38. številka. Trst, v ponedeljek 17. februvarija 1902. Tečaj XXVII ,53 11 nozL" I .»si« iivrni »a rrjun i .« 1» -jEct*..*, ->r> 4. uii Z7fr-er ur-j(i*l nji »naša : za ceio leto........2 L kria pol leta ......... 15 , ra fttrt iet& ........ 5 „ es aa aaeeec........ S krrrai e aanraj. V« an- 'j* tir z priiat«-.* a..r ^an e a ce t: t i.. r, »Dfakarnab v Irn'-u se pro^*js>.jo pO Sreviifce po s:>tink (3 cv'. ta Xr t* na po -S r«»nlSi»o, ta sprejf-Bi&nje tnseraluv v ulici Moli* p ccuto Siv. 11. nadeli. VsJa.atelj ;n od^oTorci ur?i lii a ij; i p i i. ]Lcatxi*k *kon«orc>j lista Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst Narodoslovje in politika v Avstriji. osebiiega pa je njegov vene«* novel : *Die Kinder d es Reiches« lSs;>. On pozna vse kote Nemčije in slastno občuduje razvitek svoje ljubljene domovine. X vrha gore AVetteratein v bavarskih Alpah gleda na vso Nemčijo, in v vsakem kraju, ki ga imenuje, se vrše do-godbe, ki so v zvezi s celoto. Državni tajnik Bod i ker je to narodno knjigo razglasil kakor nevarno, in te duhovite novele kakor posnemanje francoskega naturalizma, katerega pa Kirchbaeh takrat še poznal ni. V bližnjo zvezo so stopili v Monako vem Jurij Konrad (roj. 1*4»>) in epik Reder. ki je hil takrat iVO let star. fo je dalo Kirchbachu povod, da je izdal satirično pesem Dre i selige Faun en«. Jako so se hvalile njegove »Aus-ge\vahlte Gedichte« 1 Nastopnega leta je začel sodelovati v listu: »Berliner Monats-hefte« in j>otem je s svojo satirično pesmijo »Munehner Parnass« vzbudil splošno pozornost ; gorko sočutje za človeško bol izražuje njegovo delo: „Die letzten Menschen«. Marsikatero delo bi še lahko omenili, pa privedlo bi nas predaleč, omenjamo le še spis »\Vclt-fahrer". Kirchbach je globok in pamostalen mislec. Ni sicer upati, «ia bi tak mož v sedanjih razburjenih časih mnogo opravil pri svojih rojakih, pa slovenskega politika tolaži to, da se vspričo etičnega propadanja najbolj radikalnih ptrtij v Avstriji oglašajo t-ezni misleci, in da so jim na razpolaganje ugledni listi, kakor sta - Kol ni sohe Zeitung« in »Die Zeit«. K. Crlaser. P O n I M T K K .-si Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-č. II. »\i ste plemič, mladi gospod, meni je Vaša rodbina poznana«. Da, plemič sem, magnifice.« Vest«* li, zakaj sem to povdarjal *.' Iz dveh razi«»g<»v. \ prvo čudim, da se sin gosjKKlovalnega stanu more udajati idejam, ki žugajo upropastiti plemstvo.« ».laz nisem jakobinec, magnifice domine, jaz spoštujem našo minolost, ]>onašam se žnjo: vem da je naše plemstvo davnih vekov osvetljalo narodu lice, obvarovalo je domovino. Ali časi jeklenih mečev so minoli, sedaj se bijemo s j k1 resom, in tu bi plemstvo moralo prednjačiti. < 'as je kakor reka; voda v reki teče naprej, ne umre stati. Kdor se upira temu naravnemu toku, mora utoniti. Jaz želim <*nkrat prednjačiti.« »Želim Vam dobro srečo, mladi gos|w>-di<", ali Vi hitro mislite, prehitro: vidi se PolitiCni pregled. V Trstu, 17. feb. 1902. Državni zbor, (Zbornica poslancev.) Seja zbornice minole sol»ote je bila izpolnjena po dogodkih, ki se tičejo nas na Jugu. Nadaljevala se je razprava o bosanskih železnicah. Nekoliko poroč !a o tem smo morali odložiti za jutri, ker se moramo iznebiti •Iruzega gradiva, ki je v tesni zvezi z dogodki tržaškimi. Kako je g. K«">rber slikal situvaeijo v luči službenih poročil, smo že povedali v zjutranjam izdanju. V razpravi pa sta bila tudi predloga tržaških poslancev in socijalnih demokratov, v katerih zahtevajo, naj se eventuvelni krivci strogo kaznujejo in naj se zbornici predloži poročilo o dobljenih podatkih. Interpelacijo ital. poslancev je utemeljeval posl. Base v i, ono socijalnih demokratov pa posl. P e r n e r s t o r f e r, Oba govornika sta po vda rja la resnost dogodkov v Tr stu. Poti. Perner&torfer je posebno povdarjal, da se je razburjenje še le umetno zaneslo, izlasti pa da je prihod vojaštva npli-val razburljivo. Govornik je grajal tudi, da so organi policije udirali v hiše, kjer so bili razobešeni žalovalni znaki. Ministerski predsednik je povdarjal na to, da je bilo absolutno potrebno, da je vojaštvo poseglo vmes. Ponavljal je, da so to priliko porabili tudi drugi elementi. Stroga preiskava je že odrejena in se izvede ista vestno in nepristransko. Govornik bo skrbel, da pride vsa resnica na dan. Ali — tako je zaključil — prva stvar v redni državi je vzdrževanje miru in reda in preprečanje vsacega nezakonitega postopanja. V razpravo sta posegla še poslanca Mazorana in Fresl (češki narodni socijalist). Generalni govornik za je bil posl. Franko S t e i n, kije strastno napadal vlado in sosehno tudi namestnika tržaškega. Menil je tudi, da ministarski predsednik ima veliko preveč poida z drugimi stvarmi, da bi te mogel baviti tudi s takimi d< godki. Zato naj se zasnuje posebno* mini-sterstvo za delavske stvari. Potem sta bila vsprejeta toliko nujuost kolikor meritura predlogov. 0 položaju. Dunajski poročevalec praške »Politike« beleži — ali z vso rezervo — vest, ki da se že nekaj dni širi v vlad- \ ani, da ste pesnik. Pazite, čas tjre uapraj ali samo peš, n«' leti, ker nima peroti. Se nekaj. Vi želite torej biti učitelj mojega sina ?