Delavska Poštnina plačana v gotovini Z izboljšanim načinom dela hočeio naši železničarji izpolniti petletni plan V ŠTIRIH LETIH GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Izvod 4 din Leto VI. — Štev, 45, Ljubljana, 3, novembra 1950 MARŠAL TITO na III. kongresu AFZ Prejšnjo soboto se je začel v Zagrebu v velesejmski dvorani 111. kongres AFŽ Jugoslavije. Kongresu je prisostvovalo 1031 delegatk iz vse države. Kot gostje so bile na kongresu navzoče poleg predstavnikov Ljudske fronte, Jugoslovanske armade, Zveze borcev, sindikatov in Ljudske mladine tudi predstavnice naprednih organizacij žena iz Trsta, Koroške. Norveške, Holandije, Anglije, Indije in predstavnice naših izseljencev iz Amerike. Glavni referat o vlogi žena Jugoslavije v borbi za zgraditev socializma v naši državi in za mir v svetu je podala predsednica Centralnega odbora AIZ Jugoslavije tov. Vida Tomšičeva. Po govoru tov. Vide Tomšičeve je kongres obiskal tudi maršal Tito. Delegatke so prihod maršala Tita sprejele s tolikšnim navdušenjem, da se je to poleglo šele, ko je maršal stopil na govorniški oder in spregovoril kongresu. Ob zaključku je kongres sprejel resolucijo o nalogah AFZ organizacij in . o skrbi za dobro vzgojo naraščaja ter izvolil nov Centralni odbor IZ GOVORA MARŠALA TITA V uvodu je maršal Tito ugotovil, da «o žene Jugoslavije častno izpolnile vlogo Antifašistične fronte žena 'Jugoslavije. Ker je bilo delo žena kot članic naše Ljudske fronte dvojno, to se pravi, ker so bile žene pogosto zaposlene pri splošnih nalogah Ljudske fronte, zaradi tega cesto niso imele možnosti, da bi se posvetile posebnim obveznostim, ki so jih imele kot ženska organizacija. Njihova prva naloga mora biti skrb za žene-ma-tere, za higieno otrok in splošna skrb za otroke, skrb za zdravje, za vzgojo žena ter vključitev vseh tistih žena, ki še niso vključene, v organizacije AFŽ. Potem je maršal Tito govoril o nekaterih naših gospodarskih vprašanjih in ugotovil, da petletni plan kljub raznim gospodarskim oviram uspešno izpolnjujemo in nam propaganda in razne gospodarske ovire ne morejo toliko škodovati, da plana ne bi mogli izpolniti. Vso svojo pozornost smo usmerili proti tistim panogam gospodarstva, ki so najvažnejše in imajo po svojem značaju prednost. To so težka industrija, elektrifikacija in obramba naše države. »Hišo moramo graditi ne pri strehi,« je rekel. maršal Tito, »temveč pri teme, !ju in prav te temelje sedaj gradimo, ko postavljamo temelje naši industriji itd. Temu je treba dati prednost glede na materialna sredstva in glede na delovno silo Tu imamo še vedno nekatere težave, ki jih moramo premagovati, ker nam to ukazovalno nalaga uspešna industrializacija naše države. Napredne žene Jugoslavije bo tudi tu dale svoj bogat prispevek s tem, da vedno bolj stopajo v tovarne, kjer vsak dan dokazujejo svojo delovno junaštvo ter s tem veliko prispevajo, dokazujoč v praksi svojo vdanost socialistični Jugoslaviji.« Nova uredba o strogem varčevanju bo omogočila radikalno izvesti take ukrepe, da se ne bo odslej nihče na račun drugega okoriščal z dobrinami naše socialistične domovine. »Stopnjo za stopnjo, korak za korakom bomo spremljali, če se la uredba tudi točno izvaja ali ne, in tisti, ki se bodo proti njej pregrešili, bodo poklicani na odgovornost. Kajti te uredbe nismo izdali zaradi tega. ker je Kominterni pripovedoval to in to. Bodite, prepričani, da je ta slabost, ki je bila pri nas, v Sovjetski zvezi in drugih državah na Vzhodu pravilo. To ni naša lastnost, to ni zrcalo pri nas, to je bilo preneseno v našo državo iz Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav okrog nas, mi pa hočemo izkoreniniti ta, za socialistično državo negativni pojav, Mi smo sposobni in smo dovolj zavedni, da bomo brez njihovega ukazovanja popra, vili napake, ki se pojavljajo in ki se bodo verjetno še pojavljale, Sami jih bomo popravljali. To govorita reakcija in In- iormbiro, ki pravi, da smo tudi za našo sušo krivi,« Maršal Tito se je potem ustavil ob govoricah, katere širita Informbiro, pa tudi reakcija, ki .vesta povedati, da nam Američani nastavljajo nož na grlo in postavljajo zahteve v zvezi s pomočjo, katero so nam obljubili, ko smo se znašli v težavah zaradi letošnje nenavadne suše, ki nas je zadela. »Izdali smo ukrepe, da naše ljudstvo to zimo ne bo stradalo, da ne bo stradalo siti do prihodnje žetve in smo začeli pogajanja z ameriško vlado, da bi nam dala na dolgoročni kredit ali na drug način ustrezno količino živif. Pri •ameriški vladi smo naleteli na ugodno stališče in odgovor in sedaj tečejo pogajanja. ki naj nam omogočijo, da bomo nabavili vse, kar nam je potrebno: pšenico in sladkor, maščobe in razne kon. zerve in drugo, da bomo lahko prehranili posebno tiste kraje, ki so težko prizadeti zaradi suše, To bomo dobili. Tu vam lahko odkrito povem, da nam ameriška vlada za to ni postavila nobenih pogojev. Jaz mislim, in to sem tudi povedal njihovim ljudem, ko so vprašali, kaj mislim o tem, kakšne koristi ima od tega Amerika, — da ie za njih korist v tem, ker bo ameriška vlada v praksi, z dejanjem dokazala, če zares pomaga drugim narodom, ali pa dela to samo v pro. pagandi, kakor nekatere druge države. Danes se zahteva, da se dejanja in besede ujemajo. Ameriška vlada nam bo dala, moramo pa reči, da smo od nje tudi prej dobili pomoč. Kdo je dejansko največ pomagal Jugoslaviji po vojni? Mi smo dobili 430 milijonov dolarjev vrednosti v živilih, strojih in drugem od UNRRA-e, toda tu je bila glavna Amerika. To smo dobili in zato smo izrazili svojo hvaležnost, rekli pa smo, da imamo pravico zahtevati to pomoč, da imamo pravico do te pomoči in da to za nas ni miloščina. xDo danes smo z našim zadržanjem, našimi dejanji in besedami, jasno in glasno dali na znanje vsemu svetu, da'hočemo biti prijatelji, da hočemo mirno so. delovanje, da hočemo gospodarsko sodelovanje brez vsakih političnih in drugih pogojev, ki bi bili v škodo naše socialistične države, Samo tako lahko sodelujemo, in tega se zunaj zavedajo. Zato je danes sodelovanje med Jugoslavijo in tistimi ustvarjalnimi silami, ki hočejo obvarovati mir, mogoče, pa tudi mali in ve. liki so za to, da se Jugoslaviji pomaga, vse ustvarjalne sile so za to, da se naši državi pomaga, Mi ne bomo zahtevali in ne moremo zahtevati pomoči tam, kjer vemo, da je ne bomo dobili, ampak tam, kjer vemo, da jo lahko dobimo. Kdo pa ima pravico očitati nam, da nimamo moralne pravice zahtevati pomoč, če se V nctielio Bomo vosih nove odbore or V nedeljo 5, novembra bodo volitve v osnovne frontne organizacije v Ljub. Hani, Celju, na Jesenicah, v Kranju, Šoštanju, Trbovljah, Idriji, Sežani in v Tolminu. V posameznih okrajih so bili v preteklih dneh množični sestanki članov taradi priprav la volitve v vodstva osnovnih kontnih organizacij, ki bodo v teku tega meseca, Poleg tega so irontevti diskutirali tudi o novih organizacijskih oblikah dela Osvobodilne fronte. Na mnogih sestankih so podvzeli že ukrepe za splošno varčevanje in pomoč v izvrševanju tekočih gospodarskih nalog; plaa odkupa, sečnja drv itd. Tako so se trontovci XVI. terena v Trbovljah obvezali, da bodo opravili svojo državljansko dolžnost že do 12. ure dopoldne. Prav tako so napovedali tekmovanje vsem drugim frontnim organizacijam v Trbovljah. Frontovci terena Log so se na svojem predvolilnem sestanku obvezali, da bodo volili že zgodaj zjutraj. Na Jesenicah je bilo že nekaj predvolilnih konferenc, ki pa niso dosegle pričakovanih rezultatov. Napaka je predvsem v tem, ker se frontovci ne obveščajo o njihovih tekočih nalogah, niti o nalogah, o katerih se razpravlja na različnih konferencah, Frontni odbori imajo časa še nekaj dni, da popravijo take in podobne napake, kajti samo tako bodo volitve hitro izvršene. S stoodstotno udeležbo na volitvah bodo člani Osvobodilne fronte dokazati, da se zavedajo odgovornosti, ki stoje pred to naco vseljudsko politično organizacijo pri izpolnjevanju nalog petletnega plana. nam daje brez pogojev, kdo ima pravico zahtevati, naj strada naše ljudstvo, naj umila od gladu naše ljudstvo, ki je dalo take nadčloveške žrtve za splošno osvobodilno vojno Združenih narodov in ki po vojni s takšnim požrtvovanjem in sa-meodpovedjo gradi svojo boljšo in srečnejšo bodočnost. Nihče nima pravice do tega, če pa nas kd0 z Vzhoda skuša obrekovati zaradi tega, bomo taka obreko« vania lahko pobili, Glejte, taka je stvar s pomočjo, ki jo zahtevamo v inozemstvu,« Ko je govoril o odkupu, o težavah v zvezi s tem in 0 odkupni politiki sploh, je dejal: »Pričakujemo od naših kmetov, ne od sovražnikov, od tistih vaških bogatašev. ki nam ie sovražnih pobud nočejo dati, kajti z njimi bomo ravnali drugače in moramo drugače, če se protivijo, — mi pričakujemo od naših povprečnih kmetov, da razumejo, da moramo hraniti pet in po! milijona ljudi, ki žive po mestih, tovarnah in raznih gradbiščih, prav tako pa tudi v tistih pasivnih krajih, Id nimajo od česa živeti. Mi jih moramo prehraniti in zato zahtevamo, da se stori največji napor, da bodo naši kmetje to razumeli. Ve žene z vasi ste dolžne kot zaved. ne patriotke in antiiašistke delati za to, da se bodo tudi obveznosti naših državljanov na vasi nasproti državi in splošni skupnosti izpolnjevale, ker je to njihova dolžnost, Kjer pa vidite krivico, kjer se nepravilno dela, tu imate spet dolžnost, da se prve dvignete proti temu, da pomagate našim oblastem, da se odpravijo taki pojavi, oziroma da se popravijo napake, ki jih delajo tudi na vasi. Od vseh naših državljanov zahtevamo zavedno in najveejo požrtvovalnost v teh naših najtežjih dneh, ko gradimo temelje naše so. etatistične domovine, ko poslavljamo temelje industrializaciji naše države.