Posamezna številka 1'20 K. Šlev. 146. plačana v >vini. V LluDlH v petek dne Um, Leto XLIX. n pol leta cetr »SLOVENEC« velja po pošti na vse strani Jogo. slavlje in v LJubljani: oelo leto naprej . E 2i0<_ ' n " n 120— četrt leta „ .. M 60-— m ea mesec „ ., „ 20-— Za Inozemstvo celoletno K fJtifi. s Sobotna izdaja: === Za oelo leto.....K 40 — sa Inozemstvo , . . „ 55- tv':/ -Jv-V 1 1 Uredništvo ]e t Kopitarjevi nllol štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrans pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. štv. SO. npravn. štv. 328. Inseiati: ' ■„ Enostolpna petltvrsta (59 mm široka* ia 3 mm visoka alt njo prostor) sa enkrat ,r „ . po K Odposlana Iti. . / . po K 9'— Pri večjem naročilo popust Najmanjši oglas 5 9/9 min K15. Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka ln dneva po praznika ob 5. ari zjutraj. ■^•^»►•cnn.iTP Političen list za slovenski narod. Za Vladni centralistični ustavni načrt je sprejet, sicer samo s 13 glasovi nadpolo-vične večine, vendar je sprejet in s tem dejstvom moramo računati. Jugoslovanski klub je vodil junaško in vztrajno borbo proti njemu in šele ko ni bilo več nobenega dvoma, da vlada ne mara nobenega sporazuma, ampak hoče za vsako ceno centralistično ustavo, so poslanci Jugoslovanskega kluba v znak n a j o s trejšeg a protesta zapustili ustavotvorno skupščino za čas, dokler je trajala specielna debata in glasovanje o ustavnem načrtu. S tem je klub najodločneje in jasno dokumentiral, da prevzamejo vso odgovornost za sklenjeno ustavo tisti, ki so zanjo glasovali, deloma pa tudi tisti, ki so z dvoumnimi in meglenimi izjavami dajali vladi pogum, kakor socialisti. Dobili smo ustavo in sam po sebi bi bil to razveseljiv dogodek, ki bi ga ves narod z navdušenjem proslavljal, — ako ne bi bila sklenjena ustava plod najskrajnejše reakcije. Tako pa sprejemata dve od treh državotvornih plemen ustavo s čustvi, da je samo eno pleme s pomočjo nekaj slovenskih in hrvatskih uskokov ter muslimanskih kupljenih poslancev z glasovanjem v konstituanti Slovence in Hrvate majoriziralo. Ker pa je ustava v konstituanti sprejeta in je regent nanjo prisegel, jo bodo vsi, ki hočejo ustavno življenje v državi, smatrali za sprejeto, četudi proti njihovi volji. S tem pa če avtonomistične stranke priznajo zakonitost ustave, se seveda ne odrečejo nadaljni zakoniti borbi za uveljavljenje avtonomističnih načel v ustavi! Nasprotno! Revizija reakcionarne, centralistične ustave, to bo ges!o vseh proticentraHstičnih strank! In to borbo bo Ljudska stranka zakonitim potom vodila naprej z vso odločnostjo in doslednostjo, dokler ne bo zmagala, dokler ne bo izvo-jevala ljudstvu tudi njegovo notranje osvobojenje. To bo v prid državi in v prid ljudstva! Tega se je dobro zavedal tudi dr. Trumbič, ki je dejal tik pred sprejetjem ustave v konstituanti: »Kdor glasuje zatoustavo,delaprotidržavi.« Dr. Trumbič, ki je toliko sodeloval pri zedinjenju, je rabil ostre, toda vseskozi stvarno upravičene besede; dejal je tudi, da ta ustava narodu ne prinaša notranjega osvobojenja. Te obsodbe ne izbrišejo vse oficielne himne. Pašičeva ustava je plod plemenskega separatizma, ki pod masko edinstva vso državno oblast izroča eni kliki s tem, da razbija Hrvatsko brez ozira na njene kulturne in gospodarske potrebe na pokrajine, doccla odvisne od centrale, da razkosa Slovenijo v dva dela in ju oropa vse resnične samoupravne iniciative v korist centrali, Belgradu. Z nobeno sofistiko se ne odpravi dejstvo, da sprejeta v nenavzočnosti - večine hrvatskega i in da ima na sebi iovinizma. Neprecen-a so to ožigosali tudi ga kmetskega ljudstva, aba ustava za n a -s t v o«, je vzkliknil dr, ilo glasovanje končano, i v celi državi priznanih j vodili pogovore za dr-e, sta ustavo, kakor so jo stranke, najostrejše obso-etji kompaciscent Nikola ogovorov: Dr. Trumbič -ti ustavi, dr. Korošec m iz konstituante dal svoji listične ustave dejansko še ek, kakor bi mogel to sto-astrimi izrazi. In za to sod-> stoji vse slovensko in hr-o, katerega klic se bo sedaj ine v hribe in s hribov v do-. i j a ustave! Taka revi-nesla narodu ustavno zajam-do resnične samouprave, ki ovila socialno in plemensko »t in onemogočala, da bi ma-ržavi neovirano gospodovala ečino naroda! ri- je bila ta usta1 zastopnikov c in slovenske pečat pleme ljive vredno^., zas topni) »T c rodno Trumbič DVČ voditelj' žavno v sprejele dila, k Pašič r je glas pa je ; obsodi ostrej: riti s bo in vatsk razle line: zija, čene mu enat < la h nad pr (Iz posebne izdaje »Slovenca«,) Belgrad, 29. jun. Danes okoli 10. ure dopoldne, ko se je regent prestolonaslednik Aleksander po položitvi prisege na ustavo peljal v spremstvu ministrskega predsednika Nikole Pašiča, da izvrši pregled čet, je bila vržena s' poslopja ministrstva za javna dela, ki se sedaj gradi, bomba. Udarila je v steber električne napeljave ter je že eksplodirala v zraku prej, nego je prišel mimo voz z regentom. Ranila je 10 oseb, večinoma vojakov. K sreči ni bil nihče smrtno ranjen. Napadalec je bil v III. nadstropju omenjene zgradbe ter je skušal potem, ko je zagnal bombo, pobegniti, vandar pa so ga prijeli delavci sami in mu odvzeli pri tej priliki tri bombe in revolver. Policija ga je komaj obvarovala pred razjarjenim občinstvom, ki ga je hotelo linčati, in ga je spremila v upravo mesta Belgrada, kjer je izjavil, da se zove Spasoje Stejič, slikarski pomočnik, rodom iz Turške Kaniže in da je sinoči prišel iz Novega Sada z namenom, da izvrši ta atentat. To je storil v smislu svojih principov. Takoj se je ugotovilo, da je o sebi po dal lažnjive podatke in so v njem spoznali boljševiškega agitatorja, ki se je leta 1919. vrnil iz Rusije in je bil radi svoje agitacije poznan v komunističnih krogih pod imenom Trockij. Regent prestolonaslednik Aleksander je mirno nadaljeval pot ter je v vozu obhodil in po programu izvršil pregled čet na Terazijah, Ljubljana, 30. junija. O priliki ponesrečenega atentata na prestolonaslednika regenta Aleksandra je predsednik deželne vlade dr. Baltič odposlal nastopni brzojavki: »Kabinetni kancelariji Nj. Visočanstva prestolonaslednika, Belgrad. Z globokim ogorčenjem in gnjevom sta sprejela narod in vlada vest o zločinskem napadu na življenje našega prestolonaslednika. Čast mi je, zaprositi imenom naroda in celokupne deželne vlade, da se izvoli na Najvišjem mestu predložiti naše najiskrenejše časiitke k srečno prestani nevarnosti, v katero je zločinska roka spravila življenje našega ljubljenega Prestolonaslednika. Izvolite obenem tolmačiti tudi neomejeno udanost ter zvestobo tukajšnjega naroda Nj. Visočanstvu, slavni naši narodni dinastiji in edinstveni državi. Predsednik deželne vlade dr. Vilko Baltič.