« > Zeli m in prosim, niagnifiee domin«*.« »Profesor Nemčič Vam je priobčil p*»-guje ?« 1 Da.« »Ste zadovoljni ?« »Sem popolnoma.« »Ali se lotiijete tega jk sla iz potrebe?« 5 Nikakor, jaz d<»bivam ]H>dp«>ro o«l doma ".* »Kako da sto* se odločili za ta poklic ? Ali se učiteljstvo ne protivi plemiški zavesti Vaši r« »Ni malo. .laz mislim celo, »la je vzvišeno in plemenito, ak<» t«* malo, kar znam, priobčujeni drugemu, ki manje zna. Moji stariši stoje dobro, ali bogati niso. Jaz jim nočem preko možnosti jemati denarja, katerega treba jo za gospodarstvo. Ako si pri« lobi vam več, nego mi treba za vsakdanjo potrebo, morem si nabavljati sredstva za više izobraževanje.« nih krogih. Ta glas hoče vedeti, da pride do VGSt.1 parcijalne spremembe v ministerstvu. či m r>o nemško-češko sporazumljenje akutno. Sedanji j t lTan Dolinar. Minoli «*etrtek je pre-namestnik na Češkom, grof Coudenhove, da mino1 v Trstu mož mnogo preganjan in mnogo postane minister za notranje stvari, dočim spoštovan, ki je mnogo trpel in je bil mnogo «lr. K«">rber prevzame trgovinski portfelj, da ljubljen. Bil je to nestor naših slovenskih bo tako sam vodil pogajanja z Ogersko glede učiteljev v Trstu, bil je gospod F v a n D o-avtonomnega carinarskega tarifa in trgovin- j 1 i n a r. skih pogodeb z vnanjimi državami. Gospod : ° pokojniku nam je obljubljenih neko-Call, sedanji trgovinski minister, izstopi iz liko podatkov iz prijateljskih krogov pokoj-kabineta ter se povrne v diplomatično službo,1 nikovih. Zato se moremo danes omejiti na katero je bil zapustil baje proti svoji volji. splošno in kratko oznnčenje pokojnega: bil Aksakova slavnost v »Slavjan - }e krotka dnša' ki Je 9 tiho re8ignacijo Paskom blagotvoriteljnem društvu« V našal krivico' storjeno mu od neprijateljev; Moskvi. Moskovsko »Slavjansko blagotvori- ki se > kar toPil v hvaležnosti do onih, ki teljno društvo« je imelo te dni slavnost v B° mu 09tajali Prijatelji ; in do zadnjega je proslavo petdesetletnice velikega nositelja vse-' ostal' oh VBeh neugodnostih, ki so ga prega-alovanfke ideje, Ivana Aksakova. Ob tej pri- PJ*ale' Pošten sin svoje^a narocla' liki je imel predsednik tega društva, gospod! P°greb je bil V aolK,to l>0P°ludae-Čerep Spiridovič, daljši govor, iz katerega ' §re,> ? Ubo^ Ivan V življenju nisi povzemamo sledeče misli: ! imel miru Pred z,°. volJ° ~ zl,h 'judlj ! In „ ., . i potem, ko si zatisnil trudno oko so te mo- ovetost nase ideje — združenje Slovan- ...... .. . . . , .... ' rale skozi viharje v naglici odvesti na kraj stva — nas mora navduševati, ker mi ne XT v ., .. .. j . ., . . . I miru ! —Nestevilo prijatel ev in spostova- propovedujemo nasilstva in anektirania s po-i ,. . ...... J 1 ' teliev so se pripravljali, da ti izkazeio po- močjo krvi in zeleza, temveč mirno, ,, . ... rn - ,-, , - ... i , . , , slednjo ljubav, ludi to ni bilo dano ni njim, /druženje na podlagi ljubezni . rr, . . v » , v , i , i D1 Tebi ! Pa l e hočemo obdržati tem zve- in skupnega delovanja in d u - . . , , . r , . ,r. . , . . , 'šteje v blagem spominu ! Večni Ji nair. sevno-kulturne sorodnosti. Mi se ne priznavamo k nikakemu bojevitemu panslavizmu, Ker ima naš car dovolj zemlje in dovolj zvestih sini«v, da ne potrebuje ni-kakih novih pridobitev. Govornik je omenjal «lalje prisrčnih razmer, ki vladajo meti vladarji balkanskih držav in ruskim carjem, ter se veselil nad slovanskem mišljenjem istih balkanskih vladarjev. Dalje je govoril o zadnji vsesokolski slavnosti v Pragi ter je posebno povdarjal, s kakim navdušenjem so takrat Cehi vsprejeli odposlanca iz srca Rusije, iz Moskve. Izrekel je svoje zadoščenje tudi na tem, da med drugimi narodi vedno bolj izginja ona slika »ruskega kozaka s kuuto«, ki so jo pangermani naslikali v svojem slepem sovraštvu do Slovanov. Velehumanno postopanje ruskih vladarjev ter vitežko in nesebično vedenje na« sproti drugim slovanskim narodom pridobiva Rusiji srca vseh Slovanov bolj in bolj. Govornik je govoril potem še o zvezi Posreb pok. Olge Rak u še. ki se je vršil v četrtek popoldne, je bil dokaz blagega čutstvovanja našega ljudstva. V hipu nesreče so se vsi združili v harmonični akord človeškega, bratskega Čutstvovanja. Pokojniea je ležala na krasnem mrtvaškem odi u v sobi, odičeni belo-modro. Okoli odra je gorelo dve vrsti sveč. Lepa je bila Olga tako, da je ni niti neizprosna smrt mogla oropati njene naravne krasote. Ob 3. uri so jo položili v belo krsto, v katero so priložili polno cvetja in— solza vseh navzočih, v prvi vriti pa nevtolažljive gospe in gosp. Rakuše ter bratcev in sestrice pokojne. Ob 31/* je prišel duhovnik, da spremi drage pozemake ostanke Olgine do preranega groba. Predno so pokojnico dvignili iz hiše žalosti, je zapel močan zbor »Čitalnice«, stoječi okolo krste, milodonečo »Blagor mu, ki se spočije«. Pred vozom s krsto so korakale 3 male deklice noseče beli venec. Za temi sta nosila dva v črno oblečena mladeniča. balkanskih slovanskih držav ter je povdarjal,, 8premljana po dveh v belo oblečenih dekle-da ta zveza najde v Rusiji trdno oporo ter tih krasetl venec 1 ' " —L m 1 v latinski zvezi mogočnega branitelja. Go-; z narodnimi trakovi in z napisom: Sv. Jakobska Čitalnica — Svoji vornik je, zaključuje svoj govor, povdarjal, j udjnji 01gi. Za temi so stopale 3 v belo kako velike važtmni je v gospodarskem, po- j oblečene mladenke, noseče drug krasen venec sebno pa v trgovinskem pogledu za slovan-1 z narodnimi trakovi in z napisom : Delavsko ske dežele na Balkanu, ako iste gravitirijo konsumno društvo — Vzorni narodnjakinji k Rusiji. Olgi. Mej raznimi drugimi venei je bil oni »A kako mislite poučevati mojega sina ?