TloraK. Catrtek inaoUt. uhaja in Telja t Hari-hora br«r. pošiljanj* m dom i> vil l«lo 8(1. — k ti pol leU . . 4 „ — , ■t četrt leta . S ,, 20 ,
Zii <<e lato 10 fl. — k H pol l«U 1^, - • , M četrt leta I „ M ,
Vreiini.štvo m »(iivni.li j« n» atolneni trtfn(r>om plati) hiJ. It. 17'.'.
Oznanila:
Za navadna dreetopno
Trito »« plaćnje '. kr., t» »t natiane Ikrit, 5 kr. i'« ■• tiaka, »krat 4 kr. te ae tlaka Škrat, Teče plamenke ae plačujejo po prostoru.
Za raak tiaek ja plačat-■kolek (»tempelj) laSOk.
Irlokoplal ae n« rraćajo, iJopiai naj aa blagovoljno I franknjejo.
j-3t. 128.
V Mariboru 30. oktobral869.
TočtiJ II.
Zarad visocih praznikov v torek ne izide „Nlov.:JVar€»cl": prihodnjo številko bomo izdali torej Še-Ie v četrtek.
Telegram ,,Slov. Narodu.44
V Logatcu 28.*) okt. Idrijska Čitalnica ogromno slavo štirskim slovenskim poslancem, neustrašljivim boriteljem za zedinjeno Slovenijo.
Odbor.
Pri Mali nedelji, 28. okt. fl/.v. dop.j Prebivalci naše okolice kličejo: Slava prvim zagovornikom slovenskih pravic! gospodu Hermanu, dr. Predlogu, dr. Vošnjaku in soboriteljem. „Vi ste krv od naše krvi, duh od našega duha." Slovenci zginejo brez Slovenije, in živijo s Slovenijo. Ker mi hočemo, da Slovenci na veke žive', kličemo v skrajni uri: Živela zedinjena Slovenija! Jernej Rantaša, župan iz Muravec; Jožef Županec, župan iz Vuč-kovec; Andraš Filipič, župan iz ltadoslavec; Jožef Sorec, župan
iz Bod i slavec.
Kje, kam in kako?
Pač ni bilo znotraj še nikdar tuko razburjeno avstrijsko cesarstvo, kar se imenuje velevlast, kar stoji v svojem denašnjem obsegu. Čehi, Poljaki, Slovenci, Rusini, Tirolci, Dalmatinci stojo nezadovoljni in v rosnem hoji proti vladi in proti temu , kar je ta vlada zgradila in hočo vsem narodom brez razločka njih želj in potreb vsiliti. Od skrajnega juga, kjer že tečo slovanska kri, pa noter do poslednjega severa, kjer je ravnokar zdanja vlada parlamentarno pobita, •— nabira so protiven gorski plaz, ki so lehko spesne in strašno nesrečo za naše cesarstvo prinese, aku no bodo kmalu s pravimi pripomočki pomagano.
Pa zastonj glodamo, kje in kodaj se bode poprijelo po pravih pripomočkih. Ravno na robe vidimo, da vso. kar vlada stori, da bi zacelila rane, ktere so čedalje širje in uevarneje odpirajo , ima ravno nasprotne nastopke. Avstrijo, ktera je po svoji sestavi Evropa v manjši podobi, ktera ima v denašnjem času torej vsa velevažna vprašanja, ki Evropo pretesajo, v sebi rešiti: to Avstrijo hote avstrijski doktrinarji še dalje vladati /. geslom: rasti trava ali ne rasti, kader mi gospodarji ne bomo.
Namestu da bi se resno in d<jansko ustrezalo željam in tirjatvam, ktere vladi stavljnjo milijoni državljanov, ktere so izrastle iz naravnih potreb in individualnega spoštovanja samega sebe, ktere so torej ukoreninjene z naj-večo močjo, močjo idej: doni posebno avstrijskim Slovanom od teh nemških kopitarskili politikov: „naša jo oblast, oblast ćrez vas!" Kam je to geslo na češkem stvari dovelo, vidi se iz poročila, kterega je baje c. k. namestnik na Dunaj poslal, in ki naravnost pove, da se je bati najhujšega kar se pripetiti raore: krvolitja. Kam je to geslo na Poljskem pripeljalo, videli smo iz zadnjih volitev, kterih važnost za opozicijo ra.no obupani klici vladni najbolj spri-čujejo.
Čehi se imajo vladi zahvaliti in vladni strogosti, da stoje nepremakljivo kot en mož. Dan denes bi jim nemški politiki vso ono, in še več radi dali, kar so Cehi zahtevali pred nekoliko leti. Nemška vlada, ki jih je vedno od sebe suvala in oni politiki, ki so menili, da jih bodo s tem utišili, ako jih zasmehujejo in zaničujejo, so tudi pripomogli, da denes češki narod tirja popolno samostojnost.
Zdanja vlada jo bila podučena, kako je ljudstvo v Boki kotorski, da se drži svojih starih pravic. A namestil da bi ljudstvo z lepo pogovorili, poslali so gospodje tudi v Dalmacijo geslo: „mi imamo oblast." Kam jo taka brezobzirnost pripeljala, vidimo že zdaj. Pač bodo nesrečni Bokelji, kterih nI veliko, vrženi in zatrti, ali koliko milijonov krvavega davka so bo potrosilo, koliko sinov naše države, ki so od dola vzeti v vojake, bode konec vzelo !
Ravno tako kakor vsem Slovanom in. opozicionalcem nasproti obnaša se vlada tudi proti Slovencem. Namestu, da bi se vsaj dobra volja kazala, dati nam tiste narodno pravice, ki so že same ob sebi umovajo, sunila je v'lada slovenski narod ravno zadnjič šo daljo od sebo, kakor smo prej bili. S toni, da se je ljubljanski deželni zbor razpustil, da so se izvoljenim poslan com slov. naroda usta zamašila, razžaljen jo ves slovenski narod. Ne da bi "as poslušali, da bi posvetovali so o tem, kar Slovenci tožimo, da nas teži, odbijajo nas in našo prošnjo na tak način, kakor delajo okoli in okoli. Zato
ako Slovanov tlačiti ne more, ali ako se Slovan posebno Slovenec hoče izviti ii neprenosljive tujčeve pete: tisti kličejo, naj se še ostreje zoper nas Slovence ravna. Kaj bodo dosegli ? Pač samo to, kar so na Češkem, na Ga-liškcm in — obvaruj Bog, da bi še povsod tega ne — kar v Dalmaciji, črv se zvija, ako stopiš nanj.
Kakor cislnjtanskim Slovanom v narodnem obziru, godi so Tirolcem, ki hote stare pravice svojo neodvisne, cesarju zmerom zveste domovine varovati. V nemških krogih, ki se liberalne imenujejo, pa despotičneje gospodarijo vsem drugače mislečim nasproti, nego so gospodarili nekdaj najhujši nasprotniki pravega liberalizma, v teh krogih so čujo večen spomin : rabimo silo in oblast zoper njo.