« Velik del svojega govora je posveti! nato vprašanju naših odnosov z raznimi državami in se pri tem zadržal ob gonji mforaibirojevskih držav, ki na vse načine hočejo zastraševati naše narode in ustvariti med njimi zmedo, ko so nas obdolžili, da smo fašistična, država, in pozivali ljudstvo k strmoglavljenju našega vodstva. V zvezi s tem je prikazal, kakšna nai ne bo satira in karikatura, ki se. pojavlja v našem tisku, ter obsodil primer Branka čopiča, ki v svojih satirah ni biča! le napake tega ali onega posameznika, ampak je zajel v satiri vso našo družbo in jo prikazoval kot negativno. To pa praktično pomeni, da je s takšnim načinom svojega književniškega dela podpiral mnenje naših sovražnikov in redoma ali neredoma postal orodje v rokah reakcije, neposredno pa tudi v rokah Informbiroja. Taki naši umetniki ne morejo uživati simpatij niti vodilnih ljudi, niti naših narodov. Ob zaključku svojega govora se je maršal Tito še enkrat dotaknil odnosov in stanja na mejah z našimi sesedi, ki navdahnjeni iz Moskve, neprestano izzivajo- in nas prikazujejo kot latentne napadalce. »Na ta način hočejo prepričati svoje narode, da smo mi zares tako nevarni, da bi potem tj narodi odobrili njihove napadalne namene, katerim se do naše socialistične države še niso odrekli. Naša dolžnost je,« je dejal maršal Tito. »da razkrinkavamo te laži, te tako velikanske laži, da bi jih, kakor pravi naše ljudstvo, z roko zagrabiti, Glejte, v tem je stvar, S tega mesta hočem sporočiti, da so tudi bolgarski narod in vsi ti mali narodi, ki so okoli nas, lahko prepričani, da če tildi ne bi imeli nobene opore od Sovjetske zveze ati koga drugega, jugoslovanski narodi nikoli ne bodo dvignili rok na njihovo svobodo ali neodvisnost,« Da bi ee odpravile zamude na železnici, ki so ne samo za potniški, temveč tudi za tovorni promet zelo nevšečen pojav, ki kvari železnici plan prevoza, so bili uveljavljeni že različni ukrepi, s katerimi so do neke mere uspeli zboljšati rednost prometa vlakov. Na rednost vlakov vpliva več objektivnih činiteljev, kot tehnična zmogljivost, postaj z ozirom' na gostoto prometa in postajne naprave, vremenske razmere (megla, sneg), izredni dogodki itd. Postaja Ljubljana je n. pr. eno takih železniških vozlišč, kjer včasih tehnično, kljub dobri volji kolektiva ne morejo sprejeti in odpraviti tolikšnega števila vlakov v tako kratkih časovnih razdobjih, kot to promet zahteva. Misel, kako odpraviti zamude, je rodila novo pobudo železničarjev, ki predstavlja v transportu velik korak na.prei. Začeli so voditi promet s centralnega mesta in v ta namen osnovali na progah od Jesenic do Za.prešiča, od Zidanega mosta do Maribora in odtod do Prevalj prometne odseke, na katerih vodi celoten promet vlakov samo en uslužbenec — vlakovni dispečer. Le-ta je v telefonski zvezi z vsemi postajami na svojem odseku. Te zveze so urejene tako. da vlakovni odpravniki s postaj ne kličejo z zvončnici telefonskim klicem, temveč lahke brez klicanja neposredno govorijo Z. dispečerjem, ta pa kliče posamezne ali vse postaje hkrati na svojem odseku s pritiskom na določene tipke. Služba za zveze v direkciji sedaj pripravlja tudi zvočnike, tako da bo pri vlakovnem di-. sp e cerju zvočnik in mikrofon. Diepeč er bo tako lahko svoje direktive dajal in poročila sprejemal najenostavneje in hitro, brez telefona, postaje pa bodo lahko ob vsakem času govorile z dispečerjem o situacijah. Po teh posebnih telefonskih linijah vodi dispeč er vlakovni. promet. — Odreia postaje, kjer se morajo .posafEezni vlaki križati ali prehitevati, vpeljuje nove vlake takrat, kadar je dovolj tovora za vlak, skrbi, da sc stroii ekonomično izkoriščeni, nadzira odrejanje praznih voz za nakladanje, smotrno regulira promet k večjim prometnim centrom, uveljavlja prioriteto vlakov, neposredno preprečuje vzroke zamud itd. Nad varnostjo prometa vseh vlakov na določenem odseku bdi torej uslužbenec, ki spremlja potek vseh vla- kov, sproti zasleduje njihovo vožnjo, brzino, pozna njih sestav, med vožnjo nastale prilike itd. Vlakovni .odpravniki. na postajah pa skrbijo za terensko varnost, to je za varne uvoze in .izvoze vi a- . kov, za varen in ekonomičen premik, pravočasno in pravilno obveščanje vlakov o križanjih, prehitevanjih, izrednih vožnjah itd. Ta način omogoča širši pregled prometne situacije, pa tudi hitrejše in ekonomičnejše urejanje pometa. V treh tednih, odkar je uveljavljen ta sistem, se že kažejo uspehi v transportu — čeprav je šele v začetni fazi in vpliva na uspehe tekmovanja kolektivov železniških postaj, kurilnic, premikalnih in voznih brigad itd., ki že več mesecev tekmujejo za večjo delovno storilnost. Tako so dosegli pri prometnem odseku v Zidanem mostu v drugi dekadi po uveljavljanju novega sistema, da so vozili potniški vlaki povprečno na 100 km samo s tremi minutami zamude, tovorni pa so vozili voznoredno. Prav takšen rezultat so dosegli v mariborskem prometnem odseku. V odseku Ljubljana—Jesenice imajo najtežje pogoje, ker je proga enotirna in gorska, postaja Ljubljana pa tehnično ne odgovarja gostoti današnjega prometa. Zato zahteva delo v tem odseku več truda in spretnosti za uspeh v borbi proti zamudam. Komercionalna brzica, to je brzina s katero se prevozi blago od nakladalne do namembne postaje, brez upoštevanja postankov na postaiah ali progi, se je povečala povprečno za 3%, v prometnem odseku v Zidanem mostu, ki je v tem pogledu najboljši, pa so po posameznih d ek a dn ih evidencah dosegli 8% povečanja. Lokomotive so smotrneje izkoriščene in zmanjšan je, eksploatacijski obseg lokomotiv, kar je dalo dnevni prihranek dveh lokomotiv, v zvezi s tem pa se je zmanjšala poraba. premoga povprečno za 3%, pri direktnih vlakih pa za 8%. Slednje je zelo odvisno od vremenskih razmer, zlasti jesenska megla močno vpliva na vlečno silo stroja, in terja večjo porabo premoga. To so prvi rezultati nove pobude železničarjev. ki postopno izvršujejo naloge železniškega transporta in s katero bodo pripomogli k izvršitvi nalog petletnega transportnega plana, ki ga bodo železničarji izvršili že do 29. novembra letos, kakor so se zavezali. -Bo- DELOVN! KOLEKTIV TOVARNE »IJNITAS« V LJUBLJANI M IZPOLNIL LETNI PLAN DO 26. NOVEMBRA Kovinarji v »Unitasu« so se v svoje delo močno zagrizli, tako da bodo letni plan izpolnili še v tem mesecu. Medtem ko pri izpolnjevanju letnega plana po količini in vrednosti ne bodo imeli težav, pa se bodo le-te pojavile pri dokončni, izpolnitvi planske naloge po asortimentu proizvodov. Težave, s. katerimi se borijo kovinarji v »Unitasu«, izvirajo predvsem zaradi občutnega pomanjkanja materiala. Odkar so v »Unitasu« izvolili delavski svet in upravni odbor podjetja, se ie položaj v tovarni veliko izboljšal. To ni nič čudnega, saj so se . člani upravnega odbora kakor tudi delavskega sveta krep. ko oprijeli svojega dela. Na zasedanjih, ki so jih imeli, pa so sprejeli že vrsto Kdo bo odgovoren m uspeh »Tedna tehnike« Fo dosedanjih pripravah za »Teden tehnike«, ki so v mnogih krajih sicer zelo živahne, se o-paža, da se na teden pripravljajo v glavnem le organizacije Ljudske tehnike. »Teden tehnike« ni samo stvar klubov Ljudske tehnike, ampak je stvar vseh podjetij, ki se bavijo s kakršno koli gospodarsko panogo. Sterilna podjetja se še vedno ne zavedajo, da pomeni »Teden tehnike« popularizacijo in nove pobude pri izvrševanju planskih nalog. Tam, kjer se v polni meri zavedajo važnosti »Tedna tehnike« so priprave v velikem razmahu. Tako so si člani elek-trostrojnega kluba v Doblarju zadali nalogo, da bodo v »Tednu tehnike« obiskali vasi Anče, Racin in Kromberg, kjet bodo pregledali vse hišne in pogonske instalacije. Delovni kolektiv tekstilne tovarne - Ajdovščini bo temeljito pregledal vse stroje ter izvršil vsa možna popravila. Imeli bodo tudi predavanje s področja tehnike, obiskali kmetsko ob- delovalno zadrugo »Planina« in izvršili popravila poljedelskih strojih, ki so se pokvarili ob jesenskih delih. Veliko razstavo pripravlja v Medvodah tovarna lakov, Celuloza« in »DONIT«, na kateri bedo prikazani dosedanji uspehi domače proizvodnje. Prav tako pripravlja razstavo tudi smodnišnica v Kamniku, ki bo razstavljala predmete, katere so izdelali klubi Ljudske tehnike. V Šoštanju pa so priprave za izvedbo »Tedna tehnike« prav slabe. Odgovorni tovariši iz vodstva »Gradisa« se celo izgovarjajo, da nimajo za to časa, Elektrarna in rudnik v Velenju se na »Teden tehnike« sploh ne zanimata. Ker js v »Tednu tehnike« pričakovali iov val novatorskib in racionalizatorskih del, je še čas, da podjetja, posebno delavski sveti in sindikalne podružnice, skupno s pripravljalnimi odbori nudijo pomoč tistim delavcem, ki imajo vse pogoje, ds postanejo racionalizatorji ia novatorji. pomembnih sklepov. Tako sQ na zadnji seji upravnega odbora, katero so imeli pred nekaj dnevi, sprejeli tudi sklep o porazdelitvi delovne sile na ustrezajoča delovna mesta. Največ skrbi in pozornosti so posvetili gradnji novega »Uni-tasa«, kamer bodo premestili skladišča. iz dosedanjih prostorov, poleg tega pa bodo storili vse, kar je v njihovi moči. da bo še v letošnjem letu zagorela nova kupolna peč v livarni za sivo litino. To bo velika pridobitev za kolektiv, saj se bo z obratovanjem nove kupolne peči povečala zmogljivost livarne za 50’/o. Niso pa pozabili tudi na gradnjo nove obde-lovalnice. V »Unitasu« imajo veliko vestnih, požrtvovalnih in strokovno sposobnih delavcev, ki kažejo pri delu vzorno disciplino. Samo v letošnjem letu so razglasili 34 udarnikov, med katerimi je tudi večje število takih, ki so prejeli že desetkratni in celo dvanaistkratni naslov udarnika. Kovinarji v »Unitasu« pa se ponašajo tudi z 12kratnim udarnikom Brezovarjem Jožetom, ki dela že za drugo petletko. Da bi delo v podjetju kar najhitreje napredovalo, imajo uvedeno tekmovanje, v katerem'so dosegli že pomembne uspehe. Tekmujejo tudi v šestmesečnem tekmovanju za počastitev 10. obletnice ustanovitve OF. Na sestanku kolektiva so sprejeli več pomembnih obveznosti, med katerimi je najvažnejša tista, v kateri kovinarji obljubljajo, da bodo letni plan dosegli do 26. novembra. V ta namen bodo izboljšali organizacijo dela, kakovost proizvodov pa za 10°/o. Med sprejete obveznosti so uvrstili tudi točko, ki govori o izboljšanju delovne discipline v podjetju, Poleg teh najvažnejših točk norega tekmovanja pa so sprejeli tudi obveznost. da bodo s prostovoljnim delom pripomogli k čimprejšnji zgraditvi novega »Unitasa«. • BESEDE SO ENO - A PRAKSA DRUGO Iz govora E. Kardelja v političnem komiteju Generalne skupščine OZN Šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj je imel 30. oktobra na seji političnega komiteja Generalne skupščine OZN govor, v katerem je obrazložil od-Moniilnio stališče jugoslovanske delegacije proti predloženi sovjetski »deklaraciji o odstranitvi nevarnosti za novo vojno in utrjevanje miru in varnosti narodov«. Narodi vsega sveta te sovjetske deklaracije, ki se več ali manj spremenjene ponavljajo že nekaj let, prav dobro poznajo. Tudi ta zadnja se bistveno ne razlikuje od prejšnjih. Toliko bolj jih pa poznajo narodi, kajti prav Jugoslavija je tista dežela, ob kateri se vse sovjetske deklaracije o miru in varnosti razblinjajo v prazne besede. Naša delegacija se pravzaprav z večjim delom besedila strinja s sovjetsko deklaracijo, saj je dejal Kardelj: »Če bi smeli verjeti besedam, potem bi mogli sprejeti večji del deklaracije. Toda ko določamo stališče do predložene sovjetske deklaracije v celoti in ko ocenjujemo njeno stvarno politično vlogo v današnjem času, se ne moremo ravnati samo po besedah te deklaracije, temveč tudi po tisti stvarnosti, ki je za temi besedami.