj IV.« odločila prav- za .»Eurrgiiinvcsluv« sistem avtomatike. - ■ «i m Kakor kaže poteka izvoz povsem po načrtih. Tu so milijoni-dolarjev za sklenjene kupčije z Egiptom, Libijo. Irakom, Indonezijo in ne; katerimi drugimi državami v razvoju. Samo v Iraku so sklenjene pogodbe za čez sto milijqnov dolarjev. V »Energoinvestu« poudarjajo da se morajo za te velike posle zahvaliti vztrajanju na tržiščih razvijajočih se držav in nemajhnim vlaganjem v minulih letih, ko so razvijali svojo poslovno mrežo v tujini. Ta šola jih je drago stala, a se zdaj obrestuje, če sodimo po denarju, ki je za čel pritekati in bo povrnil vse stroške večkratno- Verjetno se nihče iz te gospodarske veje pri nas ne more pohvaliti, da ima to!i ko dela v tujini. Kupčije se sklepajo ne samo na veliko, temveč tudi kapljajo po mi ujon, dva ali pet milijonov dolarjev, zdaj ip kar same od sebe in z malo truda Za »majhne« kupčije po par milijonov dolarjev pa se ha primer drugi kolektivi med seboj temeljito spopadajo, čeprav dela in kot kaže tudi zaslužka, ne manjka. S tem v »Energoinvestu« še niso zadovoljni, zato se želijo v svetu še * bolj razširiti. Trenutno imajo okoli 25 predstavništev na tujem Konec lanskega leta so odprli predstavništvo v Alžiri- —ri-------rjf W s '-d* a--------— Ji, letos v Zairu, odločili so se še za Malezijo, kmalu ga bodo imeli v Angoli, pred očmi imajo še tudi Mozambik in Nigerijo. Jugoslovanske organizacije združenega dela imajo večinoma svoja predstavništva na zahodu, razen nekaj izjem. »Energoinvest« pa ne Ima Je po enega moža v ZRN m ZDA. Zdaj pa mora odpreti predstavništvo v Angbjl in kmalu še v Franciji. Sjeveda ne za trgovanje z zahodom razen v Franciji, kjer imajo veliko naročil, poč pa zaradi dediščine minulih časov največ konsultantskih firm je v Londonu in Parizu. Seveda predstavništva v tujim štaHejo* Nigerijsko, ki ga bodo odpr# vsak čas, sta ne na primer že prvo leto četrt milijona dolarjev, ker . je treba na primer skladno J s tamkajšnjimi predpisi najeti poslovne prostore za tri leta vnaprej in takoj plačati. i Kot- kažejo izkušnje, se vse to pozneje povrne. Na Kitajskem na primer že osem let čakajo na prvo kupčijo. Za zdaj še zaman. Včasih jim kupčijo pokva ri kriza v državah, kjer delajo. Tako je bilo ob naftni krizi, štrene, jim je zmešala tudi vojna na Bližnjem vzhodu, kjer še zdaj ne, vedo kaj je z njihovo opremo: ali se valja po bejrutskih skla diščib ali je bila uničena med vojno. »Energoinvest« občuti v državah v razvoju tudi pomanjkanje naših bančnih predstavništev. Radi bi, da ni naše banke tudi na tujem obračale njegov denar. Samo v talen gre -prek jijt govih računov na milijone dolarjev ki bi s svojim poslovanjem lahko sledila »Energoinvestu-vini« poslom v bančnem poslovanju. BOGDAN NOVAK V Mozirju bodo v okviru »Hortikulture« uredili okoli pet hektarov Mozirske gmajne, ki bo tako postala trajen kulturni m turistično rekreacijska objekt. Več kot petdeset članov združenja slovenskih vrtnarjev ter nekatere vrtnarske organizacije iz Slovenije in drugih republik so zagotovili svojo pomoč, ki bo vredna okoli tri milijone dinarjev. Mozir-čani so doslej za ureditev zemljišča ob Savinji opravili že 2200 prostovoljnih ur, navozili so 3500 kubikov zemlje in 500 kubikov gramoza. Na Mozirski gmajni bodo postavili tudi kmečko kaščo, mlin, čebeljnjak in še nekatere druge, etnografsko zanimive objekte, ki bodo ponazorili preteklo pa tudi sedanje življenje ljudi v Gor-njesavinjski dolini. Računajo, da bo otvoritev »Hortikulture« ob prihodnjem praznovanju ustanovitve OF, večje prireditve pa bodo še cvetlična parada v Mozirju, čebelarska razstava v Gornjem gradu, flosarska na Ljubnem in ovčarska razstava v Lučah. Mozirčani pravijo, da je njihova dolina lepa že sama po sebi, če pa ji vrnejo tisto, kar so ji vzeli naravnega, potem mora postati mikavna za vsakogar, ki ga bo pot' -prinesla mimo. Zavoljo tega se bodo vsi lotili dela in skrijeli; da akcija ne bo muha enodnevnica, temveč stalnica. DANILO UTENKAR Zaslužki Japoncev Tujce nenehno zanima, koli( i BERITE i REVIJO DAN VWVWWWWWWWWV\r merjavah pa tiče notranji problemi japonske družbe, ki izvirajo iz tega, kje in kako kdo zasluži. V tem pogledu ima Japonska svoje značilnosti. Pri zaslužkih predvsem velja razlikovati med tistim, kar Japonec prejme kot plačo, in drugimi beneficijami. V letu 1975 so se v japonski industriji povprečne plače sukale okoli 198.000 jenov. Od tega so 170.000 Jenov (približno 86 odstotkčv) prejeli v gotovini, druga pa v benefici-jah Tudi tisto, kar delavci dobe v gotovini, se še deli na redni mesečni dohodek 117.000 jenov, drugo pa so dve nagradi na leto, premije in nadurno delo. Posebnost japonskega sistema plač so še razlike med velikim businessom in drobnimi podjetji. V velikih družbah delavci ne dobivajo kaj prida večjih plač. Po podatkih za leto 1975 so v družbah, ki imajo več kot 5000 zaposlenih, povprečne plače znašale 242.500 jenov, v podjetjih s 30 dp 99 ljudmi pa po 156.800 jenov na mesec. Zato je v ekonomski teoriji znano, da japonsko gospodarstvo sestoji iz dveh sektorjev, da je tako imenovane dualne narave: veliki, prosperitetni sektor in družbeno gospodarstvo, ki je izpostavljeno hudim pretresom konjunkturnih nihanj. V zadnjem času preživlja ta drobni sektor japonskega gospodarstva hudo krizo, ki se med drugim kaže tudi v rekordnem številu bankrotov. Poleg razlik v plačah je za »zahodnjake« še posebej zanimiv sistem nagrajevanja. Ta sistem ni odvisen od tega, kolikšen je učinek dela posameznika, temveč, koliko let je delavec v kakem podjetju. Sistem temelji na specifičnih japonskih tradicijah, povezanosti delodajalca in delavca; delodajalec je nekako dolžan zagotoviti delavou delo, ne sme ga odpustiti in ga mora »za zvestobo firmi« bolje nagraditi. Zato na Japonskem skoraj ne poznajo kroženja deiovne sile. Ko se zaposliš pri tej &li oni firmi, tam ostaneš vše življenje. Zamenjava službe po navadi pomeni manjši zaslužek. Po takem sistemu imajo naj višje plače tisti pri petdesetih letih; zaslužijo štirikrat do petkrat več kot novinci Na novo zaposleni naglo napredujejo od 30. do 35. leta, ko se jim plača poveča za dvakrat, potlej pa zamrzne do poznih let. Tak sistem plačevanja