P.b.b kulturno - politično glasilo HH svetov n ih in domačih dp go d kov Poštni urad Celovec ‘Z — Veriagpostarat Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt. LETO XV. / ŠTEVILKA 38 CELOVEC, DNE 23. SEPTEMBRA 1965 CENA 2.— ŠILINGA Koroški Slovenci in begunci V zaSeitku meiseoa maja leta 1945 je prišlo čez LjiuibelUj na tiisoče (rojalkiov iz sosed-irtje iSfovemiije na Koiroško. Nove raizmere v dioimioiviinii, kjer je zavlada1! komunizem, so pH prliisiiffile, da ISO' se uimaikn:l!ii v tujino. Za idiclbeir nnasiee din pol je večji deli teh beguncev našel! zatočišče na Vetrinjskem polju, odkoder je bilo olkolii 10.000 Slovanskih fantov lin mož ipo Angležih vrnjenih komuni-sitifimim oblasteim v Jugoslavijii. Njlih tragične smrti so se ob 20-letnioi tega dogodka islpomniili vsi slovenski rojaki po svetu. Ko isimO' ipraznovali letos v naši državi vrsto ipomembnih obletniic, je prav, ako pmi-Ikažamo ob 20-letmiai pnihoda slovenskih be-guncev v našo domovinio vsaj v nekaj vrsticah, kaj so dopriinesili naši rojaki na koroških tleh za duhovno rast slovenske manjšine. Ne samo to, priznati je treba beguncem, ki so ostald v Avstriji, tudi njih doipri-nos za obnovo naše države din dežele. Marsikomu med njimi je vsied tega bilo upravičeno priznano avstrijsko državljanstvo z vsemi demokratičnimi priaviioamii. Dobro se še spominjamo', kalko- težko je bilo prva leta po koncu druge svetovne vojne za učitelje dvojezičnih šol. Deloma so pomagali prav učiteljli-begunci premagati prve težave. Nekateri teh učiteljev in učite-iljic so ostali na Koroškem, kjer so se uveljavili s svojim znanjem in idealizmom. Nad 30 duhovnikov-beguncev deluje v krški škofiji že iskoro 20 let. Koliko far bi bilo tudi v čisto nemških predelih naše dežele osirotelih, ako bi ne imeli dušnih pasitir-jev-beguncev? Koliko dobrega so storili v teh letih za naše družine, mladino, dijašitvo. Vsak izmed nas ve ceniti njih delto na prosvetnem področju ter pri verski obnovi naših fara. Pomislimo le na številne misijone, duhovne vaje, mladinska srečanja, romanja, 'taborjenja, na sodelovanje pri raznih slovenskih publikacijah ter na to, kakšno mesto zavzemajo naši rojaki-begunci na področju glasbe, petja in ljudske prosvete. Vse to odtalita priznamo, ker vemo, kako bogatijo našo narodno zakladnico s svojim neumornim delom. 20. julija 1945 je izšla na Koroškem prva številka silovensikega 'časopisa „ Koroška 'Kronika", ki so jo izdajale tedanje zasedbene oblasti. Ob vseh nedoištatkiih, ki jih je imel list, pa je treba vendar videti, da je bila ,,Koroška Kronika", pisana pretežno •po Slovencih-beguncih, močan glasnik slovenske miselnosti im kulture v povojni Koroški. V prvi številki beremo: „Z objavo tega tednika v slovenskem jeziku želijo izdajatelji v Skromni meni prispevati k obnovi 'miroljubnih in znosnih razmer v Evropi, tej od druge svetovne vojne tako trpinčeni zemlji. Koroški SloveAci, ki se nanje obrača pričujoči list, so morali mnogo pretrpeti pod nacističnim jarmom in vneto so se udeleževali boja, ki je bili končno po skupnih naporih 'evropskih narodov zmagovito zoper Hitlerja dofoojevan. Osvobodilna vojna na Daljnem vzhodu še traja, ali že je bilo mogoče, v obnovi Evrope znatno napredovati — tudi pri nas na Koroškem, kjer je nekoč Hitler gospodovali. Poleg gmotnih dobrin, ki jih je vojna vihra lupiropastilla, velja danes obnoviti tudi duhovne vrednote, in sicer tako, da bo vsem ljudem znova omogočeno, brez vnanje pri-©ilnbistii misliti, govoriti im brati. Izdajatelji bi radi mudiMii slovensko govorečim Korošcem 'priliko, da v domačem jeziku berejo novice 'iz vseh krajev sveta in pa tudi vesti o lastnem kulturnem in gospodarskem življenju...“ TO' poslanstvo1 je list brezdvomno uspešno vršil. Zadnja številka „Korošfce Kronike" je izšla ob koncu meseca aprila 1950, 3. maja istega teta pa se je združila z „Na- Za prijateljstvo in sodelovanje med Avstrijo in Poljsko Ministrski predsednik Josef Cyrankiewicz je bil tri dni v Avstriji V 'torek je prispel v avstrijsko glavno mesto Dunaj poljski ministrski predsednik Jožef Cyramkiewicz. Odzval se je povabilu našega zveznega kanclerja dr. Josefa Klausa. To je že drugi zaporedni olbisik poljskega miiiniistrsfcega predsednika v tuji državi, kajti pravkar se je vrnili iz Francije. Folijski premier je prispel na Dunaj s posebnim letalom. 54-lletni poljski vladni voditelj, ki upravlja svojo službo že 18 let, je bil v drugi svetovni vojni zaprt v zloglasnem koncentracijislkem taborišču Aussohvvitzu im je tedaj samo za llais ušel smrti esesovskiih krvnikov. Visoki poljski državnik je ostali v našem glavnem mestu do četrtka dopoldne Ministrski predsednik CyraUkiiewlcz je prvi ministrski predsednik neke vzhodnoevropske države za Hruščevom, ki je prišel na uradni obisk v avstrijsko glavno mesto. Poljskega premiera so spremljiailii na njegovi poiti namestnik zunanjega ministra Mariam Na- sizfco\vslky lin namestnik ministra za zunanjo trgovino Frančišek Modrizew'Slki. Drugi dan svojega obiska na Dunaju si je polljiski ministrski predsednik ogledal Špansko jahalno šoto in pri tem občudoval umetnost avstrijskih konj lipicancev. Ob tej priliki je podaril! vodji šole polkovniku Handlerju Siko konja nekega poljskega slikarskega umetnika. Poteg tega si je ogledal tudi rafinerijo nafte v Schwechatu. Opoldne je avsitrijsfci predsednik Jonas priredil na čast polij sfcega državnika slavnostno kosilo v Cesarskem dvoru. V sredo popoldne ise je vpisal v zlato knjigo dunajskega magistrata. Zvečer pa je povabil avstrijski zvezni kancler dr. Klaus visokega gosta k večerni predstavi v Državno opero, kjer so1 uprizorili slavno Verdijevo stvaritev „Rigolletto“. Po operi pa je povabil kancler poljskega premiera na svečano večerjo, V četrtek dopoldne je poljski državnik za-kiljjučil svoj obisk v Avstriji. VABILO Farna mladina iz Žitare vasi in okoliških far uprizori v nedeljo, 26. septembra, ob 8. uri zvečer, v dvorani pri Rutarju v Žitari vasi zgodovinsko igro »Rebrca in Biištanj ali zadnji vitez Rebržan11 Igro je priredil Jaka Špicar. Pozneje jo bomo ponovili tudi v farni dvorani v Železni Kapli in Škocijanu. Iskreno vabljeni od blizu m