« Edvard Kardelj je obširno razjasnil, kakšna je stvarnost, ki se skriva za besedami sovjetske deklaracije. Zlasti je orisal ogabno sovražno sovjetsko protijugoslovansko propagando, ki je po svojem načinu najsrditejša vojnohujskašk a propaganda, proti kateri pa prav predložena sovjetska deklaracija vehementno govori. Nam vsem je znano, kaj vse so že in še počenjajo na naših mejah, k a,j govore po radiu, kaj pišejo v Moskvi, Pragi, Budimpešti, Varšavi, Bukarešti in Tirani. Potem, ko je Edvard Kardelj v vseh potankostih razgalil, kaj so besede v sovjetski deklaraciji na papirju in kaj je sovjetska stvarnost v praksi, pravi: »V Jugoslaviji sicer ta propaganda iz Sovjetske zveze ni imela uspeha. Že iz bližnje zgodovine je znano, da jugoslovanski narodi niso občutljivi za politiko zastraševanja, zlasti še, ko gre za njihovo pravico, da na svojih tleh sami določajo svoje politično, gospodarsko in kulturno življenje. Zato lahko brez pretiravanja rečem, da je Jugoslavija med tistimi državami, v katerih je tendenca, da se ustvari razpoloženje strahu, naletela na najmanj plodna tla, kljub temu, da je bila prav ona izpostavljena posebno srditemu pritisku v tej smeri. Toda mar moremo po vsem tem priznati, da imajo besede o obsodbi in preganjanju vojne propagande v sovjetskem predlogu kakršen koli praktičen, pomen in da te besede resnično izražajo tisto, kar v njih vidijo iskreni in miroljubni ljudje v svetu? Ne, tega ne moremo priznati vse dotlej, dokler teh besed ne bo potrdila praksa. Vse dotlej ne moremo podpreti takih predlogov ne le zato, ker jih imamo za neiskrene, temveč tudi zato, ker mislimo, da bi s podpiranjem takih predlogov v resnici podpirali nevarno in zelo škodljivo metodo, namreč metodo izvajanja nedemokratične in celo napadalne prakse za špansko steno neiskrenih deklaracij o miru.« Ko je bilo govora o naporih za zmanjšanje oborožitve z ozirom na sovjetski predlog o zmanjšanju oborožitve za eno tretjino, se je Kardelj v svojem govoru spet povrnil na napadalno politiko Sovjetske zveze napram Jugoslaviji in je takole dejal: »Jugoslovanska delegacija stoji ne-majno na stališču čimširše razorožitve, prepovedi atomskega orožja in najbolj učinkovitega mednarodnega nadzorstva nad uporabo atomske energije. Toda ne smemo izpustiti izpred oči, da vsak predlog o delni razorožitvi ne pomeni tudi resničnega prispevka k miru, zlasti še, če ga ne spremlja politika miru, politika, ki izključuje gospostvo nad drugimi narodi, ki jim zagotavlja njihovo neodvisnost. Če na primer zasledujemo politiko dveh oboroženih taborov in če se stavlja tak predlog o delni razorožitvi, ki bi spremenil odnos v oborožitvi v korist ene strani, tedaj je vnaprej jasno, da tak predlog ne le ne bo sprejet od druge strani, temveč bo povečal nezaupanje v svetu, povzročil napetost v odnosih in povečal vojno nevarnost. Prav tak je,.po mnenju jugoslovanske delegacije, sovjetski predlog o zmanjšanju oborožitve oboroženih sil za eno tretjino.« Kakor je znano, je sovjetska delegacija predlagala pakt petih velesil —' z nadčloveškimi napori premagujemo. Lepe fraze predložene sovjetske deklaracije o miru in varnosti se razblinjajo v nič spričo 6'trahoitne gospodarske diskriminacije sovjetske vlade, ki jo izvaja napram našim narodom. V dokaz iskrenosti in dobre volje Sovjetske zveze, da se doseže mir in mednarodno sodelovanje, je Višinski izjavil, da Sovjetska zveza podpira imenovanje tržaškega guvernerja, ki so ga predložile zapadne države. To naj bi bil po njegovih besedah dokaz, da Sovjetska zveza iskreno želi, da bi se vsa vprašanja reševala, v duhu medsebojnega razumevanja. Vendar je v teh besedah Višinskega slabo prikrita želja SZ, da hoče preprečiti kakršen koli sporazum med obema državama, to je med Italijo in Jugoslavijo, ki sta tu neposredno prizadeti. S svojimi propagandističnimi in bučno napovedanimi govori bi sovjetska delegacija v OZN očitno rada napravila vtis, da je njeno delovanje v korist krepitvi OZN — in da samo »ona lahko reši to mednarodno organizacijo pred popolnim razsulom. Tov. Kardelj pravi takole: »Odnos do OZN je zelo značilen za razvoj sovjetske zunanje politike po drugi svetovni vojni. Bili so časi, ko si je sovjetska delegacija prizadevala konstruktivno sodelovati in je v resnici dosegala uspehe v tej smeri. To je bilo v času, ko je bila ustvarjena Ustanovna listina in v prvih časih po vojni. Toda sovjetska politika je dobivala korak za korakom v OZN vedno bolj propagandistični značaj, v mednarodni praksi pa so se vedno bolj kazali hegemonistični elementi. Končno se je ta politika zaključila z začasnim bojkotom Varnostnega sveta in drugih organov OZN, kar je. samo otežkočilo rešitev tistega vprašanja, zaradi katerega baje tudi bojkotira delo organov OZN. Nedvomno ni to politika krepitve OZN. V nadaljevanju svojega govora je tov. Kardelj govoril o katastrofalnih posledicah take imperialistične politike Sovjetske zveze. S tako politiko SZ ni doživela samo katastrofalnih političnih porazov, katerih najvažnejši je korejski, ampak je s tem Sovjetska zveza izgubila tudi milijone pristašev, ki so nekoč verjeli, da je SZ resnična trdnjava miru in mednarodnega sodelovanja. Zaradi vseh dejstev, ki govore proti sovjetskim propagandnim besedam, je jugoslovanska delegacija glasovala proti predloženi sovjetski deklaraciji »o odstranitvi nevarnosti za novo vojno in utrjevanje miru v mednarodnih odnosih«. Razprava v političnem komiteju Generalne skupščine o najnovejši sovjetski propagandni potezi, ki naj bi s sprejetjem sovjetske deklaracije »o odstranitvi nevarnosti za novo vojno in utrjevanje miru v mednarodnih odnosih« po sovjetskih načrtih prikazala miroljubne težnje sovjetske zveze, je doživela klavern polom. Večina delegacij je v svojih govorih ob' priliki razprave o tej deklaraciji SZ dokazala, da obstaja očitno nasprotje med njenimi besedami in dejanji. Zato je bila predložena sovjetska deklaracija odklonjena z veliko večino glasov. NEPOSREDNE NALOGE SINDIKATOV pri izvajanju uredbe o prevedbi delavcev 1. novembra se je začela prevedba delavcev, ki bo morala biti, vštevši pritožbeni postopek, končana najpozneje do 31. decembra 1950, Okrog milijon in 400.000 delavcev bo treba prevesti v nova zvanja in jim dati tisto priznanje in družbeno mesto, kakršnega s svojim delom, sposobnostjo in znanjem zaslužijo. Da bi se to uresničilo, morajo sindikalne organizacije storiti vse, kar morejo in to še toliko bolj, ker doslej številne podružnice pa tudi višji forumi tega niso v zadostni meri izvršili. Skoraj v vseh podjetjih so se v poslednjih dneh oktobra vršile tehnične priprave, ki so bile v glavnem dobro izvršene. Komisije so pripravile vse potrebno, izvedeni so bili seminarji za člane komisij in podkomisij, v nekaterih kolektivih pa so pripravili tudi predavanja o novi uredbi. Toda politične priprave za izvajanje te uredbe so bile doslej kljub temu še marsikje pomanjkljive. Sindikalne organizacije bi morale zato svoje delovanje usmeriti na to, da se delovni ljudje seznanijo s predpisi nove uredbe in z navodili za njeno izvajanje ter da talko spoznajo tudi načela tega novega ukrepa naše vlade. Napačno je misliti, da je dovolj, če se v okviru posameznih krajevnih sindikalnih organizacij ali v velikih podjetjih za vse članstvo pripravijo samo predavanja o novi uredbi, kajti samo podrobno seznanjanje vsakega delavca na sestanku njegove sindikalne skupine ali pododbora lahko obrodi dobre sadove. Da bi se kolektivu pojasnil pomen, te uredbe, je treba izkoristiti vse oblike agitacijsko propagandnega dela v sindikatih. Sindikalne organizacije n. pr. doslej niso dovolj pojasnile, kaj bo dobil delavec z izvajanjem nove uredbe. Zato se tudi dogaja, da posamezniki mislijo, da bodo ponekod delavci z novimi predpisi materialno prizadeti. Razumljivo je, da to ne drži. Delavski razred bo s tem v celoti zelo veliko pridobil. Nešteto je primerov, da so posamezniki po nazivih in plači izenačeni z delavci, ki imajo nižjo strokovno kvalifikacijo. Vsi ti. bodo z novo razvrstitvijo dobili višji naziv, na podlagi tega pa bodo tudi bolje nagrajeni. Toda ne samo to. Z izvajanjem teh predpisov bo zraste! tudi ugled kvalificiranega delavca. Znano je, da bodo delavci z najvišjimi strokovnimi kvalifikacijami dosegli položaj, ki odgovarja nazivu inženirja specialista. V kolikor pa bo ta ali oni delavec tudi materialno prizadet, pa bo to samo dokaz, da je bila s tem popravljena prejšnja napaka. Le tisti, ki so po prejšnjih predpisih bili —- boljše in bolj strokovno delo komisij, pa tudi večjo odgovornost članov. Da bi delavec dobil odgovarjajoči naziv pa je potreba, da svojo strokovnost dokaže z dokumenti. To bo pri marsikomu morda težko. Nekateri so izgubili svoje dokumente med vojno in je zato treba, da od ljudskega odbora zahtevajo prepis dokumentov. Gotovo je, da se številni delavci ne bodo znali v pravilni obliki in na pravilen način pismeno obrniti do svojega ljudskega odbora, niti ne bodo vedeli, kaj naj zahtevajo in kaj jim je potrebno za prevedbo v nazive. Nekateri ljudski odbori namreč vračajo prošnje, če v njih manjka ta ali ona podrobnost. Dolžnost sindikalnih organizacij je zato, da v takih primerih tem ljudem pomagajo. Dobro bi bilo, če bi se organiziralo prostovoljno delo posameznih uslužbencev, ki bi po končanem svojem delovnem času pomagali delavcem pri pisanju prošenj za izstavitev dokumentov itd. Delavce je treba pozvati, da se za vse, kar jim je nejasno, obračalo za pojasnila in pomoč do sindikalnih funkcionarjev. Prav tako pa se naj vsi sindikalni forumi neprestano zanimajo, kako poteka izvajanje te uredbe. Koristno bi bilo, če upravni odbori sindikalnih podružnic skupno z delavskimi sveti in direktorjem podjetja od časa do časa, na primer vsakih 7 dni, analizirajo delo komisij in pomagalo, da se odpravijo morebitne napake. Sindikalno organizacije se naj zanimajo tudi za morebitne pritožbe posameznih delavcev in naj posredujejo, da se izda pravilna in pravična rešitev. V kolikor pa je še kaj nejasno tudi samim funkcionarjem pa se naj obračajo do organov dela, ali do višjih sindikalnih forumov oziroma do uredništev časopisov, ki so uvedla posebne rubrike o teh vprašanjih. Naloge sindikatov pri izvajanju te uredbe so torej velike. Od njih bo v mnogočem odvisno, ali bodo ljudje naših tovarn in rudnikov dobili tisto mesto, ki jim pripada v veliki borbi za zgraditev socializma. Tekmovanje pred 10. obletnico ()F Naj ne bo kolektiva, ki se ne M vključil v tekmovanje Tekmovanje v počastitev 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije postaja iz dneva v dan vse bolj mogočno. Velike množice slovenskih delovnih ljudi iz mesta in vasi so se z navdušenjem vključile v to tekmovanje, da bi s tem ponovno manifestirale svojo nerazrušljivo enotnost v okviru Osvobodilne fronte Slovenije, ki je vodila naše delovne ljudi od prvega dne svojega obstoja skozi zmagovito revolucionarno po! borbe za svobodo in blaginjo slovenskega ljudstva. Posebno velik odziv je našlo to tekmovanje v vrstah našega delavskega razreda. Že po nepopolnih podatkih se je doslej vključilo v tekmovanje OF 429 sindikalnih podružnic iz podjetij in ustanov, številni kolektivi so sprejeli velike in pomembne tekmovalne obveznosti, s čimer se bo borba za najboljši kolektiv v tem tekmovanju še posebno zaostrila, kajti noben delovni kolektiv ne bo hotel biti v tekmovanju OF med zadnjimi. Komisija za tekmovanje OF pri GO ZSS je dala navodila vsem tekmovalnim komisijam pri republiških odborih sindikatov, da vsakomesečno, najkasneje pa do 10. v mesecu, ocenijo najboljše kolektive svoje stroke, in sicer na podlagi prejetih tekmovalnih poroči!. Sindikalne podružnice, ki ne bodo pravočasno poslale tekmovalnih poročil, ne bedo ocenjevane. Tudi podružnice, ki se doslej še niso prijavile tekmovalni komisiji pri republiškem odboru svojega sindikata, ne bedo ocenjevane, čeprav so se že s prvim dnem