Pregledovajo to žalostno zmešnjavo v Avstriji, in vide kako na bmdnu propada stoji, naj obžalujejo tak položaj najprvo oni, čih gospodo-željnost in politični grobi so krivi, tla je do te zmešnjavo prišlo. Vsak je sebi najbližji in Štovanje smo sebi. Naj so tisti, ki so državni voz povsod tako v blato zapeljali, da ne more naprej, podvizajo odstopiti in pustiti, da se država uravna kot vsem narodom enako pravična, potem bo zginila tista malomarnost, ki donos mori večino prebivalstva. Daj Bog, da bi zadreg, ki Avstriji prote, kmalu konec bilo, ne s tem da se vse nemškemu ministerstvu neprijetne želje zatr6, temuč da so spolnijo pravično tirjatve vseh narodov.
Zaupnica g. dr. Zamiku,
ktere smo v zadnjem listu omenjali, glasi se tako-lo : Slavni gospod doktor! Mi smo Vas videli že Vaša otročja leta in pri igrah neskrbne mladosti. Mnogi izmed nas podpisanih so bili takrat celo Vaši tovariši. Videli smo Vas med seboj rasti, videli izmed sobo stopiti na oder javnega sveta, in sicer najprvo na slovstvenem polji mahoma pridobiti si toliko slavo , da je hitro segla proko ineje slovenske domovine. Videli in poslušali smo Vas letos na govorišči, kjer ste glas junaški povzdigovali za teptani slovenski narod najprvo po taborjih, na kterih ste sijali med najizvrstnojšimi narodnimi bori-telji. Zadnje tedne smo so Vam prečudovali v kranjskem deželnem zboru, v kterem so je tako odlikavalo Vaše vsestransko znanje, Vaša bistroumnost, Vaša vodno oborožena gotovost, Vaš pogum ter obili humor, da so celo najhujši slovenski sovražniki bili prisiljeni spoznati Vašo veliko veljavnost.
Oprostite nam, slavni gospod doktor! čo ljublanski šentpeterski farani, ako tudi nismo Vaši volilci, Vam vendar, ker smo ponosni, da sto se iz naše sredo povzdignili do zdanje visokosti, izrekamo iskreno zahvalo, ker tako neustrašno, zlasti značajno, torej brez kakoršnega koli ozira na svojo ali ktero drugo osobo, delate za slovenski narod, čegar zvesti sinovi smo ter ostanemo tudi mi.
Da po Vaše povemo, stopili sto mod slovenske, od mnozega truda žo nekoliko obnemoglo moči, kakor dobrodejno olje v kolesa, ktera začenjajo počasneje gibati. Imeli smo vedno pazljivo obrnone oči na vse , kar se je godilo v dvorani pred svetim Jakobom. Zvedeli smo, da je bila posebno zasluga Vašega neutrudnega poguma, ker so naši deželni poslanci v zbornico po dolzem vpiranji naposled vendar namerjali prinesti vsaj nekoliko resolucije o zedinjeni Sloveniji; slišali smo , du edin Vi , ker se Vam je ta resolucija zdela pretesna, ž njo nikakor niste bili zadovoljni, ter da ste zategadelj v zboru prod vsem svetom hoteli o njej odkrito povedati svojo misli. Videli in slišali smo, da edin Vi med vsemi svojimi tovariši s propričanja niste volili poslancov v zdanji državni zbor, ker Slovani i/, njega nikoli ne dobodemo pravic, zaktere sežotoliko let borimo. Stali ste v poslanskoj zbornici, kakor trden stober, kteri na razpotji kaže cesto v deželo boljšo bodočnosti.
Na konci no moremo zamolčati želje, da bi Slovenci imeli šo mnogo let priliko, Vaše politično delovanje tako hvaležno pripoznavati, kakor ga zdaj mi pripoznavamo, ter da bi po mnogih na zuaustvu, na pogumnosti, na značaji ter na duševnoj sposobnosti Vam enakih zastopnikih slovenski narod skoraj premogel vsakoršne in vse nasprotnike!
Bog živi Vas, slavni gospod doktor! Bog živi zedinjeno Slovenijo, za ktero tudi mi z Vami vred živimo in gorimo!
V Ljubljani ta šentpetorske fare, oktobra 1869.
(Slede podpisi.)
Iz deželnih zborov.
Deželni /l»nr i<taJenki
(Dva in dvajseta soja 25. okt.) Seja se začne z branjem dveh zapisnikov, ktera sta bila pa tako slabo sestavljen, da je moral posl. Hackel-berg sredi med branjem prenehati in da je posl. Pfeifer začel brati drug protokol, pa ravno tako nesrečno.   Ko se jo po dolgem oviranji in med
pa bode tudi pri našem narodu žetev enaka kakor drugod. Vladnim nemškim mrmranjem poslancev končalo težavno branjo zapisnika, prišla je na vrsto Navajeno ni šo dovolj, kar jo Giskra z neustavnim razpodenjem slovenskih peticija slovenskih studentov, ktere osoda jo našim bralcem že drugod poslancov storil.   Tisti nemškurski možje, ki javkajo, da jo nemštvo tlačeno, popisana. —
*) Sneg jo poškodoval telegrafifae naprav., du smo 28. okt. o poludno oddan tele- Na neko interpolacijo odgovori vladni komisar, da za zdaj še ni
gram dobili Je le 29. okt. zjutraj ob 8. uri. Vred.     misliti, da bi bo odpravilo mitnico (raavto) na državnih cestah.
63
Poslanec Hammer-Purgstal zagovarja svoj predlog glede postopanja proti poslancem, ki bi neredno zahajali v zbornico. On pravi, da je včasi pri najvažnejših stvareh izmed 63 poslancev komaj 40 (so je že primerilo, da jih je bilo samo 32) nazočih. Tudi škof|e nočejo dohajati in kažejo s tem, da nočejo spoštovati zbornice. Znani njegov predlog se potem izroči ustavnemu odboru.
Dr. Stremavr poroča o postavi, kako ljudske šole vrediti in vzdržati, in kako bi se moralo ohiskavati. Postava se sproime skoraj vsa po vladnem predlogu.
0 postopanji slovenskih poslancev govori naš denašnji izvirni dopis iz Gradca. Opomniti hočemo lo , da se za opuščenje šolnino nista oglasila niti Seidl niti širokoustni Brandstetter, ki jo žo dve celi leti po Mariboru kričal, da morajo otroci brezplačno smeti šolo obiskavati.