« živi ? j Bog nas je ustvaril za Hrvate, a to »Najprej ga bom učil, česar treba šolo.« za moramo tudi bit'.« »Vi torej ne bost«- priobčevali mojemu Najprej? A prosim Vas, kaj potem ?« £nn n\6csar 0 svojih idejah?« Kolik«»r so mi poznane naše šole, m«»-j »Bom, kolikor treba dečku. Govoril rnu ram reči odkrito, da mladeniču treba mnogo bom, da ni ni, Nemec, ni Italijan, ni Madjar več znanja, nego mu ga daja naša šola.« ' ampak Hrvat.« »Na primer, ilirske [Htlitike in poezije.« »Kaj še*'« »Nikakor. Politika ni za otroke. Ona jim le meša možgane, dela dečaka drzovitim, s« »Povedati mu hočem, da mora svojo rodno zemljo, svoj narod, ljubiti nad vse; to Ako se nezrelemu decaku daje ostra se- ^ ni ,M)litjka. ampak idejalno plemenito čut-kira, seče brez «>zira vse okolo sebe. Poezija ptvovanje.« poverjam svojega pa se ne da učiti po sili, niti ne zaustaviti se silo. Ako A aš sin, magnifice domine, ima v sebi poezije, privre mu iz srca od sebe; ak«> je nima. mu ne p«»morejo ni Virgil Horae, ni Skandiranje na prste. Saj vsaki in vztrajno, da iz njega napravim človeka.« človek ne more biti pesnik.« | ,Dobro. Predstavite se moji ženi, naj »Cesa ga hočete torej učiti razun šolsko Vas seznani se sin«»m. Z Bogom U naloge. j Poslovivši se je Dobranid dal mladeniču «Domačo zgodovino. Dela starih hrvate- roko> a ta je šel ji red sta vi t je gospej. junakov. Tega ni v naših šolah. Potem do-, »Dobro, jaz Vam sina, jaz Vam zaupam. »Jaz pa Vam, magnifice domine,, za-ni stavljam |»ošteno besedo, da bom delal pridno kih jun: mači jezik; tudi za to se še slabo skrbi. Ali ni to smešno, tla ves svoj šolski čas posvečamo mrtvemu jeziku, a pozabljamo na svoj (Pride še.) starih ti v z belimi trakovi, prekrasni venec gosj»e Llčakar botre pokojn ce, z napisom, strica in tete iz Grade« s primernim napisom na belih trakovih, o-ii družine Ba-bičeve z belimi trakovi in napisom »Svoji prijateljici«, in več drugih brez napisov. Ob straneh mrtvaškega voza je korakalo belo oblečenih prijateljic pokojn «-;, a za vozom do 200O prijateljev in znancev ! Po dovršenih cerkvenih molitvah je sledilo pokojnici kakih 20 voz polnih sorodnikov in prijateljev. V spremstvu smo opazili več naših dam in gospodov iz mesta. K?r piten teh vrstic ni bilo mogoče slediti pokojnici na kraj groba in ker je Ona v zadnjih vzdihljejih prosila svoje stariše, naj pozdravijo v njenem imenu vse, vse — jej kličem na tem mestu : Vječnaia Ti pamjat ! Slovenci v Trstu in spodnji oko lei tudi NoUiij preziran i ! ! Včeraj so torej po usestu ia po okolici proglašali izjemno stanje previdno držali primerno daleč od tam, kjtr je vihral vihar in je bila — nevarnost. Na vseh koncih in krajih, po vseh oglih, izlaati pa pred javnimi lokali, kjer-koli je bilo kaj zavetja, so se zbirale velike množice ljudstva. Z veliko pozornostjo so iste sledile iz-lasti prihajanjem in odhajanjem vojaških oddelkov. Vsako toliko Bi videl, kako so odhajale iz vojašnice in se vračale zopet cele stotnije ali manji oddelki, vsi z nasajenimi bajoneti, ali korakaje umerjenim vojaškim korakom ali tudi v teku. Tam, kjer so stale gruče štrajkovcev, oziroma onih, ki so to priliko porabili za svoje posebne namene, je bilo seveda čuti sikanja, žvižganja in raznih groženj na račun vojakov. Pred, oziroma v vseh javnih poslopjih so bili nameščeni vojaški oddelki v zavaro- ! vanje pred eventuvelnimi nenadnimi navali. V cerkvah so bila vsa glavna vrata za- j prta. Odpita so bila le mala stranaka vrata in naglo sodbo. V zgornji okol ci se je vr- v zakiistije. Ta odredba je bila potrebna, šilo t > v slovenskem jeziku. Po mestu in po kajti v petek se je govorilo, da mislijo iz spodnji okolici pa so vršili ta prevažni in gredniki udreti v cerkev. Propovedovanje je usod ti č n le V italijanskem jeziku. Kako bjl(J zistirano ves čas izgr< dov. užaljen ► je bilo ljudstvo radi tega, smo se Posebno debelo so gledali ljudje— ker niso prepričali že včeraj popoludne, ko so ljudje vajeni gledati lakih prizorov — ko so vsako eden za drugim prihajali v naše uredništvo posamično vojaško osebo spremljali po ulicah rekriminirat. To-je vendar fdačaj, v katerem p0 dva trije vojaki z nasajanimi bodali. Tu bi morali že iz praktičnih razlogov — ako Bi videl vojaka, ki je ne*el pismo* na pošto že nočejo uj»oštevati principa enakopravnosti — za njim možje z bodali; tam je nesel vo- — poučevati ljudij o pomenu izdanih odre- jak kake skledice, m .rda kosilo kakemu na-deb ;n o posledicah nepokornosti. redniku, — za njim možje z bodali ; Um je Politi "*no društvo se je pritožilo radi tega zopet hitel oficir s kakim poveljem