vključile v tekmovanje OF. Zato naj take podružnice pošljejo skupno s tekmovalnim poročilom za pretekli mesec tudi tekmovalni program In obveznosti, sprejete na množičnem sestanku svojega kolektiva, ker bede le tako lahko prišlp v poštev pri ocenjevanju tekmovalnih uspehov. Republiški odbori bodo vsak mesec predlagali po en najboljši kolektiv, ki je dosegel največje tekmovalne uspehe, v oceno komisiji za tekmovanje OF pri GO ZSS, ki bo izmed teh ocenila tri najboljše in jih predlagala IOOF za podelitev prehodne tekmovalne zastave. Istočasno bodo predlagani IOOF vsi najboljši kolektivi, ki so si v okviru svojega sindikata (stroke) priborili prvo mesto za podelitev mesečnega prehodnega priznanja v obliki diplome, ki se vsak mesec podeljuje zmagovalcu med kolektivi posameznih strok odnosno sindikatov. Da bodo naše proizvodne brigade prejele zasluženo priznanje za to tekmovanje, razpisuje GO ZSS tri prehodne zastave, ki se podeljujejo vsake tri mesece brigadam, katere bodo dosegle v tem obdobju največje tekmovalne uspehe, ne glede na stroko. Republiški odbori pa bodo dali priznanja najboljši brigadi v območju svojega sindikata za dosežene tekmovalne uspehe v istem obdobju. Prehodea tekmovalna priznanja v obliki diplom se bodo mesečno podeljevala tudi najboljšemu kolektivu na področju posameznih okrajnih odnosno krajevnih svetov sindikatov. Kjer pa obstajajo okrajni, mestni, krajevni ali področni odbori sindikatov, pa še bo podeljevalo prehodno tekmovalno pri-znanje mesečno tudi najboljšemu kolektivu v njihovem območju. Ta priznanja podeljuje na predlog imenovanih sindikalnih forumov komisija za tekmovanje OF pri OOOF ali pri MOOF. Zato je treba pri vseh teh sindikalnih forumih osnovati komisije za tekmovanje OF, ki bodo delo usmerjale, vodile evidenco in se povezovale s frontnimi tekmovalnimi komisijami. Le pod takim načrtnim vodstvom bo dalo to tekmovanje rezultate, ki bodo mogočen prispevek k čimprejšnji zgraditvi socializma v naši domovini. Ponovne opozarjamo sindikalne podružnice, da pravočasno pošljejo tekmovalna poročila, s čimer bodo olajšale delo tekmovalnih komisij, sebi pa omogočile uvrstitev med najboljše kolektive v tekmovanju OF. čndi|a se zavzema za mirol ubno rešitev tbetskega vprašanja Teden dni je od tega. odkar je štab druge kitajske armade izdal svojim četam ukaz naj osvobode Tibet. Tibet je del kitajske celine in ,ie tudi več stoletij priznaval kitajsko naoblast. Leta 1911 je Tibet proglasil svojo neodvisnost, vendar tega njegovega sklepa Kitajska ni nikoli priznala V letošnjem novoletnem razglasu osrednje ljudske vlade v Pekingu, je bilo naročeno četam kitajske ljudsko vojsne. naj čimprej osvobode Tibet izpod fevdalno imperialističnega jarma. Indijska vlada je bila glavni, zagovornik mirne rešitve tega docela kitajsko ^betske-ga vprašanja. Indija ima namreč 3000 km skupne meje s Tibetom ter ima v Lasi (ti-betska prestolnica) tudi svoje diplomatsko predstavništvo. Kljub temu, da Indija ni nikdar nasprotovala temu, da Tibet sparla h Kitajski, se je vendar zavzemala za to, da se vprašanje Tibeta reši na miroljuben način Zadnje dni je bila v New Delhiju tibetanska delegacija, ki je v tej smeri vodila tudi pogajanja z indijsko vlado. Prejšnji teden, ko je tibetanska delegacija odpotovala iz Nev/ Delhija v Peking je izglodalo. da je bila indijska želja za miroljubno rešitev Tibeta ugodno sprejeta tudi v Pekingu. Zato je bilo v indijskih krogih začudenje tem večje, ko so kitajske čete vdrle v Tibet. Indijska vlada se je takoj sestala na izredno sejo, ter je_ poslala kitajski vladi noto. v kateri izraža svoje začudenje in obžalovanje nad tem korakom kitajskih oblasti. V zahodnih krogih se je v zvezi s tem govorilo, da se Indija zaradi zadnjih dogodkov ne bo več tako energično zavzemala za sprejem LB Kitajske v OZN. Vendar ni verjetno, da bi Indija spremenila svoje stališče o vprašanju kitajskega predstavništva v OZN. V odgovoru na indijske noto je kitajska vlada izjavila, da se o usodi Tibeta sicer lahko razgovsrja z tibetansko delegacijo, vendar je to vprašanje izključno notranja stvar Kitajske, ki ne bo dovolila nobenega vmešavanja. V noti je nadalje poudarjeno, da je bila kitajska vlada prisiljena poslati svoje čete v Tibet, ker so skušale nekatere tuje sile prejudicirati položaj Tibeta. Indijska vlada je takoj po prejemu kitajskega. odgovora za svojo prvo noto poslala kitajski vladi drugo noto, v kateri znova ponavlja svoje stališče v tem vprašanju in izraža razočaranje zaradi odgovora kitajske vlade in sodi, da je treba vprašanje Tibeta rešiti na. miroljuben način in upoštevati tibetsko avtonomijo. Medtem pa prihajajo s fronte različne in nasprotujoče si vesti o vdoru kitajskih čet v Tibet. Nekatera poročila trdijo, da so Kitajci zasedli nekatere predelo Tibeta in so oddaljeni še 380 km od Lase. Vsekakor nam bodo hližiji dogodki pokazali. ali se bo tibetsko vprašanje rešilo s silo ali na miren način, kakor želi indijska vlada. Druge države dosedaj še niso izrazile sto-lega stališča o tibetskem vprašanju. Angleška vlada se je omejila zgolj na izjavo, da podpira indijsko noto. Indonezija pa izjavlja. da je ona proti vsakemu vojaškemu nastopu in da zato podpira miroljubno rešitev vprašanja Tibeta. V New Delhiju so prav tako demantirali vesti. češ. da je tibetanska vlada zaprosilo indijsko vlado, naj predloži vprašal je Tibeta v rešitev OZN. ____________________________ pravilno razvrščeni v višjo plačilno skutose prLTpakt'najmočnejših, ki bi lahko pino kakor so to zaslužili, bodo s teme-vedrili nad usodo vseh ostalih manjših IjMo analizo pn izvajalcu te uredbe in šibkejših. Edvard Kardelj se je odločno uprl tej sovjetski hegemonistični potezi, s katero bi bili ostali narodi povsem odvisni od najbolj bogatih in najbolj oboroženih petih velesil sveta in pravi: »Imamo pakt miru. To je Ustanovna listina Združenih narodov. Mi smo dolžni utrjevati moč in slogo tega pakta. Znotraj tega pakta je dovoli možnostL da spravljajo velesile v sklad pred obličjem vseh drugih narodov svoje napore za utrditev miru. Tisto, kar danes potrebuje človeštvo, ki si vroče želi miru — to niso pakti velesil, tisto, kar miroljubni ljudje danes pravijo, to je nekaj drugega. Ti govore: dajte narodom svobodo, ne vsiljujte Jim svoje volje, pustite jih, da sami odločajo o poti svojega notranjega razvoja, spoštujte načelo enakosti in suverenosti ter opustite politična zastrahovanja in izsiljevanja, politiko groženj in napadalnega pritiska, odrecite se hegemonističnim aspiracijam, prenehajte s politiko gospodarske diskriminacije, prenehajte z metodami hladne vojnel« Nadalje je Edvard Kardelj zlasti govoril o borbi proti gospodarskemu napadu, ki jo v besedah vodi Sovjetska zveza in je razgali! gospodarsko blokado sovjetskega bloka napram Jugoslaviji. Narodi Jugoslavije ta gospodarski n,apad verjetno dobili nižjo plačo in to zato, ker tako tudi zaslužijo. Takih primerov pa pri nas ne bo veliko. ... Vse to morajo sindikalne organizacije pojasnjevati delovnim ljudem, ker bodo le na ta način uvideli, kako velikega pomena je za nje prevedba v nazive. Sindikalne organizacije naj zlasti pojasnjujejo delovnim ljudem, da ta ukrep pomeni tudi udarec proti vsem težnjam uravnilovke, oziroma izenačevanju pri plačah. Naša Partija se drži načela, da naj bo vsak človek nagrajen po svojem delu. Še pred nekaj dnevi je bilo v pismu, ki ga je poslal vsem partijskim organizacijam naš CK, izrecno poudarjeno, da je treba pobijati anarhistična pojmovanja izenačevanja ljudi. Zato bo izvajanje te nove uredbe pomenilo še en korak naprej v poglabljanju socialističnih načel pri nagrajevanju delavcev. Sindikalne organizacije pa ^ imajo še tudi razne druge dolžnosti. Nedvomno se bo dogajalo, da bodo posamezne komisije pri prevedbi delavcev delale napake. Prav v tem naj sindikati pokažejo vso skrb za ljudi. Sindikalne podružnice morajo reagirati na vsaik primer nepravilnega razvrščanja in omejevanja pravic delavcev. Da bi komisije lahko uspešno izvršile to svojo nalogo, je treba, da bo-do njihovi člani stalni in da se ne menjavajo. To bo v vsakem primeru omogočilo Kakšen fe notranji sestav Organizacija Združenih narodov je širok mednarodni organ, ki jo predstavljajo Generalna skupščina. Varnostni svet, Ekonom-sko-socialnl svet. Skrbstveni svet, Meddržavno sodišče ln Tajništvo. Generalna skupščina je edini organ, v katerem sodelujejo vse države članice OZN, dočlm se v vseh ostalih glavnih organih Izvolijo predstavniki različnih držav, da skupščine so: odbor za politična vprašanja, odbor za gospodarstvo tn finance, odbor ža socialna, humanitarna In kulturna vpraša nja. odbor za skrbstvena vprašanja, odbor za administrativna In proračunska vprašanja, odbor za pravna vprašanja ln verifikacijski odbor. Vsi tl odbori Imajo dvojno nalogo: obravnavati morajo vprašanja, ki jim jih iz- Medtem ko je Generalna skupščina svetovalni organ Združenih narodov. Je Varnostni svet Izvršilni organ. Varnostni svet je do letošnjega zasedanja imel še celo več Izvršne oblast! kot Generalna skupščina. To se je odražalo v tem, da so se vsa vprašanja obravnavata samo načelno. Varnostni svet pa svojih sklepov pred njihovo Izvršitvijo ni bil dolžan predložiti v odobritev Gene- bl se na ta način ustvarili številčno čim manjši forumi, kt lahko zato uspešno ln hitro delajo. Funkcije ln pooblastilo Generalne skupščine lahko razdelimo takole: 1. borba za svetovni mir in mednarodno varnosti 2. razvijanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja; 3. Izvajanje mednarodnega skrbstvenega programa. j Reševanje nalog, kl jlb postavi pred Ge neralno skupščino trenutni mednarodni po j lltlčnl položaj. Generalna skupščina Izroča ; posameznim odborom, kl pa nimajo Izvršilne j oblasti ln so neposredno podrejeni Generalni skupščini. Stalni odbori Generalne I roči Generalna skupščina in spadajo v njihovo pristojnost, pripravijo pa tudi osnutke priporočil in resolucij, kl jih dostavljajo Generalni skupščini v odobritev. Vsaka država OZN Ima pravico sodelovati In biti izvoljena v kateri koli organ OZN. Vendar so to pomožni in ožji organi ln je zato nemogoče, da bi delegacija vsake države sodelovala v vseh odborih ln pododborih. Vendar so delegacije porazdeljene tako. da lahko en del teh sodeluje pri razpravah v Generalni skupščini, drugi del pa lahko Istočasno sodeluje v razpravah posameznih varnejših odborov. Poleg prej orne njenih odborov pa obstoji še cela vrsta pododborov, kl se ustanavljajo po potrebi ob vsakem zasedanju. ralnl skupščini. Ustanovna listina OZN daje namreč Varnostnemu svetu tako široka pooblastila zato, da M v primeru nevarnosti lahko hitro ln učinkovito sprejel potrebne ukrepe, kar Generalni skupščini ne bi bilo mogoče zaradi njenega velikega aparata. Na sedanjem zasedanju OZN so dol te Izvršne oblasti prenesli neposredno na Generalno skupščino, ker bi v Varnostnem svetu akcijo za ohranitev miru lahko para llzlrala katera koli velesila s svojim vetom, kar pa v Generalni skupščini ni mogoče. Dolžnosti tn pravice držav članic OZN v pogledu socialno ekonomskega