ne ustreza le nekaterim japonskim sociološkim tradicijam, temveč hkrati jamči zaposlitev. (Japonska je dežela z dokaj majhnim odstotkom brezposelnih.) Po drugi strani je to tudi svojevrsten sistem izkoriščanja delovne sile. Na račun mlajših, sposobnih ljudi z nižjimi plačami so se japonske družbe lahko odločile za ekspanzijo ob dokaj nizkih delovnih stroških. Delodajalci dajejo privilegij starejšim delavcem in na temelju tega sistema in tradicij izkoriščajo delovno silo. Zelo značilni so podatki, da kljub zviševanju plač ostajajo delovni stroški za delodajalce dokaj stabilni. V japonski družbi pa že prihaja do demografskih in socioloških sprememb. »Piramida prebivalstva« se spreminja: zaradi daljše življenjske dobe je vedno več starejših delavcev. Po veljavnem sistemu plačevanja pa to vse bolj obremenjuje plačilni sklad velikega businessa. Po drugi strani pa Je zaradi ekspanzije izobraževanja tudi vedno več visoko izobraženih kadrov v gospodarstvu, ki se nočejo sprijazniti z veljavnim sistemom, temveč terjajo »plačilo za svoje delo«. Zato je stari sistem plačevanja, ki je imel pomembno vlogo v japonskem »gospodarskem čudežu« kot svojevrsten sistem izkoriščanja delavca, jel razpadati. Razlike pri plačah med ljudmi, starimi od 30 do 39 let, ln onimi med 50. in 59. letom s« zmanjšujejo. Japonski futu-rologi napovedujejo, da bo »seniority system« plač do leta ?000 povsem razpadel — zamenjal naj bi ga sistem nagrajevanja po delu, sposobnostih in delovnih uspehih. DRAGO BUVAČ Ž*PPI * s ?* - Si**«''«*- ,»; ■S?**! ' SmwK?3 ^imorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. |unl|o 1977 DANES NA STADIONU «P. GREZAR* ARESE, 10. — V dokaj nezani-^ in dolgočasni 20. etapi «Gira» j danes osvojil zmago Francioni, ,Se je sam predstavil na cilju v Joseju s štirimi sekundami pred-sti pred' Parsanijem. ..^Igijec Pollentier je v tej ravnin- >ti et posredne nasprotnike za roza ma- «o V dvajseti etapi slavje Francioni j a Belgijec Pollentier je ohranil roza majico etapi brez težav nadzoroval vse srt in je seveda ohranil prvo mena skupni lestvici, kaže torej, da se je letošnji ulr°» zaključil (razen seveda velijo Presenečenj) z zmagoslavjem J* belgijskega kolesarja, ki pred .“dorn ni sodil niti v dvajseterico Joritov. Pollentier je letos dirkal ^nienom, da pomaga svojemu ka-pnu Maertensu za veliki podvig; J^aj nepričakovano pa se je pre-vse do prvega mesta na skup-H ,*6stvici in je to mesto tudi do-1 zanesljivo obdržal. c'ti v jutrišnji etapi na kronome-jPe bi ga smel nihče presenetiti, fftatier je namreč dokaj dober ^ v takih etapah, i prstni red 20. etape: ' francioni, ki je prevozil 138 km (San Pellegrino — Varese), v 3.18’34”, s poprečno hitrostjo « Ji,689 km na uro , farsam po 4” ■ Lualdi 12” j De Geets (Bel.) I Antoni ni Dhinetti Sledi glavnina z zaostankom 42” i ^upna lestvica: j follentier (Bel.) . Moser Saronchelli fanizza Vandi De Witte (Bel.) niccomi Beccia Dortolotto Francioni Fasa (Šp.) r raccaro Bellini „ Algeri { ^ei° (§P.) ' Dirriondi 104.16'20” po 2 02” 225” 5’23” 5’33” 7’03” 8'27” 9’58” 10' 18" 14 08” 30’34" sno” 32’49” 34’26” 34’27” 3615” Nogometaša Avellina žrtvi prometne nesreče ^KAPELJ, 10. — Nogometaša A-k ri>a, Claudio Cavalieri (23 let) ■nassimo Nobile (21 let), sta bila j es žrtvi hude prometne nesre-jd se je pripetila na avtocesti ! Oaserti. ■■ ,A»že, da je Cavalieri, ki je''bil planom svojega avtomobila, ne-^°hia izgubil nadzorstvo nad vo-ki je zavozilo s ceste in tre- , artizan zmaga! V' O k »• kolu jugoslovanskega prven-jjj v vaterpolu je včeraj v der-\ kola beograjski Partizan pre-zagrebško Mladost z 10:8. ''•ha izgubil nadzorstvo nad vo-je zavozilo s ceste in drog. Oba nogometaša sta P~i priči mrtva. I^terpolo Na skupini lestvici vodi Par««, n, ki je v treh tekmah osvojil tri zmage. «Azzurri» prvi CHIAVARI, 10. — V zadnjem dnevu mednarodnega turnirja v vaterpolu so dosegLi naslednja izida: Španija - Grčija 4:0 in Italija - Bolgarija 7:5. Končno zmago je osvojila reprezentanca Italije, pred Španijo, Bol garijo in Grčijo. Na Boro vem mednarodnem mitingu tudi Jugoslovan Milovan Savič Kakovostna reprezentanca iz Slovenije - Začetek tekmovanja ob 17.00 CAGLIARI, 10. - V sredo, 15. t.m., bo v S. Margheriti di Pula boksarski dvoboj petelinje k a te gori je za evropski naslov. Spoprijela se bosta prvak Franco Zurlo in francoski izzivalec Jacky Bihin. V organizaciji ŠZ Bor bo danes popoldne na občinskem stadionu «P. Grezar* mednarodni atletski miting. Atleti in atletinje se bodo pomerili v sedmih moških in petih ženskih disciplinah. Zaenkrat je težko napovedati, kakšna bo to pot mednarodna udeležba. Vsekakor pa je pričakovati dokaj dobro mednarodno u-deležbo in to predvsem iz Slovenije in Hrvaške. To pa kljub temu, da bodo danes tekmovale v Jugoslaviji mladinske kategorije in jutri bo v Beogradu že 6. in obenem tradicionalni mestni troboj med Beogradom, Zagrebom in Sarajevom. Osrednja osebnost tega mitinga bo nedvomno odlični puljski srednjepro-gaš Milovan Savič, ki ima osebni rekord 1’45”7, potem Mariborčan Kotnik, ki sicer brani barve ljub- ljanske Olimpije, Sagadin, Žužek, Štimec, Šimunič in dhugi. Močno in kakovostno bo tudi zastopstvo iz Avstrije in to predvsem iz Celovca ter Gradca. Želja organizatorja, da bi videli na startu italijanskega rekorderja Franca Favo, pa se, žal, ne bo izpolnila. Zgoraj navedenim imenom se bo slej ko prej še kdo pridružil in s tem bo tudi letošnji atletski miting Bora na dostojni mednarodni ravni. Spored tekmovanja 17.00 — 110 ovire krogla (ž) troskok 17.10 - 200 m (ž) 17.40 — 800 m (m) 18.10 — 100 m (m) krogla (m) 18.20 — daljina (ž) 18.40 - 800 m (ž) 19.10 — 5000 m 19.40 — 4x100 m (ž) 19.50 — 4x100 m (m) Gaja bo v zadnjem kolu 3. AL pred dokaj težko nalogo. Na zgornji sliki: gajevci med tekmo z Esperio Pio XII PRVENSTVO ZDA Neppelova 33’15”1 LOS ANGELES, 10. - Na atletskem prvenstvu ZDA je Peg Neppel dosegla najboljšo znamko vseh časov v teku na 10.000 m (33T5"1). Prejšnji rekord je postavila Danka Olofs-son marca letos, s časom 33’43”2. Ostalih vidnejših izidov na tem prvem dnevu prvenstva ni bilo. Preseneča le izločitev Williamsa v teku na 200 m. Dosegel je namreč skromen čas 21”11. MOSKVA, 10. - Nad 550 