častni- na koinpetentnem mestu. kom, ki so zapovedovali vojakom na ulicah Manifest žup: .a dra. Sandrinelli-ja. — Za njim cel oddelek mož z bodali ! Sinoči je razširil po mestu županov mani- Kamor koli si se obrnil po mestu, pov- fest, ki poživlja meščane, naj se z ozirom na godi ei videl sledi pustošenja. Z omljene sve- izjemuo stanje pokore odredbam oblastev in tiljke, razbite šipe po hišah, porušene clo- naj vsakdo z vzglednim vedenjem pripomore Sfcte, prevrnjene kandelabre, stebre za reklame k temu, da se čim prej vspostavi popo- itd. Prodajalnice in sploh javni lokali so bili ■en mir. ali popolnoma zaprti, ali pa so imeli le vrata Pretresljivi slučaji so se dogodili v na pol odprta. Male krčme so bile večinoma soboto popoludne med viharjem okolo cerkve zaprte, čim se je zmračilo. sv. Antona novega. Tu nabrane tolpe de- V soboto predpoludne so letali demon -čakov so grozno kričale, razdajale in ometa- stranti po hišah in grozili stanovalcem, ako vale vojaštvo s kamenjem. Zbok teh pr z irov ne izvesijo znakov žalovanja. In res, kmalu je vojaštvu reagiralo streljanjem. V isti hip je bd ves Trst poln takih znakov, ki so vije neki deček — kakih 1<> let — h'tel po seli z oken, nad prodajalnicami, kavarnami stopnicah, ki vodijo k uhodu v cerkev. V itd. Kmalo pa so redarji prihajali v hiše ter so tem g;» je zadela kroglja in deček se ]e zahtevali »v imenu zakona«, naj se rečeni zgrudi! na stopnjice in zaječal: O mama znaki snamejo. Nekateri so se pokorili tej moja! Deček je bil v hipu ves v krvi in zapovedi, mnogi pa tudi ne, ker so bili v kri s' ;e vila tudi po st>pnjicah. Par mož je strahu pred demonstranti. In re* ! Kmalu so pograbilo dečka in ga odneslo v lekarno ti poslednji jeli razbijati okna in groziti : Verda basso, ki je ravno nasproti cerkvi Ali Veu s črnino! — vsem, ki niso razobesil za dečka n: bilo več pomoči : izdihnil je znakov žalovanja. Manifesta u t. i so uprav v malo trenotkih svojo mlado dušo. grozno »delali«. A tuli tu je bila — to Po tem prizoru ee je zbrala velika mno- treba povdariti vedno in vedno—v ospredju žica I j 11 !i pred lekarno in ob nasproti stoječi nezrela mladina. Tu so se osobito odliko- kavarni »Stella polare«. V isti hip je po vale tudi ženske, ki so biie vojevite prav j ulici ('anale okolo cerkve sv. Ani >na pridr- kakor — da niso ženske. vela gruča demonstrantov. Ta gruča je za- Vamlalizeai na novi cesti. Od vo- gnala silen vrišč in je začela metati kamenje jaške bolnišnice in do ključa pod Kolonjo so na oddelek vojak.. ki je stal na uhodu ulice razbite vse svetiljke. Tu pa tam se opaža della C'aserma. -V« to je poveljnik tega o l- razbita okna zasebnih stanovanj. Judtmauova delka velel streljati: o tem pa je bila menda pivovarna nosi več zuakov pustošenja de- ranjena samo ena o^eba. Množica je drvila monstrantov. Hiša št. 11 na oglu ulic j Mol in proti pravoslavni /-crkvi in se skrivala za ste- grande, ki stoji nasproti dvorcu Rainelt, iz- bre ob kanalu. K na kroglja je priletela tudi ?leda, kakor bi bila sredi groznega bojišSa ! v stanovanje nad gori omenjeno lekarno, kjer X, tej hiši so vsa okna razbita in to celo je baj«- ranila eno osebo. Dve kroglji sti g.ori a bo plamen veži, a ker niso imeli pri s prijateljem v mestno bolnišnico. Prišedši v sebi nikakega orodja, razbili so v ulici sv. ulJco Tin tore sva opazila t dpo, seetoječo iz Lazarja stoječo skrinjo, v kateri je bilosbra- kakih 30 12 — 18 letnih pobalin.v, ki so raz- njeno orodje delavcev s tlaka. S tem orodjem bijali vse javne svetiljke. V strahu, da naju so začeli razbijati cevi ter drobili kamenje, zajame vojaštvo, ali redarstvo, sva zasukala da so je metali proći vojakom. V tem je v (1ijeo Sorgente in sva prišla ravno v ulico prihitel iz uii<-e Nnova neki redarstveni nad-j Majelica, ko se je razgrajajoča tolpa vrnila v zornik s štirimi možmi, da bi prepodil demonstrante. Ti poslednji pa so se postavili v bran i«-r napadli redarje s kamenjem. Še le sedčij je prihitel oddelek vojaštva po ulici Nuova. obrnil v ulico sv. Katarine ter začel streljati v smer' proti cerkvi, kakor omenjeno že gor;. Prizori po mestu. Poleg veleresnih pretresljivih dogodkov teh dni je bilo seveda tudi vse j>olno manje resnih prizorov, za ka- v to zadnjo ulico — proti nama ! Moj prijatelj je bežal nazaj, dokler je mogel skočiti v neko vežo, mej tem ko je pisec tega skočil na ogel ulice Sorgente, od kjer je imel priliko opazovati vandalsko divjanje onih, ki niso delavci, ki so pa gotovo služili njim samim ne|M>znanim — postranskim namenom! Naval razsajalcev je nadaljeval svoje junaštvo po ulici Majolica, Solitario, Arcata itd. — ne da bi jo bila tere so skrbeli gospoda — zijala, ki so se zaustavila niti najmanja moč pravice. To sem napisal zato, da vsakdo lahko vidi, kako lahko je bilo priti inej dva ognja in kako malo se je čuditi onim nesrečnikom, ki so te dni zgubili — življenje. Mrtvi in ranjeni o demonstracijah. Raznu onih imen umrlih, katere smo imenovali v današnjem zjtitranje m izdanju, znana so še sledeča imena onih, ki so bili v petek zvečer ubiti. 