sodelovanja spadajo v pristojnost Generalne skupščine, v kateri se vsa ta vprašanja obravnavalo načelno, dočlm za konkretno reševanje Istih Hit se bodo olakl lahko avtomatično nstaoliali pred signali? Večje ali manjše nesreče spremljajo železnico od prvega dne, ko je stekla. S povečanjem gostote .vlakovnega prometa in zvišanjem brzine vlakov pa raste tudi odstotek nezgod. Železnici se zaupajo v prevoz milijoni potnikov in milijarde ion blaga. Prevoz naj bi se izvršil varno in hitro. Mnogo se je že storilo za povečanje varnosti prometa, zato potnik, ki danes sede v vlak, niti ne pomisli več na kakšno nesrečo. Znano je, da so železniški predpisi pisani s krvjo, se pravi, da. so prav nesreče dale pobudo za njihovo izpopolnitev. Velik korak k povečanju varnosti prometa nam je dala mehanizacija varnostnih naprav, ki pa tudi še ni popolna. Varnost je še vedno v pretežni večini odvisna od čuječnosti in spretnosti osebja, ki mora biti zdravstveno in strokovno sposobno za to odgovorno službo. Pri železnici so vpeljani periodični zdravstveni pregledi uslužbencev izvršne službe. Posebno natančno se pregleda ostrina vida in sluha ter razpoznavanje barv, kar se ugotavlja s pomočjo kompliciranih barvnih tabel. Ti uslužbenci se morajo redno tedensko udeleževati tudi pouka iz predpisov in dokazati svoje teoretično znanje pri periodičnih izpitih. Kljub vsem tem ukrepom pride vendar še do nesreč, posebno v primerih, kadar je čuječnost osebja kakorkoli zmanjšana ali pa je vidljivost signalov ■ovirana. Pogoste nesreče se dogajajo pri prevozu signalov »stoj« zaradi goste megle, pa tudi zaradi preutrujenosti osebja. Ta dejstva obremenjujejo predvsem strojevodjo, ki je prvenstveno dolžan opazovati signale, ker upravlja zavoro. Da bi se strojevodji pri tem nudila pomoč, so se tehniki že zelo zgodaj začeli ukvarjati z napravo, ki bi kakorkoli opozorila strojevodjo, kadar bi bil uvozni signal v legi »stoj«, se pravi, kadar bi bil uvoz v postajo prepovedan. Že leta 1901 je avstrijsko žel. ministrstvo sklicalo širšo konferenco strokovnjakov, ki nai bi rešili to vprašanje. Na lokomotivi naj bi se montirala naprava, ki naj bi z vidnimi ali slušnimi znaki opozorila strojevodjo, da se približuj e stalnemu signalu. Strokovnjaki so po temeljiti razpravi prišli do zaključka, da bi bila taka naprava vsekakor potrebna, ker bi znatno prispevala k povečanju varnosti prometa. Predpisali so tudi določene tehnične pogoje. Posledica tega je bila, da so po večjih železniških nesrečah razni avtorji ministrstvo direktno preplavljali z različnimi iznajdbami, ki naj bi preprečile prevoz signalov. Večina teh predlogov pa je bila praktično neuporabna. S tem problemom so se ukvarjale tudi druge železniške uprave. Prvi taki poizkusi so bili izvršeni v 1. 1872—1880 na francoski severni železnici po inženirjih Lartigue in Forcst. Pozneje so se slične naprave preizkušale še na pruskih, belgijskih, angleških in amerikanskih železnicah z večjim ali manjšim uspehom. Obnesle so se med drugim naprave sistema Siemens-Halske m C. Stahmcr. Nekatere države so te naprave uvedle v prakso in jih imajo v uporabi še sedaj kot n. pr. nemške drž. železnice. Naprave so čisto mehanične ali pa električne. Pri mehaničnih napravah oplazi lokomotiva ob nastavek, ki je nameščen na določeno razdaljo pred signalom ali pa na signalu samem. S tem se sproži mehanizem na stroju, ki deluie na parno piščalko, ali pa hkrati tudi na zavoro. Pni električnih napravah se v večini primerov sproži mehanizem na stroju s pomočjo drsnega kontakta (ščetka, valj ali klin) ali pa s pomočjo magnetne indukcije. Vse te naprave se dajo z malenkostno spopolnitvijo priikiljučiti tudi na avtomatsko brzozavoro, tako da se vlak avtomatično ustavi, kadar je uvozni signal v legi »stoj«. Jasno je, da so železnice na tem načinu rešitve problema bolj zainteresirane, kakor pa samo na slišnih znakih za opozorilo strojevodje. Na nemških železnicah so v uporabi mehanične in magnetne naprave za prisilno ustavitev vlaka na vseh važnejših glavnih progah z gostim potniškim prometom in številnimi brzovlaki, kjer si slede vlaki v kratkih časovnih presledkih. V novejšem času se poskuša vplivati na zavoro s pomočjo fotocelice, ki je Simončič Viktor nameščena na lokomotivi. Na fotocelico pade od zaprtega uvoznega signala svetlobni žarek, ki se spremeni v električni tok in s primernimi ojačevalci ojači, da lahko sproži zavoro in ustavi vlak, Ta naprava je v uporabi pri nekaterih že- lezniških upravah tujih držav. Delali sb se tudi poizkusi z brezžičnim vplivom na lokomotivo oziroma na zavoro, vendar doslej še niso dali pozitivnega rezultata. Pojavlja pa se na drugi strani vprašanje, če ta naprava morda ne bi vplivala negativno na čuječ.nost strojevodje, ki bi se le preveč zanašal nanjo in v svoji čuječnosti popustil. To bo pokazala šele daljša praksa. V Jugoslaviji se do nedavna ni nihče ha vil s tako napravo. Prvi je začel s poizkusi tov. Simončič Viktor, industrijski obratovodja v elektrarni Senovo pri Rajhenburgu. Že v letu 1948 je predložil Direkciji za železnice v Ljubljani idejni načrt za električno napravo, ki bi avtomatično sprožila brzozavoro in ustavila vlak, kadar bi bil uvoz v postajo prepovedan. Izvršenih je bilo več poskusov, ki so pa le delno uspeli. Avtor se je zato odločil, da izdela napravo, ki sproži električni zvonec in prižge rdečo žarnico na stroju, kadar vozi vlak mimo prednjega signala v legi »oprezno«. S tem je strojevodja opozorjen, da je glavni, se pravi uvozni signal v legi »stoj« in ve pravočasno ukreniti vse potrebno za ustavitev vlaka. Poizkusi, ki jih je izvršila komisija letos na Pionirski progi v Rožni dolini, so popolnoma uspeli. Naprava deluje brezhibno pri vsaki brzini tako pri vožnji naprej, kakor nazaj. Prednost te naprave je v tem, da jo je mogoče izdelati iz domačega materiala po zelo nizki ceni, saj ne stane niti 4000 din. Naprava je predložena Zvezni upravi za iznajditelj-stvo v odločitev. Ta poizkus, če bo osvojen, je vsekakor važen doprinos k povečanju varnosti prometa. Bilo bi pa priporočljivo, naj bi avtor svojo napravo izpopolnil tako, da bi delovala direktno na zavoro, s čimer bi se varnost prometa še znatno dvignila. Kakor smo zvedeli, ima avtor v študiju še več naprav, ki naj bi preprečile železniške nesreče, kakor trčenja vlakov, navoze in podobno. R, S, Delovni kolektiv »Iskre« v Kranju tekmuje v počastitev 10. obletnice OF Kakor v vseh delovnih kolektivih, tako je tudi v tovarni »Iskri« živahno in razgibano. Delavci so sprejeli številne obveznosti za novo šestmesečno tekmovanje. Prva in najvažnejša točka tega tekmovanja je predčasna izpolnitev letne planske naloge. Ker pa imajo težave zaradi pomanjkanja potrebnega materiala, so obljubili, da bodo storili vse kar je v njihovi moči, da bo plan pravočasno izpolnjen. V zvezi s tem so organizirali štednjo materiala in tudi izboljšanju kakovosti posameznih izdelkov bodo posvečali vso skrb in pozornost. Brez predpisanih dokumentov bolnišnice ne bodo sprejemale bolnikov Se vedno se mnogi odpravljajo v bolnišnico, ne da bi s seboj Imeli predpisane dokumente (napotnico ustanove ali zdravnika, ki jih pošilja v zavod na zdravljenje, ali pa vsaj potrdilo, ki jih upravičuje do brezplačne bolniške oskrbe:" potrdilo delodajalca o zaposlitvi, če gre za socialnega f,“Iarova?ca,. potrdilo o invalidnosti, rojstni M(„>2a*.?trok,7 do 3- leta, študentje o more-oz-lr°ma potrdilo, da so v č?»n^DirnVSlanlt otuieloTalnih zadrug, da so itd”1 kOZ, potrdilo K 1,0 o nepremožnostl „i,ilk„0„iiLUP7Vno, ,osebje brez potrebe obremenjeno s tem delom, ko mora pristojnim ustanovam samo pisati po ta potrdila. Da ne bo nepotrebnih stroškov in nejevolje opozarjamo, da bodo bolnišnice v prihodnje primorane odklanjati vse bolnike, če ne bodo Imeli s seboj predpisanih dokumentov. Izvzeti so le resnično nujni primeri, ki so potrebni takojšnje oskrbe v zavodu. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS. Poleg nalog, ki so neposredno v zvezi s proizvodnjo pa niso pozabili tudi na prostovoljno delo. Izvedli so prvo delovno akcijo in poskrbeli za dovoz drv, ki jih bodo potrebovali člani njihovega kolektiva za zimo. S prostovoljnim delom bodo nudili pomoč tudi frcmtovcem v okoliških vaseh, jim priredili razna poučna predavanja in kultumoprosvetne prireditve. Za čim večje uspehe v novem tekmovanju bodo poskrbeli tudi njihovi številni udarniki in odlikovanci. To velja prav posebno za oddelek orodjarne, kjer dela 12 članska Martinjakova brigada, ki spada med najboljše delovne brigade v podjetju, saj dnevne planske naloge izpolnjuje od 120-230%. V brigadi dela vrsta odličnih delavcev, med katerimi je 14 kratni udarnik Franjo Martinjak, ki je hkrati tudi vodja brigade. Martinjak spada med delavce, ki s svojo odlično delovno disciplino služijo za zgled vsem ostalim delavcem. Kot mlad fant se je izučil kovaškega poklica. Po prihodu v tovarno, pa se je lotil dela na okroglem brusilnem stroju, ki od posameznika zahteva precejšnje spretnosti. S svojimi natančno izdelanimi proizvodi pa dokazuje, da je postal že pravi mojster svojega dela. Tudi v brigadi, kjer dela večkratni udarnik Benedik Evgen so na posvetu sprejeli obveznost za šestmesečno tekmovanje ter sklenili, da bodo skrbeli za preseganje dnevnih planskih nalog in norm, poleg tega pa bodo še izboljševali kakovost svojih izdelkov. Organizacije Združenih narodov obstaja poseben organ —Ekonomsko-soclalni svet. Medtem ko so sklepi Ekonomsko-socl- nostnl svet tisti forum OZN. k! lahko «vnip sklepe takoj izvaja in šele nato o n ilh poroča Generalni skupščini. Tudi v korelsliem konfliktu ,1e Varnostni svet samostolno vodil Intervencijo sil OZN in je o tem poročal Generalni skupščini šele na sedanjem rednem zasedanju, ki se je začelo 19. septembra 1950. leta. Organizacija Združenih narodov skrbi tudi za ozemlja, ki imajo svoje suverenosti ln samouprave, kot so n. pr. bivše italijanske kolonije. V ta namen obstaja poseben Skrbstveni svet, ki pomaga in svetuje Generalni skupščini pri izvrševanju njenih skrbstvenih nalog. „„5„enerxalna skupščina vsaki dve leti volj nove začasne člane Varnostnega sveta (lani je Generalna skupščina Izvolila Jugoslavijo za začasnega člana Varnostnega svfeta kljub močni informbiro. evskt opoziciji). Generalna SKUpščina izvoli tudi člane Skrbstvenega sveta ln Meddržavnega Sodišča. Ona Imenuje generalnega tajnika OZN, vendar na priporočilo Varnostnega sveta (Ker se Varnostni svet ni mogel zediniti kdo naj hi bil novi generalni sekretar OZN — letos namreč poteče mandat Trygve Lleu — je to vprašanje predal v rešitev Generalni skupščini. Vse kaže, da bo kljub negativnemu stališča Sovjetske zveze in njenih satelitov podaljšan mandat Trygve Lien. za kar se zavzema večina delegacij.) Generalna skupščina sprejema tudi nove člane Organizacije združenih narodov. Vendar je v tem vprašanju vezana na priporočilo Varnostnega sveta (prav tu Sovjeti pridno uporabljajo pravico ^vela, kadar Sre za sprejem njeni politiki nenaklonjenih držav). Vprašanje predstavništva nove Kitajske je. odvisno torej predvsem od varnostnega sveta, saj bi z njegovim priporočilom Generalna skupščina lahko to vprašanje rešila na tekočem zasedanju. Generalna skupščina pa odloča tudi o izključitvi vseh tistih držav, ki bi kakor koli prekršile njeno ustanovno listino ln proti katerim bi Varnostni svet podvzel kakršne koli politične ali vojaške sankcije. Z ozirom na to. da je Organizacija združenih narodov z Generalno skupščino. Varnostnim svetom, Ekonomsko-socialnlm svetom, Skrbstvenim svetom in Tajništvom kolektiven organ vseh njenih članov, predstavlja Generalna skupščina nedvomno glavni ln najvažnejši organ zato, ker so v njej zastopane vse države-članlce OZN, medtem ko je v ostalih organih OZN zastopano samo po nekaj držav. * Med drugo svetovno vojno ln še prej so bili postavljeni temelji nekaterim važnim gospodarskim organizacijam. Ko je stopila v veljavo ustanovna listina OZN (24. oktobra 1945), je postala Organizacija združenih narodov nekak koordinacijski organ, okoli katerega so se zbrale samostojne gospodarske organizacije. Ker bi bilo vse te različno organizacije iz tehničnih razlogov ne-Povezati v eno samo organizacijo, .le bilo ustanovljenih več takih organizacij " ,*« vsako dejavnost posebej. Te lstrnkL»ni'!e *8e Imenujejo specializirane lar(iHnr°v ustanove. Organizacije združenih t , i„XiST on dar je delovanje mnogim izmed njih otezkočeno oziroma onemogočeno prav zaradi hladne vojne, ki se odraža tudi v delovanju opisanih specializiranih ustanov Organizacijo združenih narodov. Fred novo fv}es(neqa gledališča v Celiu £9 #? O M ■!