daleč! Škofovska sinoda ustanovljena Avstrija bo imela enega zastopnika — Vročekrvne koncilske debate — Nova izjava o Judih — Kardinalov protest proti tisku. Škofovska sinoda, katere ustanovitev je sv. oče Pavel VI. v torek, 14. septembra, v svojem slavnostnem govoru, ob otvoritvi 4. zasedanja najavil, je že resnica postala. Na koncilski delovni seji, ki se je je udeležil tudi papež sam, so prečkali dokument, v katerem je rečeno, da je ustanovljena škofovska sinoda. V dokumentu so navedene tudi smernice za njeno sestavo in njeno delo. Škofovska sinoda (zbor) naj bi po papeževi želji nadaljevala delto po koncilu. Njena naloga naj bi bila podpirati in 'svetovati papeižu, pospeš e vatli sodelovanje med papežem lin škofi vsega sveta, kakor tudi seznanjati sv. očeta 'Stalno in neposredno o pro-ibilemlilh ih položaju celotne Cerkve. Člane škofovske sinode naj bi v prvi vrsti lizbiralM narodi sami, din sicer na svojih škofovskih konferencah. Po veličini države pošlje poltem taka škofovska konferenca enega dio štliiri zastopnike v škofovsko sinodo'. Po teh določilih bo poslala Avstrija v škofovsko sinodo enega zastopnika. Kdo bo dobil to nalogo pri nas, še ni znano. Pač pa je gotovo, da to ne bo kardinal dr. Konig. Opazovalci so mnenja, da je ustanovitev škofovske sinode daljnosežnega pomena, kajti prenavljanje (modernizacija) katoliške Cerkve, naj bi se nadaljevalo tudi po koncu koncila. Pri prvi' delovmi seji 4., t. j. zadnjega ikon-cilLsfoeiga zasedanja, je prišlo že do ostrih razpravljanj o novoizdelaini shemi o „verski svobodi". iShema pravi namreč, da si lahko vsalk človek po svobodni volljli izbira vero. NOVA IZJAVA O JUDIH Tajništvo za enotnost kristjanov pod vodstvom reformista-kardinala Bea, je odobrilo v četrtek preteklega tedna spremembo be- OBČNI ZBOR V soboto, dne 25. septembra 1965, ob 9. uri dopoldne bo v Mohorjevi hiši redni občni zbor Koroške dijaške zveze. sedila o odnosu Cerkve do nekrščanskih ver. Najvažnjši del te sheme je izjava o Judih. Prejšnji popravljeni predlogi koncilskih očetov so sedaj deloma na novo oblikovani. To besedilo je daljnosežnega političnega pomena. V besedilu je rečeno, da se judovski narod oprošča od kolektivne (skupne) krivde umora Kristusa. Ta izjava o Judih je naletela pri arabskih deželah, pa tudi pri arabskih katoličanih na ostre proteste. Ogromno pozornost je vzbudil minuli teden v Rimu tudi oster protest holandskega kardinala Alfrinka zaradi obrekovanja italijanskega tiska proti holandskim katoličanom. Novih pobud so dolbli proltiiholandsiki komentarji z izdajo papeževe enciklike o 'božjem irazodetjiu. Ta enciklika ise obrača proti gotovim katoliškim cerkvenim krogom v Holandiji, ki jim očitajo, da poskušajo vpeljati protesitantovsike misli v katoliški nauk. Italijanski tisk je namreč kritiziral posebno ostro obravnavanje holandske duhovščine o duhovniškem celibatu (samskem stanu). Holandski kardinal Alfrink je o tej zadevi dejal: „Tudi v drugih deželah imajo iste skrbi in probleme. Razlika je le v tem, da se v onih državah ne upajo vprašanje duhovniškega celibata javno razpravljati. Ta stavek namiguje na Italijo. Zmaga krščanskih demokratov Prof. Ehrhard ponovno zvezni kancler šim tedniiikom", Ikii simo ga začel izdajati koroški Slovenci 14. septembra 1949, v „Naš tednik — Kroniko". Cilij tega razširjenega lista je 'bil Izpovedan v sledečih besedah: »Prinašati želli fet politične, kulturne in gospodarske vesti, domače lin tuje novice. Imel bo pa posebno nalogo, veizatli vse Slovence: nas Korošce in tiste, iki žive v drugih deželah lin tudi daleč preko morja ter tudi iljubiiijo našo Koroško ...“ Kot najpomembnejšega romanopisca »Koroške Kronike" Imamo koroški Slovenci v isporoinu Karla Mauserja. V njegovih povestih in črticah smo se poglabljal v tisti isilo-vemslkii svet, ki je bil Slovencem že cd nekdaj drag din svet. V knjižni obliki al kot podlistek iso izšlla po letu 1945 Mauiserjeva dela »Rotija", »Sin mrtvega", »Jerčavi galjoti", »Puntar Matjaž", »Zemlja", »Velika rida", »Prekleta kri", »Mrtvi rod", »Ura s kukavico", »Ljudje pod bičem" in »Kaplan Kle- Na nedeljiski -volitvah za novo poslansko zbornico (Rumdestag) v Zahodni Nemčiji so napredoval krščanski demokrati (CDU) in socialni demokrati (SPD). Prvi so v primerjavi z volitvami teta 1961 pridobil 2.3 odstotka glasov, drugi pa 3.1 odstotka. Močno pa so nazadovali liberalci, Iki iso izgubil 3.3 odstotka glasov, s katerimi se je verjetno okoristila 'krščansko demokratska stranka. Prav zaradi tega ima dosedanja vladna koa- mem". Večino teh del prebira naša dijaška mladima v šolah še danes. V delih, ki jih je pisatelj posvetil koroški zemlji in našim ljudem, je zaživela na novo zibelka sloven-istva. Mohorjevi družbi je ostali Mauser tudi v tujini zvest prijatelj, po njej je tesno povezan s Slovenci na Koroškem. Isto velja za številne Slovence po svetu, ki so po drugi svetovni vojni omogočili v Celovcu Obnovo Mohorjeve tiskarne. Kaj je storil v tej zvezi pater Odlilo, koroški Slovenci nikdar ne .bomo pozabil. Ako pomiiislmo na ideijno nejasnost, iki je bila značilna za povojne koroške razmere, potem vemo, kaj so doprinesli za duhovni razvoj Slovencev v deželi številini slovenski rojaki iz vrst demokratično usmerjenih beguncev. Ta. zavest naj nas poveže s Slo-vemci-begumai v bodoče še bolj v skupnost pripadnikov naroda z močno katoliško tradicijo. lioija med krščanskimi demokrati in liberalci še vedno absolutno večino.. Ostale manjše stranke so dobile 3.6 odstotka glasov. Upoštevajoč še dve okrožja, v katerih so bite volitve odložene na 3. oktober, je razdelitev sedežev naslednja: CDU im CSU 245 (prej 241) SPD 202 (prej 190) FDP 49 (prej 67) Na ponedeljkovi .seji iSta vodstvo in parlamentarna skupina krščanskih demokratov 'Sklenila pozvati predsednika .republike Liib-keja, naj ponovno imenuje dosedanjega kanclerja prof. Ludwiga Erharda za predsednika vlade. Priporočilo je podpri tudi predsednik bavarskih krščanskih sociaicev (CSU) Jožef StrauB, čeravno je Erhardov nasprotnik. Taikoj ko je izvedel za izid volitev, je prof. Erhard izjavili, da je za nadaljevanje koalicije z liberalci, (svobodnjaško stranko FDP). Pri tem