Leto 1989 in naš pogled v prihodnost
Koledarsko leto 1989 se izteka in prav je, da se ozremo nazaj in opravimo temeljil pregled nad dogodki in dejavnost-mi, ki so potekale v naši širši domovini Jugoslaviji, Sloveniji predvsem pa v obtini Ljubljana Vič-Rudnik. Prav golovo lelo 1989 simoblizira tefka ekonomska inpolitična kriza. Hiperin-flacija, ki nas pesu, slabi moč gospodarskih ukrepov zvezne vlade, ki sicer na področju zmanjievanja zunanje trgovinske odvisnosti naie driave ter formiranja deviznih rezerv, beleti pozitivne rezullale. V tem letu smo Slovenci s ponosom in izredno visoko stopnjo narodne zovesti sprejeli spremembe in dopolnitve k slovenski uslavi ter s lem aktom okrepili driav-nosl in suverenost slovenskega naroda.
Oblike, načini, pota in metode reševanja polilične in gospo-darske krize so v jugostovanskem prostoru raztene. Medlem, ko se v enem delu države krepi vpliv in močpartije informira centralistični sistem, se pri nas v Sloveniji zovzemamo zo polinčni pluralizem. Ta opredelitev ni bila zgolj polilično strateSko dejanje, ampak predvsem pospeiitev vseh tistih de-mokraličnih procesov druibt, ki temeije na sodobnih civiliza-cijskih dosezkih razvitega sveta. Prav ta diferencinrija našega izhoda iz poiitične in gospodarske krize, skupaj s prepoveda-nim mitingom resnice v Ljubljani, nas je do kraja sprla s srb-skim poliličnim vodstom. Posledice so znane: - gospodarski bojkot Slovenije od SZDL Srbije ter s lem še bolj zaoslrena politična situuacija. Znašli smo se v stanju, ko v vsem povoj-nem obdobju še nikdar nismo bili tako neenomi, kol smo danes. Upajmo le, da bo pri razreševanju leh političnih zaple-tov in krize v odnosih prevladala treznosl, razsodnost in razum.
lasno je, da so vsi ti zapleii vplivali tudi na delovanje skupščinskega sistema, kakor tudi na uresničevanje ekonom-skih in razvojnih ciljev v občini. Sootali in spopadali smo se s teiavami in problemi, ki so poleg ie navedenega tipični za lakšno druibenopolitično skupnost kot je naša, ki sodi med največje slovenske občine. Izredno velik teritorij, pa tudi vehka proslorska disperznost prebivalstva poleg slabše gospodarske razvitosti, vplnata na pomanjkljivo komunalno in energetsko infrastrukturo. Prav iz teh razlogov so bili tekom leta vsi naši napori usmerjeni predvsem v izgradnjo novih gospodarskih objektov in objektov s področja družbenega standarda z name-nom, da se čimprej izkopljemo iz gospodarskih teiav ter pribliiamo stopnji razvoja oslalih Ijubljamkih občin. Tako snto predali svojemu namenu še drugi center drobnega gospo-darstva ob TrlaSki cesti, v katerem je dobila svoje poslovne prostore DO Kroj. Delovna organizacija PohStva iz Roine doline je po nekajletnih prizadevanjih zoključila svojo investi-cijo ter se preselila v nove poslovne prostore v VP 2/3 Kopr-ska. Pomembno obnovo voznega parka so zabekiili v Inter-gralu TOZD lovorni promet. Razveseljivo je, da je živahna gradnja stekla tudi na naših fakultetah in sicer v razširitvi prtpotrebnih poslovnih proslorov tako na Elektrofakulteti, Kemijski tehnologiji, Fakulteti za gozdarstvo. Pričeli smo z iz-gradnjo Biosredišia pod Roinikom. Pomemben je tudi poda-tek, da KIP, ki je sicer sporna s stališia ekologije odhaja na novo lokacijo. Na njeni sedanji v Trnovem pa bo zrasel elektronski center, v katerem bodo proizvajalci najrazličnejših podjetij ustvarjali najsodobnejšo opremo, ki jo potrebujejo tudi naie delovne organizatije. Končana je druga faza izgrad-nje Tovarne grelnih naprav za kompktiranje eleklronske opre-me. Le-ta se bo kompletirala postopoma v skladu s tehnoloiko opremo in razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Vzaključnifazi je izgradnja obrata betonskih polizdelkov GP-ja Grosuplje, delovna organizatija Lesnina - Vektrgovina pa končuje drugo fazo visoko regalnega skladišča v svojem prodajnem centru VP 2/3 Koprska. Pričela so se tudi dela pri izgradnji novih poslovnih prostorov. Agrolehnike Grude poleg obstoječega objekla ob Tržaški cesti.
S področja družbenih dejavnosti smo v lem letu predali svojemu namenu novozgrajeni mladinski dom Malči Beličeve s kapaciteto 72 otrok in končali nadzidavo osnovne šole Primoi Trubar v Velikih Laščah. Predvidena je izgradnja novih prosto-rov zo KVD France Prešeren v Trnovem in Centralno tehnično knjanico, ki je nedvomno izredno pomemben objekt, ne samo za našo občino ampak zfl širšo druibenopolitično skupnost.
Medlem, ko smo v letu 1988 beležili izredno iivahno inve-sticijsko dejavnosi v družbenem stktorju Irgovine, saj smo predali svojemu namenu številne prepotrebne trgovske objekte, smo v letu 1989 priča izredne aktivnosn osebnega dela oz-vlaganja zasebnih sredsiev v trgovsko dejavnost. Tako imamo v občini ze kar 56 privatnih trgovin, ki se ukvarjajo z osnovno preskrbo, s prodajo sadja in zdenjave, z mesotn in mesnimi izdelki, konfekcijo, drogerijo, tehničnim blagom, športno opremo itd.