« »Gospod Nikola Pašič, predsednik ministrskega sveta, Belgrad. S kakršnim navdušenjem je naš narod sprejel sprejetje ustave, s tako ogorčenostjo tudi obsoja zavratni napad na življenje našega ljubljenega Prestolonaslednika in se iskreno in srčno raduje nad srečno spasitvijo Nj. Visočanstva. Izvolite sprejeti zagotovilo, da naš narod vztraja in da hoče vztrajati do konca v neomejeni zvestobi ter udanosti do Nj. Visočanstva Prestolonaslednika in naše slavne narodne dinastije. Izvolite sprejeti tudi Vi, gospod ministrski predsednik ,imenom naroda in celokupne deželne vlade najiskrenejše čestitke k srečno prestani nevarnosti, v katero je zlobna roka spravila tudi Vaše življenje. Obenem izvolite sprejeti tudi izraz našega sočutja za vse one, ki so postali žrtve pod- lega atentata. Predsednik deželne vlade dr. Vilko Baltič.c . rv i»nim——— Oprava Ja v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljansko it. 650 sa naročnino la ŠL 349 s« oglas«, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-Uero. 7563. Dolga Kristanova izjava. Nato čita posl. Etbin Kristan dolgo izjavo socialnodemokratskega kluba, kjer pravi, da mora socialnodemokratska stranka ostati v opoziciji proti ustavi, ki služi kapitalističnemu režimu in ki ga utrjuje. Nato izjavlja republikanec Gjonovič v imenu svojega kluba, da se izjavlja za narodno edinstvo, katerega je treba braniti proti vsakemu sovražniku. Iz načelnih vzrokov je njegova stranka prisiljena, da glasuje proti ustavi. (Ploskanje pri opo-zicijonalcih.) Potem izjavlja posl. Braudner v imenu kluba narodnih socialistov, da je treba braniti narodno edinstvo proti vsakemu napadu, in izjavlja, da se ne strinja z načrtom itstave in da bo njegova skupina glasovala proti. Tajnik dr. Janjič prečita izjavo muslimanov iz Južne Srbije, ki veli, da bodo glasovali vseeno za ustavo, dasi še ni podpisan sporazum. Za vladni ustavni načrt so glasovali: demokrati, radikali, slovenski samostojni kmetje in muslimani (223 glasov); — proti-dr. Trumbič, radikal Momčilo Ivanič, s r' ski zemljoradniki, socialisti, slovensk? rodna socialista in republikanci (35 «'' nenavzoči : Jugoslovanski kiti1 rodni klub, komunisti in hrvals' stranka (161 glasov). Nato preide zbornica Tajnik dr. Janjič 1 -;če Belgrad, 30. junija, (Izv) Včeraj po- i »Obznano«, ki je s tem zadobila polno poldne je regent Aleksander podpisal veljavo. »sns iisfltei Mita (Iz posebne izdaje »Slovenca«.) Iz govora dr, Trusnbiča proti ustavi. V seji konstituante 27. junija je posl, dr, Trumbič izvajal, da je s to ustavo sprejet plemenski individualizem. Centralistični sistem si pod masko edinstva prizadeva, da spravi vso oblast v roke peščice ljudi. Kdor razmere pozna, mu je jasno, da je vse naperjeno proti Hrvatski, ker se bo Hrvatska razkosala brez ozira na gospodarske, socialne in kulturne potrebe. Današnje razdelitve Srbije si ne dovoljuje dotikati, Štajerska in Kranjska ter Čroa gora pa bodo tvorile vsaka svojo oblast. Muslimanom se delajo koncesije z ozirom na meje Bosne in Hercegovine. Razumljiva je občutljivost naroda, ki se je uživil v dosedanje administracije brez ozira na administrativno razdelitev. On (dr. Trumbič) je delal za narodno zedinjenje, ki sa. je končno tudi uresničilo, narod pa čaka na notranje osvobojenje, katerega še ni, pa ga tudi ta ustava ne prinaša. Baš zato bo zavestno glasoval proti, ker je ta ustava slaba in času neprimerna. (Burno ploskanje pri zemljoradnikih. Poročila, ki so dcšla iz Belgrada, javljajo, v kakšnih oblekah itd. so' došli poslanci v konstituanto. Eden v rodovniški, drugi v praznični, tretji v letni obleki itd. Najvažnejše je bilo, da je prišel v zbornico tudi minister g, Pucelj. To znači, da brez mesarije ustava ne gre. Potem konštatirajo poročila, kako so prihajali poslanci in ministri v novinarsko ložo, kjer se je kon-štatiralo: »Bo ustava«, — »Ne bo ustava« — kakor je pač prišel k novinarjem ta ali pa. ta. Ko so prišli zemljoradniki od Pašiča ven iz njegove ministrske sobe, so rekli novinarji: Ne bo! Ko pa so prišli Turki iz Pašičevega kabineta, so ugotovili novinarji; Bo, bo! »Ni res I« Ob 11. uri 2 min. je predsednik dr. Iv, Ribar otvoril sejo. Prečital se je protokol zadnje seje. Tu so jeli prihajati drug za drugim v dvorano zemljoradniki. Medtem je bil zapisnik sprejet. Besedo je povzel minister za konstituanto Marko Trifkovič, ki je dejal, da je delo narodnega osvobojenja zaključeno danes na Vidov dan, dan, ko se naš narod spominja strašne pogibelji in junaške borbe iz leta 1389,, zahvaljujoč se za silne žrtve in napore junaških pra-dedov, Z današnjim dnem je zaključeno osvobojenje in ujedinjenje našega naroda, ker dobiva za' naš uspešni politični, kulturni in gospodarski razvoj svoj trdni temelj v tej ustavi. Ta ustava je delo sporazuma vseh strank, ki so zastopan skupščini (!). V ustavo niso bile -vse ideje, kakor so to nekate-' i naj bi ; ".'jc .a jržava -ii množini .emu, ki ne bi a te države, to je tako ne komunistične, po ukinila zasebna last, i strank, ki so žele' po tolikih strahov i. prelite krvi uredita • osigural moči in edi . _ ______, po sistemu federacije in avtonomije, Istotako niso bile sprejete ideje republikanske stranke, da bi se monarhistični sistem zamenil z republikanskim. Ta ustava popolnoma zagotavlja vse politične pravice (dr. Ivanič zakliče: »Ni resnica!«) državljanom naše države brez razlike imena, plemena in veroizpovedanja. (Klic: »Ni res!«) Ta ustava daje popolno volilno pravico vsem državljanom. Zagotovljen je pravi in resnični parlamentarni sistem. Ustava nudi temelj za pravo in resnično narodno vladavino. S tem se uresničijo ideali našega naroda, za katerimi je stre-mil toliko let: edinstvo narodne države, edinstvo naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Burno odobravanje.) Z današnjim glasovanjem za ustavo vršimo veliko, resno, sveto dolžnost, ki jo imamo do našega naroda. Imeti moramo veliko in redko zadovoljstvo, da smo v teh težkih dneh vršili svojo dolžnost v korist in dobrobit vsega naroda. (Burno ploskanje in živio-klici.) Izjava zemljoradnikov. Po govoru ministra Trifkoviča izjavlja predsednik dr. Ribar, da slavi načrt ustave na glasovanje. — Predsednik zem-Ijoradniškega kluba, Vojislav Lazič, izjavlja v imenu svojega kluba, da ne more glasovati za to ustavo, ker vlada ni sprejela njihovih, za narod neobhodno potrebnih pogojev, in sicer: 1. ker se agrarno vprašanje ni rešilo v korist siromašnih in širokih slojev naroda; 2. ker ustava ne postavlja naredbodajne oblasti vlade pod nadzorstvo skupščine; 3. ker se razdelitev države na oblasti vrši po gospodarsko-zemljepisnih načelih brez ozira na zgodovinske meje. Ta minimum zahtev zemljo-radnišketfa kluba je vlada odklonila in je njegov klub dolžan, da glasuje proti ustavi. nje. .ibuni Agato-,iasovanje. j predsednik oru, da je ustava rv .' '• in Slovencev vom navzočih H. Dr. Anic i z beseda-', ■»dno edin-| < r. Spahe) ogov za ič gla-toriti,, fom« pa, imena poedinih po novic pa na levi t> Ob 12. uri j dr, Ribar po krati kraljevine Srbov, sprejeta z 223 prot, poslancev; 161 pa n Trumbič je glasoval p irJ: »To je slaba ustav r stvo!