■■■■ —1| I irmrni—n-^»on.»-.TMTtT-—rnr m—m [■m m ni iiiniiiaii \wn Mestna gledališče o Celju hi bo o sezoni 1950/51 delovalo prvič kot poklicno gledališče, se mora že v začetku boriti z nekaterimi perečimi problemi. Ob koncu prve petletke moramo ugotoviti ne samo žalostno, temveč tudi za Celje sramotno dejstvo, da v Celju še nimamo lastnega gledališkega prostora. Bivše celjsko gledališče je deloma okupator porušil, deloma pa začel s prezidavo in ureditvijo prostorov po svojem okusu. Dosedaj so se morale vršiti vse predstave v dvorani kina * Metropol* in se bodo tudi še v bodoče. Kljub slovesnim obljubam merodajnih faktorjev, da bo gledališko poslopje do začetka letošnje sezone gotovo, pravi hram celjske Talije razpada v sramoto vseh. Letos spomladi je bila razpisana avdicija za poklicne igralce o Mestno gledališče o Celju. Od 35 prijavljenih jih je komisija spoznala za sposobne le 12. Vsi ti igralci pa morajo še končati 3 mesečni gledališki tečaj o Ljubljani, na kar bodo šele sprejeti kot poklicni člani celjskega gledališča. Razen teh razpolaga celjsko mestno gledališče še z nekaj igralci, ki sodelujejo pri gledališču, a pred začetkom sezone bodo morali dobiti vsaj 8 igralcev iz akademije za igralsko umetnost. Iz tega je razvidno, da v Celju pred marcem na kako predstavo gledališča ne moremo misliti, razen če bodo gostovali Ljubljančani ali Mariborčani in če bodo kakšne predstave izven repertoarja gledališča. Kljub temu pa je treba že sedaj misliti in storiti vse, da bo otvoritvena predstava prve sezone Mestnega gledališča v Celju tako po izbiri dela kakor po izvedbi taka, da bo upravičila ta naziv. Če bo šlo ose tako, kakor si je uprava gledališča zamislila, bi bila v tej sezoni uprizorjena največ tri dramska dela. Mestno gledališče ima o načrtu, da bo od letošnje sezone naprej v razdobju petih bodočih sezon, prikazalo z uprizarjanjem izvirnih slovenskih odrskih del zgodovinski razvoj slovenske dramske literature od njenega začetka do današnjih dni. Tako bi gledališče v tej gledališki petletki uprizorilo skupaj deset slovenskih dramskih del. S tem hočejo dokazati, da imamo tudi Slovenci svojo dramsko književnost, ki se je ni treba sramovati; našim ljudskim odrom pa nuditi repertoar domače literature, ki ga vsi težko pogrešajo. S tem bo Mestno gledališče o Celju izpolnilo veliko kulturno delo za Ijudskoprosvetno vzgojo našega podeželskega ljudstva. Za sezono 1950/51 so bila v repertoarju predlagana sledeča dela: Shakespeare iOthelo*, Sofoklej *Kralj Eidi-pus«, Kalderon iSodnik ZalamejskU, Schiller »Razbojniki*, Ostrovski >Ne-oihta*, Zmeig >Siromakovo jagnje<. Mo-liere »Žlahtni meščan<, Kreft >Velika puntanja* Pucova »Operacija<, Milčinski »Volkašin«. V lastni dramatizaciji pa bodo dali Jurčič-Kersnikooe >Ro-koonjače*. Od predlaganih del bodo izbrali samo tri, ker zaradi večmesečnega tečaja igralcev ne bo mogoče naštudirati več del. (Dosedaj se še niso odločili, katera dela bodo uprizorili). V okviru Mestnega gledališča v Celju bodo ustanovili »dramski studio«, v katerem bi v teku sezone naštudirali dvoje dramskih del, izven repertoarnega načrta o specialne študijske namene. V ta dramski studio bodo v prvi vrsti pritegnili talentirane amaterje, ki bodo lahko obenem tudi konorarni igralci Mestnega gledališča. Vsekakor pa bo ta studio nekaka šola za bodoče poklicne igralce. Še eno vprašanje bo morala uprava celjskega gledališča pravilno rešiti, če bo hotela nemoteno in res koristno delovati v prid širokih delovnih množic. Kljub temu, da je bil za lansko sezono razpisan abonma, obisk predstav ni bil zadovoljiv. Pokazale so se tudi slabe strani tega abonmaja. V začetku sezone je bilo precej abonentov, proti koncu pa so mnogi odpovedali. Nerazumevanje in slabo skrb za kulturno-pro-svetno delo so pokazale pri tem sindikalne podružnice, ki niso znale zainteresirati svojega članstva za predstave. Vse te naštete težave ovirajo nemoteno delovanje bodočega poklicnega gledališča v Celju. Zato bo treba še veliko dela in pomoči posebno s strani sindikalnih podružnic in tudi drugih množičnih organizacij. Odgovorni forumi pa bodo morali izvršiti svoje obljube in dograditi poslopje nekdanjega celjskega gledališča. š. D. Ali je takšna razdelitev radijskih aparatov pravilna Septembra je radiodifuzna služba v Ljubljani dodelila LIP ln GLIM na podlagi podatkov Generalne direkcije lesne Industrije (oddelek za preskrbo) 64 radijskih aparatov. Ze sama razdelitev po oddelku za preskrbo (podpisan je tov. Den) priča o nepravilnem razdeljevanju, ker Imajo GLIM (sedaj raz formirani) po več poslovalnic — v teh poslovalnicah pa po 2—5 uslužbencev. Ne vemo sicer ali so bili tl aparati namenjeni poslovalnicam ali poslovodjem teh poslovalnic. Dejstvo je. ko so funkcionarji Republiškega odbora sindikata lesnih na terenu zadevo raziskovali, da je n. n. GLIM Maribor prejel po razdelilniku kar 19 aparatov. Nismo proti temu. ila v trgovski mreži ne sme nihče dobiti aparata, ne strinjamo pa se s tem, da so se ti aparati delili vsem, poglede ali je zaslužen nit ne. ko je vendar samo po sebi razumljivo, da tl aparati, če so bili razdeljeni poslovalnicam, niso v dovolj ni meri Izkoriščeni, ker so bili namenjeni za menze, sindikalne dvorane, kotičke, pisarne na obratih, manipulacijah, v kolikor hi pa ostali, pa najbolj zaslužnim delavcem. Tl ho. roji dela — izvrševalci petletke — večkratni udarniki so Imeli pri tov. Deu In tov. Pevcn — kaže. zadnjo vrednost. Republiški odbor sindikata lesnih je imel lepo število prošenj od podružnic, o čemer je bil seznanjen tudi tov. Deu. vendar je raje sestavil razdelilnik po svoje. — češ kaj to briga sindikat. Istega mnenja je bila tndl tov. Zanda na oddelku za preskrbo pri Generalni direkciji. Pravilno pa je te aparate razdelil LIP — Bled, ko je tri aparate dal kot nagrado trem najzaslužnejšim delavcem — herojem dela — oh Dodelitvi pohvalne diplome podjetju. Takšna navodila imajo vsi direktorji LIP. Republiški odbor zahteva, da se vsi aparati, katere so GLIM že razdelili med svoje uslužbence. vrnejo LTP-om. da jih tl razdelijo po navodilih zadnje konference, saj Imamo v gozdarstvu In lesni Industriji cca 120 Izvršll-cev petletke In celo vrsto udarnikov, katerim aparati pripadajo v prvi vrsti, če so na razpolago. To opozorilo je namenjeno sindikalnim podružnicam ln OLO, kot navodilo ln opozorilo. da podružnice vodijo evidenco nad pravilnim razdeljevanjem aparatov. Gabrovšek. 100 novih udarnikov v senovskem rudniku V senovskem rudniku rjavega premoga se morajo za pravočasno izpolnjevanje plana trdo boriti. Kljub težavam, ki se v veliki meri odražajo v slabi delovni disciplini nekaterih delavcev, je rudnik v septembru dosegel plan s 104,44%. Rudniški učinek dela na rudarja pa so dosegli s 113,9%, To je doslej največja storilnost rudnika. Če so nekateri delavci ostajali ob raznih kmečkih delih doma, so morali toliko več doprinesti rudarji, ki stalno in marljivo delajo. Vsakega teh požrtvovalnih rudarjev ni mogoče opisati in bi se zato ustavili vsaj pri najboljših. Največkrat je bil do sedaj udarnik Kozinc Karel, kopač, ki je bil pred kratkim proglašen za udarnika že štirinajstič. Seveda je član delavskega sveta. Da veliko in težko dela, je resnica, življenje pa mu prinaša tudi radosti, ki jih prej ni poznal. Na dopust ga je sindikalna podružnica napotila skupaj z družino z avionom v Ohrid. Stanuje v novi delavski koloniji. Ko pride zbit od dela domov, rad posedi v svoji svetli kuhinji, kjer cveto na oknih rdeče rože v lončkih. Rad se pomudi tudi na balkonu, da prebije uro počitka s pogledom na rudarsko kolonijo in na šumljajočj potok pred hišo. Takih prijetnih stanovanj je še v Ljubljani malo. Kakor je šel Kozinc v Ohrid, pa na neko potovanje ni šel rad. V Zenico. V Zenico je moral namreč nesti v začetku septembra zvezno prehodno zastavo. Rudarji v Zenici so se ga zelo razveselili in ga tudi pogostili, čeprav jim je dejal, da meni kmalu spet priti po zastavo. Takih, kot je Kozinc, je še več. Med njimi so Tone Zupančič, Hkratni udarnik, 13kratni udarnik Novak Lojze, Ajdo vnik Miha, Kopina Franc, Nuč Ivan, Poznič Jože, Sotošek Ivan in še vrsta drugih, saj je bilo pri zadnjem proglaše-v.anju imenovanih nad 100 rudarjev za udarnike. Delavski svet v Senovem, ki šteje 53 članov, ima med izvoljenimi delavci izključno udarnike. 