(Triindvajseta soja 26. oktobra.) Nazoče samo 35 poslancev. Ustavnemu odboru se izroči petero peticij južnoštirskih kmečkih srenj za zedinjeno Slovenijo. Hakelberg, ki je v 32. seji tako žalostno de-bitiral s protokolom, so odpove mandatu v drž. zbor. Škof mariborski dobi odpust, da se bo pripravljal za koncil. Peticija »lov. studentov se izroči dež. odboru; s tem jo priznal zbor sam, daje v prejšnji seji krivo postopal. Naj si za vselej zapazi: Manj strasti — manj blamaži Natančneje o tem in pismu slov. poslancev j v graškem dopisu.
Po nasvotu finančnega odbora se potrdi za leto 1870 proračun zem-ljiščno — odvoznega zaloga l 1.580.896 gld., iz deželnega zaloga se plača za leto 1870 zalogu zomljiščno-odveznemu letni dolg s 617.526 v mesečnih obrokih. Potrdi se predloženi račun zemljiščnn-odveznega zaloga za leto 1868. —
Dež. odbor so pooblašča, da sme v Gradcu napraviti kopeli, povek-šati bolnišče in popraviti noko drugo poslopje in v to porabiti k večemu 110.000 gld.
Postava glede najdenih otrok v tej sesiji ne more več priti na vrsto, pač pa so naroči deželnemu odboru , naj za pihodnjn pripravi vso potrebne predloge.
Zhornica skleno, da se imajo voliti štirje udje in toliko namestnikov v deželno komisijo, ki so bo napravila zato, da se izvrši postava o zemljiščnem davku izdana 24. maja 1869, in izreče od enem pričakovanja, da se omenjena postava no ho rabila v to, da hi so povekšal sedanji davek, ampak le, da bi se primernejše in enakomernejše, torej pravičnejše razdelil.
Prihodnja seja v sredo. Na dnevnom redu poročilo o vinorejski šoli in o norišči.
I) o p i s i.
Iz LJubljane, 27. okt. [Izv. dop.] Zdaj delati v privatnih družbah dnevni red dve reči: consilium abeundi — tako imenuje namreč „Tagblatt" dež, zbora konec — in neko gasilno društvo, ki ga namerava spraviti na nogo ljubljansk konšt. magistrat, tista stranka torej, kleri se je ta zavod prod tremi leti zdel presmešen, da bi ga bila hotela podpirati. Gadno je lo, da se v to društvo lovijo tudi nekonštitucionalni mestjani. — Kar so tičo deželnega zbora jo splošno mnenje, da so imamo za to parlamontnrno šibo zahvaliti filisterskemu Klunu. Dr. Klun je tekel na Dunaj, tam ministrom na ušesih ležal — in maščeval se! Kot nekdanji url narodnega kluba, pozna natanjko bojazljivost njegovo in potim pač dvombe ni, da jo ministrom prijatelj ovadd tudi sedaj naiodno večino rlež. zbora. Da so pa zbor razgnal ni, zahvaliti se imamo zopet njemu. Kakor omahovanje kluba, tako je poznal in menda vladi popisal tudi slaviti značaj narodnih volilcev. Bala se je vlada, da bi so po razpuščenji zbora za par glav celo no zmanjšala njena stranka in da hi no prišlo v zbor še več tacih narodnjakov, kakor nam so jih dale ravno zadnje volitve.
Klun in vlada sta torej spoznala za dobro, dež. zbora ne raztirati, ampak zatvoriti nedolžni resoluciji vrata. Veseli nas pa, da Ceneta ne vidimo več po Ljubljani pohajkovati. Med tem, ko so delali vsak dan popoldan razni odseki, hodil se je on gret pred kazino , kjer so mu stari penzionisti prav ponižno delali komplimente. Mandata ni položil tudi na konci zasedanja, ampak nesel ga s sahoj na Dunaj v svoj biro. —
V „Slov. Nar." jo bilo brati med druzimi dr. Zarnikovimi predlogi tudi, da naj se nasvetujo slavni vladi, da odstrani g. prof. Heinricha iz ljubljanske gimnazije. Da bi osramotil in podrl naklep ta, sklenil jo prof. Hoinrih svetu pokazati, da ga imajo ljubljanski dijaki raje, nego bi kdo mislil, in kaj stori? Najel si je sedmošolca W. in mu je na tihem ukazal, naj prigovarja sošolcem , da podpišejo zaupnico prof. H.-u, ktera bi uničila ali vsaj opravičila med drugimi ono besedo, o kterej se jo žo toliko govorilojn pisalo, in s ktero jo on počastil naš) slov. domovino, namreč da je „sclnvei-neland". Ali bogme : kako se je zmotil! Pokazali so dijaki, kako sočutje za-nj imajo. Omenjena zaupnica res pride v sedmi razred in našla je tri nemškutarske podpise; potem je romala zaupnica v šesti razred, a tu je ni htel nihče podpisati. Šo tisti dan jo nose sedmošolec W. prof. II. na dom. Ko gospod prof. le omenjene podpiso vidi , so prime za čelo in reče: Tedaj le Vi ste podpisali V Dobro ! drugi naj nasledke čutijo !
Naj nam šo g. prof. opazko dovoli. Kako se vjema to njegovo početje z liberalnimi načeli njegovimi, kterih ima vedno polna usta ? Kolikokrat je dijake svaril in jim grozil s hudimi kazni, ako so kake politične demonstracije udeležijo, zdaj pa on sam prinese v šolo zaupnico, in od dijakov tirja, naj jo podpišejo, drugače naj nasledke čutijo. Kaj-ne , zdaj bi bili dobri „dreckfinki" — tako ste namreč šestošolco počastili —, da bi šli za vas v ogenj. Pa tudi vlada tukaj lehko spozna enega tistih učiteljev, ki šolski čas v politične reči rabi.