« Dr. Hadžikadič (. pravi, da glasuje iz drža ustavo. Poslanec Hamid sujp za ustavo z izjavo, da iripada skupini dr. Sp& -anič glasuje proti, pos. vo. Drugi dan ^ ..ne 29. junija 1921 se je nab skupščino veliko mnoštva." Ob 4. t Ribar otvoril svečano sejo skupšči koj nato je prišel s svojim spremstvv gent Aleksander, ki je prisegel na u z besedami: »V imenu njegovega Veli stva kralja Petra 1. prisegam pred Vsei. gočnim Bogom, tla bom čuval ustavo ned takljivo in da bom varoval edinstvo naroda, neodvisnost države in enotnost državne oblasti, da bom imel preil očmi v vseh svojih težnjah dobrobit naroda. Tako uaj mi Bog pomaga. Amen. Po odhodu regenta so prisegli poslanci. Nato je predsednik zaključil sejo, Včerajšnja seja konstituante. Belgrad, 30. junija. Današnjo sejo konstituante je otvoril predsednik dr. Ribar ob 12. uri. Seji so prisostovali tudi komunisti. Početkom seje je imel dr. Ribar govor, v katerem je ožigosal poizkušeni atentat na regenta prestolonaslednika Aleksandra ter je izjavil ,da je že včeraj častita! regentu, da atentat ni imel uspeha. Nato je poslanec Divac (socialni demokrat) izjavil v imenu svojega kluba ,da je ta atentat posledica kapitalističnega sistema. Socialni demokrati so se vedno borili proti terorju ,ker so mnenja, da more samo z organizirano akcijo priti proletarijat do svojega cilja Opozarja vlado, naj se ne bori proti takim pojavom s preganjanjem delavskega razreda, ker se teror ne moro pobijali s terorjem. Zatem je govoril poslanec Kaclerovic (komunist). Ko se je prijavil k besedi, so se culi medklici: Atentatorji, kje imate bombe?! V imenu komunistov je izjavil glede ustave, da ne rešuje vprašanja proletarijala, ki ostaja tudi nadalje brez pravic. Komunisti si hočejo osvojiti oblast in se bodo zaradi tega borili tudi nadalje. Nato je predsednik konstituante zaprisegel komuniste na ustavo. Zatem je govoril poslanec Miloj-kovic (komunist), ki je izjavil, da se komunisti ne bore proti osebam, temveč proti sistemu, Atentat je posledica reakciouar- nega sistema. Po njegovem govoru so protestirali dr. Trumbič, predsednik zemljoradnikov Lazič in poslanec Moskovljevič proti pisanju belgrajske »Tribune«, ki je poročala, da so včeraj sedeli na svojih prostorih, ko jc regent prišel v dvorano zbornice. Predsednik dr. Ribar je izjavil, da bo poslal listu uradni popravek. Ob 13. uri se je seja prekinila in se je nadaljevala ob 16. uri z dnevnim redom: Poročila verifikacijskega in imuriitetnega od-sok ci BALTIČ ČASTITA. Ljubljana, 30. junija. Povodom sprejetja ustavo v konstituanti jc predsednik deželne vlade za Slovenijo naslovil na predsednika narodno skupšCine in na ministrskega predsednika nastopni brzojavki: >Gospod Nikola Pašič, predsednik ministrskega sveta, Belgrad. Imenom naroda in celokupno deželne vlade častim se predložiti našemu prvoborr.u jugoslovanske ideje k ude.jstitvi najvišjega našega ideala naji skrer.eje čnstitke. Naše narodno edinstvo je bil Vaš življenjski cilj, za to idejo ste živeli in delovali ves čas z neprimerno doslednostjo. I';ejo ste sedaj udejstvili in živi močna in trajna. Združili ste nas z Vašim neumornim delom v en sam narod, ki bode neraz-družno spojen, užival srečo skupno iu ramo ob rami skupno tudi kljuboval vsem viharjem, zastrtim v bodočnosti. Imenom naroda in celokupne deželne vlade izjavljam, da hočemo našo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ljubiti iz dna srca in s popolno zavestjo in da hočemo za isto živeti in umeti. Predsednik deželne vlade dr. Vilko Baltič.f , , ., »Gospod dr. Ivo Ribar, predsednik narodne skupščine. Belgrad. Imenom celokupne deželne vlado izvolite sprejeti najiskrenejše častitke k sprejetju naše ustave. Sprejmite zagotovilo in izšola toliko zaželjenega cilja skupne naše narodne za Vaš neumoren trud in delovanje za dosego našega toliko zaželjenega cilja skupno naše narodne edinosti in naše skupne kraljevine Srbov, Hrvatov iu Slovencev. Predsednik deželne vlade dr. Vilko Baliič,< nstacaš Ustavo imamo, toda kakšno! Vse ofi-cieln' proslavljanje, navdušeni članki v vl- časopisju in umetno aranžirano razpoloženje interesiranih kro-0>. jre izpremeniti dejstva, da usta- ave SHS ni plod sporazuma vseh našega naroda, marveč je bila od ude gospoda Nikola Pašiča od posameznih vladnih strank prosto kupljena za ceno težkih milijonov dinarjev. Muslimani so .tako dolgo odlašali in svoje glasove prodajali, dokler jim ni vlada naštela pa-ore na roko. In tako smo dobili ustavo, ki ae zadovoljuje političnih, gospodarskih in ^socialnih potreb ljudstva, pač pa vsak njen Men stane nekaj tisočakov, ki jih bodo odplačevali jugoslovanski davkoplačevalci. Zato je žalibog mogoče po sprejetju ^istave na Vidov dan, 28. junija 1921, kon-.statirati samo to, da široki sloji našega ljudstva, ki so ta1 o željno pričakovali demokratične in p< -ebam časa odgovarjajoče ustave, reakcionarno ustavo Nikole Pašiča sprejemajo le s čustvi protesta in globoke nezadovoljnosti. Da pridobe potrebne glasove za nad-polovično večino, so vladne stranke vrgle pod klop ves agrarni program, zagotovili muslimanskim begom njihove privilegirane zemeljske'pravice in jim zajamčili mili-ardno odškodnino za kmetovsko zemljo, kljub temu so šli za tako ustavo prvi v ogenj naši slovenski samostojni kmetje, o kojih »Hrvat« piše, da »dobivaju takodjer nešto, ali se ne zna, ni koliko ni što«. Zato je golo hinavstvo, če se zdaj ponašajo skupaj z demokrati in radikali, da so storili velepatriotično delo in s tem opravičujejo ustavo, za katero dobe svojo nagrado. Najbolj žalostno vlogo pa je pri vsem ustavnem delu igrala jugoslovanska socialna demokracija. Vse jih je vleklo z nepremagljivo silo v vladno naročje, tik do sprejetja ustave so se vrteli okoli Pašiča in podajali vijugaste izjave, da bi na eni strani varovali svoj demokratski program, na drugi pa se ne zamerili vladi in njeni'kapitalistični večini. Zgolj iz strahu pred svojimi delavskimi volivci so naposled s težkim srcem sklenili glasovati proti ustavi, so pa to priliko porabili, da v ciolgi in priliznjeni izjavi .katero je podal Etbin Kristan, odvrnejo od sebe sum, da niso lojalni socialpatrioti. Česar niso storili taki srbski patrioti kakor so zemljoradniki, je storil Etbin Kristan, ki je, ute: meljujoč sklep stranke, pel sramežljivi slavospev očetu najbolj reakcionarne ustave, gospodu Pašiču, ki mu je zado-vojno kimal. Za to svoje lojalno »opozici-onalno« stališče je vsegamogoči oče Pašič nagradil socialne demokrate s tem, da je njihovega gospodarskega ženija Antona Kristana nagradil s sinekuro, ki nosi svoj milijon na leto. Tako si je radodarni šef naše vlade zasigural čim lepšo lojalno opozicionalno muziko pri sprejetju svojega ustavnega načrta. Tako so voditelji jugoslovanskega socialističnega proletariata poskrbeli, da bi nobena ostra beseda ne motila slavnostnega razpoloženja, ko se jp uzakonila ustava, za katero ni hotel glasovati niti radikal dr, Ivanič, da ne bi glasno poudaril, da ta ustava ne zajamčuje niti najvažnejših demokratičnih svoboščin in je v socialnem pogledu prava karikatura. Najbolj pošteno se še obnašajo srbske nacionalistične stranke. Ne da bi hvalile, kar se na noben način hvaliti ne >a, izražajo svoje zadovoljstvo nad to us iv :> prosto zato, ker zasigura srbski plem . ski misli nadmoč v državi, pa še to . ra- bo, da »je pretirano misliti, d .s.', bo po sprejetju ustave pri nas v kateren.k'~ 1 oziru kaj spremenilo na boljše nego je do sedaj«. (»Politika«, 27. junija.) Belgrajski listi pa tudi čisto nič ne taje, na kakšen način se je dobila za to ustavo večina, kar bi slovenski in hrvatski demokrati in samostojni tako radi uta;ili. Taista »Politika« piše, cla vladi »ni bilo žal ne časa ne živcev ne denarja«, cla svojo ustavo pro-vedr.. »Muslimani iz Bosne, muslimani iz južne Srbije, zemljoradniki iz Slovenije, vsak od njih ima kakšno željo, katera stane državno blagajno drage dinarje.