pa je še dodal, da ne odklanja velike koalicije s sooMnimi demokrati iz sovražnosti, temveč zaradi tega, ker je prepričan, da se bolje spoštujejo pravila demokratične igre, če je v parlamentu močna opozicija. Iz Wash'i'ngto.na poročajo, da se bo sedaj, ko je bil ponovno izvoljen za nemškega kanclerja prof. Ludwig Erhard, predsednik Johnson sestal v bližnji bodočnosti z nemškim kanclerjem. Politični teden Po svetu VOLITVE NA NORVEŠKEM Parlamentarne voliiitive, ifaile so v ponedeljek, 13. septembra na Norveškem, so pni-ineisile prvič po trideisetiib letiih poraz delavski istiranlkd. Talko je pnišla večina v parlamentu na štiri meščanske stranke, ki bodo v novem parlamentu skupno imele 78 poslancev, narodna .soioiadiistična stranka pa kakor do sedaj dva poslanca. Na ta način bo imela delavska stranka v novem parlamentu 68 sedežev (doslej 74), konservativna sitramka 31 (doslej 29), krščanska ljudska sitramka 13 (doslej 15), a-grarna stranka 18 (odslej 16), liberalci 18 (doslej 14), in ljudski socialisti 2 (doslej tudi dva). Največ iziglledov za novega ministrskega predsednika Norveške ima John Lyng, vodja konservativcev. Vlado pa bodo sestavili šele po sklicanju novega parlamenta 1. oktobra. Razloge za takšen izid volitev je iskati v povsem enotnem nastopu meščanske opozicije, v nasprotju s tremi delavskimi istramkami, ki se jim to ni posrečilo, in pa v tem, da je meščanska opozicija v predvolilni kampanji zelo učinkovito izkoristila nekatere gospodarske in druge težave, poleg tega pa ise je zavezala, da bo -spoštovala dosedanje pridobitve morvešlkiih volitev. Tako jie gotovo, da se v zunanji politiki Norveške prav gotovo nič ne bo spremenilo, medtem ko pričakujejo v notranji politiki velike spremembe, predvsem na gospodarskem polju. Izid norveških 'volitev je učinkoval v celi Skandinaviji kot strela z jasnega neba. Posledice v isocialiisitično vladajočih deželah, kot so to Danska im Švedska, gotovo ne bodo izostale, opazovalci so bili celo, mnenja, da je izid volitev na Norveškem vplival celo na volitve v Zahodni Nemčiji, kajti glavni ■socialist Wylli Brandt se zavzema za socializem pio vzoiru skandinavskih dežel. KONFERENCA ARABSKIH DRŽAV Minuli tedan so se voditelji držav im vlad arabskih držav sestali v Caissalblanki, v Maroku na tretji konferenci. Prvi seji je predsedovali predsednik Združene arabske republike Naser. Seje so ise udeležili predstav-miki dvanajstih arabskih dežel z izjemo Tunizije, ki ne sodeluje na konferenci. Na dnevnem redu konference, ki je tra-ijalla štiri dni, so razpravljali o važnih vprašanjih, kot so to na .primer problem Palestine, arabskega juga lin Arabskega zaliva. Na prvi seji je govorili tudi egiptovski predsiednik Naser, ki je med drugim tudi dejal, da je osvoboditev Palestine cilj konference v Casablanci. Tunizijski predsednik Burgiba je ostro grajal egiptovsko republiko, in trdil, da ise odgovorni voditelji v tej državi vmešavajo v notranje zadeve arabskih dežel. Predsednik Burgiba je izjavil, da si Naser ne bo pridobi! prijateljstva in zaupanja arabskih držav vse dotlej,, dokler se ne bo odrekel svojim prevladovalnim težnjam in opustil svojega prepričanja,, da je prvak arabskega nacionalizma. Nadallje je predsednik Burgiba tudi povedal, da Tunizija ne bo nadaljevala svojega sodellovamija z ..arabsko liiigo“ vse -dotlej, do-Iklleir le-ta ne ib-o dojela, da mora -spoštovati države članice in ustanovno listino, ki pravi, -da je ta lonigamizaolja skupina -samostojnih in svobodnih držav. Ko- je pojasnil odločitev, da Tunizija ne bo- sodelovala na konferenci v Casablanci, je izrekel priznanje naporom maroškega kralja Hasana II., ki je skušal omiliti nesoglasja lin ustvariti možnosti za uspešno dalo tretje arabske konference. V četrtek, po zključfcu tretjega arabskega vrha, je dvanajst -na konferenci sodelujočih dežel podpisalo „p-alkt arabske solidar-moisitoi“. To je bil na -konferenci praktično edini pozitivni korak, drugače pa -so bila na-sprotstva med udeleženci tako velika, da ni prišllo do drugih skupnih odločitev. Razen splošnih lepih besed, ki -jih vsebuje „pakt“, ko -govori o -spoštovanju meja in narodne samostojnosti, ne obsega ničesar drugega. Ta „pakt arabske solidarnosti" pa ni pod pisala samo Tunizija, ki je bojkotirala konferenco, kajti ona je mnenja, da bi morala ..arabska liga" -skleniti mir z Izraelom. DE GAULLE IN VZHOD Francija j-e -edina zahodna država, ki -si je za svojo odcepitev od atlantske politike, še posebno pa v ohladitvi odnosov z Združenimi ameriškimi državami in Veliko Britani-ijo-, poiskala drugih nadomestil. Danes stremi francoska politika za dobre sitiilke z deželami na vzhodu. Tako je bil nedavno v Parizu -romunski ministrski pred-sedmik, a še pred tem, kot je znano, je de Gaulle priznal rdečo Kiitajisko-. Nadalje je bil v Parizu poljski zunanji minister, pred kratkim p-a j-e obiskal Francijo sam poljski ministrski predsednik Cyranlkiiewi-cz. Ta je iz navdušenjem -govoril o. francoskem predsedniku de Gaullu. De Gaulile je namreč edini zahodni državnik, ki -uživa pri Poljakih vso -simpatijo, ker je Francija, čeprav ne uradno, a praktično -priznala mejo na Odri im Nisi, ki toči Nemčijo od Poljske. To mejo sio dotočili zavezniki ob koncu druge -svetovne vojne v Potsdamu. Zahod -danes še noče uradno priznati Poljakom te meje, a jo bo moral -slej ko prej, -ker pač to zahteva sedanja stvarnost. V tem oziru moramo še pribiti, da so si vsi Poljaki edini v svojih zahtevah. Omenimo -naj samo -dejstvo, da je nedavno -sam poljski kardinal V-išiiniski na škofovski konferenci potrdil pravice nad pridobljenim ozemljem. Nemški kancler prof. Erh-ard je na te kardinalove Izjave ,pomudil Poljski -spravo, ni pa priznal poljskih zahtev p-o Š-lezijji, češ da mora to’ urediti samoodločba. Zaradi o-d,ličnih odnosov meid Poljsko- in Francijo, pa ji prišlo do nesoglasja med Parizom lin Bonnom. Prav vsi zahodnonemški politiki so zahtevali, naj nemška vlada ikomč-no izve od Francije kaj pravzaprav misli, kar se tiče njenih meja. ODPOVED JEDRSKEGA OROŽJA ZA DOLOČEN ČAS Italija je minuli teden predložila na raz-orožiitveinii konferenci v Ženevi sila zanimiv načrt sledeče