Iz Maribora, 24. vinotoka, k&i [Izv. dop.] (Štajerski deželni zbor in štajerski Slovenci). V kroniko slovensko-štajerske politike imumo zapisati važni izstop naših slovenskih poslancev iz letošnjega /.borovega zasedanja.  Storilo se je, kar smo vsi prerokovali, kar se je pri brez-
obzirnem, starodavnem postopanji nemških poslancev nasproti slovenskim in slovenskemu ljudstvu storiti imelo in tudi moralo. Kar deželni zbor štajerski zboruje, nikdar so ni jedna pravica slovenskim sodeželjanom storila, za vse naše narodno potrebe je deželni zbor imel le zasmeh, za-srambo in nemški galerijski „mobu ali ljud svoj zaničljivosti polni „gaudium." Kaj jo narod, kaj je narodno poslanstvo, o tem večina štajerskega zbora v svoji velikonemški oholosti in gorenje-štajerski tuposti niti ne sanja; kruta „bajuvarska" in „starotevtonska" silovitost in surovost ne poznava žalosti, ne poznava krvavega znoja in bridkih solz teptanega naroda spodnje-štajerskega, naroda slovenskega. Ako so naši poslanci toliko časa zdržali, storili so to samo v prid slovensko politike, da bi se čisto očito in jasno videlo, kar so oni sami že zdavna vedeli: Ka Gradec nima srca za nas, ka nas tam hote poneuuiiti in dušno kakor tudi telesno pogubiti in tako čisto spačene v nemštvu potopiti in ponemčeno na suho izvleči, — ktero ljubez-njive sanje se pa Nemcem in nemškurjem, kakor so čem dalje bolj kaže, no bodo nikakor uresničile. Kakor so ti nemškurji v Rad vanj i pri verfa-sungsfestu kričali: „preje ko se slovensko kraljestvo naredi, damo krv in življenje", tako jim tudi mi nasproti kličemo: skusite silo, in videli bodete, ka tisti, ki prvi meč potegne, tudi z mečem pogine. Mi no kličemo silo na pomoč, ampak pravico; dajte nam pravico, in vam in nam sile ne bode treba. „Alea jacta est" (kostka jo vržena!). — Pri tem prizadevanji nemškega zbora, nas poneračiti in v popolno uooštvo pahniti, pa jo zanimivo gledati, kako se ti možicoljni strašno smešne delajo. Tako je čitateljem znano, ka so za kmetijsko in vinorejsko učilnico pri Mariboru ni nobeno posestvo kupilo, in ka se zbor ni mogel zediniti zastran nakupn ne Pikar-dijo ne Racorhofa. Tako tedaj ni nobeno posestvo za tako šolo nakupljeno. Pa kaj je zbor na koncu sklonil? — Sklenil je, naj so v mariborskem mestu hiša najme, v kteri naj bi se kmetijski in vinorejski nauki razlagali, ta pa samo tedaj najine, ako se bodo učitelji in učenci za tako šolo našli. Kdo se no bodo temu koraku čudil, ali kaj pravim čudil, le srn i jal? —■ Kmetijska šola, to jo, taka šola, kjer so oranje, sajenje, obrezozanje trt itd. itd. uči, brez njiv in vinogradov! Morebiti bode prihodnji učitelj kmetijstva na zelenopogrneni mizi oral in v pljuvalniko sojal in krompir sadil ali pa po strehi najete hiše grobal in trsje sadil ? Pri ,, visokem" podnauko-vanji nemškem je kaj takega vse mogoče. Slovenski mladeniči, veselite se te šole! — Ka se je vrlim slovenskim dijakom graškega vseučilišča, ki so za učitelja slovenskega jozika prosili, slovenski pisana prošnja nazaj dala, naj jo na nemško prestavijo, kakor da bi graški zbor le za Nemce bil, za Slovence pa ne, kaj drugega ni od tega zbora pričakovati. Za uči telja prosijo ti dijaki, pa šo za slovenskega učitelja, to jo graškerau zboru preveč! Slovenci naj prosijo, za kaj čejo drugega, le za učenost in za omiko naj no prosijo. Nomški poslauci hočejo Slovencem vso privoliti, lo za narodne šole in za narodno učitelje naj ne piosijo. Vrli dijaki in vrle občine slovenske, zapisujte si ta nauk za ušesa! Zberite se, pa zložite nemško peticijo, pa ne za šole in učitelje, ampak za težkega „m ii r c t a 1 s k o g a bika, in videli bodete, Vaša prošnja bode uslišana!
Iz Gradoa 26. okt. [Izv. dop.] Pri posvetovanji šolske postave jo predložil g. posl. Lenček, naj se odpravi šolnina za posamezne in naloži na davek. Podpiral jo svoj predlog prav dobro, dokazovaje, da je šolnina za posamezne veliko breme. Stariši, ki imajo po več otrok, so bodo jako upirali, svoje otroke v šolo pošiljati, če bodo morali za vsacega po 10 do 20 kr. na teden, tedaj po 5 do 10 gld. na leto plačati. Res da revni bodo šolnine oproščeni, bati pa se je, da občino bodo lo redko tako revščino pripoznale, da se same ogibljejo stroškov, ki hi potem one moralo plačevati. Ker bodo otroci večidel do 14. leta morali šolo obiskovati, bodo stariši šo tudi to škodo imeli, da svojo otroko ne bodo mogli k nobenemu delu rabiti. Nepravično bi torej bilo, jim šo naložiti breme šolnine. Tudi učitelji ne bodo tako neodvisni, če se bo zanje šolnina pri strariših pobirala in cela šolska postava ne ho priljubljena. Odgovarjal je dr. Rechbauer in tirjal, naj stariši plačajo šolnino. Za predlog g. Lonček-a jo potem govoril še g. dr. Vošnjak, naj so raje na davek naloži znesek šolnine, kakor da bi jo posamezni plačevali. Pri glasovanji so za odstranjenje šolnino bili samo slo-slovenski poslanci, nemških pa nobeden, čeravno je več od njih pred sejo g. Lenček-u obljubilo, da bodo ž njim glasovali.
Ena najvažniših postav, šolska postava, ki ima 60 §§., sklepala se je v m a 1 o m a n j k o t r e h u r a li. Ali ni to prenagljenjo ? In niso naši slovenski poslanci popolnoma opravičeni, da rajo zapustijo deželni zbor, kakor da bi podpirali vlado v njenem jasnem namenu, deželno zbore in avtonomijo dežel na kant spraviti.
Iz Gradca 27. okt. [Izv. dop.] V včerajšnji seji je deželni zbor po predlogu dr. Rechbauer-ja sklenil, isto prošnjo, ktero so slov. študentje tu-tukajšnjih viših šol po g. Hcrman-u oddali deželnemu zboru, zopet prositoljeni vrniti z odlokom, da naj dodajo avtentični nemški prevod. Že popoldne je g. Herman nazaj dobil prošnjo z goro omenjenim odlokom. On pa prošnjo ni nazaj dal študontom , ampak jo dones zopet poslal deželnemu zboru l tem-le pismom:
„Slavno predstojništvo dež. zbora!
SI. dež. zbor jo meni vrnil slovensko prošnjo tukajšnjih slovanskih štutentov gledo stolice slovanskega jezika, z nemškim odlokom , da naj se doda nomški prevod.
Ta prošnja jo meni bila od prositeljov dana, da jo predložim si. deželo, zboru.
Jaz po svojem mnenji nimam niti pravice, niti dolžnosti preskrbeti ta prevod. Pa tudi prositelji niso dolžni, kajti v štajerski deželi prebiva kot drugi, tudi slovenski narod, slovenski jezik jo drugi deželni jezik, deželni zbor sam jo neinško-slovenski, in osnovne državno postave veljajo tudi za Slovence.
Slavno predstojništvo naj blagovoli, priloženo prošnjo šo enkrat si. dež. zboru oddati, da se z njo po ustavnem potu ravnd.
Gradec 27. okt. 1869. Hermanu, m. p.