« Ta odkritost, čeprav je cinična, pa je vsaj poštena, dočim prečanski »državotvorni elementi« v svojo opravičbo navajajo vse mogoče nacionalne, državne in patriotske razloge, katerih ni, zakaj, če je kaj nepa-triotsko in nedržavno, je to sprejetje Pa-šičeve plemenske in reakcionarne ustave. Z ustavo od 28. junija tega leta se ustavno vprašanje ni rešilo in se šele začenja boj za ustavo, ki bo morala biti resnični izraz ljudske volje v tej državi. He župsnov! Pri občinskih volitvah so bile vložene strankarske kandidatne liste in na podlagi teh je vladi znano, kateri stranki da pripada kateri odbornik. Če ji to ne zadostuje, pa naj odpravi zopet iz volivnega reda določbo o strankinih kandidatnih listah. Nikakor pa ne gre, da nadleguje okrajni glavar celjski župane z ukazi, kakor je spodaj navedeni. G. okrajni glavar, oziroma g. dr. Baltič, naj nam pove, po katerem zakonu ali recimo — vsaj po kateri »odredbi« ima pravico zahtevati od zakonito izvoljenih občinskih odbornikov, da mu razkrivajo pri nepotrebnih zaslišanjih svojo politično pripadnost, ki so jo itak že označili, v kolikor zahteva zakon, s podpisi na kandidatnih listih. Menimo, da župani izpolnijo svojo dolžnost, ako zadostijo vsem zakonitim predpisom, na nepotrebno molestiranje pa ponižno prosijo za odgc or, na podlagi katerega zakona da g. okrajni glavar nadleguje z delom itak preobložene župane s to-le okrožnico: VSEM ŽUPANSTVOM! V prigibu se pošiljajo županstvu kandidatno listo za volitev občinskega odbora. Gosp. župan mora vsakega kandidata in sicer samo kandidate za odbornike (ne pa onih za namestnike) osebno zasližati, kateri politični stranki pripada. Izjavo vsakega kandidata se mora zabeležiti na zapisnik in mora kandidat svojo izjavo z lastnoročnim podpisom potrditi. Ako kandidat ne zna pisati in zapisnik le podkriža, morata izjavo podpisati dve priči, kateri kandidata osebno poznate. Stranke, katere pridejo v poštev so: Slov. ljudska stranka. Jug, demokr. stranka. Samost. kmet. stranka. Slov. kmetska zveza. Jug. soc. dem. stranka. Delavska kmet. republik, stranka. Komunistična stranka Ako kandidat ne pripada nobeni stranki, potem se mora zabeležiti na zapisnik, >da stoji izven stranke« kar pa mora kandidat z lastnoročnim podpisom potrditi. Izjave kandidatov in kandidatne liste mora g. župan predložiti okr. glavarstvu tekom 3 dni. V to svrho služijo priložene dve kandidatne liste. Gosp. župan je okr. glavarstvu osebno odgovoren, da se natančno izpolnjene izjave in kandidatne liste predložijo okr. glavarstvu v določenem roku Kandidatnih list g. župan pod nobenim pogojem ne sme dati iz rok ali pa dopustiti, da se na njih kaj popravlja ali pa vpisuje. Ravno take kakor jih je prejel, mi jih ima vrniti z zahtevanim zapisnikom. Kr. okr. glavarstvo Celje, 24. junija 1921. Dr. žužek s. r. PolitKne nmim« -f Občinski odbor na Boh. Bistrici je v seji dne 26. junija 1921 soglasno sprejel resolucijo za avtonomijo Slovenije. -j- Za ustavo je glasovalo 223 poslancev. »Jutro« konštantira ogromno večino za ustavo. Mi pa konštantiramo za inozemstvo: 489 poslancev, 223 za, ostanek 419 — 223 = 196 »proti«. Tako izgleda »slana večina«. + Velikansko veselje je vladalo včeraj po Ljubljani zaradi sprejetja ustave. Tako konštatira »Jutro«. Konštatiramo, da je v »Jutrovem« uredništvu mogoče res vladalo veselje zaradi ustave, drugod pa zaradi šentpeterskega žegnanja. + Brezprimcrna netaktnost. »Jutro« javlja z ležečimi črkami tiskano: »Ob 12. uri 32 minut izjavlja predsednik dr. Ribar po kratkem odmoru, da je ustava kraljevine SHS sprejeta s 223 proti 35 glasovom. Od celokupnega števila 419 poslancev je torej glasovalo 258.« — Očividno je hoetl g. predsednik operirati s kolikor mogoče visokimi številkami za ustavo. Resnica pa je, da je glasovalo od 419 poslancev le 223 poslancev za ustavo, ostali glasovi se pa štejejo po poslovniku in parlamentarnih pravilih za »proti«, ne glede na to ali so bili pri glasovanju navzoči ali so pa z odhodom iz konstituante poostrili svoje glasove za »proti«. -J- Pristranost našega uradništva. Dne 27. junija jc bil na uradnem dnevu na Vrhniki nek komisar od okrajnega glavarstva iz Ljubljane, ki je preden je začel uradovati, imel političen govor. Pravil je, kako je izkušen in da iz izkušnje ve, da je to sama »farbarija«, če se kakšna stranka za avtonomijo poteguje, da bi le nekateri prišli tem potom do »zaželjenih korit«. Nadalje je pravil, naj občine nikar ne pošiljajo izjav za avtonomijo, ker bi to bila velika nesre ča za državo. Pravil je da sta »ŠuŠteršiC in cesar Karel še na delu« in da bi se z avtonomijo pomagalo »zgraditi zopet Avstrijo«, kar pa ne sme biti. Ko so mu ugovarjali, je zažugal, da ga moramo poslušati, kot odposlanca okr. glavarstva, ki je gotovo višji činitelj, kot so občinski funkcionarji. Znesel se je tudi nad g. Prepeluhom, da izdaja časopis zato, da bi postal zopet poverjenik, a on garantira, da ne bo več. — Take reči si dovoljujejo danes uradniki, ki se pod Avstrijo niso upali v korist te ali one stranke uradno niti ust odpreti. Takrat je vladalo načelo, da mora uradnik vsaj formalno varovati najstrožjo nepristranost, Danes pa nekateri gospodje zlorabljajo svoje uradno dostojanstvo za to, da agiti-rajo za demokratsko stranko in n;ene nazore, Tudi napredek. Ampak mi si usojamo g, deželnega predsedika, ki je tako navdušen nad sprejetjem ustave, opozoriti na člen 107, ustave, v katerem se pravi, da »se upotrebljevanje vlasti in položaja državnih uradnikov v strankarske svrhe ravnotako kakor vplivanje predstojnikov na državne funkcionarje v strankarske namene kaznuje po zakonu,« Zato zahtevamo, da g. deželni predsednik v smislu ustave stori svojo dolžnost in uradnika, ki si dovoljuje uradne dneve uporabljati za strankarsko agitacijo, pokliče na odgovor. — Posebno izdajo »Slovenca« smo včeraj priredili za Ljubljano. Za naročnike po deželi prinašamo v današnji