vsebine: »Države, ki nimajo jedrskega orožja in ki želijo skrbeti za mdr -im medmarodmo varnost ter doseči splošno in popolno razorožitev p-od učinkovitim med-mainoldnim nadzorstvom, -po-udarjjagb nujnost mednarodnega sporazuma proti širjenju atomskega orožja, v katerem je rečeno, naj bi se vse države, ki še nimajo, atomskega o--rožja, za določen -čas odpovedale temu. Med tem časom pa bi lim-ele velesile, ki že imajo jedrsko orožje, dovolj priložnosti, da bi izdelale načrt, ki -naj prepove nadaljnje širjenje atomskega orožja na -svetu. Ta an-o-stramska o-dpoved atomskega o-rožja za dolio-čein -čas pa bi tudi moralno vplivala, na velesile, -da bi Ikončno le pripravile lin izdelale pogodbo o. ustavitvi atomskega oiboro-ževamja. Ameriški delegat Poster -Je izjavil na razorožil bvemi konferenci, da Združene države Amerike z zamimamjeim im naklonjenostjo sprejemajo liitaliijanSko -ponudbo. ... in pri nas v ivslriji OKLEVETANA AVSTRIJA V Hamburgu -izhaja v Nemčiji din Avstriji precej rezširjemi lillustrirami tednik »Spiegel", ki v glavnem prinaša poleg zabavnih člankov tudi razna poročila, katera -so že nekajkrat bila -povod precejlšmjiega razburjenja in vroče krvi. V zadnjih -dveh tednih s-e j-e tako razlbur-j-enjie pojavilo v Avstriji, in sicer zaradi obširnega članka, M ga je omenjeni list objavil v svoji prvi septembrski številki o Avstriji. Napisan je tako rekoč v p-Opolnoma negativnem smislu, me videč nobene dobre poteze v avstrijski po-Mit-iki in gospodarstvu po 2. -svetovni vojni. Med drugim trdi: »Avstrija je ena najbolj politizirajočih držav na svatu; parlament je brez moči, koalicijska -partnerja vedno bolj liintriigirata drug proti drugemu, kot pa medsebojno sodelujeta; -iz koalicijsk-e demokracije j-e nastala .propoirooikraitiija’; v olknillju koalicije so bili zabrisani razni škandali; monopol obeh velikih strank (mišljeni sta OVP in SPO; op. ur.) glede podeljevanja -službenih mest" itd. Avstrijska javnost je nad vsebino članka ogorčena še posebno zaradi tega, ker j-e tak način opisovanja domačih polliti-čmih in gospodarskih razmer škodljiv zlasti za avstrijsko doraščaijiočo in že polnoletno mladino, katere pollitična aktivnost j-e že itak zelo majhna; -kajti -s takimi izkrivljenimi trditvami in prikazovanjem samo negativnih točk mladina vedno bolj -izgublja zaupanje v vsako javno delo in ima vedno manj volje, da -bi tudi sama pomagala soustvarjati in s-ode-tovati v -sicer dobro uspevajoči- in življenja zmožni državi. „TA KRITIKA JE SKRAJNO NEUPRAVIČENA!" j-e izjavil zunanji minii-ster dr. Kreiiisky pred -nekaj dnevi na zborovanju -socialistične mladine na Gradiščanskem. -Ob tej priliki je o-manjemli članek kritično, obdelal im njegove meuitemeljene oibdolžiltve ostro zavrnil, kajti »tak način poročanja zelo škoduje ugledu -naše države v inozemstvu, če -se nekdo loti obravnavanja nekega problema že -s takim začetnim namenom, j-e jasno, da ise iz tega porodi le nekaj negativnega. ,Spiegel’ ni niti z besedico omenil, da je Avstrija v zadnjih dvajsetih letih postala pomembna industrijska država; da so av-istrijisfci tehniki ustvarilM nekaj izrednih teh-nilčnih novosti, ni omenil, da je avstrijski povprečni ipriirasitelk večji od onega v drža-ivah EGS (EWG); ,Spiegel’ tudi ni poročal, da vodilni politiki naše dežele, ikjefkolii pridejo v -stik s .svojimi volivci, najdejo prepričljivo odobravanje"; itd. (Kakor isioer damo prav dr. Kretskemu in odobravamo, njegovo kritiko in zavrnitev gornjih .neutemeljenih obdolžiitev, mu glede za-dnje točke vendarle ne moremo v celoti pritrditi, kajti nikakor ni res, da bi vsi vodilni politiki uživali talko neomejeno zaupanje. Kot primer za to našo trditev naj -navedemo le njegovega -somišljenika pro- metnega ministra. Probšta in lansko afero »kršita" ladje v Fussachu ob Bodenskem jezeru, iko -so- mu številni socialisti obrnili hrbet lin očitno- pokazali to veliko nezadovoljstvo nad Pro-bstovim isiamovoljmim ravma-mjeim tudi v časopisju!) Ob Ikom-cu svojega govora pred gradiščansko isiooialiistično. mladino je dr. Kreisky izjavi!, da v svoji zaskrbljenosti za zaščito ugleda Avstrije doma in -še bolj v očeh -inozemstva predlaga omenjenemu listo, naj priredi velik debatni sestanek oziroma razpravo. o. predmetnih vprašanjih. -Pri telj razpravi naj bi sodelovale politične osebnosti iz vseh štranik lin časinitoairjii sitramlkinih glasil kolt tudi meiodivisinega časopisja-. »Spiegel" pa naj liimemuje svoje politike in časnikarje. Vso razpravo, naj bi prenašale tudi radio in televizija v Avstriji1 im Zah. Nemčiji. NEKOLIKO VEČ DOSLEDNOSTI! Že zgaraj smo deloma omenili, da je tako pavšalno fclevetamje in iznakaženo oziroma ipomamjlkljivo prikazovanje avstrijskih političnih lin gospodarskih prilik vse obsodbe vredno, in se sitrimjmo z ogorčenjem dr. -Kretskega -in z -njegovim predlogom, naj »Spiegel" organizira javno razpravo o tem. - V zveži is tem pa -se spomnimo na neko drugo svetjačasno afero okoli Ista »Spiegel" lin zalhiodnomemšfcega ikrščansIk-OHd-amolkrait-sikega politika, bivšega obrambnega ministra F. J. StrauB-a, katerega je »Spiegel" zelo ostro kritiziral lin napadal. Takrat pa se ni, kolikor j-e znano, nihče iz socialističnega tabora oglasili in Obsodil pisanje omenjenega lista, temveč ga je marsikdo celo odobraval. Seveda — StrauB je med vodilnimi člani K-rš canske-demiolkraitske stranke in mi talke škode, -če -se »udari" po njem! ZUNANJA TRGOVINA ŽIVLJENJSKO VAŽNA! Ob otvoritvi letošnjega jesenskega Du-najiskeiga velesejma v začetku preteklega tedna j-e trgovinski minister dr. B-o-ck v isvoijem nagovoru označil naidaljnjio še obsežnejšo. lizgnadinjio avstrijskih zuma-njiatrgo-vimsfcilh odnosov Ikot -eno izmed najvažnejših nalog zvezne vlade. Uspehe, ki smo jih na tem področju dosegli v zadnjih letih, lahko .