To pismo jo deželni glavar v denašnji seji prečital. Nemški poslanci so dalj časa molčali, potem se vendar vzdigne g. dr. Altman in nasvetuje, naj se prošnja dež. odboru odda, kar dež. zbor potrdi. Torej se je denes ravno to zgodilo, kar je včeraj nasvetoval g. dr. Vošnjak. Da bi včeraj bil to storil dež. zbor, prihranil bi si bil blamažo . da mora sum proklicavati svoje sklepe in slovenski poslanci hi morebiti šo denes sedeli v zbornici.
Pri denašnji seji slovenski poslanci niso nazoči. Po prebranem zapisniku prejšnje sejo naznanja dež. glavar, da MU je došlo pismo slovenskih poslancev, ktero Vam je že znano.   Prcsednik ga sam prebere.
Nemški poslanci so bili jako nsupneni in dalj časa je trajalo, preden se je oglasil dr. Rechbauer. On reče, da tako postopanje je proti dež. redu in da morajo slovenski poslanci ali priti ali svoj mandat položiti. Nasvetuje, naj so to pismo izroči ustavnemu odboru. Temu pritrdi zbor in ustavni odbor se skliče na denes zvečer oh 6. Ker se zbor že v suboto konča, so no bo moglo nič odločnega storiti, ker za tako slučaje v dež. redu nič ni »previđeno in se bo morala še lo nova postava delati , kaj jo začeti v takih okoliščinah ?
Iz Istre, 26. okt. [Izv. dop.j (Poreški zbor.) Denes je stopil slovenski poslanec g. Ravnik prvikrat v poroški zbor. Gledal jo na desno in levo, ali nikjer ni našel druga ne po rodu ne po čutju. Lahoni s svojimi bradami „a la Emanuele" so ga pisano in posmehljivo gledali, kakor da je g. Ravnika kaka divja zver iz južno Amerike. Ko ga predsednik pozove na prisego vstane g. Ravnik in govori takole: „Potrebno se mi zdi spregovoriti Vam, častita gospoda, par besedi pred slovesno obljubo. Mislim, da si ;vni zbor ne krati nobenemu poslancu pravice, posluževati so v obravnavah tistega deželnega jezika, kterega bolje pozna. Kakor Slovan poznam dobro svoj materinski jezik, laški znam le za potrebo, Ali vidim, da v denašnjih okoliščinah hi govoril v tej zbornici zidoviu posluževajo so svojega jezika, zato odstopim za zdaj prostovoljno od svojo pravice. Govoril bom tudi jaz laški. Ne zamerite, ako se ne bom mogel v I njem jeziku izraziti tako točno, kakor se vsakemu parlamentu spodobi." Na to ni črhnil nobeden besedo, in ko bi bil kdo hotel kratiti tudi to pravic >, bi bil g. Ravnik zapustil poreški zbor za vekomaj. — Razprava je trajala do dveh popoldne, ker dr. Mado-nizza, Dalmatin po rodu. vojvoda vseli slavofagov, je stavil predlog, da se zatarejo vsi samostani. Na mestu, kjer jo zdaj zbornica, je stala prod nekoliko leti cerkev sv. Frančiška, in ravno na tem mestu je Madonizza obirajo irančiškano rekel: da sv. Frančišek je bil noreči Za njegov predlog je glasovala večina. Iz tega spoznato duh poreškega zbora.
V Pragi, 26. okt. [Izv. dop.] Ko je vladni organ „Pr. Abblt." dolgo časa skušal ometavati podlago češke Opozicije, so ga podučili narodni časopisi in kolikrat celi češki narod, da Seska opozicija ni tako prazna in puhla, kakor si on misli, in jel je tedaj napadati voditelje češkega naroda , kot za-peljivce češkega ljudstva, ter jih pri vsaki priložnosti ovajal : kolikrat jo bil še celo „prepričan", da narod ni enih misli z njegovimi voditelji; in ko so mu zadnje volitve vzelo tudi to gradivo , se je spiavil na čosko zgodovinsko pravo, ter jo jel sein a tam ometavati. dokler ga je tudi tu zavrnil „Pokrok", kimu je dokazal, da jo v češki in sploh avstrijski zgodovini jako slabo podučen. Vzeta so mu torej vsa orožja proti narodni opoziciji, tedaj mu ne osiane druzega, nego nesramnost.
Nekoliko časa sem, in sicer kar je interpoliral vlado v „zboru ustavo-zvestih" baron Korb pl. VVeidcuheim zarad nevarnosti po deželi, jo sledjna glavni predmet diskusije tukajšnih posebno nemških listov. Res jo iz vseh krajev Ceske slišati dan ko dan o hudodelstvih, o roparijah in tatvinah, nič pa ni čuti, da hi so bilo od vladno stnuic kje kaj storilo proti rastoči nevarnosti. Vodja namestništva baron Koller jo odgovoril na imenovano interpelacijo dvakrat. Prvič neposredno v „zboru ustavozvestih". Tu je rekel, da ga je volja storiti vse, da mu pa zdaj manjkajo posredki, kajti na Dunaju mu nočejo dovoliti 250.000 za pomnoženj tudi povedal, da je Češka druga dežela
hililirni razi»|p(l.
II Trenti no", organ tirolskih Italijanov, prinaša v 242. listu 23. vinotoka interpelacijo slovenskih poslancev v graškem dožel-nera zboru ter ima predgovor in zagovor te interpelacijo, ktero prinaša celo in na zanimivih mestih z razločnimi črkami natisneno. Predgovor „Trentinov" so glasi : „Pred nekterimi ducvi nam je bil poslau prepis interpelacijo , ktero je c. kr. namestniku štajerskemu stavilo sedem slovenskih poslancev , ki so udeležujejo deželnega štajerskega zbora v Gradcu. Ker je po eni strani slovansko vprašanje v Avstriji največe važnosti že samo na sebi, in ker je po drugi strani položaj onih Slovanov , ki že mnogo stoletij dišej i pod jarmom drugih narodnosti, jako podoben z našim položajem na Tridentinskem, ktero je pomešano z narodnostjo, s ktero nimamo nič občega, z narodnostjo, ktera svojo številno premago obrača v podjarmljenje to ita-Ijanske zemlje, kteri jarem jej brani voseliti so ono svobode in onih pravic, ktero hi vsled osnovnih zakonov cesarstva avstrijanskega moralo vsem narodnostim te države občno biti, zato smo mislili, ka našim čitateljem jako ustrežemo, ako jim priobčimo brez razlaganja glavni del tega prevažnega spomenika (importante documonto) .... (Sledijo besedo interpelacijo in podpisi) . . . Potem list na daljo piše: „Ako po gorej stoječih besedah interpelacije položenjo tridentinskih Italjanov nasproti tirolskim Nomcom primerjamo, najdemo brž med njimi najv< čo podobnost (la piu perieta analogia), kar se namreč tiče političnega položenja ; samo v tem je razloček, da slovensko tožbe navajajo neskončno in brezkrajno mero kri vidnosti od strani nomštva , ktero jih žuli , našo (italjausko) tožbe pa obstajajo posebno v tem, ka mi obžalujemo , ka vlada v Iusbruku z nami nenavadno ostro postopa, kakor smo so že večkrat pritožili, ka se naša narodnost italjanska na vse mogoče načine psuje in ka nasproti temu zasramovanju (insulti) nimamo drugega orožja, kakor da ga pri vsaki priložnosti konstatujemo. Ako še primerimo postopanje štajerskih Slovencev nasproti njih tlačilcom , in pa postopanje Tridentinoev nasproti tirolskim Nemcem , najdemo, da prvi še vedno )OŠiljajo svoje poslance v deželni zbor, med tom ko se Tridontiuci vsakoga udeleženja tirolskega zbora iZOgibljejO ; samo nasledek jo pri obeh enak : d a obe narod no st i do zdaj niste čisto nič dosegle. - Kakov izid bode ta skrivna vojska (sorda guerra), ktero ima sedanja „liberalna" vlada z vsemi nonemškiini narodnostmi cesarstva, to je težko prevideti; da taka vojska biva, da vlada od centralizacijo noče popustiti, ona, ki se svobodomiselna imenuje, to se tudi iz interpelacije št irski h Slovencev jasno vidi."