številki vsebino posebne izdaje. — Knezoškof Anton Bon. Jeglič je odposlal regentu sledečo brzojavko: Z duhovništvom in vsem ljudstvom se srčno radujem, da se je atentat na vašo osebo izjalovil. Hvala Bogu z željo, naj 3og ohrani Vaše Visočanstvo še mnogo let, za rešitev in blagor celokupne jugoslovanske domovine, — Jeglič, škof, — Županstvom. Vladni in centralistični krogi se dobro zavedajo, da ogromna večina ljudstva v celi državi reakcionarne ustave no bo sprejela z zadovoljstvom, še manj seveda s kakim navdušenjem. Zato pošilja vlada na ulico manifestirat za ustavo organizacije centralistične JDS in uradništvo. Županstvom pa ukazuje razglašati ,kakor slišimo, rezultat glasovanja, ki ne odgovarja dejanskemu stanju. Z vladnimi paradami pa skuša nadomestiti pomanjkanje navdušenja. Župane pozivajo vladni .organi, da pri teh uprizorjenih vladnih manifestacijah sodelujejo. Vlada ima pravico, da zahteva od županstev, da izpolnijo njene zakonite zahteve, ne more pa ukazovati, da bi delal kdo vesel obraz, kadar dobi klofuto! — Stara Vrhnika. 11. junij je bil za našo vas vesel dan. Pripeljali so namreč na lepo okrašenem vozu dva nova bronasta zvonova. Dobili smo jih skupno z tremi vrhniškimi. V nedeljo, dne 12. junija, je na Vrhniki blagoslovil vseh pet pre-vzviš, gosp, knezoškof. Drugi dan smo jih pa jako slovesno pripeljali domov. Zvonova imata zelo prijeten in mil glas. Da pa smo zvonove tako hitro in veliko ceneje kakor pa v Ljubljani dobili, smo dolžni na tem mestu javno se zahvaliti sledečim gospodom: vrhniškemu dekanu č, g. Jan. Kete-ju za vsa pota in skrbi, našemu narod, poslancu g. Iv. Stanovniku, kateri nam je iziposlovail v Belgradu prosto carino, našima cerkv. ključarjema g. Fr, Rode-tu in g. Fr. Casermanu za vsa pota, stavb, podjet. g. Iv. Ogrinu iz Ljubljane ter veleposest. in veletrg. g. Iv, Ogrinu iz Laverce za darila in slednjič vsem dc mački darovalcem bodisi v denarju kakor tudi v lepih mlajih. Bog bodi plačnik vsem skupaj. — O sv. Gori pri Gorici, Frančiškanski provincialat je prejel od predstojnika na Sv. Gori sledeče spročilo: ... .»Ko boš to pismo prejel, bomo presbiterij že popolnoma očistili raznih ruševin in groblja. Samo še za en kvadratni meter ga imamo še očistiti. Tlak presbiterija je ves cel. Našli smo razne statue bolj ali manj razbite. V presbiteriju smo našli angela, ki je nosil pridižnico. Je še precej dobro ohranjen. Le peroti je zgubil. Dobili smo tudi mramornato ploščo 1.63 m dolgo in 1 m široko, Odkrili smo danes spomenik kardinala Missia. Glava je odbita in čez polovico telesa je preklan. Če se ne motim, je glavo odnesel nek vojak (sorodnik?); vsaj tako se mi dozdeva, da sem enkrat čital v novinah. Ali Ti kaj veš za to? Spomenik se bo dal še popraviti. Razne odbite kos-čeke skrbno hraniva midva v sobi. Danes neumorno kopljem s tremi delavci. Delamo presek od presbiterija proti sredini cerkve, da se bo lehko iz kraja velikih vrat videl veliki oltar. — Zraven tega opisa so še dodane te-le vpoštevanja važne vrstice: 20. t. m. sem dobil »Opomin« od mizarja, pri katerem sem bil naročil okna in vrata za pet sob. Opozarja ne, da mo- ram v teku osmih dni plačati 12.360 lir. Prosim Te, pomagaj mi! Poišči kakih velikodušnih dobrotnikov! Za zdaj si ne vem kako pomagati. Pozneje ne mislim delati z dolgovi. — Ker je Sv. Gora goriškim Slovencem najvažnejši kraj tolažbe in duhovno zavetišče, bi bilo želeti, da se res v najkrajšem času vsaj najnujnejša dela pri cerkvi in samostanu izvrše, da se bodo lahko vršila tam sv. opravila. Za to zlasti Slovencem v Jugoslaviji priporočamo to goriškim Slovencem toli ljubo svetišče. Pomagajte že itak hudo poskušanim Gori-čanom graditi njim najbolj priljubljeno božjo pot na — Sv, Gori. Prostovoljne prispevke za Sv. Goro naj se blagovoli pošiljati na frančiškanski provincialat v Ljubljani. —Promoviral je včeraj na tukajšnji univerzi doktorjem modroslovja g. Anton Bajec, sin g. šolskega vodje v Št. Vidu nad Ljubljano, Jankota Bajec. Iskreno čestitamo! — Z Gorenjskega. Poleg pripravljalnega odbora za orlovski tabor se z veliko vnemo pripravljajo tudi kranjski napred-njaki. Od mnogih plakatov ne vidiš skoro nobenega več, povsod le sled naprednih kulturonoscev. Tem je nazadnje, kakor smo v pondeljek videli, sledil še kranjski gospod župan, ki je dal s silo odstraniti glavni plakat, umetno delo slikarja Bra-daške. Mislili smo, da bodo z ozirom na prireditev sokolske župe kaj bolj strpni, toda strast jim tega ne pusti. Sicer pa ni čudno. Ko so se zadnjikrat Orli iz Ljubljane, Sokoli pa iz Mengša (od birme) vračali, je načelnikov brat surovo zbadal nekega tržiškega Orla, sokolski načelnik sam pa je obsipal tamkajšnjega kateheta z »barabo« in divjal, da je moralo nastopiti orož-ništvo. Čudimo se katehetovi potrpežljivosti, da vse to prenaša, ko je bilo nad 80 prič samo iz Tržiča. Sicer je pa prav, naj se pokažejo kakšni so, — Litija. V nedeljo so priredili litijski demokratje ob priliki sprejetja centralistične ustave ob 9. uri zvečer javen obhod. Ker pa je število tukajšnjih JDSarjev zelo pičlo, so jim pomagali večati število uradne osebe, kakor sodni predstojnik Žigon, vladni zastopnik Podboj in notar Krevl. Svobodno vsakemu, ki hoče proslaviti centralizem, ako ga pri tem ne boli glava; toda ravnotako svobodno mora biti vsakemu, da se takih manifestacij ne udeležuje, ako nima povoda proslavljati centralizma. Nikakor pa ne gre, da pod zaščito vladnih organov taki manifestanti delajo nasilstva, kakor se je godilo to pri nas, kjer je manifestacija dobila lice nečedne demonstracije. Lekarnar Brilli jeocTorož-ništva izsilil, da je brez županovega dovoljenja razobesilo občinsko zastavo. Od občinskega tajnika po so demonstranti izsilili ključ do občinske pisarne in jo razsve-tili s 4 svečniki Maksa Lajovica, Da ne omenjamo številnih nečednih psovk, ki so letele iz ust demonstrantov na župana, moramo najostreje obsojati, da se je ta »manifestacija« vršila tudi v znamenju pobijanju šip na hiši, kjer stanuje župan, — Inženirski izpit z odliko je napravil 23, julija na oddelku kemično-tehnoilo-gičnega inženerstva češfke tehnične visoke šole v Pragi g. Ivo K r u 1 c iz Kapel pri Brežicah. — Potrebni uradniki. Rok za vlaganje prošenj za službena mesta pri Upravi za zaščito industrijske svojine se je podaljšal do 15. julija t. 1. — Artilerijska podoficirska šola v Mariboru. Meseca septembra 1921 bo sprejetih v II. artilerijsko podoficirsko šolo v Mariboru do 200 mladeničev od 17, do 21. leta. Prošnje je vlagati do 20. septembra 1921 pri poveljstvu šole. Več je razvidno iz oglasa v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«. — Novo odkritje. Ministri v naši državi so »sirotni ljudi«. To novico je razglasil dne 24. junija bivši minister dr. Veli- I zar Jankovič, ko se je zagovarjal, da so tudi poljedelski ministri dobivali 50 odstotkov popusta pri nakupu proizvodov topčiderske ekonomije. To naj