atletov iz 15 držav bo nastopilo jutri in v nedeljo na atletskem tekmovanju »Zramenski memorial*. MINIBASKET »iivUKEJA GODINA* igrali poslednjo tekmo z Libertasom. Srečanje bo v telovadnici, pri Sv. Sergiju. Doslej so Bregovi najmlajši košarkarji osvojili le’ eno zmago. V predzadnjem kolu so namreč nerodno izgubili z drugo ekipo Višin-tinija. Ta tekma se je namreč zaključila s 25.22 za Visintini B in tako so naši košarkarji verjetno zapravili dobro končno četrto mesto na lestvici. Danes ob 19.30 bo tudi nagrajevanje. NOGOMET FERRARA, 10. — V okviru finalnega dela italijanskega nogometnega pokala, je Bologna premagala Spal z 2:0 (0:0), Razna košarkarska prvenstva so se že končala. Čas je prijateljskih tekem. Na sliki: ekipi Poleta in teranov (in ne) ljubljanskega Bresta, ki sta igrali prijateljsko srečanje na Opčinah nogomet Trofeja < Mesta Videm» Jugoslavija - Madžarska Tekma tega mladinskega turnirja bo v Lignanu Zadnja tekma Brežanov Brežani bodo danes odigrali zadnjo tekmo na turnirju v minibaske-tu za »Trofejo Godina*. Naši košarkarji bodo namreč danes, ob 16.30, NOGOMET V TRETJI AMATERSKI LICI PRIMOREC PRED ODLOČILNO TEKMO Trebenci bi z zmago nad Interjem SS prestopili v višjo ligo Čaja se bori za osvojitev končnega drugega mesta ■ Kras igra v gosteh Jutri bodo odigrali pare zadnjega kola nogometnega prvenstva 3. amaterske lige. Za naše enajsterice, ki nastopajo v skupini N, sta najvažnejši srečanji Primorec - Inter SS in Gaja - Donatori. Primorec, ki je po dolgi krizi zopet zaigral kot zna, se je po nedeljskem kolu znova znašel na vrhu lestvice. Jutri pa ima izredno priložnost, da pospravi še nov par tačk in tako dokončno osvoji zmago v svoji skupini. Pred jutrišnjo tekmo so v Trebčah optimistično razpoloženi, zavedajo pa se tudi, da ne bodo imeli prav lahke naloge. Inter SS je trenutno na sredini lestvice, zaradi česar pa ga Trebenci ne smejo podcenjevati. Nudi se jim edinstvena priložnost, da napredujejo v 2. amatersko ligo, kar bi bil za društvo izreden uspeh. Ne smemo pozabiti da za Primorec nastopajo skoraj izključno domači igralci. Gaja bo sprejela v goste ekipo Donatori, ki spada med slabša moštva Uventus . Inter ,‘Jcoij . Taranto ri®Uino - Modena w«nia - Ternana rcetiza - Sambenedett. nCce - Palermo vjtiza - Cagliari tyvara - Spal h.Scara - Atalanta V/hini - Como l>’r«se . Brescia e8?ina - Pro Vasto Si„ DOMAČI ŠPORT DANES sobota, h. junija 1977 ATLETIKA .Mednarodni miting iv Trstu tudi Bor KOŠARKA l5nft 1. DIVIZIJA C* v Zasraiu fcado - Dom' lih POMLAD v Trstu, Istrska ulica 11 Bosco - Kootovel 15 ■ * * * L? v Gorici, telov. St. matutina "'‘a B - Dom MINIBASKET J^VENl PRAZNIK ŠD SOKOL Iv Ll\ v Nabrežini #' - Ricrratnri C. 1$, TROFEJA GODINA liC Pri Sv Sergiju er,»s - Breg ODBOJKA „ PIONIRKE l!lPRIJATELJSKA TEKMA C s(Adion «1. maj* ' Fužinar h NA MIZNI TENIS V Krajinsko prvenstvo Nežicah ‘•'Pa tudi Juventina TENIS 1 bo drevi prijateljska tekma pionirk Bor - Fužinar - Srečanje se bo pričelo ob 19.30 V okviru živahnih prijateljskih stikov, ki jih ima odbojkarska sekcija Bora z društvi iz matične domovine, bo danes in jutri gostovala v Trstu ekipa pionirk OK Fužinar z Raven na Koroškem. V športnem delu obiska se bodo gostje iz Slovenije pomerile z vrstnicami Bora. Tekma bo drevi oh 19.30 v telovadnici, na stadionu «1. maj*. V tem srečanju so prav gotovo favoritinje igralke Fužina rja, saj je znano, da so Ravne prestolnica slovenske odbojke in že po tem lahko sklepamo, da bedo mlade borovke naletele na izredno trd oreh. Po drugi strani pa so prav pionirke tržaškega društva že dale v letošnji sezoni svojemu trenerju Vitezu marsikatero zadoščenje kot tudi pokrajinski naslov. Od teh mladih odbojkaric, ki predstavljajo jamstvo za bodočnost Borove ženske odbojke, lahko drevi pričakujemo predvsem, da se bodo borile požrtvovalno, neglede na to, kakšen bo končni izid tekme. Sicer pa izid na tovrstnih srečanjih sploh ni pomemben. Važno j« dejstvo, da bosta Bor in Fužinar še poglobila plodno medsebojno sodelovanje, ki traja že nekaj let, i-gralke obeh društev pa bodo navezale prijateljske odnose. V ta namen si bodo v spremstvu svojih gostiteljic Ravenčanke jutri ogledale nekatere zanimivosti našega mesta, obiskale pa bodo tudi Rižarno in se tako poklonile spominu žrtev nacifašizma. MIG OBVESTILO ŠZ BOR obvešča, da .je edhornva seja predvidena za ponedeljek, 13. t.m., prenesena na sredo, 15. t.m., ob 20. uri. niiinimiiiiiiiMiiaiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiMiiiiiiiiiuniiiniimmtiiiimifiiiiiiiiiimiiiiiMfiimuMiiiiiiiiiiuiiiiiiifHiitituima KOŠARKA DANES IN JUTRI V RAZNIH PRVENSTVIH V Dolini slovenski derbi V prvenstvu «pomlad » bosta namreč igrala Breg in Polet • Kontovelcl juriša jo danes na drugo zmago ■ V prvi diviziji Crundi Motori * Jadran B «POMLAD» V predzadnjem kolu tega prvenstva skupine D bo jutri v ;Dolini slovenski derbi med domačim Bregom in openskim Poletom. Nesporni favoriti v tem srečanju so seveda poletovci, ki so trenutno prvi na lestvici skupno z Interjem 1904. Že v prvem srečanju so poletovci zadali Bregu visok poraz. Takrat na Opčinah pa so Brežani odpovedali na vsej črti in so poleg tega igrali še brez centra Lorisa Zpbca. Upati je, da bodo Brežani jutri 1« nudili večji odpor Opencem, tako da bomo prisostvovali boljši igri kot v prvem delu prvenstva, ko je Polet brez vsakršne težave zadeval Bregov koš od vsepovsod. Kontovelci pa bodo že drevi igrali v gosteh proti Don Boscu, s katerim so v prvem delu prvenstva izgubili, a so tedaj igrali v nepopolni postavi. S Klavdijem Starcem pa bi morali Kontovelci nuditi danes domačinom močan odpor in tudi celo ju-rišati na zmago. Bor bo v tem kolu počival. 