13. septembra so imeli že tretjo sejo, kjer so razpravljali 0 problemih proizvodnje. Opozorili so, da nekateri rudarji vozičke premalo polnijo in s tem povzročajo težave pri računanju, tehtanju in povečujejo potrošnjo električne energije. Razgovarjali so se tudi o tem, zakaj se porabi ponekod preveč lesa. Les, ki prihaja v jamo, ni vedno prave dolžine in ga morajo zato žagati. Odžaganih koncev pa ni mogoče nikjer uporabiti. Ugotovili so, da slabši oddelki v rudniku ob manjših storitvah potrošijo več razstreliva kot dobri. Zato bodo stremeli za tem, da odpravijo te pomanjkljivosti in da dosežejo množično varčevanje z materialom. Člani delavskega sveta so na zadnji seji izrazili tudi pomislek o odločbi generalne direkcije, s katero naj bi bila kar naekrat premeščena dva izvežbana in z rudnikom spoznana tehnika. Delavski svet se zavzema tudi za življenjske pogoje rudarjev, kate- Kozlnc Karel, štirinajstkratni udarnik re so zaradi onemoglosti po nekaj desetletnem delu v jami morali premestiti na lažja dela. Kolektivno spremljajo probleme podjetja, vendar so si posamezne naloge razdelili. Štirje člani DS tvorijo komisijo za popolno izkoriščanje delovnega časa. Posebno komisijo so formirali za odpovedi in pritožbe ter še eno komisijo za pridobivanje nove delovne sile. Za počastitev 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte so si rudarji v Senovem izbrali večinoma točke, kj so zvezane z delom v proizvodnji: izpolnitev letnega plana, izboljšanje kakovosti, znižanje polne lastne cene, varčevanje z električnim tokom itd. Pa tudi tekmovanje izven proizvodnje lepo uspeva. Največ so do sedaj dosegli člani sindikalnega kulturnoumetniškega društva »Bohor«. NOVA HlDROCENTRALA Bet&v&M svet Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec je prevzel skrb nem kotu vidiš delavca, ki ee upira na vrtalno kladivo. Tudi najtežja tesarska dela so že opravljena. Najtežja so nedvomno tesarska dela na spirali, ki ima zelo komplicirano konstrukcijo. Pri delih sta se najbolj odlikovala Draksler Peter in Vrhovnik Andrej, ki sta spiralo v zelo kratkem času izdelala po načrtu, solidno in z milimetrsko natančnostjo." Vso pohvalo zasluži tudi brigadir železokrivske brigade Dvoršak Anton in njegov namestnik Rihter Martin, ki sta postavljena pred najtežjo nalogo —, armaturo spirale. Tega dela sta Pogled na gradnjo pri petletni plan. škodnikcva in Fickcva brigada neprestano tekmujeta z Dju-rančevo brigado. Vse tri brigade pa pripravljajo material za betonerje in jim nikoli ne zmanjka dela. Saj pripravijo dnevno do 210 vagon okov materiala, ki ga minirajo iz iztočnega kanala. Da je temu tako, je pritrdil be-tonerski brigadir Triler Ivan, 8 kratili udarnik, ki ga ves delovni kolektiv ima v velikih časteh in vsi prav s ponosom hvalijo njegovo delo. Trilerjeva brigada izmenoma dela z Lenardičevo, ki sta v dveh letih izbetonirali desno pritožno polje, srednji steber in dotoke na obeh bregovih ter mnogo drugih del, ki so skrita v globini. Triler pravi o razpoloženju svojih brigadirjev: >Moji fantje se šele razvnamejo pri odprtih delih. Če so dela odprta presežemo normo tudi za 22%.« Delavci so raztreseni po širnem terenu. Dva pri žerjavu, nekaj jih globoko v dolini meša beton, drugi imajo spet opravka pri buldožerju v oddalje- hidrocentrali Medvode se lotila z vso vnemo in odgovornostjo-Saj bo opravljala spirala najvažnejšo ..funkcijo pri hidrocentrali. Usmerjala bo dotekajočo vodo na obod turbine, kar je nedvomno najbolj kritična točka hidrocentrale. In tega se Dvoršak močno zaveda. Ves delovni kolektiv je prepričan, da bo to veliko in težko nalogo častno izvršil, saj je že uspešno opravil toliko velikih važnih del pri gradnji Litostroja in bo prav gotovo tudi to nalogo izpolnil. Dvoršak Anton ie bil odlikovan z redom dela II. stopnje Važno funkcijo pri gradnji hidrocentrale opravlja tudi 60 letni strojnik Perman Franc, dvakratni udarnik in raeionalizator. Z veliko ljubeznijo neguje kompresor, za katerega pravi da ie kakor on sam. že zaslužil pokoj. Pod skrbno nego Permana brezhibno deluje že vsa tri leta in je v pogonu noč in dan. Samo ob nedeljah mu Perman privošči malo počitka. Perman vestno in požrtvovalno išče novih V MEDVODAH bo že drugo leto dajala Ljubljani potrebno električno energijo oblik in načinov za izboljšanje stroja. Iznašel je tudi lovilec za olje pri kompresorju in s tem podjetju prihranil mnogo denarja. Olje je prej kapljalo iz stroja in se brezkoristno iztekalo po tleh. Tudi vsako krpico, ki jo ne potrebuje več. pri čiščenju stroja, zbira v posebno posodo in tako pripravlja ovijalke za cevi, da ne bodo v hudi zimi popokale. Za svojo iznajdbo je prejel le skromno nagrado, ne pa še ostalih ugodnosti, do katerih ima kot novator pravico. To velja tudi za ostale raeionalizator je, ki jih ni malo pri gradnji hidrocentrale v Medvodah. Delavski svet bo moral pravilno rešiti tudi to vprašanje. Saj se ves delovni kolektiv od delavca do inženirja trudi da lajša delo in prihrani kolektivu čim več denarja. Neumorni in požrtvovalni graditelji bodo v borbi s prirodo že prihodnje leto zgradili novo hidrocentrale, ki bo oskrbovala Ljubljano, posebno pa Litostroj s. tako potrebnim tokom. DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE BARV IN LESNIH IZDELKOV V LJUBIJI BO PREUSMERIL PROIZVODNJO Ko je izšel zakon o upravljanju podjetij in tovarn po delavskih svetih, se ie v tovarni barv in lesnih izdelkov v Ljubiji pojavilo nekaj omahljivcev, ki so pod vplivom sovražnih parol hoteli vnesti med delovni kolektiv te tovarne nezaupanje do novega zakona. Govorili so, da ie tovarna visoko pasivna in da bo moral delovni kolektiv potem, ko bo upravlja! tovarno, sam plačati dolgove. Toda ti omahljivci so morali kloniti pred nasprotnimi dejstvi. Ko te delovni kolektiv tovarne barv in lesnih izdelkov v Ljubiji prevzel upravljanje tovarne, je direktor v izčrpnem poročilu o uspehih in poslovanju jasno dokazal, da je tovarna visoko aktivna. Saj je proizvodnja v zadnjem letu narasla napram letu 1947 za 244%. Z racionalnim izkoriščanjem strojev in pravilno razporeditvijo delovne sile so dosegli, da se je z razmeroma majhnim številom delavcev proizvodnja znatno dvignila. V latu 1949 je bi! proizvodni plan dosežen v barvni industriji 102-odstotno, v lesni pa 104%. Že v prvi polovici letošnjega leta so se pri izvrševanju plana pokazali lepi uspehi. Tako je bil plan v barvni industriji dosežen 110 odstotno in v lesni 100%. Kljub okvari na glavnem pogodnem kolenu ni zaostankov ter bo barvna industrija letni plan znatno presegla. Tudi žagarski obrat dobro dela ter mesečni plan presega. V planski režiji mehkega lesa je obrat v zaostanku, kar pa ne bo vplivalo na izvršitev letnega plana, ker so za to dani vsi pogoji. Zaradi pomanjkanja tračnega železa se ie morala v kolarni proizvodnja samokolnic delno zmanjšati, zato pa izdelujejo druge lesne proizvode, ki so potrebni za gospodinjstvo. V letu 1951 se bo proizvodnja v tovarni preusmerila tako v lesni kakor tudi v barvni industriji. Barvna industrija bo izdelovala le še manjše količine mineralnih barv, izboljšala in povečala pa se bo proizvodnja ariiiinskih barv. Prve važne naloge, ki jih je sprejel delavski svet in katere je v celoti sprejel ves delovni kolektiv so, da cimprej popravijo stroje in obrate v Mozirju in Letušu, utrdijo delovno disciplino, podrobno izdelajo in proučijo proizvodni plan za leto 1951, uvedejo 14-dnevni strokovni študij za upravni odbor podjetja itd. — F. L. Gradnja hidrocentrale v Medvodah je v velikem razmahu. Tam, kjer si je prej Sava utirala pot skozi ozko strugo, je zdaj toliko novih stvari, da se v prvem trenutku ne znajdeš. 14 metrov pod Savo so zgradili temelje nove . hidrocentrale. Minerska dela so izvršili naši stari znanci z Mariborskega otoka. Minerski brigadir Ficko ]ansz, 7 kratni udarnik je pravkar dokončal razstreljevanje velike skale. Ficko je Prekmurec, doma iz vasi, ki je bila okupirana po Madžarih. Že 14 let opravlja minerska dela. Ko so ga pozvali h gradnji hidrocentrale v Medvodah, je pripeljal 3 seboj tudi 6 najboljših minerjev Prekmurcev. Med njimi so tudi trije bratje Djuranci, od katerih je Mijo Djuraiiec že izvršil MAGNET IN NJEGOVA UPORABA V naravi se nahaja železna ruda rjave barve, tako imenovani magnetit, ki ima to moč, da privlači železo. Iz davnih časov se je ohranila pripovedka, ki priča, da je bila že v tisti dobi poznana čudna moč te železne rude. Pravljica govori, kako je neki oastir po imenu Magnes, pasel ovce na vznožju gore Ide. Ko je sledil izgubljeno jagnje, je naletel na neko steno, od katere se je z muko odločil. Na steno so se mu prilepili železni žeblji, ki jih je imel na obutvi in železni konec palice. Po tem pastirju se imenuje magnet vsak tak kos železa, ki ima evojstvo. da privlači drugo železo. Natančnejše .proučevanje magneta je pokazalo razne zanimive - podrobnosti, če se magnetna palica postavi v železne opilke, se opilki primejo palice, vendar ne povsod enako. Najbolj na koncih, v sredini malo ali nič. Jasno je, da so magnetne sile najmočnejše na kontih palice, ki predstavljajo pole magneta. Če se magnetna palica pritrdi tako. da se lahko svobodno giblje v vodoravni smeri, še bo ustavila v smeri sever-jng. To lastnost so že davno opazili Kitajci in se z njo okoriščali pri brodarjenju. V Evropi so za to zaznali šele v 13. stoletju In to odkritje je omogočilo potovanje po oceanih. Kompasa ali busole kakor se imenuje ta dragoceni izum. ljudje ne uporabljajo samo na morju, temveč tudi na zemlji. Kompas kaže rictaiku pot. rudarja pa usmerja, v kateri smeri mora kopati pod zemljo. Pomembna je njegova pomoč tudi pri vrtanju predorov, kadar kopljejo hkrati z obeh strani ker morajo priti na istem mestu skupaj. Magnet ne deluje samo na železo. Obstaja vrsta drugih teles, na katere močan magnet deluje v'manjši meri. Kovine, kot nikelj, kobalt, platino, zlato, srebro, aluminij in druge, magnet slabo privlači, še bolj nenavadne so lastnosti tako imenovanih diama-gnetskih teles, n. pr. cinka, svinca in žvepla, katere močan magnet odbija. Tekočine in plini so prav tako podvrženi privlačnemu ali odbojnemu vplivu magneta. Tudi naša ze,mlja je dejansko velik ma: znet s tečaji, samo ti tečaji niso razvrščeni kot zemljepisni tečaji. Sonce prav tako razpolaga z. ogromni magnetnimi silami, ki se posebno opažajo v času pojavov številnih sončnih peg. Tedaj prihaja na zemlji, do magnetnih viharjev, ki povzročajo motnje v telegrafskem prometu in v radio oddajah. Trpežni in močil magneti se izdelujejo iz karbonskega jekla s pomočjo električne ener- gije. Sodobna elektrotehnika lahko izdela magnete z ogromno jakostjo. V času vojne so uporabljali izpopolnjene trpežne magnete pri radarjih in za privlačenje min na jeklene boke ladij. Prednost takih magnetov je v tem da so lahko manjšega obsega im manjše teže kakor poprej, izdelava najbolj-ših sodobnih magnetov vsebuje nekaj zanimivih novih procesov, ki zahtevajo točno nadzorstvo nad kemičnimi sestavinami in temperaturo. V metalurških podjetjih je videti elektromagnetna dvigala, ki prenašajo ogromna bremena. Pri tem se uporablja posebno mehko železo, ker zadržuje magnetne lastnosti samo toliko časa, dokler je okoli njega, električni tok. Ti elektromagneti dvigajo ogromna bremena brez vsakršne pritrditve. Bremena so lahko masivni kosi železa ali strojev, težki več deset ton, železo v ploščicah, žica, žeblji in drugi material, čigar prenos bi drugače povzročal velike težave. S pomočjo magneta se popolnoma točno ločijo železni odpadki od bakrenih in drugih. S pomočje magneta lahko vozniki tramvajskih voz sami prestavljajo tračnice na križiščih proge, še bolj zanimiva je uporaba magneta v kmetijstvu, kjer pomaga poljedelcu očistiti seme kulturnih rastlin tujih primesi. Pomešano seme se posiplje z železnim prahom in tedaj se na železna zrna prilepi dlakavo seme plevela, ločeno pa ostane dlakavo seme koristnih rastlin kot lana. detelje itd. Ko se nato taka zmes znajde na polju, povzroči vpliv elektromagneta, da se seme avtomatično razdeli na čisto seme in na primesi. Tudi slabi magneti se uporabljajo za različne namene. Za telegraf, telefon, električne zvonce, radio itd., se poslužujejo slabih magnetov. AVTOMATIZIRANA SHRAMBA ZA PRTLJAGO Da bi