štejemo med najvažnejše predpogoje za dvig gospodarske konjunkture v Avstriji. Znano j-e, da postaja -konkurenca na mednarodnih tržiščih vedno ostrejša; njeni osnovni elementi so: boljši proizvajalni po--gojii, krajše dovozne poti, delne valutne prednosti liltd. Poleg teh pa nanjo- vplivajo v sedanji dobi n. pr. tudi pojavi evropske in tagra-oije. Avstriji je zlasti škodljivo naraščajoče carinsko zapostavljanje od držav EGS; kajti avstrijski izvoz v EFTA-države obsega komaj eno tretjino, onega v EGS (EWG). Zato postaja ureditev oziroma iz-bolljišanje trgovinskih in izvoznih odnosov me-d Avstrijo in državami EGS vedno bolj nujna. SLOVENCI do ma in, p® smili Janšev čebelnjak obnovljen Čebelarska družina v Breznici je organizirala pri Žirovnici slavnostno otvoritev obnovljenega Janševega čebelnjaka. Otvoritve so se poleg slovenskih čebelarjev udeležili tudi čebelarji iz Avstrije. Predsednik čebelarske družine v Breznici Razinger je uvodoma povedal nekaj besed o velikih zaslugah Antona Janše za razvoj čebelarstva pri nas in v svetu. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k obnovitvi čebelnjaka, ki je eden novih spomenikov Gorenjske, in pozdravil številne navzoče, med katerimi sta bila tudi predsednik čebelarske zveze z Dunaja in iz Celovca. Ostale pozdravne in spominske govore je dopolnjeval kulturni program domačega društva. Obiski slovenskih duhovnikov Iz Toronta v Kanadi nam poročajo, da je tjakaj prispelo na obisk več slovenskih duhovnikov. Tako se je mudil tam več dni g. J n 1 i j S 1 a p š a k, za njim pa je prišel iz Slovenije na obisk g. župnik Anton V i n d i š e r, ki ima v župniji Marije Pomagaj svojega strica Jožeta Pora. Nedavno se je v Torontu mudil tudi g. msgr. Anton Oreha r, direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini. Gospod monsignor je bil v času obiska pri vseh mašah v cerkvi Marije Pomagaj. Bil je tudi na Slovenskem tednu. Na svoji poti nazaj iz Evrope se je v Torontu ustavil tudi lazarist g. L a d o L en -ček iz Slovenske vasi. Srebrna maša v Clevelandu Nedavno je imel v slovenski cerkvi sv. l^menca v Clevelandu srebrno mašo slovenski duhovnik g. Jožef Lekan. Srebrnomašnik je marijanist, ki je svoje študije dokončal na marijanski univerzi v Fribourgu v Švici. Spomenik bazoviškim žrtvam V nedeljo, dne 12. septembra, ob 10. uti, so na tržaškem pokopališču odkrili spomenik bazoviškim žrtvam. Spomenik je delo kiparja Zdenka Kalina. Pobudo in sredstva za njegovo postavitev pa je dal Odbor za proslavo bazoviških žrtvev. Oh odkritju je imel spominski govor V ekoslav Španger, eden izmed obsojencev na znanem procesu pred possebnim fašističnim sodiščem in avtor knjige »Bazoviški spomenik”, ki je izšla pred kratkim v Trstu. Isto nedeljo popoldne pa je bila na strelišču v Bazovici proslava bazoviških žrtev, na kateri so poleg Špangerja govorili še drugi predstavniki. Knjižica »Prepovedane besede in zveze" Prof. Marijan Jevnikarbo izdal v kratkem knjižico z naslovom »Prepovedane besede in zveze”. V knjižici je navedeno vse, katere besede in oblike v slovenščini so napačne in naj bi se jih vsi pišoči izogibali. Gre za ponatis njegovih člankov v »Literatnih vajah”, ki so bili namenjeni študirajoči mladini. Vendar bo knjižica zelo koristna tudi novinarjem in drugim. KANCLERJEV STOL JIM VEDNO BOU »DIŠI" ...! PreteMii -teden je hillo v Celovcu zasedanje visokih aivsitiriiij sikih isocialiisitaičmih fnnkcio-inarjev, din isiiicer -Slani Kluba -državnih poslancev -in zveznih svetailkov nadalje sociali-sitiič-ni Slani deželnih vlad, socialistični župan! deželnih prestolnic, .siocialliisitični fumk-oionarijli v Zvezd mesit kot tudi vodilni funk-etonarjl v Delavski zvezi. Otvoritveni govor je limel bivši imiimisiter inž. Wa3idibrunner, ki je pou-diard-l, da je letošnje zasedanje posebno važno zaradi tega, ker je letošnje ie-to zadnje v 'zakonodajni dobi sedanjega parlamenta -oz. vlade. Podkancler dr. Piltitenmann je v obsežnem referatu razpravljal o. avstrijski politiki in nakazal program za prihodnja štiri leta, ako bi SPO prišla na oblast. Pri tem j-e izjavil: »Vlada pod isociailsrtaičinim vodstvom od kozmetike do gospodinjskih aparatov in konfekcije. Iz Zahodne Nemčije je bilo toliko interesentov za sejem, da ni bilo za njihove vzorce dovolj prostora v paviljonih. Zahodnonem-ški proizvodi niso •namenjeni samo jugoslovanskim, marveč tudi drugim kupcem sveta. Razstave ostalih zahodnoevropskih držav so -skladno dopolnjevale ta bogati izbor. Združene države ameriške so tokrat nastopile z razstavo pod geslom »Električna energija, činitelj boljšega življenja«. Razstava ne zajema samo uporabe elektrike v gospodinjstvu, v proizvodnji in znanosti, temveč tudi električne in elektronske opreme za polet v vesolje. Dober ali slab sir Mlezivo mladičem v treh urah po porodu Bode zaposlen! Neštetodkrat smo že sami ugoitoivili, da ne imoneimo b.iibi ob istem času živo poizomii na dve popolnoma ražliiični stvari. To je duše-iglovnii zakon, ikaiterega mora upoSitevatii vse duišeiSilovje. Ali smo pozorni na eno alfi na drugo stvar, ali pa dojemamo sicer dve stvari, toda zelo površno. V prizadevanju, da se ohranimo dobre in plemenite, se moramo vztrajno in odločno zoperstavljati notranjim zlim nagnjenjem im zunanjim silatoim vplivom. Zelk> uspešen način boja proti zlu je stalna zaposllenost našega telesa in duha. Kadar je namreč kdo zelo zaposlen z delom, ga zlo ne more prevzeti; v brezdelju in lenarjenju je pa človek zmožen vsake grdobije. Zato so prebivalci goratih im drugih manj rodoviitih dežel na isiptloisno' hollj nravmi ‘in zdravi, iker jih trdo delo močno zaposluje in utruja. Prav tako je znano iz zgodovine starih narodov, da so bili mogočni in zdravi, dokler se niso pomehkužili in se v bogastvu predali brezdelju. Ko so pa delo prepustili sužnjem, so začeli propadati. Veliki škof Slomšek je zapisal mladini v opomin: „Rja sne železo, lenoba pa mlado telo, ko praznuje." Znan je tudi štor pregovor, ki pravi: ,,Lenoba je vseh grdob grdoba." Vsako tello potrebuje počitka, če naporno dela. Kdor mesece in leta brez počitka dela, je potreben počitnic in oddiha. Toda tudi takrat se je treba primerno zaposliti s športom, igro^ prosveto, branjem In podobno. Dokler se gorski potok mora riniti skozi Skalovje in se loviti preko sitrmin, je njegova voda sveža in čista. Hitre ribe hrzijo po njej; sonce in zvezde se ogledujejo v njegovih čistih tolmunih. Ko pa je iz potoka nastala reka, ki se leno vije po dolini, je njegova voda Matna ... Delo ali vsaj zaposlenost sita