42-letni Josip Platzer iz ulice Scoglio šr. 319, 20 letni Mayer-Grego, maši-nist Dolenčeve tiskarne in 27-letni Sverjanc iz Šicorklje. Med težko ranjenimi v bolnišnici se nahajajo 23-letni Herman Vidjak iz ulice Crocifisso, 29 letni poštni uradnik Fran Ficko iz ulice Ghega, 26-letni čevljar Anton Mrak, 16 letni Iran Skok iz ulice Malcaaton, dijak IV. gimnazijskega razreda ; 35-letni Gioondo Capriuli iz Taranta v Italiji ; 42 letni Jakob Lanza, uslužbenec v javnih skladiščih : 30-letni zidar Ivan Luin iz Gabrovice, 36-letni trgovinski agent Anton Fon, 11 letni deček Marij Pavan, 41-letni ArturLuzzatto, 17-letni Alojzij Dugulin, 37-letni Josip Fiebus, 21-letni trgovski uslužbenec Ivan Appold, Fran Gropajc, 23-letni Angelj Micheluzzi, Alojzij Cland, 22 letna Terezija Debelati iz ulice Arcita in 18-letna kuharica Gizela Frank. * * * Nekateri mrtveci so do pogreba ležali v bolnišnici, drugi pa v mrtvašnici pri sv. Ju-stu ; jednega izmed mrtvecev se še do sedaj ni moglo sj>oznati. Izmej mrtvih so, kolikor znamo do sedaj : Anton Ivancič iz Postojne, Anton Lavrenčič iz Krajnevasi pri Sežani, Ivan Klančič pa iz goriške okolice. Ubita v soboto. V ulici sv. Katarine bila Bta v soboto popoludne ustreljena in sta umrla 2pet nastal štrajk. Danes ob 9. in pol uri z utraj zapustili so delo vsi kovači in kotlarji (-takih 20»M) delavcev.) Zahtevali so namreč, da se odpuste od dela vsi oni uadzorovatelji delavcev (»capi«), ki so delali tekom štrajka. Ker se tej zahtevi ni hotelo ugodit', zapustili so vsi delo. Ko se je doznalo o štrajku, došli ste v arzenal takoj dve stotniji vojakov. C) tem, kaj mislijo storiti drugi delavci, nam ni še ničesar znano, ker so delavci, kakor nam je sporočil naš informator — jeden štrajkovcev — čim je došlo vojaštvo, takoj zapustili arzenal in ne vedo. kaj se je potem dalje vršilo. Danas popoludne so vojaške čete zopet zasele mesto. Prava sreča v nesreči je bilo te dni — neugodno vreme! V petek in soboto je deževalo skoro neprenehoma, z malimi pre-presledki. V soboto po noči pa je navstai grozen piš in vihar. V nedeljo je brila ledeno mrzla burja in je nalet »val sneg, tako, da ni bilo mog iče dlje časa vztrajati na ulici. To vreme je gotovo vsaj kolikortolik > hladilo in oviralo razvnete duhove in mi smo uverjeni, da bi bilo veliko več žrtev, da ni bilo tega slabega vremena. V noči med četrtkom in petkom, ko so se že pojavljala prva znamenja predsto-ječih dogodkov, so v ulici Via di Tor S. Pietro (pred rojanskimi oboki) naznani zlikovci zažgali veliko sklad šče lesa tvrdke Curio K. in sin. Toda na srečo ao gasilci prihiteli nemudoma ter udušili zaneteni ojrenj. Od tistega časa Čuvata dva redarja neprestano gori rečeno skladišče. Čitateljem. Dane^ ste izišli dve izdanji »Edinosti«, jedno predpoludne, drugo to navzoče. V to številko smo uvrstili vse one in-serate — aii le one —, glede katerih sm* vezani po pogodbi. Priloge pa nismo mogli prirediti radi tiskovno-tehničnih oziroma < seb-nih zaprek v tiskarni. Od jutri naprej bomo skrbeli za to, da bo list vzlic izjemnim določbam, — in izlasti določbi, tla je dolžne eksemplare predložiti cenzuri tri ure poprej, nego izide list — izhajal vendar kakor ob navadnih, normalnih časih. Iz Ljubljane smo prejeli in objavljamo : Da je notica v »Novicah« o oficirskem plesu bržkone satira in ironija, mislil sem tudi sam, k*r sledi iz tega, ker sem samo pogojno izrazil svoje začudenje ; to pa iz dveh vzrokov : 1. Ker so v Ljubljani v resnici taki krogi, ki imajo jednake in celo prav take pojme o »modernosti« iu o »narodnjaštvu«, kakor so bili označeni v članku »Novic«. Ni se mi zdelo izključeno, da bi se taki »moderni« pojmi ne spravljali tudi v javnost. Ce so taka naziranja sama na sebi smešna in »teletarija«, za to nisem odgovoren ne jaz, ne »Edinost«. Saj se je trdilo izrecno dovolj, da so »teletarija«, če tudi ne ravno s tem izrazom. 2. Ker so »Novice« doslej, kolikor se spominjam, vedno resno pisale o resnih kulturnih in socijalnih, posebno pa o narodnih stvareh, med katere spada tudi preporni nemški ples, dočim se baš v tem slučaju prvič ni pisala resna beseda kritike, da-si se je mnogo o tem govorilo. Veseli me, da sem »'amo »noter pal«, vsaj v kolikor častivredne »Novice« prihajajo v poštev. Tolaži me, in tudi »Edinost« se i lahko tolaži s tem, da je tudi drugih imenitnih mož, ki so že tudi »noter palic ! ! ali se je zgodilo to vsled »teletarije« ali valed česa dru/.ega, ni zqano, ker »življenja neumnosti so različne!« »Starokopitnež«. Društvene vesti. Vodstvo drnžbine šole pri sv. Jakobu naznanja starišem, da redni pouk začne zopet z jutrajšnjim dnem. Ist > opozarja torej stariše, naj svoje otroke redno pošiljajo v šolo, da ne bo trpel pouk. Za otroške vrtce. Ker se niso mogli udeležiti kostimiranega plesa »tržaških gospa« so darovali : G. Fran Vidmar rt K, g. I\an Pogore-lec '» K, obitelj Furlan 'J K, gosp. Jakob Prhavec 2 K. V počeščenje spomina pokojnega g. Frana Boueta so darovali sledeči gg. : dr. Rvbar. Knavs, prof. Jesenko, X. Stepančič, Sorli, Bogdanovic, X. X. po - kroni ; Furlan Jodp, lastnik krčme: Andemo de Franz 3 K; Godina Stanko, lvobal Henrik, Pintar Jernej, Vouk Anton, Prunk, Kocjančič Josip, F. Zeleu, SosiČ Ant>n, Vat >vec Ant., Rože Josip, Kamuščič, C., Purkart, Josipina Mavrič, X. N., N. N., X. X., X. X., Stoka, N. X., Ščuka Fran, Stok Josip, Jernejčič, Mankoč J., Stepančič (i racija a, Rozman F., Pretner R. in Skrinjar Simon po 1 K ; dr. Slavik, Premru po 80 st., Sosič Josip in X po <>0 st., Rabuder, A. !'