1. DIVIZIJA V nadaljevanju tega prvenstva bo jutri druga Jadranova peterka i-grala v gosteh z ekipo Grandi Motori; Po lepi zmagi nad Scogliettom imajo naši košarkarji tudi jutri možnost, da pospravijo nov par točk, saj je ekipa Grandi Motori izvrstno startala v tem prvenstvu, na- Posnetck s prijateljske rokometne tekme v Trstu med Slovenijo in italijansko reprezentanco to pa je popustila na vsej črti. Oblakovi Varovanci bi s lahko s preudarno in odločno igro poskrbeli za novo presenečenje in bi s tem še v Večji meri popravili svoj položaj na lestvici. edko NA GORIŠKEM Domovci danes proti Sagradu 1. DIVIZIJA V predzadnjem kolu kvalifikacijskega dela prvenstva 1. moške divizije sta se v goriški skupini sre čali vodeči ekipi Doma in Mobilca-se. Tekma je bila zelo napeta in tudi razlika v koših ni bila nikoli izrazito v korist Doma. Vsi igralci so zelo »čutili* srečanje, saj je bilo dosojenih kar 56 osebnih napak in v zelo dramatičnem finišu je do-movcem uspelo obdržati mirne živce in prednost ene točke. Žal pa je treba povedati, da odziv goriških navijačev je bil zelo slab, saj je kazalo, da Dom igra v gosteh r.e pa doma. Kljub temu pa so »belo-rdeči* zmagali in so sami na vrhu lestvice ter si pridobili pravico nastopa v finalnem delu prvenstva, ki bo v Trstu, 2. in 3. julija. Drugi finalist goriške skupine je, kljub porazu Mobilcasa iz Krmina. ker je Umanita nepričakovano klonila v Beglianu. V zadnjem kolu čaka do-movce lahko gostovanje v Zagraju in tako bi morali z novim parom točk naši fantje obdržati prvo mesto. IZIDI 9. KOLA Dom - Mobilcasa 76:75, Begliano -Umanita 85:80; Staranzano - Sagra-do n.o. LESTVICA Dom 16, Mobilcasa 14, Umanita 10, Begliano 8, Staranzano 4, Sagrado 0. PRIHODNJE KOLA (11.6.) Mobilcasa - Begliano. UmanitA -Staranzano, Sagrado - Dom (v Zagraju ob 16. uri). «POMLAD» V prvenstvu »pomlad* je najmočnejša ekipa goriške B skupine Pa-gnossin B visoko premagala Dom. j Vendar v tem prvenstvu za »belo-; rdeče* ni važna končna uvrstitev, kajti ta srečanja služijo samo zato, da s; mladi domovci nabereje izkušnje za bodoča prvenstva. V predzadnjem kolu bodo Gojkovičevi varovanci igrali v gosteh proti Arditi B ŠD VESNA vabi člane in simpatizerje na REDNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 11. t.m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v prostorih Ljudskega doma v Križu. IZIDI 8. KOLA Sidertecnica A - Ardita B 138:50, Dom - Pagnossin B 71:127. Ronchi * Arte A 47 -84. LESTVICA Pagnossin B in Arte A 14, Sider-tecnica A 12, Dom 6, Ardita B 2, Ronchi 0. PRIHODNJE KOLA (11.6.) Ardita ,B - Dom (Stella mattutina, ob 15.30), Arte A - Sidertecnica A, Pagnossin A - Ronchi. • Vladimir MINIBASKET Ojačena ekipa Sokola proti Ricreatoriju Danes bo v Nabrežini kakovosten turnir minibasketa, na katerem bodo nastopile nekatere boljše tržaška ekipe ter ojačena ekipa Sokola. Izv-ter Milje in Don Bosco sta bila finalista na turnirju »Biasi*, medtem ko je Ricreatori solidna ekipa, Id predvaja hitro in agresivno igro. Sokol bo na tem turnirju nastopil ojačen z vsemi najboljšimi minikošar-karji slovenskih zamejskih društev. Sklicani so bili naslednji igralci: BOR: Bradassi, Marijan Pertot in Tavčar. BREG: Maver. KONTOVEL: Čuk, Gulič in Aleksi j Pertot. POLET: Kralj in Vidah. SOKOL: Devetak, Gruden in Ušaj. V predtekmi se bosta spoprijeli ekipi Sokola B in sovaščanov Inter-ja. Tu bodo imeli priložnost, da se izkažejo tudi tisti igralci nabrežin-skega društva, ki so v prvenstvu bolj malo igrali. Sledile bodo kvalifikacijske tekme turnirja z naslednjim sporedom: ob 17,50 Inter Milje - Don Bosco ob. 18.30 Sokol - Ricreatori Izrazitih favoritov za končno zmago ni, saj so ekipe enakovredne. Slovenska izbrana vrsta lahko upa na dobro uvrstitev, le če bodo naši košarkarji dosegli zadovoljivo uigranost. Marko NAMIZNT TENIS •DANES IN JUTRI V ST RAŽ IC AH Šlandrcšh Juventina na pokrajinskem prvenstvu Športno društvo Juventina se bo danes in jutri udeležilo 5. pokrajinskega prvenstva v namiznem tenisu, ki bo v Stražicah. Juventina bo nastopila z naslednjo postavo: Juventina A; Faganel in Mučič, Juventina B.- Turri in Marušič. KOLESARSTVO «GIRO D’ITALIA» ATLETIKA l>r«dnittvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi k fr 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ OZS . 61000 Ljubil*11'' Oglasi 43 mm) ob Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 11. junija 1977 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širine 1 stolpec, višina lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško'^ goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku e'1 upravi Iz vseh druB' pokrajin Italije pri SPI. * z da j * ZTT zveze časopisnih | Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tisku f ^Trst založnikov FiEG11 PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI RAMI NA TRGU FONTANA SID zbiral podatke o sodnikih ki so vodili preiskavo o pokolu Obveščevalna služba naj bi se zlasti zanimala za delovanje ireviškega javnega tožilca dr. Ualogcra - Nezaslišano popuščanje predsednika Frcdovim branilcem CATANZARO, 10. - Vse kaže, da je za Fredo in njegov krog Mar-eo Pozzan postal preveč zgovoren. Kako naj bi si drugače razložili dejstvo, da je imel bivši sluga danes kar 5 branilcev (enega svojega in štiri Fredove), ki so z že znano grobostjo prekinjali obravnavo in skušali tako pravilno usmerjati obtoženca. Kot običajno se je v nadutosti in razgrajaštvu izkazal Franco Alberini (vendar tudi ostali niso Vteliko zaostali za njim), ki je s stalnimi posegi potisnil kot še nikoli doslej razpravo na raven beznične-ga prerekanja. Odvetniki, ki so se z izjemo Agapita, sami imenovali za Pozzanove zagovornike, so dejansko posegli ob vsakem vprašanju, ki so ga obtožencu postavili zagovorniki anarhistov, predvsem Luca Boneschi in Guido Calvi. Izgredi so dosegli višek, ko je Alberini srdito napadel poročevalca socialističnega lista «A-vanti* Marca Sassana. Časnikarja je obtožil, da naj bi širil lažne ve sti na njegov račun, med drugim tudi, da naj bi odpotoval v Španiji in skušal stopiti v stik s Pozza-nom. Šele ob tem nezaslišanem izbruhu, je predsednik Scuteri, ki je dotlej strpno prenašal zgago, o pomnil odvetnika in mu zagrozil z izgonom iz dvorane. Poudariti gre, da je po naši o-ceni predsednik Scuteri nenavadno strpen z odvetnikom Alberini jem, medtem ko je z ostalimi odločnejši. Naj omenimo le primer iz prejšnjih dni. ko je zagrozil z izgonom odv. Azzaritiju-Bovi (le ta zastopa kot prizadeto stranko Enrica Pizzamiglia), ker je ocenil Pozzana kot provokatorja. Dejansko se gre zato vprašati, če obravnavo vodi dr. Scuteri ali pa Freda in njegovi zagovorniki, ki so očitno v catanzarski sodni dvorani bolj enaki od drugih. A preidimo k obravnavi. Kot že v primeru Guidg Giannettinija so si tudi med zasliševanjem Marca Pozzana zagovorniki anarhistov nadeli breme drugih, še predvsem javne ga tožilca in zastopnikov prizadetih strank, ki se po bojevitosti in od ločnosti niso ravno izkazali. Bone schi in Calvi sta zopet dokazala kako se z učinkovitimi in spretnimi vprašanji lahko izvleče tudi iz najbolj trdoživega obtoženca vsaj del resnice, ali se spravi v zagato in se razgalijo njegove laži. Obramba anarhistov je v tem pogledu najbolj nevarna Fredi in njegovi skupim zaradi česar jo skušajo na najraz ličnejše načine onesposobiti. Če je s tega vidika morda razumljivo ravnanje odv. Alberinija (pa čeprav obsodbe vredno), se nam zdi ne dopustno, da predsednik tega ne prepreči z vso potrebno odločnostjo. Ofenzivo je začel odv.