preprečil i vrste potnikov pred shrambami ročne prtljage na železniških postajah, je postaja Eusten postavila posebne shrambe s predali. Vsak predal ima posebno ključavnico, ki se da zapreti le, de se v za to predvideno režo vrže kovan denar. Potnik vzame nato ključe s seboj, ne sme na pustiti tako shranjene nrtljage več kot 24 ur v predalu, ker sicer menjajo ključavnico in prenesejo prtljago v shrambo, kjer jo potnik lahko dobi, ko izroči ključ. ŽELEZNICE Z GUMIJASTIMI KOLESI V Franclji so napravili poskusno vožnja z vagoni kompozicije brzovlaka, ki imajo namesto navadnih železnih koles gumijasta kolesa, podobna avtomobilskim. S to Iznajdbo so bile ustvarjene nove možnosti v razvoju konstrukcij železniških potniških vagonov. Od iznajdbe železnice do danes, se je kunstrnkclja koles le malo spremenila. Oblika koles je .ostala enostavna ln skoro prav takšna, kakršna je bila nekoč, več ali manj se je menjal le sestav jekla, tz katerega je bilo kolo Izdelano. Današnje kolo železniškega vagona Ima obliko, kakršno pozna vsak izmed nas. Najvažnejši njegov del je zunanji obroč, ki se dotika tračnice. Ta obroč se Izdeluje v tovarni posebej in se ga nategne na železniško kolo v segretem stanju, da bi se, ko se ohladi, dobro sprijel s telesom kolesa. Obroč, če .ie ta železen, povzroča močne udarce na stlkallščlh tračnic ln zmanjšuje udobnost potovanja. Ta pomanjkljivost je bila tudi glavni povod, da so začeli razmišljati o novi konstrukciji, ki bi omogočila udobno vožnjo brez ropota. Tako je bil Izdelan železniški potniški vagon za specialno uporabo z napolnjenimi gumijastimi kolesi. Za premikanje takšnih vlakov- je predvidena Diesel lokomotiva, seveda z železnimi kolesi ln srednjo hrzlno do 100 km na uro. Gume na kolesih Imajo Isto obliko, kakor jih Imajo jekleni obroči železnih koles. One Imajo rob na notranji strani tračnic In vagon se vzdržuje na tračnicah, kakor običajni vagon. Konstrnkcija takšnih vagonov in vlakov pa se seveda še vedno preizkuša; v; delu šo, oziroma so delno že Izdelane, tri različne vrste takšnih kompozicij brzovlaka. Zaradi omejene obremenitve koles in silnega upora pri velikih brzlnah, pa je zelo važno, da je skupna teža vlaka čfmmanjša. Eato je vsak osnutek vagona od omenjenih treh poskusnih kompozicij Izdelan lz dragega materiala in različne konstrukcije zato, da se najde člmlažja pa tudi cenena konstrnkcija vsega vlaka. Vsak od teh vagonov Ima skupno deset osi, ki so razporejene v dve skupini, po pet osi v vsaki. Zaradi majne nosilnosti gumijastih koles ln potrebne varnosti prometa je povečano tud! njihovo število, da j v primeru, če bi guma počila, ne pride do I iztirjenja vlaka s tračnic. zrn varstvo in nego gozdov Gozdno gospodarstvo Sloveni Gradec leži v upravnem območju OLO Slovenj Gradec ter obsega 16,388 ha gozdne površine. Poleg tega spada sem še nekaj sto hektarov planinskih pašnikov in nekaj hektarov poljedelskih površin. Ni malenkostna skrb: varstvo in nega šestnajst tisoč hektarov gozdovi Tu se lahko ustvarja ali greši za pol stoletja naprej. Tega sc maloštevilni delovni kolektiv gozdnega gospodarstva v celoti zaveda, Člani delavskega sveta so z vsem čutom odgovornosti sprejeli nase te velike dolžnosti. Za predsednika de= Savskega sveta so izvolili tov. Simrajha Ivana, logarja na Pcčolerjevem, predsednik upravnega odbora je pa posta! ob soglasni izvolitvi tov. Pongrac Ivan, Pri voli'.vi upravnega odbora so med drugimi poverili zaupanje tudi odlični dreves-ničarM tov. Skrivalnih Pepci, staremu »holcarju« iz Bistre tov. Goltniku Mihi in Pongracu Ivanu, logarju iz Mislinje. Gozdovi niso tovarne, kjer človek povsem samostojno odloča o proizvodnji in lahko organizira tekoči trak. Zato čaka delavski svet Gozdnega gospodarstva dokaj drugačno delo kot proizvodne delav. ske svete. Že samo vzdrževanje in obnova gospodarskih in upravnih zgradb, gradnja novih stanovanjskih hišic za gozdne delavce je poglavje, ki terja mnogo iniciative. Osnovna dolžnost izvoljenega delavskega sveta pa bo povečala skrb za pogozdovanje, čuvanje gozdov prevelikega redčenja in nič manjša skrb proti škodljivcem, gozdnim požarom in škodam po paši živine. Proizvodne naloge — to je predvsem posek in spravilo hmeljevk — so v večini izpolnjene, Le v območje GU Mislinja se zavlačuje prevoz po gozdni že. lesniei. Pogozdovanje iz izpopolnjevanje kultur je bilo v letošnjem letu izvršeno z 88 odstotki — posadilo se je 634,800 ko- madov sadik — kakovost pegozdo-anja je bila z ozirom na sušo še kar dobra — uspeh se ceni na 65°/e. Prav tako bodo zdaj izvedli podsetev jelke is bukve v močno preredčenih smrekovih sestojih in na površinah, kjer smreke močno napada rdeča gniloba (na površini ca 18 ha!) V lastnih delavnicah je pripravljenih dovolj sadik — posebno povoljno se razvija drevesnica GU Slovenj Gradca pod vodstvom 76letnega ing. Serneca Edija. Tu so kar za 1 ha povečali posejano površino, Pri čiščenju kultur so pa presegli letos plan za 606/«. V prvi polovici leta to delo ni bilo najbolje izvedeno v smislu geoloških načel, v drugem polletju se je pa tudi to popravilo. Tudi nabiranje gozdnega semenja je važna naloga gozdnega kolektiva, Letni plan so v listavcih presegli, v iglavcih pa je izpolnjen le z 10°/o, Nujno bo treba pospešiti nabiranje smrekovih storžev po Pohorju in nabiranje rdečega bora, Do konca septembra je bilo izdelanih 1597 kom, odnosno 715 plm lubadark, položenih 1450 kom «-abnih dreves, zgradili so vrsto požarnih opazovalnic, skrbeli za pospravo lubadark in suhljic, pri zatiranju rilčkarja se je pa posebno odlikovala GU Mislinja. Gradnja telefonske linije Ravne—Godec je zagotovila naglo pomoč v primeru požarov v gozdovju na pobočju Plešivca, Tudi na čiščenje požarnih stez in na sečnjo ter izdelavo sne-goiomov so polagali dovolj pozornosti. Se vedno je pa kritična izdelava snego, loma na Olševi, kjer je še v svežem drevju lubadar. Letos so bili zabeleženi štirje gozdni požari, ki pa so bili z dobro organizirano požarno službo takoj pogašeni, Potrebno pa bo posebno na področjih GU Mislinja in Slovenj Gradca planska sečnje občutno znižati, ker je tukaj osnovna lesna glavnica že tako minimalna in seveda tudi z ozirom na delež varovalnih gozdov. BRGLEZOVA hoče ostali oaifeollša tkalka Slovarašie V delovnem kolektivu tekstilne tovarne slnteks.- v Kranju so sprejeli poziv na novo šestmesečno tekmovanje. V vseh oddelkih, kjer delajo tkalske in predilni-ške brigade, so imeli sestanke in delovne posvete, na katerih so se pogovorili in preseganje planskih nalog, je pokazalo prav drugo republiško tekmovanje. Tkalke tudi sedaj v svojem delu niso popustile, in kdor jih vidi tekmovati, bo potrdi!, da to ni samo borba za točke, ampak prštva tekma. Pri izpolnjevanju plan- Manca Florjančičeva, brigadirka jurišne brigade, pri svojem stroju o pomembni vlogi OF, ki jo je le ta odigrala v borbi za zgraditev socialistične družbe v naši državi, hkrati pa so sprejeli številne obveznosti za novo šestmesečno tekmovanje. Med delavkami, ki so sprejele obveznosti, je tudi Pavla Brglezova, ki si je s svojo pridnostjo ter strokovno sposobnostjo priborila naslov najboljše tkalke v Sloveniji. Pavla dela v tkalnici že nekaj let, zato si je pri delu pridobila tudi bogatih izkušenj, ki jih prav rada prenaša na ostale tkalke v brigadi. Ropotajočih strojev se je tako navadila, da se v tkalnici počuti kakor doma. Skrb za stroje je niena vsakdanja naloga, zato jih vsako jutro, ko pride na delo, tudi dobro pregleda, zavedajoč se, da le dobro ohranjeni stroji lahko izpolnijo, kar človek zahteva od njih. V »Inteksu« so že pred leti uvedli brigadni način dela, vendar so se pravi uspehi pokazali šele lani, ko so v tkalnici ustanovili jurišno brigado. Kako se je treba boriti za doseganje skih nalog pa tkalkam v jurišni brigadi pridno pomaga tudi njihov dninski mojster s tem, da skrbi za pravočasno popravilo strojev, pri delu pa jim daje tildi potrebne strokovne nasvete. Poleg Mance Florjančičeve, ki je duš?, brigade, in najboljše tkalke v Sloveniji Pavle Brglezove delajo v brigadi tudi večkratne udarnice Vida Plutova, Ana Torkarjeva, ki je bila pred kratkim izvoljena v upravni odbor podjetja, ter Karolina Kuraltova in Vera Malovrhova. V novem šestmesečnem tekmovanju se bodo tkalke še z večjo vnemo zagrizle v svoje delo, kajti za vsako ceno hočejo obdržati priborjeno mesto med najboljšimi tkalskimi brigadami v Sloveniji, kar bo njihov največii in nailepši prispevek k počastitvi zgodovinske obletnice OF. To velja tako za Pavio Brglezovo, ki se bo prav gotovo potrudila, da obdrži mesto najboljše tkalke v naši republiki, kakor tudi za Rozalijo Erženovo, ki je kljub gluhonemosfi postala najboljša snovalka v Sloveniji. Ljubljani je potrebna nova bolnišnica za pljučne bolezni Najtežja Ib najnevarnejša bolezen. M ogroža zdravje velikega števila linči naših narodov, je jetika. Zaradi nje gabimo letno največji odstotek človeških življenj, ona povzroča Izločitev ogromnega števila delovnih moči iz proizvodnje za krajšo, pogosto pa za daljšo dobo. Naša. ljudska oblast si s vsemi sredstvi, tako z raznimi sanitarnimi, higienskim! in ostalimi ukrepi predvsem z zadostno prehrano ln primernim zdravljenjem prizadeva, da omeji število bolnih in jih ponovno vrača ozdravljene v proizvodnjo. Skrb za zdravje ljudskih množic se kaže oredvsem v gradnji novih zdravilišč, ambulant, množičnih pregledov, okrevališč za slabotne ln v mnogih ukrepih za omejitev in znižanje ter končno uničenje te zavratne bolezni. čeprav so prizadevanja ljudske oblasti in ostalih organizacij ogromna, vendar število bolnišnic zdravilišč, ambulant še zdaleč ne zadošča številu obolelih za jetiko. Potrebno nam je še mnogo bolnišnic ln zdravilišč, povečati je treba število postelj, poostriti pregled prebivalstva, da se prične zdravljenje takoj, ko obolenje nastopi. V tem pogledu je tudi stanje v naši republiki vse prej ket ugodno. Saj imami za. sprejem bolnikov tako rekoč samo le malt del zgradbe v splošni bolnišnici v Ljubljani, ki pa razpolaga samo s "0 posteljami Zaradi pomanjkanja prostora na tem Pljučnem oddelku, so bolniki tako stisnjeni, ds količina zraka ne bi ustrezala nitt zdravemu človeku. Bazen tega pa morajo ležati bolniki po hodnikih ali pa so primorani čakati na sprejem. Če še pomislimo da je teh sedemdeset postelj na razpolago za vso Slovenijo, ter da prihajajo sem bolniki tu 4' iz drugih republik, potem mora biti vsakomur jasno, da tako stanje ne more trajati dalje in da bi bilo treba v Ljubljani čimprej začeti z gradnjo moderne, prostorne in higienične bolnišnice za pljučne bolezni, ki naj bo v resnici zdravili!?,, obolelih na pljučih. Z zgraditvijo take bolnišnice bi bilo omogočeno hitrejše zdravljenje, na tudi omejitev te nevarne bolezni. Poleg tega bo omogočeno obolelim, da ee bodo hitreje vrnili v produkcijo. Urejuje uredniški odbor. - Glavni a rednik Tone Seliškar - Uredništvo telefon 45-38 In uprava telefon 19-70 Masam kova u l] v Ljubljani Izhaja vsak petek Mesečna naročnlun din 15 Štev ček puhržnlca 604-90321-4 — Tiska tiskarna »Ljudske pravice* v Ljubljani-