>• žeglav, dr. Cerne, »Zvesti prijatelj« po oO stot.. Bukov c Fr., Lukaneič, Cink, Andrej llremic, C. Vrečar, Jedrejcič Iv., B. Sinčić, Fran Bellar, CJoduik, Geržina, Sulčič, Scojačič. M. Mtitinčič, A. Ziberna, Rustjan (bratje) in Ziberna po 40 st., Zviter 4-S st., Gregorič 30 st., Volčič 24 st., Zvoncet, Lavrenčič, Stoka Jos. in Matiju St- k po 20 st. — Skupaj kron .'»S stot. Ta s^ota je bila nabrana v nabavo venca • *r>k. Fran Bonetu, ker pa ni bilo m >goče vri rediti pogreba, se nabrana svota pokloni polovico moški podružnici družbe sv. Ciri'a in Met »dija in polovVo za Narodni dom« v Trstu. Izjemno stanje In nagla sodba v Trstu in okolici. Z ozirom na resnost časov in na važnost ter usodnost doloceb o izjemnem stanju in nagli sodbi je nujno potrebno, da se vsi naši ljudje seznanijo z rečen: mi določbami. Ker je torej to potrebno, a je gotovo, d i mnog »kdo : naših ni čital našega današnjega jutranjega izdanja, smatramo za svojo dolžnost, da tu še enkrat posnamemo določila o izjemnem stanju in o hudih konsekvencah, ki nastanejo za onega, ki se je kar-koli pregrešil proti tem izjemnim določbam. Včeraj zjutraj ob uri nudil se je tržaškemu občinstvu nenavaden prizor. Politični komisarji, sč stražarji ob straneh in sč stotnjo vojakov, na čelu jim oficir, za sabo, hodili so po glavnih ulicah ter razglašali naredimo skupnega ministerstva, s katero se je proglasilo izjemno stanje, in oglas namestnika, s katerim se je proglasila na?la sodba za Trst in okolico. Izjemno stanje obstaje v tem, da so se začasno zaustavile določbe členov 8., 12. i a 13. državnega osnovnega zakona od dne 21. decembra 1867. (drž. zak. št. 142), na katerih mesto stopajo določbe 3 črka c, b črka a in b in 7 črka a in b izjemnega zakona od dne 5. maja lva pisarna po j roča iz Šangaja včerajšnjega dne: I/. U i t a j - i skega vira se poroča, da v mandžurskem vprašanju nasprotovanje Amerike ni naper- | jeno proti pogodbi, ki se ima skleniti med Rusijo in Kitajem, temveč proti načrtu [k»-godbe rusko-kitajske banke. Ta p »godba, ki Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in imažanje pobistra Rudolf Ezner Trst. — Via della Stazione 1:166 — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na nja tega kraj se ima skleniti v zvezi z državno pogodbo, bi v Mandžuriji zagotovila rmki monopol na najboljši način in po zmernih cenah. Nakla-rudokopstvo in železnice, čegar Zjedinjene i danje in prevažanje pohištva po železnici in države ne morejo trj>eti. j morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor Kriza t Srbiji. ! tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici BELIGRAD 16. (B.) Kralj Aleksander 3 patentovanimi velikimi vozovi najnovejše je V3prejel demisijo naučnega ministra dr. konstrukcije. Kovačev^*, potem, ko je zbornica odklonila Sprejemanje posameznih kcvčekov, za- neke -[»orne paragrafe predloženega ljudsko- bojev, košev itd. za inmagaciniranje. zak.), da se društva ali podružnice, k. spa-1 ^^ l;5oče 9e iostitucije šolskih Sprejemajo se i>ošiljatve vsake vrste in dajo pod določi* zakona od dne 1». novem- Do natlalnje odredbe je vodstvo [ kamor si bodi. bra 1867. št. l.'!4. (društveni zakoni brez 1 _ . , naučnega mini-iterstva poverjeno trgovinskemu n n n a H ff n n fflf n n M M nlT lovoljenja oblastva ne smejo snovati in da | . . , & J J i • i 1 ministru dr. Milovanovicu. i ———~—— smejo politična oblastva delovanja takih že ... ..... < . . • , . J ' , , • , italijauske vlade o sklepanju trgo- • >l>stoječih društev, posebno obdržavanje zborovanj tistih, ustaviti ali pa od posebnih pogojev odvisno storiti nadaljevanje tega delovanja in obdržavanja zborovanj, da sme politično oblastvo poslati k sejam in zboro- prodajalnica (zgotovljenih oblek Alla cM li Trieste" = vanjem društev druge vrste (ki niso torej osnovana na podlagi omenjenega društvenega zakona i komisarja, kateri je upravičen, sejo ali zborovanje zaključiti, ako se razpravljajo predmeti, kateri De spadajo v statutari«"ni delokrog društva ter da sme politično oblastvo ustaviti z vršite v sklepov, s katerimi prekorača društvo svoj statuarični delokrog ; da se zborovanja v zrni slu $ '2 zakona vinskih pogodb. KIM 17. (I>.) Državni podtajnik za vna-njo stvari, liaccelli, ]<■ imel včeraj na banketu, prirejenem njemu na čast od trgovin skega, industrijskega in poljedelskega združenja, govor v katerem je kazal na delovanje ministerstva za viutnje stvari za razvoj italijanske trgovine v inozemstvu. Govornik je izjavil, da je o sklepanju trgovinskih po-deb z državami osrednje Kvrope italijanska vlada imela v jednaki mori pred očmi iut^-?vse narodnega poljedelstva kakor interese industrije. Toda na razpravah ne bo brez težav vendar je možno predvidjeti, tla se Pm MU tovarna za izdelovanje ogledal Čiščenje, zaokroževanja, dekoriranje kristalov in šip. Popravljanje