mlademu človeku močna varuha plemenitosti in izvrstna opora krepostim. S telesnim delom si krepimo moč ‘in spretnost; spoznavamo pa tudi svoje zmožnosti in spretnosti. Pri telesnem delu se duša uči pazljivo nadzorovati tello in imeti pregled nad harmoničnim razvojem telesnih sili; to jo varuje emostra-imoisti. Ročno delo nam torej vzgaja čut točnosti im odgovornosti za še tako nepomembna dejanja. Brzda nam domišljijo in jo pametno naravnava, da 'sanjavo ne bega. Resno izvrševanje telesnega, ročnega dela nas uči spoštovanje do vseh telesnih delavcev in do njih proizvodov. Cerkveni pisatelj sv. Hieronim, ki je živel v četrtem stoletju im je bil doma v mestu iStridonu, v današnji Dalmaciji, je bil zelo vroče narave. Imel je težke boje s samim seboj, da je ostal pošten. Da bi bil dovolj zaposlen, se je vneto lotil učenja hebrejskega jezika, kar je bilo takrat zelo težko, ker niso imeli za to potrebnih učnih knjig. Pa se je izvrstno naučil in še danes rabimo njegove prevode svetega pisma. — Ko je nekoč neki fant vprašal resnega Hieronima, kako bi najlaže v sebi premagal uporno naravo, mu je ta odvrnil: „Vedno kaj delaj, da te satan nilkoM ne dobi brez dela. ZA MLADINO Mladinci se Zmotno je mišljenje, da današnji čas nima več razumevanja za organizirano delo. Res je sicer, da je „zlati čas“ organizacij za nami, ko je zlasti kulturno življenje bilo vse prežeto z organizacijami. Temu bo vzrok deloma v razbitju družbene povezanosti po hitrejšem tempu življenja, po pridobitvah modeme tehnike in v posegu javnih organov v področja, ki so nekdaj bila prepuščena privatni iniciativi. Pomislimo pri tem le na radio, kino in televizijo, kar usodno tekmuje s kuiturno-prosvetnim delom. Razbita je vaška skupnost in mladina je zlasti ob nedeljah čisto „brezdomna“. Zares so to velike ovire, vendar ne tolike, da bi mogli trditi, da so organizacije danes postale nekaj nesodobnega. Če pogledamo resnici v obraz, bomo videli, da je vse današnje življenje prepreženo z organizacijami. Pomislimo samo na gospodarstvo in politiko. Tudi športne organizacije so že dosegle zadnje gorske vasi. Nikakor nismo proti gospodarskim, političnim ali športnim organizacijam, toda še vedno zavzemajo kulturne organizacije med organizira ostalimi prvo mesto v vrednostni lestvici. Te imajo namreč nalogo, da mlade ljudi bogatijo duhovno in jim dajo za rast v poštene člane družbe to, kar jim dom in šola nista mogla nuditi. Razume se, da mladinska organizacija nikdar ne more družine nadomestiti; ona more le dopolnjevati delo družine, z njo sodelovati in mladino z njo povezovati. Zgrešeno bi zato bilo, če bi organizacija mladino staršem odtujevala in jo usmerjala v miselnost, ki je tuja družinskim tradicijam. Mladinska organizacija mora služiti vedno in izključno mladini in ne sme biti nikdar le sredstvo kakih strankarskih, gospodarskih ali osebnih interesov. Za mladino je ta čas predragocen, da bi organizacijo izrabljali za kaj drugega kot samo za to, da služi mladini, da pomaga odkrivati in razvijati njene darove, sposobnosti, da ji rešuje probleme duhovne in telesne rasti, da ji nudi zdravo veselje in plemenito zaposlenost, ter jo tako najlepše pripravlja za njene sedanje in prihodnje naloge v družini in družbi. je Metka verjela. Tetine užaljenosti ni Iri;iiti skušala potolažiti. V tretje je poispra-vla svoje stvari in bila vesela, da gre do-toov. Oj, domača vas! Srečna, draga vas domača! Tine ima prav, ko je tako navdušen zanjo. . Vkljub hrepenenju je zadnji dan bito Met-'li hudo. Tine je povešal glavo. Ni skrival, kako pusto mu bo brez nje in kako mu je da odhaja. Spremili jo je na postajo, ‘to ko jii je tata kupovala vozni listek in je Mislila, da ji za slovo pove kaj lepega, je bM ves nemiren, sikom zbegan in v zadregi. Ničesar ni rekel, to v roko ji je stisnil zložen listek. Ko je hotela Metka pogledati, ^0 je dobila in ga je z očmi vprašala, kaj in®j to pomeni, je stala teta pred njo. In Tine je bil ves rdeč im še bolj zbegan in 'nemiren ko prej. Po tem je spoznala, da o tam listku ne sme tetka ničesar vedeti. Ko pa je odrinil vlak s postaje in sta ji zginila teta in Time izpred oči, je naglo razgrnila zloženi listek. Brala je: MARJETICA Tam za gorami sreča sipi, do nje brezmejne so daljave. Ne vem za pot, ki tja drži, še sled so zbrisale goščave. Jo sploh kedaj kdo prebudi v deželi tam deveti? Kaj mora res srce vse dni le v željah koprneti? Pastirčku modri so možje pa tole razodeli: „M a r j e t i c a za srečo v e !“ Povejte listi beli: Bom prišel k sreči za gore in vzbudil jo iz spanja? Bo utolaženo srce, ki le o njej mi sanja? Marjetica, marjetica, v zelenem polju roža, ko duša vsa je žalostna, me misel nate boža ... Metki je vztrepetal listek v rokah, kri ji je udarila v lica, od sreče se jii je skoraj zavrtelo v glavi. Naglo in plašno se je ozrla po oddelku, če ni kdo opazil njene sreče. Gospa sodnikova, Tine je zložil Metki pesem! Kako pesem! Vida, učiteljiiščnica, tebi Tine gotovo ni napravili nobene pesmi! Oj, kako lepa, lepa, prelepa je ta pesem! Tine, ne hvali te zaman teta, ne občudujejo te zastonj drugi. Tam za gorami sireča spi, do nje brezmejne so daljave ... Kako. lepo, prelepo se bere in čuje to! Na duš ek je znala Matka pesem na pamet. IV. Vekoslav je pisal na sodišču. Kakšna je bila njegova služba prav za prav in kako so ga ljudje v mestu klicali, Metka ni vedela. Da mu je bilo zoprno, če mu je kdo rekel, da je pisar, to je bilo znano vsej vasi. Njegovi domači so samo razodeli, da piše na sodniji, če je kdo pripomnil, da tudi sodniki pišejo na sodišču, so domači, skomignili z rameni. Vekoslava so krstili na ime Alojzij. Lojze je bili tudi še, ko je šel v gimnazijo, o božičnih počitnicah prvega leta svojega štu-diranjia je bil še zmerom Lojze, tudi o Veliki noči še. Na velike počitnice pa se je vrnil domov kot Vekoslav. O Lojzetu ni hotel nič več slišati, vsaj kadar je bilo treba kje njegovo limie mapiisati. Pozabi je na vrtu laititmsfco slovnico. Iz radovednosti jo je vnst-railk odprl: Vekoslav, Vekoslav, Vekoslav, drugoišcllec Vekoslav, Vekoslav, učenec drugega giimnaizijiskega razreda,, Vekoslav, Ve- koslav, Vekoslav! Kjer koli je (bilo