‘ Luca Boneschi, katerega je zanimala predvsem doba, ki jo je Pozzan preživel v Španiji. Obtoženec je pojasnil, da ni bil aretiran v zvezi s fašističnimi izgredi v Madridu. Ni pa prepričljivo pojasnil, zakaj se je obrnil na odv. Louisa Peresa Rie-sca že takoj ob prihodu v Španijo in’ zakaj ga je zaprosil za pomoč, ko je sodstvo odločalo o njegovi izročitvi italijanskim oblastem. Poudariti gre, da je Riesco povezan s črno internacionalo in da je še vedno zastopnik Stefana Delle Chia-ie. Zakaj je torej izbral ravno njega, če je, kot je pojasnjeval Včeraj, prišel s »Caccolo* navzkriž? "animivo pa e bilo Poz zanovo pričevanje, ko je odgovarjal na vprašanja odv. Calvija. Valpre-dov zagovornik je začel s spomeni co, ki jo je bivši sluga poslal ca tanzarskemu preiskovalnemu sodni ku in s katero je postavil na zatožno klop gen. Malettija in stotnika La Bruno. Če naj verjamo obtožencu, je dokument napisal na izrecno g*)šnjo Giovannija Venture Dodal je tudi, da ni odgovoril na prijateljevo vprašanje, zakaj mu je SID pomagal, pa čeprav je sumil, da so hoteli na ta način koga za ščititi. V tem okviru je Pozzan tudi po jasnil, da ko so na sedežu SID v Ul Sicilia razpravljali o njegovem morebitnem begu v Španijo, se niso sploh vprašali, če bodo s tem poslabšali njegov položaj. Kako, da vsaj Pozzan, kot neposredno prizadet, ni načel tega problema? Obtoženec ni odgovoril, njegovo ravnanje pa postane logično in razumljivo v luči odgovora prejšnjega dne. da je bil tudi sam agent obveščevalne služ.be. Bivši sluga je tudi priznal, da mu je La Bruna med zasliševanjem na tajnem sedežu SID postavil več vprašanj o sodnikih, ki so vodili preiskavo o pokolu v Kmečki banki. »Prosil me je — je poudaril — na. mu povem, kako so potekala za sliševanja. da bi le izsledi) kakšno nepravilnost. Imel sem 'tis, da SID zbira gradivo in informacije o sod nikih, ki so vodili preiskavo. Št zlasti se je stotnik zanima) za tre-viškega javnega tožilca dr. Caloge ra, medtem ko me m vpraša) ničesar o ravnanju milanskih oravdnikov Fiasconara ter Alessandrinija.* Končno je na izrecno Calvijevo vprašanje bivši sluga znova potrdil, da je po besedah La Brune SID vodil svojo preiskavo o pokolu Kmečki banki, ker naj bi vse be sedičenje o »črni mreži* bil zgolj politični manever s ciljem, da zrušili tedanjo Andreottijevo sredinsko vlado. Pred koncem obravnave se je sodni zbor zbral na posvet, da'bi odločal o zahtevah odvetnikov. Sodniki so sklenili zaslišati Bettina Benedettija, fašističnega časnikarja, ki je v svojem listu «La Riscossa* priobčil intervju s Pozzanom. ko je ta bival še v Luganu (prav tako zbirališču pobegnih fašistov), ter ljudi, ki so bilj s Pozzanom na letalu, ko se je pred enim mesecem prisilno vračal v Italijo. Obenem so sodniki tudi zavrnili Calvijevo zahtevo, naj bi zaslišati italijanskega veleposlanika in vojaškega atašeja v Madridu. nMimiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiititiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiMiii Proces se nadaljuje jutri, (vt) Kubanski izseljenci grozijo z atentati NEW YORK, 10. - Grška plovna družba «Carras Cruise Lines* je ukinila štiri križarjenja od New Orleansa do Havane, ker so neznanci napovedali dinamitne atentate na njenih ladjah. Isto tako je ameriška letalska družba «Mackey Interna-tinola* ukinila program rednih poletov na Kubo. Z atentati grozijo po vsej verjetnosti kubanski izseljenci, ki jim je Castrova vlada trn v peti in ki jih seveda tudi moti Carterjevo «odprtje» nasproti, Kubi, Po dvajsetih dneh pogajanj z južnimi Molučani Vlada pripravlja napad na vlak Prevladuje mnenje, da je treba rešiti čimprej talce zaradi zdravstvenih in duševnih razlogov ASSEN, 10. — Vse kaže, da so pogajanja med južnomoluškimi teroristi in holandsko vlado obstala na mrtvi točki. Danes je prišlo do kratkega pogovora med Molučani, ki držijo v svojih rokah vlak, petimi talci in psihiatrom dr Diekiom Mulderjem, ki je v zadnjih dneh vzdrževal stike med Ugrabitelji, u grabljenei in oblastmi. Tudi vče rajšnji sestanek, ki je trajal štiri ure in na katerem so bili navzoči teroristi in dva posrednika, ni žel nobenega uspeha. Položaj na vlaku postaja vedno težji. Sedaj je minilo že 19 dni odkar južnomoluški teroristi zadržujejo večjo skupino talcev na vlaku ter še pet drugih ( v neki bližnji šoli. Holandska vlada noče popustiti, čeprav se izgovarja v glavnem na zahteve Molučanov. Ti še vedno zahtevajo, da bi jim holandska vlada preskrbela letalo s katerim bi oni sami ter moluški zaporniki zapustili Nizozemsko. V katero smer pa naj bi poletelo to letalo? Pravijo, da je do sedaj samo država Benin (nekdanji Dahomey) pripravljena sprejeti ubežnike, toda vse kaže, da prav holandske oblasti nočejo popustiti. Neki talec na vlaku ie baje sporočil z morsejevimi znaki, da talci želijo, da bi jih čimprej rešili. Neznani talec je baje sporočil zahteve talcev z majhnim ogledalom. ki ji pretorji zakonitosti ne priznavajo, povzročla med pretorji, ki so že dalj časa zasledovali nedovoljene gradnje in izdajanje gradbenih do vol jen j. Amcrikaiui za zbljžanjc s socialističnim svetom Holandske oblasti se baje že pripravljajo, da bodo rešile zadevo s silo. že vse te dni so v bližini vlaka posebne čete, ki se urijo za napad na vlak v skoraj popolnoma enakih razmerah. Vlada je še bolj odločna, da bo sprejela skrajne u-krepe, ker prevladuje mnenje, da bi se sicer zdravstveno in duševno stanje talcev utegnilo po tolikih dneh nasilnega odvzema prostosti še poslabšati. ITALIJANSKEMU ČASNIKARJU IN REŽISERJU RAI-TV Pinochet prepovedal V' reportažo «Cile danes» La Volpe in Leto sta že zapustila južnoameriško republiko Izjava predsednika P. Grassija in ravnatelja G. Glisentija NEW YORK, 10. - Iz poizvedo vanja, ki ga je izvršil specializira ni zavod «Lou s Harris*, je razvid no, da so Amerikanci danes že bolj naklonjeni socialističnim državam ter: načelno pri »branajo navezova nje diplomatskih stikov z njimi. Tako je n.pr. 64 od sto povpraša-nih podprlo zamisel o ameriški pomoči »socalističnim vladam, ki spoštujejo osnovne človekove pravice* (6 od sto več kot ob poizvedovanju iz 1. 