pokvarjenih ogledal ter posrebrnjenje istih. == Cene najugodnejše. = Aleksander Rocco - Trst. Tovarna : Pisarna : ul. Sette fontane 35. ul. Gelsi 3a. Telefon »41. od dne 1"». novembra 1867 št. 135 (zakon o |MM]0 |Ml^ajan,a, ob dobri volji vlad eentral- zborovanju) sploh ne smejo vršiti, zborovanja in obhodi v zmislu ^ 4 in "> omenjenega zakona pa le s privolitvijo političnega oblastva (S 0 črka A in H izjemnega zakona) ; da ima upravno veleoblastvo pravico ustaviti izhajanje ali razširjanje tiskovin, zoper -te izreči poštno prepoved in začasno vsta- uih vlasti, vršila v spravljivem zmislu in da >e ne bo zahtevalo, tla bi se interesi družili postavili nad italijanske, ampak tla se vzdrži pravično ravnotežje na obeh straneh. \ saki razred produeentov liore izkoriščati varstveno-carinsko strujo, daljšaLi do treh ur, pri drugih na vzajemno korist nam dopuščajo, da z za-tiskovinah pa do osem dni pred izdajanjem npanjem gledamo v bod« čuost. Nikakor pa f; i. črka I> izjem. zak). ne smerno biti nepripravljeni, za siučij, ako Take so določbe glede izjemnega stanja, se zgodi nasprotno. Govor je bil jako pohvalno kafre po stopile v krepost z včerajšnjim \>prejet. inem. - Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinijev tilEiiiti tiiiifl. Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih kolein železa in delujočih prvin kinina. Steklenice po kron t 20. 2in 3 60. Vilobiva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu. Piazza della Stazione itv. 3. Postne pošiljatve s povzetjem- PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke > Santo d' Angeli Prestopki zapovedi in prepovedi izjemnega zakona in po oblastvu storjenih ukre-nitev in naročil in prestopki policijskih na-redeb izlanih na podlagi istega zakona, zapatlejt), ako ne pridejo poti onrejšo kazen, globi do 20st istočasno vsled tmorazumka mej e. k. , .. _ . _ ..... 1 * (nasproti Zennaro in Gentlfi). namestnikom, predsednikom c. kr. višjega .. v . , . ; . , , . ____ , J r opecij ali teta copicev za zidna tlela nepresezne leze,, sodisca in vispm drž. pravdn.kom, in to trlpeŽDOSti. Bogat izbor strojev za sicer le -lede zločina punta pO S« l-i k. ščenje parketov, metelj, metlic, šcetk o 1 perja, > za k., pa določa £ 4^9 kaz. jtoetopka in na- palic za iztolči prah. ^ -lednji, da se ima v takem slučaju vsakdo Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, ^ z Irževati vsega puntarskega stekanja v trope, j listnic, novčar k. mošnjičkov itd. ~ vse^a poo izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Jakob Kosmerlj -■ T R S T ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. iT T R 6 0 Y IN A -ma jestvin in kolonijalnega blaga, delikates In konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalkt> v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sera najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Olovan ni št. (*►. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge z bobe. Operateur kurjih očes (kalist) diplomatićni s peci j al i s -Giordani ima svoj amlmt latorij na Korzn Št II. Ordinnje o. pop- Izvršuje odstra litev kurjih ocea in zaraslih nohtov tudi v najbolj ko n-pliciranih slučajih na poseben način in brez ai-bakorritiih bolečin. trgovec z je liiuim blagom v Trstu, Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, navaJnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. Ja kob Je 1 len v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan »vež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga moke iz prvih ogerskih mlinov. Konrad Jacopich Pekarna in sladčičarna udeležbe ter pokoriti se ukazom po gosptuki izdanim, tla se zaduši to hudodelstvo, le - se ?ieer vsakdo, kdor se jk» njih oklicu zakrivi : tega hudodelstva, po naglem sodstvu sodi in kaznuje se smrtjo. Postopek pred nagi -odnitu sodiščem je jako kratek. Ob lolženea je takoj p » vjetji postaviti pred naglosodno j sodišče (ako državni pravdnik ue rneni, tla spada pred redno sodišče) : postopanje se mora izvršiti najdalje v treh dneh od časa. ko je bil obdolženec postavljen pred naglosodno sodišče, vsaki obdolženec mora imeti zng >vor-nika (izbranega ali pa uradnega sodišče pa, ako enoglasno izreče krivdo, prisodi takoj smrtno kazen. Proti razsodbi uaglosodnega sodišča ni nikake pravne [»omoči (pritožbe) ter nima prošnja za pomiloftčenje nikake odložne moči. Smrtno kazen je praviloma zvrs ti dve uri po oznanil u sodbe ; samo če obsojenec izrecno prosi, sme se mu dopustiti še tretja ura, da se pripravi k smrti. To so glavna določila zakona o izjemnem stanju in o nagli sodbi, katera smo se smatrali dolžne priobčiti v ravnanje zaašim rojakom. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. 