Praški „Pokrok" svetuje, naj bi vlada čeških polkov ne pošiljala v Dalmacijo in pravi : Kaiseri'eld je trdil da so Nemci edini Avstrijanci , pošljite torej v Dalmacijo svoje Avstrijanco — deutschmeistrc.
V deželnem zboru g a 1 i š k e m so so razdelili med poslauco nasveti ustavnega odbora; odbor svetuje, naj so popolnoma ponovi lanska državopravna resolucija, naj so posije adrosa na cesarja in naj so v adresi povdarja potreba narodne autonomijo in izreče pritožba, da so obstoječe postave izvršujejo v tako centrulizujočem smislu. — Ali se bo podaljšalo zasedanje tega zbora, ni še določeno; linški zbor bo šo daljo zboroval; to bo prosil tudi zbor buko vinski, graiki pa brezskrbno podi najvažnejše predloge čez zbornico in ho pri takem ruvnanji lahko končal svoj „ d i v j i lov" žo v saboto I
V tirolskem deželnem /boru so zavrgli s 33 proti 21 glasovom neposredno volitve. „N. IV. Pr." se tolaži, da bomo v kratkem čuli, ka se je zbor razpustil. — P r a š k i sborčok bo menda sklenil adreso na cesarja, v kteri bo zopet in še enkrat povdarjal. da brez  sedanjo ustavo bi moral
svet razpasti.   Nekterib ljudi pač nobena skušnja no izpametujo.
Kar je zakrivilo dunajsko birokratično gospodarenje v Dalmaciji, rodi vedno huje sadje, samo da bodo škodo trpeli, no oni ki so jo napravili^ čotnikov (žandarjev).   Zraven je pa j ampak v prvi vrsti slabo vladani Dalmatinci in v drugi država sama. Zdaj se Cislajtaniji, ki je primerno sčetnikijjo v cesarsko naredbo 25. okt. za Kotarsko okrajno glavarstvo oklicalo izjemno
najbolje obdarovana. Drugič pa je odgovoril neposredno v svojem organu!« tanj e , vsled kterega ima vsakdanji vojaški zapovoljnik tega okraja vso „Pr. Abblt.". V temu druzem odgovoru čujemo, da jo vzrok tatinstva, roparij, oblast v rokah. Kaj bo opravil, hod.; so v prihodnje kazalo. Do zdaj o eks-umorov in druzih enacih hudodelstvov - češka opozicija. — Skoda da tega pedicijah našo vojske ni nič dobrega povedati. V vojaških krogih dunajskih ni vedel b. Korb, preden jo interpoliral vlado, morda bi se bil obrnil s svojo si pripovedujejo, da ji vojno rainisterstvo dobilo jako žalostnih sporočil ter interpelacijo na celo češko opozicijo. - Imenovani list „se ne boji, to javuo da je več viših častnikov ranjenih. Obrist Jovanovič se jo s svojo četo napotil izreči". Kaj se bo bal, ki ve da sme pisati, kar se mu ljubi. Do zdaj smo proti Dragelji, da bi se tam preskrbe] s strelivom in živežem. Uporniki pa bili navajeni brati surovo napade, grdo obdolžitve le po dunajskih listah, dena- so ga odgnali, padlo jo mnogo vojakov, Jovanovič sam je ranjen. Tako poročajo šnji ,,Pr. Abkdt." pa potakne v tej zadevi v>o Dunnjčano v žep. Češka opozicija je praški listi, pa tudi uradna sporočili pripoznavajo , da je c. k. vojska dobila po njegovih mislih največji vzrok vsili protipostavnih neredov na Ceskem, svojo hibo. Fml. Wagner je poročal na Duuaji. da je dokazano, ka uporniki iz kers6 8ama poslužuje nopostavnih posredkov, kakor: Lborov; javne narodne Ilerzegovine in Črnegore podporo dobivajo in da bo torej treba tudi na turških slavnosti in provodi vso to so vzroki, da ljudje kradejo in pobijajo. To jo tleh, zlasti ob črnogorski meji razpostaviti o. k. voj, Ministerstvo zunanjih zadev zadnjo orožje omahojočoga, pobitega nasprotnika. :je torej telagrafično prosilo pri turški vladi, da bi smela naša vojska stopiti
Vlada no stori proti nevarnosti nič, ako podtika njeni vzrok češki na turška tla. — Vojvoda Luka Vukalovič jo razglasil v „Zastavi" oklic v opoziciji, namesto, da bi ga odpravila resnično tam, kjer ga jo iskati. S *acimj kterem kliče južne Slovane k uporu. — Nekoliko upornikov so neki vjeli iu postopanjem zamujenega ne bo popravila in krivico od sebe odvrnila,'jih hitro usmrtili. — Zupan in poslanec Vojnovič jo prišel z adreso dalma-ampak ravno nasprotno.   Čotniki in policaji naj bi se rajo pošiljati za tatovi! tinskega deželnega zbora na Dunaj in bo Giskri natančneje poročal, kaj on
in razbojniki, nego da hodijo že tako nezadovoljni narod po taborih, narodnih slavnostih in volitvah razdraževat; gotovo no bo slišati potem toliko priiožob zavoljo nevarnosti. —
Nedavno so je našlo neki mrtvo človeško truplo. Četnik ga jo moral varovati do prihoda komisijo. Proden pa jo komosijn prišla, je prišel telegram, da se ima „Politika" konfiscirati in četnik jo moral zapustiti mrliča ter oditi pomagat konfiscirati. Med tom pa je bil mrlič okraden. — Prešli teden sem imel priložnost, slišati nekega četnika, ki se jo pritoževal, da jo bilo letošnjo leto mnogo posla. Na vprašanje: kako to ? jo odgovoril, da je bilo vedno beba po taborih hoditi, ljudi preganjati po narodnih veselicah in zadnje časo Pa — pri volitvah pomoči vladnim kandidatom sijajnejo propasti.