si zapomnijo razna dobrodelna društva, kadar sestavljajo seznamke siromakov v naši državi, — Spremenjena pristojnost sodišč pri presojevanju tatvin. Pravosodno ministrstvo je obvestilo prizadete oblasti, da je podpisana naredba s katero se spreminja pristojnost sodišč glede na kaznovanje tatvin. Okrajna sodišča bodo sodila v bodoče tatvine in goljufije do vrednosti 4000 kron, pri kvalificiranih tatvinah (§ 174 k. z,) pa do 1000 kron; zborna sodišča bodo sodila o tatvinah in o goljufijah do vrednosti 40 tisoč kron, dosedaj do 4000 kron; porotam I bodo pridržani slučaji, v katerih bo šlo za vrednost nad 40.000 kron. — Telefonske pristojbine so v naši državi tako gorostasne, da jili zamorijo plačevati samo še vojni milijonarji. Vsled teh pristojbin je v Osijeku odpovedalo telefon te dni 150 naročnikov. Kakor ču= jemo, se je tudi v Ljubljani edipoveddo precej naročnikov, — Vlada je s tem zvišanjem pokazala, koliko ji je ležeče na procvitu našega gospodarstva. — Obratno ravnateljstvo južne železnice javlja: Od 2. julija naprej vozita brzovlak št. 3, ki odhaja z Dunaja ob 7. uri 25 minut in prihaja v Trst ob 21. uri 55 minut in od 3. julija naprej brzovlak St. 4, ki odhaja iz Trsta ob 6. uri 35 minut in prihaja na Dunaj ob 21. uri 45 minut redno vsak dan tor imata tudi vozove tretjega razreda. Za ta dva vlaka do sedaj obstoječe omejitve, namreč da co se izdajalo vozovnice za najmanj 200 km, so se ukinile. — V nedeljo, dno 3. julija v Moste! V karme-ličanski cerkvi na Selu bo v nedeljo, dne 8. julija t 1. ob pol 7. uri zjutraj sv. maša z nagovorom za reveže, katere oskrbuje Elizabetna konferenca v Mostah. Med sv. mašo poje deški zbor Mladinskega doma. Istega dne ob 4. uri popoldne se vrši na vrtu g. Jos. Oražma na Selu dobrodelna prireditev v prid revežem in Mladinskemu domu. Sodeluje priznana salezijanska godba z Rakovnika. Prijatelji revežev in mladinoljubl vljudno vabljeni. — Gasilno društvo v Šmarju pri Ljubljani obhaja 8. julija svojo 40 letnico. Ob 10. uri dopoldne je sv. maša in potem slavnostno zborovanje; ob 8. uri popoldne velika ljudska veselica na senčnatem vrtu g. M. Činkole v Šmarju. Glede znižane vožnje po železnici je društvo v dogovoru. — Jugoslovanska Matica. Pisarna pokrajinskega odbora Jugoslovanske Matice v Ljubljani se je preselila na Pred škofijo št. 21 I. nadstr. (Poleg magistrata.) Uradne ure so vsak dan razven nedelj in praznikov od 8. do 2. uro pop. Tukaj posluje pokrajinski odbor, dočim ima bivša glavna podružnica ljubljanska svoje prostore še vedno v Pražakovi ulici št. 3, to pa toliko časa, dolder se ne ustanove za posamezne mestne okraje samostojne podružnice Jugoslovanske Matice, kar se zgodi v prvi polovici meseca julija. — Društvo delovodij in industrijskih uradnikov ima v soboto, dne 2. julija ob pol 8. uri zvečer v klubovi sobi »hotel Slon* važno zborovanje. Sprejemajo se tudi novi člani. (k) — Uboj na Vačah. Na Vačah sta prišla v trgovino Fortunata Črtanca tesarja France Korošec in Valentin Brvar, za njima je prišel rudar Martin Ravnihar iz Moravč, gredoč iz Trbovelj domov. V trgovini so se pričeli prepirati med seboj; Črtane jih je pa pomiril, ker se je bal Ravniharja, ki je imel štilet za pasom, šli so nato v Kristanovo trgovino, v kateri sta se pričela Korošec in Ravnihar prerekati. V šali je potegnil Korošec Ravniharju klobuk z glave in mu ga dal nazaj rekoč: »Saj si lest fant!« — Ravnihar je na to potegnil nož, zamahnil z njim proti Korošcu in zaklical: »Jaz bom tebi že pokazal, kaj je lcnap!< Z nožem je Ravihar sunil Korošca v srce, na to pa zbežal na polje, kjer so ga orožniki aretirali. Smrtno ranjeni Korošec je še skočil za bežečim Ravnihar jem in zaklical: »Če bom jaz umrl, moraš tudi ti I« na to se je zgrudil na tla in je čez nekaj minut umrl. Pokopali so ga na pokopališču na Vačah. Ubijalec je bil rojen 6. novembra 1895 v Zalogu, pristojen je v občino Peče. Llubliansl© mmlm. lj t Emil Vodeb. Pogreb urednika g. Emila Vodeba je bil 29. junija. Udeležilo se ga je izredno veliko pogrebcev. Novinarji so se korporativno udeležili pogreba priljubljenega tovariša, na čelu jim predsednik ljubljanske sekcije J. N. U. glavni urednik Stafckfčj", iz Maribora je došel na pogreb ,urednik Pohar, kot zastopnik mari-borskifinnovinarjev. Pogreba se je udeležilo več'občinskih svetovalcev, poverjenik Ribnikar in drugi. Pred hišo žalosti je zapel »Ljubljanski zvon« pod vodstvom g. Prelovca »Vigred« in pred Marijino kapelico pri Martinovi cesti »Blagor mu!« Ob odprtem grobu je po končanih cerkvenih obredih govoril predsednik ljubljanske sekcije J, N, U. g. glavni urednik Smodej: »Spoštovani žalujoči, dragi tovariši! Mladega moža, dragega nam tovariša, smo spremili na njegovi zadnji poti. Iztrgala nam ga je iz naše srede zavratna jetika, ta čestokratna spremljevalka stražarjev in klicarjev javnega mnenja, časnikarjev. Naporni poklic časnikarja, kateri zahteva veliko žrtev od njegovih duševnih in fizičnih sil, je položil našega dragega tovariša Emila na smrtno postelj in ga spravil v prerani grob. Svojim prijateljem je zapustil britkost v srcih, ker bil je človek poštenjak. Njegovo pero pač ni zapisalo nobene žaljivke, njegova plemenita duša je bila nezmožna izročiti papirju zavestno krivično sodbo. Bil je idealist. Kako je njegova duša plavala v nacionalnem ponosu in navdušenju v najlepši dobi našega naroda, v dobi, ko je bila dosegla kulminacijo idealna borba našega naroda za nacionalno osvobojenje in vstajenje. Kako lepa, vznešena poročila o tem narodnem gibanju, o velikih narodnih taborih je pisal tedaj — pokojni naš Emil. Doživel in slavil je vstajenje naroda, potem pa je legel še mlad k počitku. Stanovskim tovarišem pa je bil več kot tovariš, bil je vsem iskren in drag prijatelj, kakor jih ima človek malo v življenju. Zato »Jugosloven-sko novinarsko udruženje« prebridko občuti njegovo izgubo. Izgubilo je z njim enega najboljših, najmarljivejših, toda tudi najbolj veščih organizatorjev. Ob tvojem grobu se poslavljam v imenu J. N. U. od tebe, mili naš prijatelj in tovariš. Končal si težo svojega življenja, mi pa prevzamemo po tebi tvojo dediščino, nezlomljivi idealizem, nezlomljivo voljo v dosego zastavljenih ciljev. Počivaj mirno, dragi tovariš, spomin na tebe naj ostane trajen in drag. Bodi mi še dovoljeno, da ti osebno kot tovariš in prijatelj ob razstanku vduhu sežem v tvojo tovariško desnico z vročo željo: »Na svidenje nad zvezdami!« lj Ljubljana regentu. Dne 30. junija 1921 se je odposlala sledeča brzojavka: Kabinetni pisarni Njega kraljevega visočan-stva prestolonaslednika regenta Aleksandra v Belgrad: Ob srečni spasilvi Njega kralevega visočanstva regenta Aleksandra sporočam vseobčo srčno radost in do-morodno navdušenje, katera prevevata prebivalstvo našega narodni dinastiji in edinstveni državi iz dna duše vdanega mes- i ta. Z globokim sočutjem pa mislimo na vse, ki so postali žrtve bestijalnega atentata. Bog živi naš kraljevski dom, naš narod in našo ustavno državo! — Dr. Zarnik, magi-stratni direktor in županov namestnik. lj Razglašenje ustave v Ljubljani so sprejeli prebivalci Ljubljane, izvzeraši stalnih obiskovalcev »Narodne kavarne« v zadnji sobi, ki se tam shajajo od 1.