1974); -a. od sto je izrazilo potrebo, da bi \vashingtonska vla da priznala »demokratične režime z levousmerjeno večino, ki bi pri šla na oblast v okviru splošnih vo litev*, a 62 od sto anketiranih nasprotuje podj>ori ZDA diktatorskim režimom, ki so prevzeli vajeti blasti z državnim udarom. SANTIAGO DE CHILE, 10. -Čilska vlada je odbila italijanskemu časnikarju Albertu La Volpeju ter režiserju italijanske radiotelevizije Marcu Letu izdajo poverilnice za snemanje reportaže o današnjem življenju v Čilu. Reportaža, ki sta jo La Volpe in Leto pripravljala za 2. omrežje RAI-TV, je nameravala prodreti v osrčje sistema, ki ga je ustvaril gen. Pinochet ter odkriti mehanizme, ki jih je režim ustvaril, da bi se ohranil na oblasti. Tu je treba pripomniti, da je snemanje reportaže odobril na eni od svojih zadnjih sej sam upravni svet RAI-TV. Za uresničenje zamisli se je zavzelo, čeprav zaman tudi italijansko veleposlaništvo v Čilu, za kar sta se mu La Volpe in Leto zahvalila. Časnikar in režiser RAI-TV sta že zapustila Čile. Ukrep političnih in vladnih vrhov čilske fašistične diktature je vzbudil v vodilnih krogih italijanske ra diotelevizije veliko ogorčenje. Predsednik Paolo Grassi je izjavil: »Incident, ki se je pripetil časnikarju La Volpeju in režiserju Marcu Letu, je zelo hud ter ponovno odkriva in potrjuje avtoritativni značaj čilske vlade in njeno cenzorsko politiko. RAI odločno odbija obtožbo, da posreduje Italijanom absolutno izkrivljeno sliko čilske stvarnosti’. Čilski režim je bil opisan tak, kakr šen je in ne tak kot bi se hotel prikazati. Opisovali smo ga in ga bomo še opisovali tako kot od nas zahteva naše globoko in iskreno demokratično prepričanje. Opisovali smo ga in ga bomo še opisovali tako kot to zahtevajo pravila javne službe, ki sc navdihujejo po kriterijih pluralizma in popolnosti informacije*. Generalni ravnatelj RAI Giusep pe Glisenti pa je s svoje strani izjavil, da se ne more spravljati v dvom strokovne sposobnosti in korektnosti časnikarja in režiserja RAI-TV. Glisenti je izjavil, da gre obema solidarnost ustanove. Zahvalil se je tudi italijanskim diplomatskim oblastem za vse napore, da bi La Volpe in Leto lahko opravila v Čilu svojo nalogo. La Volpe in I.eto sta prispela v Čile 30. maja. Nameravala sta po sneti reportažo «Cile danes*. Naklep se jima ni posrečil, ker čilske oblasti skušajo prikriti, kar sc v resnici dogaja v tej južnoameriški državi. Preden sta zapustila Čile sta Volpe in Leto obsodila dogodek ter izjavila, da je stališče čilske vlade nesprejemljivo s profesionalnega stališča in da nasprotuje proglasu o človekovih pravicah. La Volpe in Leto sta tudi brzojavno zahtevala posredovanje predsednika Medam^-riške časnikarske zveze, Argentinca Juana Valmaggia ter generalne konference mednarodnega inštituta za tisk, ki je v teku v Oslu. Na koncu naj še omenimo, da je ravnatelj čilske vladne informacijske 1 službe Max Reindt izjavil da sta ga La Volpe in Leto obvestila, da njuna reportaža ne bo naklonjena Čilu. Reindt , je dejal da Čilci v največji meri spoštujejo italijanske radiotelevizijske gledalce, česar pa ne dela RAI-TV. Pristavil je še, da čilska vlada ne more sprejeti ljudi, ki pri svojem vsakdanjem delu hočejo uveljavljati od krite politične naklepe. V Milanu ugrabljen Enzo Vigliani OSMIM PAZNIKOMr KI SO JIH ZADRIAU KOT TALCE, NI BILO HUDEGA Upor jetnikov v Spoletu se je zaključil brez nasilja 11 zapornikov premeščenih, med njimi tudi «rdešebrigadist» Vertimiglia - V stari utrdbi, ki lahko sprejme največ 150 kaznjencev, se je gnetlo kar 190 ljudi SPOLETO, 10. - Upor jetnikov v tukajšnji kaznilnici je k sreči trajal le kakih 15 ur ter se zaključil brez nasilja. Talci, ki so jih zaporniki zajeli med pazniki, so bili izpuščeni in jim ni bilo hudega (ako izvzamemo seveda lažji šok), a najbolj razboritj kaznjenci so bili že premeščeni v druge jetnišnice. Pripomniti velja, da protest v renesančni utrdbi, ki stoji vrh košato obrastle-ga griča, ni imel političnega, pa tudi ne lažnopolitičnega ozadja' čeprav je bil med uporniki tudi kak član prevratniških organizacij »rdečih brigadistov* (BR) in «napistov» (NAP); šlo je za preprosto (kajpak upravičeno) demonstracijo ljudi, ki bivajo v nemogočih razmerah, in to predvsem zaradi prenatrpanosti kaznilnice — v njej je trenutno prostora za 145 do največ 150, v resnici pa je bilo pred uporom po celicah vsega 190 jetnikov. Zaplamtelo je včeraj dopoldne. O-koli 30 zapornikov je uprizorilo množičen pretep in tako zvabilo paznike v past. Dvema je uspelo pobegniti, druga dva sta bila kmalu nato izpuščena, nadaljnja dva pa so uporniki izpustili nekaj pred 24. uro ter jima izročili «dokument» z zahtevami. Jetniki so pozvali pristojne oblasti, naj jih premestijo drugam, se pravi Mario Tuti zopet na zatožni klopi Rrilanskemu «vohunu» v Ugandi grozi smrt KAMPALA, 10. — Ugandski diktator Tdi Amin «Dada* je preko tukajšnje radijske postaje sporočil, da bo včeraj aretirani Britanec u-smrčen proti koncu prihodnjega tedna, če se bo na procesu izkazalo, da je res vohunil. Pripomnil je, da trupla ne bo izročil britanskim oblastem. Prizadetemu naj bi bilo ime Cul-len, toda glasnik avtomobilskega podjetja »Cooper Motors*, pri katerem je bil dotični dalj časa zaposlen, meni, da gre v resnici za Boba Scanlona, aretiranega pred dnevi in živečega v Ugandi že več let (prejel je tudi ugandsko državljanstvo). Scanlon je bil med skupino Britancev in drugih, ki so ob priliki vrhunskega sestanka Organizacije afriške enotnosti 1. 