To je tedaj vzrok nevarnosti po deželi, ktere ne bo poprej konec, da bo vlada skušala odpraviti napake, ki so so urinilo v četniška povelja.
misli o uporu.
Pruski kralj jo iz Dunaja v Berolin poklical barona VVertherja, ki je imenovan za poročnika v Parizu, kamor pojde baje prod, kakor jo bilo s početka odločeno.
V poslanski zbornici saksonski je glasovala precej poštena manjšina zato, da so rodovi (ordensauszeichuungen) nepotrebni in naj se torej iz proračuna zbrišejo vsi dotični stroški. V Avstriji so so pač odpravile promijo za majhne otroke — velikim pa ostanejo tudi še za prihodnje.
Spanj c i šo vedno iščejo svojega kralja; sicer so v tej zadevi ne more porazumeti niti nalašč za to voljena korteška komisija, niti ministerstvo ktero no ho nikogar nasvetovalo, in vsak poslanec bo glasoval, za kogar mu drago; kdor dobi največ glasov, postane kralj, ko bi no hotel izvoljeni krone prevzeti, hode so naprej glasovalo. Največ upanja ima menda šo zmerom vojvoda Montpensier.
Kazne stvari.
* (Ljubljanska in t r /. a š k a poita) nam jo izostala, vlak se je zakasnil.
* (Iz Orado«) ee nam je 26. oktobra pisalo: Ker so slovenski poslanci izstopili za to sesijo, se samo po sebi razumeva, da za dneve se trajajočega zbora so tudi resignirali na svoje diete in to uazuanili pri dež. blagajnici.
* (Vosele ure slovenskega vrednik a.) Iz Celja se nam poroča, da je že precej naraslo število naših tiskovnih pravd, in da šo vedno narašča. Tisti dan. ko nam je naš dopisnik pisal, bilo jih je pripravljenih devet. Kaj so je kasneje zgodilo, no vemo. Otožen je tudi članek „Slovenski jezik pred celjskimi porotniki" Obravnave so odločene na mesec december. Ali pa se po tem tnkem končajo v enem mescu, no vemo — pa bomo že šo zvedeli!
* (Tom. Šraj), vodja c. kr. više realke v Ljubljani, jo zarad svojega v „Slov. Narodu", kakor tudi po drugih slov. časopisih popisanega surovega postopanja v Kameniku prišel v disciplinarno preiskavanje. G. dež. glavar Konrad vsaj jo tako trdil in obžaloval. da ne more nič druzega storiti. Včasih je vedel g. Konrad /a izdatnejša sredstva; kaj pa da kmetov ni mogoče deti v — disciplinarno preiskavanje !
* (O znani resoluciji kranjske večino) pišejo „Novice": Celemu svetu jo znana resolucija, ker je že natisnena bila in med poslanci razdeljena; v dotičnom odseku po dogovoru z večino zborovo sklenena, je tedaj prav tako kakor v zboru že sprejeta. Zato stoji resolucija veljavna, in če grejo poslanci kranjskega zbora v državni zbor, ne pridejo tje več s praznimi rokami, ampak oni prinesti deželnega zbora" resolucijo tor morejo kakor Poljaci zahtevati rešenje njeno, Da se jo vlada zbala formalnosti dokončnega sklepa v javnem zboru, je s tem dokazala to, da čuti tehtnost resolucije in da no prezira veljave kranjskega, če tudi majhnega zbora. Ako bi tako temu ne bilo, pustila bi bila zboru, da prinese resolucijo in da beseduje, kar koli mu drago. — Ali da sinejo drugi v hori sklepati o „direktnih volitvah1', da smejo podkopavati podlago vse ustave (diplomo 20. okt.), kranjski deželni zbor pa resolucije svoje na temelji § 19. deželne ustavo ni smel očitno dognati, to jo zopet znamenje, da se Slovanom z drugo mero meri kakor Nemcem. Dokler pa bode tako, res ni mogoča sprava med avstrij skimi narodi, in zadovoljna in krepka Avstrija ostnnc po takem le „pium desiderium". Pridejo pa časi — to je gotovo — ki bojo pričali, da oni, ki dandenes stoje v vrsti opozicije (nasprotnikov), bili so najbolji prijatelji njeni. — Narodna večina deželnega zbora je pred razhodom sklenila , vse važnejše obravnave deželnega zbora z dotičnimi popolnimi govori v posebni knjižici na svetlo dati in med narod naš razdeliti.
* (Poljski Svctoc). „Novice" so zopet enkrat zgromele nad nami, ker smo imenovali Ziemalkovskega — poljskega Svetca. Kdo pa je Ziemalkovski? Stara „Prosso" piše o njem in o njegovi stranki: „Bila je to ustavovernn stranka, ki je hotela na ustavni poti priboriti svoji deželi tir-jatvo izrečene v gališki resoluciji. Ona bi bila, dokler hi so ne bila ž njo storila sprava, vselej in povsod glasovala proti vladi in hi bila kazala z vso ostrostjo svojo opozicijo v vseh vprašanjih, a ona bi ne bila nikdar iz dr žavnega zbora izstopila'" To je kolikor mi vemo tudi stališče Svetčevo, samo da njegova opozicija proti vladi ni tako daleč tirana. Če smo torej komu krivico storili, storili bi jo bili s svojo primero k večemu — Zienialkovskemu, kar jo s tem popravljeno. -- Očitanje, da sovražimo narodno večino, ni vredno odgovora, kajti kje je sovraštvo, kazalo se je 2. septembra pri zboru slov. poslancev v Ljubljani. Kako pa stojimo s „Tagblatoin" in njegovo stranko, vsakdo ve, kdor si ni storil obljube, da sploh ne bo bral nobenega slov. časopisn. „Novice" pa so nam to /daj še dolžne ostalo pokazati, kako se mirno zavračuje drugačno mnenje — kako torej, da ljubljanski poslanci od nas tirjajo, do česar so tudi njih lastni organ no more popeti ?