—2. ure popoldne, jako mirno na znanje. Ljubljan-čanje so šli na žegnanje v šentpetersko faro, kjer so se prav slabo imeli, zvečer pa spat, kot se solidnim ljudem spodobi. Ko je pa na sv. Petra dan ob 10. uri dopoldne začelo zopet streljanje na Cradu, so se solidni Ljubljančanje obrnili z vzdihom: »Prekleti kanon,« še enkrat v postelji in so mirno spali do 12. ure in mnogo jih je nadaljevalo ta posel do 5. ure popoldne. Kaj pa mislite, tak datum? Dne 29. junija, pa gredo razglaševat ustavo! Izrečno devetindvajsetega! Prvega, to bi šlo! Sicer ne iz srca, ampak vsaj iz žepa! lj Povodom sprejetja ustave je bila včeraj na prošnjo predsedništva deželne vlade za Slovenijo v ljuljanski stolnici sv. Nikolaja ob desetih služba božja za državne in druge javne oblasti. Sveto opravilo, slovesno sv, mašo z molitvijo za kralja, je opravil g. stolni prošt prelat Andrej Kalan, Na koncu je stolnični kor zapel kraljevo himno. Pred stolnico je bila postavljena častna stotnija vojaštva. lj Kolo jugosioven. sester ima svojo redno odbor, sejo v pondeljek, 4. julija ob 5, uri popoldne v risalnici Mladike. lj Umrli so v Ljubljani: Jera Štrukelj, zasebnica, 71 let. — Alojzij Wolf .rejenec, 2: meseca. — Filomena Hanška, zasebnica, 74 let, — Marjan Albanese, sin zasebnega uradnika, 5 tednov, — Ivana Lipec, žena tovarn, delavca, 26 let. — Vekoslava Kožar, hči zapisovalca voz, 5 dni. — Matej Tominec, tov. mizar, 48 let. — Mihael Ko-privnikar, hiralec, 80 let. lj Nesreča v Kamniških planinah. Minuli ponedeljek, takoj po sklepu šolskega leta, sta odšla v kamniške planine šesto-šolec na I. drž. gimnaziji v Ljubljani V. K. in dijak VI. razreda ljubljanske realke K. T. Oba sta bila navdušena hribolazca in v Kamniških planinah kakor doma. Bila sta z vsem potrebnim opremljena in v torek zjutraj sta odšla iz koče na Okrešlju proti Turškemu žlebu. Hotela sta s pomočjo vrvi preplezati strmo steno. Prvi je plezal K. in srečno dospel na cilj. Nato je vrgel vrv tovarišu T, Le-ta je plezal nekaj časa, tedaj pa mu je izpodletelo, vrv je smuknila K. iz rok in T, je zdrknil v prepad, Po silnem naporu se je posrečilo K. priti s stene in se vrniti na Okrešelj, kjer je javil nesrečo. Slučajno navzoči podpredsednik savinjske podružnice planinskega društva se je takoj odpravil s tovarišem ponesrečenca proti kraju nesreče, toda tisti dan ponesrečenca nista mogla najti. Drugo jutro — v sredo — se je napotila iz Solčave rešilna ekspedicija, da najde ponesrečenca. Dotlej o njenem uspehu še ni poročil. Naj bo ta nova nesreča v planinah opomin vsem, da se kolikor mogoče ogibajo prenevarnih mest v gorah! lj Odborova seja Leonove družbo bo v petek dne 1. julija ob 6. uri zvečer v I. nadstropju Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red važen. Odborniki vsi prijazno povabljeni. — Predsednik. lj Kongres Udružcnja gledaliških igralcev SHS v Ljubljani se radi poznega skončavanja sezon v nekaterih gledališčih ne more vršiti 2., 3., 4. in 5. t. m., temveč prične en dan pozneje t. j. 3. t m. in skonča 6. t. m. V nedeljo 3. julija v opernem gledališču slavnostna akademija pri kateri sodelujejo vse prve operne moči Jugoslavije in celokupni zbor Ljubljanskega Zvona ter operni zbor iz Zagreba in Ljubljane. — V dramskem gledališču dramska predstava »Gospodična Pavla« (igralci mairborskega gledališča). Ostale dni se igra samo v opernem gledališču in sicer 4. julija »Divji lovec«, reprezentanca Slovencev Maribor-Ljubljana, na čast došlim gostom. Dne 5. julija dramska predstava »Ženitbas (Zagreb). Dne 6. julija dramska predstava »Pljusak« (Belgrad). Due 7. julija opereta »Poljska kri« (Zagreb). Vstopnice za vse predstave se lahko rezervirajo od 28. junija dalje od 3. do 7. ure popoldne pri blagajniku Udruženja gledaliških igralcev, tovarišu Jožetu Drenovcu, v prostorih Udrui,enja (dramsko gledališče pritličje desno). Ker je za predstave med ljubljanskim občinstvom veliko zanimanje, se tem potom ljubitelji gledališča obveščajo, da naj si vstopnico k predstavam preskrbo pravočasno. lj Opozarjamo na jntrišnji koncert na novo urejenem vrtu Kolodvorske restavracije v Ljubljani. lj Mestni pogrebni zavod in občinstvo. Z ozirom na splošno razširjeno napačno mnenje, da visoke pogrebno pristojbino pripadejo po veliki večini pokopajoči duhovščini, in ker se je celo od strani mestnega pogrebnega zavoda zatajevalo, češ, pogreb jo zato tako drag, ker so bili štirje duhovniki, naj bodo v naslednjem navedene takse, ki jih dobe pri raznih razredih duhovnik, cerkev in cerkovnik. I. razred: 4 duhovniki: 800 kron: Duhovniki 220 kron, ostalo cerkev in cerkovnikč I. razred, takozvani luksus: 4 duhovniki: Stane 100 kron več kot I. razred. II. razred: 3 duhovniki: 200 kron: Duhovniki 120 kron, ostalo cerkev in cerkovnik. III. razred: 2 duhovnika: 60 kron: Duhovnika 40 kron, ostalo cerkev in cerkovnik. IV. raz.ed: 1 duhovnik: 40 kron: Duhovnik 20 kron, ostalo cerkev in cerkovnik. I. razred stroški: 1 duhovnik: 40 kron: Duhovnik 20 kron, ostalo cerkev in cerkovnik. IL razred stroški (mrlič se blagoslovi v cerkvi): Duhovnik 10 kron, ostalo cerkev in cerkovnik. Marijina in Joželova pogrebna bratovščina: 2 gospoda: kakor III. razred. Toliko občinstvu v pojasnilo, da se ne bode mislilo, da sc stekajo števifni tisočaki — saj stane I. razred od 10 do 10 tisoč kron — v žepe duhovščine. Omenjeno naj bode tudi sledeče. Mostna farna duhovščina je pri neki seji sklenila j da je pripravljena pokopavati siromake zastonj, ako bo mestni pogrebni zavod poslal voz za gospoda. Poslala je taisti sklep mestnemu magistratu, ki pa še do danes nanj nI odgovoril. Upamo, da bode imel novi občinski odbor za siromake več srca in smisla. lj Zveza slovenskih pevskih zborov vabi k skupni pevski vaji, ki se vrši v soboto dne 2. julija ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matico v Vegovi ulici., vse včlanjene zbore za nastop pri odkritju spomenikov Borštnika in Ve-rovška v nedeljo dne 3. julija ob 11. uri dopoldne pred opernim gledališčem. Pevski zbori se prosijo, da prineso seboj notni material za Jenkovo »Molitev« (Ti, ki si nas ustvaril). Polnoštevilnost naša dolžnosti — Odbor. lj Umor na ljubljanskem polju. Okrajni policijski nadzornik gosp. Habe je zaključil policijsko preiskavo proti Alojziju Tomazinu, ki je, kakor smo poročali, zaklal svojo ženo Antonijo, rojeno Drašlerjevo in ranil tudi sebe, a je ostal pri življenju in leži še v bolnici. Tomazin je povedal, da je bil ljubosumen na svojo ženo in navedel okol-nosti, iz katerih je sklepal, da mu žena ni bila zvesta in da je imela znanje z nekim K. Sklenil je, da jo bo umoril in je v ta namen kupil nož. »Vse bi ji bil odpustil,« je dejal, »če bi mi bila priznala svoj greh; toda če bi tajila, sem sklenil, da zakoljem njo in sebe, ker brez nje mi je življenje nemogoče. Ni priznala in zgodilo se je, kar se je zgodilo...