v knjigi lka|j imeinaltiskainega prostora, ga je popisal bodoči drugošolec z besedami: Vekoslav, Vekoslav, Vekoslav. — Seveda je vrstnik išlkoidožeiljno 'raztrobil pO' vasii, kaj je našel v skrivnositnii latinski knjigi. Im ljudje so se hlastno oprijeli novega dimeina. Vekoslav, Vekoslav! — Drugošolec pa ko da ne opazi, kako se mu rogajo im se norčujejo. Ostali jie Vekoslav za vse svoje življenje. In kolt da pozneje ni opazil, da ga ljudje zbaidaijlO' z Vekoslavom. Njegovi starši pa tudi bratje in sestre so bili fcaij pomoismi ljudje. Ko siO' ga dali v latinske šole, so sosedje namignili, da bi bilo prav vaisii, sorodstvu in četo sosedstvu v čaisit in ponos, če bi dosegel Lojze škofovsko čast. Nič aisio reMd .Lojzkovi; neradi pa tudi mlisio posluša! takih besed, 'kajti oislti inisio čutili. Po prvi šoli jlim je zrasel! greben, pD' drugi so* bi! še ošabmejši, tretje leto' so pa postali čisto ponižni in tihi. Nekaj z Vekoslavom in njiegovilm študiira-mjem nii bito' v redu. Ko se v (jeseni Vekoslav ni vrnili z drugimi študenti v mesto, so Ijud-jie vedeli, koliko zna. Tako škodoželjnih in nevoščljivih 'ljudi kakor tam naokoli menda ni ma svetu. In Vekoslavov oče že zaradi ofoirektljivih jezikov ni mogel drugače, .ko da jie odpeljal izgubljenega študenta v mesto lin ga ponujal povsod za pisarja,. Preprosil je notarja, da ga je vzel zastonj v svojo pisarno. In Vekoslav je hod! dan na dan tri ure tja, tri ure nazaj domov. (Dalje prihodnjič) Dunajski velesejem zaključen V zveizi z iletolginljiim 'jiesemslkiim dunajislkitm velliesiajmioim, ki je bil od 12. do 19. .seipitem-tbra, eie v avstinijsikem tiiisfcu pojavljajo razprave o- pdložajiu današnjega avstrijskega ©oispoidairsitva lin o Vlogi Avstrije v medna-modineim gospodamsitvu. Ta ponočite naglašajo., da ima Avstrija na nalzipolagio mnogo blaga, zlaisitli lindustrijsike-iga za izvoz. Avstrijslki goisipoidaratveniki obžalujejo, da je med državami EFTA (Ev-incipislko združenje za svobodno trgovino) na-istiopiila kriza, odkar so Angleži povišali carine >za 15 odstotkov. Položaj se je j e malo žbolljišail po znižanju na 10 odstotkov. Av-istrijslka linduistnija je svojo proiizvodnio meseca maja 1965 povišala nasproti lanskemu fleitu za 10 odstotkov, število zaposlenih pa se je dviigniilo za 9 odstotkov. Maja letos je avstrijski izvoz presegel za 450 milijonov šilingov onega od lata 1964. Primanjkljaj v P,d ms m Ičacoškem OBIRSKO (Prometna nesreča) Na ovinku Obimslke deželne ceste v obiinsfci igorslbi soteski v veMkovškem okraju je oplazil minuli petek zjutraj; 29-iMni šofer Hubert Podgoršek iz Lepene pri Železni Kapli s svojim mol bornim kotesom nek na-isprotni vozeči osebni avtomobil ter pri tem padel, šofer Podgoršek je bil težko ranjen. CELOVEC Trčenje dveh vozil Na križišču Brunneggasse-CJueders trafie v Celovcu sta trčila minuli petek zvečer motorno kolo in kolesar, pri čemer sta bila vozač motornega kolesa, mehanik er Pathai, zunanji trgovinski bilanci ®e je znižal za 341 milijonov šiiMmgov, to je za 35 odstotkov pod raven, kil jo je dosegel aprila 1965. Dunajski isiejiam pa ne ustvarja ugodnih prložnoisitd samo za avstrijski izvoz. Že po isvojii traidiioiji in legi je Dunaj primemo središče za sklepanje mednarodnih kupčij,, še posebno med zahodnimi in vzhodnimi deželami. Prav to. tradicija, letošnji sejem na 'Dunaju je bili že 82., im lega privabljata raz-istavlijalce iz vsega sveta. Dunaj je še zmerom na glasu važnega mednarodnega modnega središča, ki še ni zgubil kljub nastanku novih podobnih središč, kakor na primer v Italiji, na svojem pomenu. Obiskovalec dunajisfcega velesejma sii tako lahko ustvari pregled, v Ikalkšna smeri ste razvija oblačilna moda, pa tudi, kateri slog se bolj uveljavlja v pohištvu. star 18 telt, ih kolesar, zidarski vajenec Wil-llilbald Gedermanm,, star 15 let, težko poškodovana. Oba ranjenca je odpeljali rešilni avto v ce-tovško Deželno 'bolnico. (Potopitev ladje na Vrbskem jezeru) V Celovcu so neznani zlikovci izvedli v noči na petek minulega tedna zlobno dejanje, ki na Koroškem skoraj nima primeire. Neznani storilci so1 potopili v ladjedelnici Celovškega zaliva zasidrani motorni čoln „Heliiois“. čoln je namreč last celovškega mestnega prometnega podjetja. Falotje so odprli v ladjini notranjosti, dva na dnu, pod vodno gladino, ležeča ventila. Na ta način je lahko vdirala voda v notranjost ladje. Storilci so delo tem laže opravili, ker ni bilo v tem času nikogar v ladjedelnici. Sreča je bila, da motorja ni bilo v ladji, ker ga imajo v popravilu, zato tudi ni bilo' škode na njej. Potem, ko se je ladja potopila, je štrlela samo še 20 centimetrov z gornjiimii deli iz vode. V petek preteklega tedna so poklicni celovški gasilci izčrpali vodo iz ladje im jo tako zopet dvignili. Ladja ,.Helios" je druga največja ladja Plovne družbe Vrbskega jezera. O pobalinih, Id so izvršil to' neslano dn nesmiselno dejanje, manjka do sedaj vsaka sled. Smrtna nesreča Težka prometna nesreča ®e je pripetila preitelklO' soboitO' na PiiischeldorferstraBe v Celovcu. Avtomobil, ki ga je vozil šofer Johann KaJBler, je na ostrem ovinku vrglo na kraj ceste, domnevno, ker je počil gumijast obroč, kjer je trenutno obstali. Posledice so bile istrhovite: soprogo vozača Johanna KaB-lerja, iki je sedela poleg svojega moža, je vrglo skozi vetrobran avtomobila in obleiža-ila s prelomlljemo hrbtenico mrtva na tleh, Vozač avtomobila dn še ena oseba, ki je bila v avtomobilu, sta zadobila le majhne praske. Atomobill pa je bil močno poškodovan. Gimnazijka težko ranjena V petek 'minulega tedna se je pripetila na Beljašikli cesti pri Kamnitem mostu težka prometna nesreča. Dvanajstletna gimnazijka Unsrila Banesch liz Celovca je zavila s svojim kolesom pred nekim nasproti vozečim osebnim avtomobilom celovškega magistrata na levo. V tem trenutku jo je že podrl avtomobil na cesto'. Gimnazijka Uršula Benesoh je zadobila težke rame ma glavi im podlahitniici (Unterarm). Težko poškodovano je odpeljali rešilni avto v celovško Deželno bolnišnico. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PETEK, 24. 9.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače vesti. Igrajo veseli planšarji. — SOBOTA, 25. 