1975 v Kampali nosili Amina na razkošrih nosilih. Isti človek naj bi bil nekaj let uslužben tudi pri ugandski državni prevozni družbi. Spor med sodniki črnih gradnjah» o « PESCARA, lo. — Državne sodne oblasti so si dokaj v laseh, s čimer tudi same pripomorejo k rahljanju svojega ugleda v očeh »uporabnikov*. Zadnji bučni spor je nastal v Pescari med preturo in državnim pravdništvom. ki si lasti pristojnost nad celotnim vprašanjem »črnih gradenj*. S posebno okrožnico preturi, mestnemu županu in sodni policiji je državni pravdtvk zahteval vse dokumente, ki jih uradi že imajo ali, ki bi prišli v zvezi s tem vpra šanjem. Največ razburjenja je odločitev, Fašist Mario Tuti, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora dveh policajev 24. januarja 1975 (obiskala sta ga na domu v okviril preiskave o bombnem atentatu na potniški vlak Firence - Rim 6. januarja istega leta) se mora sedaj zagovarjati zaradi kraje revolverja. Prijavil ga je Livornčan Gnesi. Proces, ki bi se moral začeti danes, je bil odložen. Na sliki: obtoženec z branilcem. (Telefoto ANSA) v jetnišnice, ki niso prenaseljene in katerih narava naj bi ne bila tako izrazito »kazenska*. Poleg tega so hoteli tudi biti seznanjeni, v katere zapore bodo posamezniki premeščeni. Pravosodno ministrstvo je zahteve odklonilo v smislu, da morajo prizadeti najprej krotko nazaj v celice in šele nato bo proučilo vprašanje premestitev. IVied kaznjenci je završalo, eni so bili za drastično u-krepanje («Tedaj nas je bilo res strah* je dejal pozneje eden od talcev), drugi pa niso hoteli tvegati: orevladali so slednji, kar pomeni, da je prevladala zdrava pamet. Nekaj pred 2. uro danes so bili pazniki izpuščeni (Pasquale De Masi, Mario Pascucci, Domenico Fanelli, Esqui-lino Ferretti, Adolfo Bugglossi, Silvano Venturi, Maurizio Fusclli in Alberto Orsini), okoli 3.30 pa se je pričelo premeščanje najbolj vroče krvnih upornikov. V resnici je približno polovica teli ostala med akcijo «pasivna», le U jetnikov se je nadvse odločno angažiralo in te so, kot rečeno, odpeljali v druge zapore (Milan, Frosi-none, Orvieto, San Gimignano, Firence, Siena in Sulmona). Njihova imena: Nicola Ventimiglia, France-sco Caputo, Sergio Brischigiaro, Ma-riano Castellani (»er bavosetto*), Giovanni Mastroluzzi, Lucio Porreca, Vincenzo Olivieri, Matteo Greco, A-roldo Scuderi, Claudio Gatti (pripadal je zloglasni tolpi roparjev, ugrabiteljev in morilcev, ki jo je vodil Renato Vallanzasca) in Božidar Fu-ličevič (gre za Jugoslovana, ki je zahteval med uporom sestanek z veleposlanikom SFRJ v Rimu, a so mu prošnjo odbili). Najvidnejši je brez dvoma Nicola Ventimiglia, ki je pristaš tako imenovanih »rdečih brigad*. Skupno s pajdašema Massimom Maraschi jem in Giuseppom Federicijem je ob veliki noči vodil spodleteli poskus . bega iz jetnišnice v Perugii: tedaj so zaporniki (vsega jih je bilo 13) zajeli med ječarji štiri talce in jih izpustili šele 24 ur pozneje, ko so morali kloniti. Bili so sicer premeščeni in Ventimiglia je ob odhodu za grozil: «Nikar ne mislite, da je zadeva s tem končana!*. Vseh trinajst je bilo zaradi upora oz. poskusa bega prijavljenih sodni oblasti in ustrezni proces se začne v Perugii v sredo. 29. junija. Zanimivo bi bilo vedeti, če bodo tudi včerajšnji uporniki morali zaradi «podviga* na zatožno klop. Nekateri menijo da in utemeljujejo to z okoliščino, da se je glavni pravd nik na umbrijskem prizivnem sodišču dr. Vincenzo Mauceri strogo zaupno sestal z osmimi izpuščenimi pazniki ter se z njimi zadržal \ nekajurnem pogovoru: to naj bi po menilo, da so ga zanimali podrobni podatki o «akterjih» upora, da bi na njihovi osnovi lahko sprožil zadevni kazenski^ postopek. OD DANES DALJE NA SEDEŽU DEŽELNEGA SVETA TOSKANE Srečanje zgodovinarjev Italije in SFRJ FIRENCE, 10. - Srečanje italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, ki sta ga priredila italijansko društvo za mednarodno sodelovanje C«SIOI») in italijansko - jugoslovanski odbor, se vključuje v okvir takšnih meddržavnih odnosov, kakor izhajajo iz osimskih sporazumov. Tako se je v pozdravnem govoru na srečanju, ki poteka v toskanski deželni palači, izrazila predsednica deželnega sveta Loretta Montemaggi. Zgodovinarji dveh sosednjih držav bodo razpravljali o »Vzhodnem vprašanju in o italijansko - jugoslovanskih odnosih od leta 1656 do leta 1878». Čeprav obravnava ne bo zajela sedanjih razmer; je ta pobuda izrednega pomena, je v svojem posegu poudaril podpredsednik senat ne komisije za zunanje zadeve in član izvršnega sveta »SIOI* Cala-mandrei. Pomembna so zato, je nadaljeval, ker lahko privedejo do skupnega zgodovinskega proučevanja in iskanja temeljnih značilnosti obeh držav. V svesti si svoje samostojne rasti lahko države in narodi iščejo stičnih točk in gradijo temelje za nove mednarodne odnose. V imenu vlade je srečanje zgodovinarjev pozdravil podtajnik za zunanje zadeve Radi, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da se je stoletje po obravnavani - dobi iskanja mirnega sožitja le srečno izteklo. Pri podajanju znanstvenih poročil so se zgodovinarji iz dveh držav vrstili. Pričel je Milorad Ekmečič z »Dosežki jugoslovanskega zgodovinopisja o vzhodnem vprašanju*, medtem ko je zaključil današnji študijski dan tržaški prof. Pirjevec z »Južnimi Slovani v italijanski politiki od pariškega kongresa do dunajske mirovne pogodbe*. Vsekakor je vsaka pobuda, cilj katere je medsebojno spoznavanje, pozitivna, saj se preko načelnih trditev resnično skuša spopasti z obravnavanim vprašanjem, še bolj, kpr je toskansko srečanje prišlo z itiKjanske strani; (bp) Na tiskovni konferenci v notranjo sti kaznilnice, ki je bila tik pred zaključom upora, je dr. Mauceri vsekakor priznal neustreznost te in večine drugih italijanskih jetnišnic ter pripomnil, da bo mogoče iskro upora, ki tli tako. rekoč v vseli kaznilnicah, pogasiti le, ko bo do končno rešen problem jetnišniškiii gradenj. Dotlej bo seveda minilo še mnogo časa. (dg) PO UMORU VELEPOSLANIKA Papež poslal sožaluo brzojavko Korulurku RIM, 10. — Tiskovni urad turškega veleposlaništva v Vatikanu sporoča, da bodo posmrtne ostanke včeraj umorjenega veleposlanika Karima Taha prepeljali v Turčijo prihodnji torek po kratki žalni svečanosti. Odgovornost za