Posebna značilnost tega leta je tudi ustanavljanje številnih malih podjetij, in sicer jih je v občini uslanovljenih ie kar 43, nadaljnjih 56 paje tik pred registracijo, Gre za male firme, med kalerimi prevladuje računalniika dejavnost in drugi inženirin-gi, trgovska dejavnost, pa tudi takšna, ki ustvarjajo novo vrednost. Glede na področje dela smo lahko prepričani, da so
v marsičem snovalci nečesa novega. Poleg svojega dela vnašajo v občinski prostor tudi svoj kapilai Prav gotovo ta mala podjetja pomenijo poiivitev za naše gospodarstvo.
V komunalnem gospodarstvu, navkljub zoostrenim pogo-jem gospodarjenja, ugotavljamo kar precej investicij. V zak-Ijučni fazi je izgradnja vodovoda v sklopu juzne obvoznice, zgrajen je primarni vodovod ob podaljšku cesle VXIII. divizije, aktivnosti so na vodovodu po Peruzzijevi cesti, odseku Črna vas - Jurčkova pot v pripravljalni fazi-
ie zgrajeni, oz- v izgradnji so vodovodi Koreno, Samotori-ca, sanacija vodovoda v Ljubgojni in Žažarju, zgrajen je vodovodni sistetn Virje, v poskusnem obratovanju je vodo-vodno omrežje Brezova noga- Draga s podaljškom do naselja Kremence v KS Ig. Končana so dela na prečrpalni postaji ob vodovodu Lanišče ter vodobran Kurešček.
V celoti so opravljena dela na kanalizaciji KS Roina dolina, nadaljuje se sancija kanalizacije v naselju Stara Gaijevka in IV. fuza kanalizccije v v KZ Kozarje. Kontana je izgradnja čtstilne naprave v Notranjih Goricah.
Kar precejšnja dela so bila tekom leta opravljena tudi na področju cestne infrastrukture. Zaključena je obnova ceste Pijava gorica - Želimlje, nadalje cesta na odcepu Polhov Gradec - Briše v dolžini 2 km, obnovljena je cesla v dolžini 1450 m VdikeLašče - MalaSlevica, ureja se križiiie Dolenj-ske ceste - Orlova cesta. V šlevilnih KS, ob sodelovanju krajanov, smo tudi dobili na številnih cestah asfaltno prevleko. Ceste so se asfaltirale v Rožni dolini, Galjevici, Brezovici, Kokziji, Brdu, Velikih Laiiah, Škofljia, Pijavi gorici, Turja-ku, Krimu, Robu in Rakovi jelSi. Popravljali smo mostove, obenem pa smo se intenzivno ukvarjali s telefonijo oz. novimi telefonskimi priključki in to v KS Golo Zapotok v cakoimeno-vani krimski variati, v kalero spadajo KS Brezovica, Vnanje in Nolranje Gorice, Podpeč, Preserje in Rakilna.
To je le beien sprehod skozi dejavnost, ki smo jo v občini opravljali tekom leta. Seveda pa to ni vse, kar delamo oziroma želimo narediti. Naši načrti v letu 1990 so sorazmerno enostav-ni. V njih nismo napisali želja, ampak smo pripravili pregled že nekolikokrat preverjenih potreb. Uresniiuev teh potreb pa ni tako enostavna. Dosedanje izkušnje pri uresničevanju planov kaiejo, da bomo morali nekatere odnose v mesiecu Ljubljana spremeniti. Vse večja je namreč zahteva po večjem prelivanju srestev zlosii na komunalnem področju.
Že dalj časa izpostavljamo zahtevo po večji usmeritvi neka-terih investitorjev z zanimivimi programi v naio občino. Vse večje so zahteve občanov po lelefonskih priključkih. izgradnji in obnovi cest ter zagotaljanju neoporečne pitne vode. Vse bolj odgovorna in težka je naloga pri preprečevanju in odpravlja-nju črnih gradenj. Ekološki problemi so vse bolj v ospredju. Vse težjeje ukrepati in pomagati delovnim organizacijam, ki se znajdejo v izgubi, medtem ko je v negospodarstvu potreb veliko več, kot pa realnih moinosti za njihovo razreševanje.
Ne glede na težak gospodarski in politični položaj pa smo v občini vendarle še vedno oplimisti. Živimo namreč v eni najveijih in najlepših Ijubljamkih občin, ki ima bogaU prirodne danosti, ki so še vedno premalo izkoriščene. Po itevilu zasebnih obrtnikov in ustvarjalnem dohodku na lem področju smo prvi v Sloveniji. V številnih inšiitutih in visokošolskih organizacci-jah imamo ogromni umski polencial, ki ga v gospodarstvu še vedno premalo koristimo. lmamo pametne in umne kmetoval-ce, pa tudi pridne občane, katerim ni ial časa in truda, kadar gre za razreševanje viialnih problemov v KS. Prepričan sem, da imamo dovolj moči, pa ludi volje, da bomo zastavljene cilje, ki smo si jih začtali v prihodnjem letu uresničili.
Vsem delomim Ijudem in občanom ielim v novem letu 1990 mnogo delovnih uspehov, zdravja in osebne sreče.
PETER VRHVNC, PREDSEDNIK OBČINSKE SKVPŠČINE