« Tomazina bo sodila porota. Najnovejša poročila PAŠIČ IN RIBAR ZADOVOLJNA. Belgrad, 30. junija. Po banketu na dvoru, ki se je vršil povodom sprejetja ustave, je daroval regent prestolonaslednik Aleksander predsedniku konštituante dr. Ribarju v znak priznanja za njegovo delo zlato tobačnico, ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču pa zlat kip, ki predstavlja regenta na konju. VEČINA SE POSVETUJE. Zagreb, 30. junija, »Riječ« poroča iz Belgrada, da so klubi večine pozvani, naj ostanejo v Belgradu radi važnih političnih dogodkov, ki morejo nastopiti. ARDITI ZASEDLI BAROŠ. Rim, 29. junija. Kakor poročajo z Reke, je v času demonstracij proti jugoslovanskim zahtevam prekoračil del arditov Rečino ter zasedel luko Baroš, da bi na ta način dokazali, da pripada ta luka svobodni državi Reki. Ostali demonstranti so poskušali priti na pomoč temu malemu oddelku arditov. Prišlo je do spopada s stražo, ter je bilo pri tej priliki več oseb ubitih in ranjenih, BOJI Na REKI, Milan, 29, jun, »Corriere della Sera« javlja z Reke, da so včeraj arditi odbili karabinjerje, ki so se jim zoperstavili in vdrli v reški in sušaški kanal, kjer se nahaja garnizija alpincev. Alpinci so na ar-dite streljali iz pušk. Zadet je bil en poročnik, ki je bil takoj mrtev. Pri nemirih je bilo Ujsmrčenih vsega skupaj 7 oseb, ALBANSKO VPRAŠANJE PRIDE PRED VRHOVNI ZAVEZNIŠKI SVET, Belgrad, 29. junija. Diplomatski dopisnik lista »Daily Telegraph« izjavlja, da ni niti malo čudno, ako je svet zveze narodov zavrnil albanski apel in ga izročil po-slaniški ponferenci v rešitev. Ko je bila Albanija prošle jeseni sprejeta za člana zveze narodov, je bilo sklenjeno, da ima zveza narodov rešiti vprašanje severnih in južnih albanskih mej. Zveza narodov je bila prepričana, da Jugoslavija in Grška kot člana zveze narodov ne napadeta Albanije. Ta sklep zveze narodov popolnoma odgovarja pravnemu položaju albanskega vprašanja ter se tedaj nikakor ni čuditi, da je zveza narodov odklonila odgovornost glede tega. MED RIMSKO VLADO IN VATIKANOM. Pariz, 29. jun. »Chicago Tribune« poroča o pogajanjih med italijansko vlado in Vatikanom in meni, da bodo ta pogajanja končana v jeseni, ko bodo prepeljali v Lateran truplo Leona XII. in ko bo papež Benedikt XV. zapustil Vatikan in spremil svojega prednika čez rimske ulice. KONEC ANGLEŠKE RUDARSKE STAVKE. London, 28. junija. Kakor se poroča, so rudarji pritrdili takojšnjemu znižanju sedanje dnevne mezde za dva šilinga in nadaljnje znižanje šest pencev meseca septembra. GRKI OD TURKOV PORAŽENL Atene, 30. jun, (Havas) Po vojnem poročilu z dne 28. jun. so grške čete izpraznile Nikomcdcjo (Izmid), London, 29. jun. (Wclff) Lord Harms-wr»rth je naznanil v spodnji zbornici, da je položaj na polotoku Izmid ze!o negotov. Grki so izpraznili Iznvld že 27. t. m. Mesto gori in v vsej okolica vlada silna panika. Cele množice Armencev in Turkov beže proti Carigradu. Boje se, da ne bi prišlo do nemirov. Storjeni so vsi koraki, da se preprečijo ropanja in pokolji. Angleški interesi, kafoor je izjavil lord Harmsworth, niso v nevarnosti, London, 29. jun, Iz Smirne javljajo, da je zboroval tamkaj vojni svet pod predsedstvom kralja Konstantina. Baje je razpravljal svet o mnogih silno važnih stvareh, Anglija je izročila Grkom otoka Letn-noa in Imbnos, —■ ' KRIZA V ITALIJI. Rim 29. jun. Kralj je sprejel min. predsednika Giolittija in izrazil nujno željo, naj bi zopet Giolitti prevzel sestavo kabineta. Giolitti si je pridržal odgovor. AMERIŠKI SOCIALISTI PROTI KOMUNIZMU. Pariz, 27. junija. Kakor javlja »Chicago tribune« iz Detroita, je ondotni kongres Socialistične stranke Amerike s 34 proti 4 glasovom odklonil pridružitev k tretji in-tcrnacionali. Število članov stranke se je poslednje leto od 100.000 pomanjšalo na 17.000. SPLOŠNA MOBILIZACIJA V SEVERNJ RUSIJI. London, 30. junija. >Times ; javljajo iz Helsingforsa: Vlade v severni Rusiji so odredile splošno mobilizacijo. Kot vzrok' za to navajajo upore v Sibiriji. Govori se, da gre pri tem tudi za mobilizacijo proti Poljski. 1 RUSKO-TURŠKO-AFGANSKA ZVEZA. Nauen, 29. junija. Kakor poroča dopisnik »Morning-Post« iz Carigrada, je bila izobešena oficielno zastava na prvem afga-! nistanskem poslaništvu v Turški ob prisotnosti boljševiške legacije in zastopnikov! kabineta Mustafe Kemal paše iz Angor<*'; Kemal paša sam je dvignil zastavo tev je naglašal ob tej prliki, da je zveza med Rusijo, Turško in Afganistanom največje važnosti za bodočnost. Rusija bo postala rešiteljica vseh tlačenih narodov. j: VULKAN STROMBOLI DELUJE. . R'®. 29. junija. Kakor poročajo iz Me-sme, je začel vulkan Stromboli ponovno bljuvati lavo in sicer tako močno, da je vse prebivalstvo v velikem strahu ter se. pri-v pravlja, da zapusti otok. ' .X - BORZA. U Zagreb, 30. junija. Devize. Berlin 201 —202, Dunaj 20.90—21.10, Budimpešta 58 —58.50, Italija (izplačilo) 728—732, Italija (ček) 724—725, London (izplačilo) O— 559, London (ček) 555—0, Newyork (*-' ' 146.25—147, Pariz 1190—1210 P 202.50-203, Švica 2490—2510. Va Dolarji 144.50—145, avstrijske krone 1 —0, bolgarski levi 148—160, carski r 31—32, češkoslovaške krone 201— angleški funti 538—546, francoski fr 1150—0, napoleondori 475—479, nen marke 208—210, rumunski leji 242—0, lijanske lire 720—724. Katoliški vestnik. Tl c Vgprcjem v frančišk >iski rod. Gospodom dijakom, ki čutijo v sebi p' iic in veselje posvetiti se redu sv. Frančiška, s< 1 rti mlin za pleskanje železniških mostov sprejme tvrdka Josip Jug, Rimska cesta 18, Ljubljana. 11 ili 1 i. SMIEL0WSK1 SliVteaik ■ LJUBLJANA ■ Rimska cssifl ši, 2. Lcp (Miti vn7irpif mal° raWien 'n bel UllUdlU lUAlLBIl popolnoma nov damski lahek plašč se ceno proda. Vpraša se Resljeva cesta 26.1. desno. Slrol za cemenloi lioKz kompleten, se proda na Glincah št. 37 (TribuC). 2184 Prvovrstna avstrijska tvrdka za polnojarmenlke in si- rje za obdelovanje lesa išče strokovno izurjenega, iiol.ro zastopnika v svrho razširjenja svojega dobavnega območja. — Ponudbe z referencami pod nJugoslavija" na flnn. Exped. Ed. Braun, Wien I., Strobelgasse 2. ■ga «p Podpisani naznanjam slavn. občinstvu, c)a sem z današnjim dnem vzel v družbo kot solastnika kavarne .Zvezda" gospoda Jakoba in Viktorj Sedeja iz Ljubljane, ter se tudi nadalje pr poročam za naklonjenost občinstva. Z odličnim spoštovanjem Josip Ivančič lastnik kavarne .Zvezda". Ljubljana, dne 1. julija 1921. Podpisana javljava si. občinstvu, da sva z današnjim dnem vstopila v družbo z dosedanjim lastnikom kavarne .Zvezda" gospodom Ivančkem, ter prosiva si. občinstvo, da nam ohrani isto naklonjenost kakor dosedanjemu lastniku. Z odličnim spoštovanjem Jakob in Viktor Sedej. Ljublana, dne 1. julija 1921. <9 % i i