9,: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Voščila. - NEDELJA, 26. 9.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. - PONEDELJEK, 27. 9.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Mirko Bogataj: Iz popotne torbe. — 10 minut za športnike. 18.00 Cerkev in svet. (425 let Družbe Jezusove). — TOREK, 28. 9.: 14.15 Poročila, objave. Žena in dom. — SREDA, 29. 9.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. Prof. dr. Niko Kuret: O sv. Mihaelu. — ČETRTEK, 30. 9.: 14.15 Poročila, objave. Prof. Marijan Rus: Kritika o kritiki. Dominikanska republika Pretekli teden so v Santu Domingu aretirali generala Wessima z Wess:ina, enega najpomembnejših osebnosti Dominikansfce republike, dn ga izgnali iz deželle. Neko amer. letalo ga je prepeljalo v Miami v Združenih državah Amerike, kjer bo prevzeli službo generalnega konzula Doimimilkanslke republike. General W'esis:n y MVeisslm je bil vodja des-ničarskih sil v državi iln poznan kot velik sovražnik komunistov. Lata 1962 je zrušil tedanjega domlnilkamiskeiga predsednika Boscha in je v začetku državljanske vojne v Domimikanslki republiki pred nekaj meseci sprožili protiupor. Ker pa mi prišlo do nobenega soglasja med bojujočima strankama v iDomiimilkanski republiki, med levo usmerjenim polkovnikom Gaamamom in desnico Imbarta, ,so nespravljivega Weiss'ina y We®si!ina s slo 'izgnali iz dežele. Novico o tem, da je nekdanji voditelj vojaške funte (izg. hunte) in nasprotnik novega domiinilkansfcega režima zapustil deželo, so potrdili tudi na sedežu Organizacije ame-rišlkih držav (OAD), vendar zaenkrat niso povedali miič podrobnejšega o tem, ali je general WeS'S!im prostovoljno ali pa prisilno zapustil dominikansko republiko. PEČI štedilnike v največji izbiri dobavi Podjunska trgovska družba bratje RUTAR & Go. Dobrla ves - Ebsrndorf Birm.iki botri! Najlepša darila za birmance dobite pri Gottfried Anrather Klagenfurt, Paulitschgasse 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem ir, zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato). 3% SonderrtsboU fiir alle Hochvvassergeschadigten geben wir sofort allen unseren Freunden iind Kunden in den Katastrophengebie-ten fttr alle Bestellungen bis zum 1. November 1965. Mit dieser MaRnabm.e wol-len wir dazu beitragen. allen Hochwas-sergeschSdigten ein wenig zu helfen. Ver-merken Sie auf Ihrem Bestellschein „hochwassergeschadigtu und senden Sie diesen oder Ihre Kataloganforderung an das internationale GroBrersandhaus m (fcffrrtmriTBi VViener-sir. 28t Abl.:& Iščemo mizarske pomočnike za izdelavo pohištva. Dober zaslužek; v slučaju vestnosti in dobre kvalifikacije možnost napredovanja! — Stalna služba! — Stanovanje (z oskrbo ali brez nje) na razpolago. — Takoj odgovorite na naslov: Nobel Kulterer VILLACH — BELJAK ITALIENERSTRASSE 1 Najnovelše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske po- U trebščine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KLAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof) AEG Der preisgunstige VVaschvoll-automat fur 5 kg Trocken-vvasche mit „D“-Effekt fur stark verschmutzte VVasche — ohne Bodenbefestfgung - An-schlu(3wert 2.2 kWoder 3.3 kW Trommel und Laugen-behalter aus NIROSTA-Edel-stahl. Zwei-Laugen-Verfahren mit Vorwasche und Klar-wasche, durch Knopfdruck vvahlbare Waschprogramme, elektrische Turverriegelung. stufenloser Temperaturregler. UVAMAT1 Mladi vozači se radi bahajo pred deklefi Najbolj nevarna leto ®o za avtomobilskega vozača med 25. in 29 letom. Od 30. leta upravlja vozač avtomobil mmogo ,previdneje. Med 40. dn 50. letom sitarositi doživi najmanj nesreč. Toda od 55. leto dalje se krivulja prometnih nezgod prične vzpenjati. Do teh zaključkov je privedlo večletno 'poizvedovanje 'izvedencev velikih zavarovalnih družb. Slednje je tudi dokazalo, da je 7. leto vozarjenjia, tako kot v zakonu med možem In ženo, kritično leibo. V sedmem latu se povprečje ipirometnih nezgod nenadno prične dvigati, čeravno prične spet kmalu popuščati. Izvedenci sii tega ne morejo razlagati, pravijo pa, da bi bilo treba zavarovati vozača, ne pa avtomobil. „Noivciporočenci“ so previdnejši, to so ugotovili ameriški zavarovalni strokovnjaki. Kaže namreč, da se od dneva poroke dalje število pirometnih nezgod, ki jih povzroče novciporočenoi, prične nenadoma močno nižati. ,,Mladi vozači se prav radii bahajo s svojo drznostjo med upravljanjem vozila, posebno pred dekleti in bodočimi ženami, a to jih v večini primerov privede do nesreče. Po poroki se jim vse to več me zdi .potrebno, “ Anekdofa Pesnik Frank Wedekind je bil med bivanjem v Mlinchnu zmerom zadolžen. Ob neki prilika ga je obiskal nek njegov upnik in ga osorno vprašal: „No, recite mi že vendar enkrat, kdaj mi nameravate plačati Vaš dolgi" Wedekihd mu je odvrnil: ..Verujte mi, spoštovani gospod, Vi boste spali mirneje, če Vam ne povem, kdaj Vam bom plačal dolgove." PETEK, 1. 10.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače vesti. — Dr. Metod Turnšek: Ljudski koledar. — SOBOTA, 2. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila. 18,25 Na dom obujaš mi spomin: Blače (1.) — NEDELJA, 3. 10.: 7,30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — Mala oglasa Soboslikarske vajence sprejmemo. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Prijavite se že sedaj! — So-boslikarski mojster HANS SCARSINI, Klagen furt - Celovec, FriedlstraBe 37. Pletilne aparate, solidne, trpežne — in odgovarjajočo volno zanje pri: WOLL- und STRICK-BAR, Klagenfurt-Celovec (nasproti kapucinske cerkve). Velika izbira perila in blaga pri jC. fHoutee Klagenfurt, Alter Plati 35 ZKAMKA ZAUPANJA 6RUNDNER Klagenfurt - Celovec Wienergasse 10 (Ps’omenadna cona) Schoi&oi Damska moda v veliki izbiri! Klagenfurf-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 33-95 fooš tednik fCcanika Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. — Naročnina maša mesečno 7.- šil., letno 80 - šil. Za Italijo 2800 - lir, za Nemajo 20 - DM, za Francijo 22- lir., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 26.- šfr., za Anglijo 2.- f. šterL, za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.