7 i > Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4% Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5 na menjico po 6 °/0 na zastave po 51,0',. I'radne ure so: od 9—12 dopoludne in ot? 3—4 popoludne. Izplačaje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. Skladišče vina ulica Acquedotto si 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugo inejrili iu onkurenčnih cenah. t Poštno hranilnični račun 816.004. A/VAAA. kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendluijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatijica stane 60 atotink. elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne { n KM cene. K K " VILJEM DALLA TOKRE * v Trat«, trg Giovanni 5. t Palača Di&na.) ♦ Koje pohištvo doBMeareio. ■ ■ • idi Novi tržaški pogrebni zavod! Podpisani ima čast javljati slavnemu slovanskemu občinstvu, da je gor imenovani pogrebni zavod po raznih zaprekah, zopet v narodnih rokah. Oprave ima take in toliko, da zamore prirediti vsakovrstnih jK)frre-bov. V prodajalnici na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarno »Armoma«) ima strankam na razpolago vse potrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste sveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaške vence in se postreže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi. Nadejajoč se, da nas sorojaki obiščejo pri vsaki žalostni priliki se belježi udano Pogrebni zavod. Ji! le Fraiiz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 k r. Črna istrska .... „ „ 36 „ Istrski refošk .... ,. „ 48 Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na «re \Mik delavnik o cerkvenih in pobožnih predmetov. Edina zaloga pristnih čebelnovo-^enili sveč. Zaloga v-eh vr-i ma-nih plaščev. pluvijnlov, štol srajc, svetilk, svet nikov, saliijev. križev it«I. Izbor kipov vseh vist in velikostij. palm. cerkvenih vencev itd. Zalega litureičnih knjijr misal, ritualov, brevirjev itd. mašmh knjij: vseli vrst in vezenj, rožnih vencev in svetih kolajn. Zadnja norost: svete in alegorične razgeldnioe. Cene zmerne. poboji dobri. Sprejema naročbe za vse vrst te stroke ter jamči z:i pristnost in točnost Spoštovanjem udana A. Lavrenčič. 3van Angeli ulica Canale 5 tfi , — C; 6 / e« m 9 C - o B o •O it u S S jgg OŽ (8 — ofi LL — a o 3 8 Šx X S O O s cd Z* X M « x> O _ s cd y: C S O C- 3 -s O ~ - tj žL v ! >> a SREČA TUKAJ. Spodaj označeni krasni predmeti: 33 komadov „franko" samo za g\. 3.30 se v dobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost «»d J. WANDEREB, tovarn za ure, Krakov. Straflom 2 vtlwbijo se • nikaka stenska ura! nikake igrače! samo rabljivi predmeti od niklja, douldfe pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom <•. ' r. puneovnega urada. 1 nikeljasta rem. žepna ura, 54 ur idoča. jamčena za dober tek. 1 podoba cesarja Fran Josipa 1. ali Njeg. svetosti papeža, tii'i soeijalistična na pokroveu r-1 mosnjiček od usnja za to uro. 1 verižica od niklja ali pozlaćena z lepim navedkom. 1 j iko fino žepno ogledalo, okovano, dvojna sipa. 1 p:ir finili gumbov od dublfe zlata. patentov* ni. parov _ „ za ovratnike in prsnike z podlago od biserne matice. 1 elegantna škatlja za cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristnega srebra s škatljico. 1 kravatna spila od „ „ „ 1 prstan _ za gospode ali dame. 15 razglednic iz Krakova, Prage ali Dunaja. Brezlačno in franco po5ljeai trnj velik ilu- trovani cenik od ur in dragocenosti. — Ta garnitura velja mesto srebrnega prstan« z enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5'50. zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopieev vseh vrst 1 ii Metk. nah;ijii:-ic.ka /a pristnost vina. l'o doh^čKo je i/.«l 1<• \;s ko c. k.', inii.isterstvo za notranje stvari ra
  • nvalertcent« m. \sled česar se mora za- htevati vedno le garancijsko znamko. Z vsem spoštovanjem Braća Buj, Split-Trst. o "o o o 2 IN- rr* c«*^ g ? O < S j- c 09 m cr> o Varstvena znamka: SIDRO. L1NEMENT. CAPSIGI GOMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 stot.. 1.4o K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega pov«H>d priljubljenega domačega zdravila naj »e pazi edino le ua originalne steklenice v zavitki z našo varstveno /namko „SIDRO'* iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da sprejme originalni izdelek. yo gjv EicitalETi lekarna pri zlaieni leva y Pmi Elizftbetine alioe 6. CD i ; f. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem poniaiikljivib. t«-^ko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor 11. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljen je ali zasliženje pripon>t'-3« si- dobro domači- zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že iz/a več let prt*sku»eno. T<> zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. QTo zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, ^ Ojači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od- a stranjnje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- V A čajo bolezni in delnje vspešno novo napravo zdrave krvi. 0 > pravočasni« porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost poialii tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivinii sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri ^e pri dolgotrajnih i zastarelih i/bolečinah. na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. 7oniranio rlnuOČIlD nntroho in oje neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, £.C1|JII dllJC blUTCORC pUlICUC bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se^se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, po