* (B a k 1 a d a s 1 o v e n s k i m poslancem v G r a d c u) je bila žo v nevarnosti, da jo „oko postave" ne dovoli. Študentje so bili pri poli ciji dobili potrebno dovoljenje in storili svoje priprave, ko jim ob '/,7 zvečer pride od c. kr. n a m e s t n i j c prepoved! Kako so stvar potem urav nali, tega še ne vemo.— V graški „Tagp." beremo, da so nekteri nemški potepenci mod baklado žvižgali Iz privatnega pisma smo zvedeli o tej ovaciji: V naglici Vam sporočujem, da so denes zvečer slovanski študentje tukajšnjih viših šol na čast slovenskim poslancem, od kterih sta pa le še gg. Hermanu in dr. Vo-šn jak tukaj bila, napravili veličastno baklado z petjem pred njunim stanovanjem v „Farbergasse." Gromoviti živio-k'ici, v Gradcu na ulicah nenavadna prikazen, pozdravljali so g. poslanca, ko sta se prikazala pri oknu. Po bakladi jo bil shod v „slovauski besedi," ki jo bila po vseh obširnih prostorih napolnjena navdušenih Slovanov, posebno studentov. To vam je bil krasen večer in dokaz Nemcem, da za slov. poslanci stoji vsa omikana mladina slovenska. Največa hvala za aranžiranje to svečanosti in vseskozni lepi rod gre g, Oblaku. — Graški listi pripovedujejo, da jo pri tej priliki govoril prof. Maassen in da je njegov govor jako dopadal.
* (Tiskovna pravda), ktero je imel vrednik Sniolkovega organa „Dzionnik Lvovski," je imela za vzrok neko politične kombinacijo o evropski prihodnosti. „Dz. Lv." namreč govori o neki brošuri, ki jo izšla v Leipcigu in ima naslov „tri pisma iz vzhoda." V tem članku so pravi : „Tri državne celote se morajo v Evropi narediti: romanska, ki hode ohsegala Španjsko, Francosko in Italijansko; gurmanska, ki bode obsegala Nemško, Anghžko. Dansko, Norveško in Švedsko ; slovanska celota, obsegajoča Rusijo, Poljsko in Jugoslovunsko." Avstrija pa bi po misli pisateljevi no imela pravice, da politično živi. „Ta sprememba" — govori članek daljo — „no bode mogla brez krvi zvršiti so, posebno oživenje Poljsko ne." V tem članku je državni pravnik videl šuntnnjo proti enoti cesarstva in kaljenje javnega miru po §. 65., lit. a, k. z. — Porotniki so pa enoglasno spoznali vreduika nekrivega.
* (S i m o n a J e n k a 1 i t c r a r n a zapuščina) jo baje, kakor se
nam je poročalo, precej bogata. Kakor pa vemo, Simon Jenko v zadnjih letih zarad svoje telesno bolehnosti, kakor tudi zarad duševne pobitosti ni skoro ničesa slovstveno delati mogel. Torej je ona zapuščina iz njegovih prejšnjih let. Pa žo ko je Jenko svoje pesmi (pri Giontiniju v Ljubljani) izdajal, vemo da jo mnogo svojih prej natisnenili, in tudi iienatisnenih proizvodov sani zavrgel. Našlo se bode torej v njegovi zapuščini, če je tako obširna kakor ču-emo, več stvari, ki so iz njegovih mlajših let in bi brez kritike izdane, Jenkovemu imenu in pesniški slavi več kvari nego koristi delalo. Zatorej naj se nara no štejo v zlo, ako že zdaj opominjamo, naj oni gospodje, kterim jo roko prišla, izroče jo zanesljivi kritično razbirajoči roki tacih mož, ki so Jenko kot pesnika natančneje poznali in vede njegovo sodbo strinjajo s svojo lastno, kakor so: Stritar, Levstik, Erjavec . . .
* (Književnost.) „Srpske narodne pripovietke", ktere je na svitlo dal Vuk Štef. Karadžič, so se v prvem natisu že čisto poprodale. Ker je bilo od nekdaj in zopet zdaj mnogo poprasevanja po izvrstni narodni knjigi, odločila se je Ana, udova V. Karadžiča, knjigo pomnoženo /. nova izdati. Knjiga bo obsegla 20 pol osmerko in bo potem naročevanja stala 1 gld., kasneje v knjigotržji pak 1 gld. 20 kr. Prenumerantov imena so bodo tiskala na koncu knjige. Naročuje se pri izdateljci: Ana Karadžič, Landstiasse, Marokkaner-gasso Nr. 3 , na Dunaji. Nadejati so je, da tudi Slovenci pridno sežejo po njej. —
Lepo ultor-eiiinjene 2*
trsne sadeže (Wurzelreben)
oddam iz Listne trsnice (Rebenschule):
1. Vranek ali črnina (blaue Zimmttrauhe) .... 7000
2. Erjavina (muskirter rother Portugieser) .... 3000
3. Traminec (rother Traminer).......... 5000
4. Žlahnina (weiser Gutedcl)........... 1500
1000 po 12 gol., dobro v mah in slamo zaviti, na železniško postajo „Pragerhof" postavljeni ;
6. Malnik ali pošipon (weiser Mosler)...... 7000
1000 po 10 gold.
Dr. J. Vošnjak v Slov. Bistrici, via. „Pragerhof".
Platnina, blago za obleko, siikniiia, jopiči, plašči
se bodo kratko časa v prodajalnici : gosposke ulice it. 113
v izvenredni prodaji
oddajali in se bo vse blago, na drobno in debelo, mnogo ceneje, kakor se  V fabrika h dobiva, prodajalo.
Gena.
Platnina *^Ml
1 trobela 30 vatlov polplatnine.......5 gld. in več.
1    'i     30    „    creas-a........7   „   ,, „
1    ii     38    „    trdega platna......11   „   „ „
1     it     50    „    holandskega.......18   „   „ „
6 platnenih robcev..............90 kr.
Chiffon, Toilleforte, Naturel vatel po........15 „
Perila ~^t§
mnogo na izbor, zlasti za dame, prav po ceni. Mizrii prti in pr-tioi. Ulugn za «»blok(> ""^K
najveći izbor po 10, 12, 14, 18 kr. do najboljo baze.
Suknina za suknje, hlače, kožuhe, double, velour po čudovito nizki ceni.
Jopiči in plašči po razni ceni, velika zaloga.
Več 1000 vatlov zavrnikov (kosov platna)
po 5, 6, 8 in 10 vatlov vkup se prodaja po čudovito nizki ceni.
Pismena naročila za gotov denar ali proti poštnemu povzetji bomo kar najbolje izvršili.
%0F" Na to izvanredno prodajo P. T. občinstvo posebno pozorno činimo pristavljaje, da smo porok za vsako blago, ki se pri nas kupi.
Prodajalnica dunajskega blaga
Prodaja se samo in edino lo
v gosposkih ulicah št. 113, nasproti Pichsovi kavarni v Mariboru.
lzdiitiilj in vrednik Anion TomAl*.
Imetniki: Dr. Jože Vosujak In drugI.
Tinkar l.dunru JanŽIt.