atentat si lastijo, kak.br znano, armenski te roristi,- ‘J Politični oddelek rimske kvesture je danes posredoval sodstvu prve izsledke dosedanje preiskave, ki jo vodijo predvsem v krogih tukajšnje armenske skupnosti. Agenti so ponovno zaslišali peščico prič, ki so zapazile domnevnega terorista, ko je čakal žrtev, oziroma, ko je bežal. Na osnovi njihovih pričevanj naj bi skušali sestaviti «identikit». Obenem so policijske oblasti odredile strogo nadzorstvo na letališčih, v pristaniščih ter na kopnih mejnili prehod'h. Papež Pavel VI. je poslal sožaino brzojavko turškemu predsedniku Fahriju S. Komturku, v kateri o dločno obsoja atentat. Taha je bil veleposlanik pri Sveti stolici tri leta. ABIDJAN (Slonokoščena obala), 10. — V načnem baru «La Pacha*, ki je last nekega italijanskega poslovnega človeka, je izbruhnil ponoči silovit požar. Ob življenje je bilo najmanj 41 oseb. Kaže, da so bila med razsajanjem ognja vhodna vrata zaprta, ključev pa nj bilo mog<)če izslediti. Med žrtvami je največ Evropejcev, predvsem francoskih tehnikov, ki pomagajo pri industrijskem razvoju Slonokoščene obale. MILAN, 10. — Dopoldne so mlajši moški ugrabili pred vim domom v Drevoredu CaniP*^ 32-letnega industrijca Enza Vi$ ja. Gre za pooblaščenega uprsvr. enega največjih avtoprevoznik 'L jetij v državi — «Frateili chelli SpA», poimenovanega P° ^ zovi materi Franci. Podjetje je 2.200 delovnih moči in razp01^ približno s 400 tovornimi vozili’ ^ di ga ugrabljencev 71-letni oue _ 30-letni ri, no, za ravni K, je cian upra'® fredo, čigar drugi sin, zdravnik, je član sveta. , Banditi so se očitno zmotili’ d so se očimu /.iiH7i**y pjj nas ne bodo dobili milijard, Je . napadu na starejšega sina dejal letni možakar in pripomnil: »b'8^ mo se v dokajšnji krizi, nismo ^ sami gospodarji podjetja, saj kazujejo delavski sveti*. Nič kaj ■ l|j plomatska trditev, ki bo podjeh11^ trojici še bolj odtujila simpattie službencev Ugrabitvi je prisostvoval n' bližnjega poslopja. I-e eden od " ^ delcev, je naglasil preiskovalce®’ riti ( bit zakrinkan, kljub temu pa bi j j «1L i«nU haaJ nonnAn inivi MO ITl"*. * drugih treti med soočenjem ne prepoznati, saj se je napad odv^,s ifK dobrih desetih sekundah. UgraP- ^ se doslej še niso oglasili. Gre ** letošnjo ugrabitev v Milanu. rr»MmTM rut'' Pozno zvečer je prišla vest • grabitvi tudi iz Rinia, ali točneie'^ Marina. Žrtev je komaj 13-letn> ^ lierto Fiore, sin znanega gradi**' Domeniva Fioreia. Očividcem .ir ' (j. | lo, da so si zabeležili številka denčne tablice avtomobila d* .. rdeče barve, na katerega so n*® ei naložili dečka, potem ko se omamili: Roma P 28524: (d«’ Na sliki — telefoio ANSA Vigliani in poslopje, kjer »w# Ultimat ugrabiteljev zapadel sinoči ob 24. Ufi Usoda Revellija na niti Morda so teroristi klonili pritisku javnega mnenj11 PARIZ, 10. — Glavni ravnatelj družbe Fiat - France Luchino Re velli Beaumont bi moral biti čez slabo uro usmrčen. In vendar se njegovi ugrabitelji - pripadniki fan-tomatičnega «odbora za socialistično revoluconarno enotnost* (CU SR) niso oglasili. To utegne biti dober znak, kajti teroristi verjetno niso računali, kot naglasa inšpektor kriminalističnega oddelka pariške policije, da bo osrednje vodstvo torinskega avtomobilskega podjetja odklonilo njihovo zahtevo po izplačilu odkupil ne 30 milijonov dolarjev in sedaj so se znašli v zagati. Ni izključeno celov pripominja policijski funkcionar, da se bodo zadovoljili z nekaj sto milijoni, lir iz jRevellijeve družinske blagajne ali pa celo ugrabljen . izpustili brez vsake odkupnine. Pretiran optimizem seveda ni'na mestu, možno pa je, da je na tolpo vplivala tudi vrsta apelov iz vrst raznih mednarodivh organizmov, katerih član je glavni ravnatelj francoske podružnice Fiat. Tu mi slimo n.pr. na kulturni sklad UNESCO, pa' tudi na tako imenovani klub Dakar, ki si je jadal nalogo pospeševati gospodarsko sodelovanje med Francijo in nekaterim,; a friškimi deželami. Domneva, da u-' tegnejo ugrabitelji žrtev izpustit: tudi brez odkupnine, sloni še na okoliščin;, da skušajo — kot navad ni kriminalci — svoje dejanje za-inaskirati s politično krinko. Z druge st-ani pa ne gre poza biti, da je neznanec sinoči telefonsko sporočil uredrišt /u prvega francoskega televizijskega programa, da je bila »eksekucija Revellija Beaumonta* odložena do 24. ure, v ponedeljek. Preiskovalci skušajo u-gotoviti, če je neznanec res član CUSR ali pa gre za neokusno šalo. Telefonistka je mnenja, da je dotični telefoniral iz tujine, (dg) KANPUR, 10. —V neki vasi blizu tega indijskega mesta se je med poročnim obredom zrušil balkon, na katerem je bilo tisti trenutek okoli 30 oseb. Petindvajset ljudi je bilo ubitih, kakiii 70 pa ranjenih (balkon z žrtvami je padci na množico, ki je bila nagnetena pod poslopjem). POKLICNA OBOLENJA AQUILA, 10. - Rakasta len ja ne sodijo med poklicVjf’ je še enkrat razsodil tokrat na račun 34-letne ke Marilene D'Annibale, ko' rt je odklonil vsakršno P01” Vendar pa so nastanek ga obolenja in delavkino brez kakršnegakoli dvoma V vzročili strupeni hlapi tdlu^ ki jih je na delovnem mest" , tovarni elektronskih ae[a. «ACE» v Sulmoni 9 let vso* dnevno vdihovala. Zaradi raka. vendar pri prinieru je še nekaj dvom0. če ga je povzročilo sčrtfprt, izhlapevanje, je umrla Marilenina kolegica M.Ln Carretta, ki je bila zapo& v sosednjem oddelku. N(J budo tovarniškega svita ~.t, v »ACE* le preverili na*jLr ndst s strupenimi hlani. ve1kjfr' pa ni v teku nobene sodne F iskave o morebitnih krivci’ Smrt dveh delavk se vršča v vedno večje ^tel'si poklicnih obolenj, spomnim/ri,,' samo na zadnji primer tl1 sipe tovarne lakov, obenem , niuna usoda kaže na brc? žen. in lahkomiseln odnos govornih krogov Jo zaščiF.. službencev na delovnem Stil. .,(■ Preventivni ukrepi so P ,fg čini zelo skromni. s_ j«ji-kovnimi proučevanji o šk°r <.( vosti raznih kemičnih snom ,j ----- - gnaso Italija tudi ne more dv° Šele. ko ni nobenega u‘,\p0' več se skuša «proučiti*, drobneje pregledali *nekaj ukreniti. .^j/i O tem tiskanju neizpodm'^ dokazoVD imamo vsakodm priče: v tovarni »ACE* se,ji lo nemoteno nadaljuje i” p/- odnadke bodo še nadalje l>eljevall po Istih kljub holandskim ugotovi .fl- lartfl 0* o proizvajanju nevarnega sina. (bp)