----    328    ----
Glasi v državnopravnih rečeh.
Kaj pomeni historično in kaj narodno pravo za
nas Slovence?
Spisal L. S.
V zadnjem listu sem govoril o pomembi historičnega in narodnega prava za Slovane sploh; naj danes pokažem, kaj imamo mi Slovenci zoseb od prvega in kaj od druzega pričakovati.
Kaj bi mdgli mi Slovenci doseči, ako bi se avstrijske državnopravne razmere uravnale na historični podlagi , to kaže naš lanski mariborski program. On je z ozirom na federalni princip (da smo Slovenci fede-ralisti in da ostanemo, in da tedaj s centralisti in dua-listi nikoli ne bomo vlekli, to se razumeva samo ob sebi) čisto po naših historičnih (zgodovinskih) pravicah in historičnih spominkih osnovan.
Ali poglejmo na tanje, če smo z lanskim programom še zadovoljni? Ta program ima, kakor bo vsak slovenski program imeti moral, pred očmi zemeljne ali teritorialne, državopravne in narodne razmere.
Kar se tiče prvih, zahteva vse, kar se po historičnih pravicah zahtevati more; on hoče, da bi se voj-vodstvu kranjskemu povrnila starodavna, z dogovori in pogodbami med vladarji in kranjskimi stanovi utrjena deželna celota, to je, da bi mu se nazaj pridružil vzhodni del Istre ali grofija pazinska (Grafschaft Mit-terburg), potem Trst in Krasa tisti del, ki je zdaj združen z grofijo goriško. Istre zahodnji del, ki je bil be-nečanski, nima s kranjskim vojvodstvom nobene državopravne zaveze. To je vse, kar smemo zahtevati za-stran združenja slovenskega zemljišča.
Ako bi se tedaj slovenska zemlja vredila na historični podlagi, morala bi kakor dozdaj ostati razdeljena na Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško in Istro z deželnimi zbori v Gradcu, Celovcu, Ljubljani, Gorici in Poreču. Po znanih okolščinah bi Slovenci k večemu na kranjskem zboru večino imeli; v Gradcu, Celovcu in Poreču bi bili nedvombeno v manjšini, in na Goriškem, če se odvzame Kras, najbrže tudi. To bi bila historična podoba našega zemljišča, ki je po naravi zdržema in ena celota. Jaz prašam: kteri Slovenec bi mogel z vladarjem, ako bi za to šlo, podpisati državopravno pogodbo,   ki  bi tako  našo  razdrobljenost za vselej potr-
dila in ki bi dobro polovico našega naroda za vselej podvrgla tuji večini? Jaz mislim, da se ne najde, in če se najde, usahni mu roka!
Domorodci, ki so lanski program dogovarjali, oni so dobro čutili te njegove slabosti, ter so tudi posebno zato svetovali notranje-avstrijsko, v historii dobro utrjeno skupino, ančeš, da bo ta vsaj nekakošna vez raztrganim slovenskim pokrajinam. Ali s to mislijo se mnogi slovenski rodoljubi že precej takrat niso m&gli sprijazniti; a zdaj je nepraktična tudi za to, ker vemo, da je Nemci nikakor nočejo, in jih mi siliti ne moremo niti nočemo.
Tako smo tudi z notranje-avstrijsko skupino pri kraji, in pri kraji z vsem, kar moremo zemljišne celote po historičnem pravu zahtevati.
Neki so nam svetovali, da bii se držali „ilirskega kraljestva", kteremu naj bi se, če je mogoče, pridružilo še slovensko Stajarsko. Ali tem se mora odgovoriti, da ilirsko kraljestvo ni osebi na v državopravnem smislu, da nima historičnega prava, da je enostransk diplomatičen akt rajnega cesarja Franca, ki ne veže ne vladarja in ne naroda. Mi bi se sicer tej združbi gotovo nič ne ustavljali; ali zahtevati je po historičnem pravu ne moremo.
To isto veljd tudi temu, kar so časniki z neko odločnostjo pripovedovali, da vlada naimerja zediniti Kranjsko , Goriško, Istro , Primorje in Trst v eno upravno skupino z enim deželnim zborom, če prav tudi taka naredba ne bi bila proti našim željam, in bi jo mi drage volje sprejeli na odbot celega dolga; ali niti tega nam vlada po historičnem pravu storiti ne more.
Nekter poreče: E kaj pa je zato, ali smo Slovenci združeni ali ne, da nam se le narodnost zagotovi (garantira). Ali, prijatel, ravno, kar se te garancije tiče, je spodtika. Kdo nam bo garantiral? Država ali dežela; vlada ali zastop? Ko tukaj o vladi govorim, mislim ustavno in odgovorno vlado, kakor bo morala biti, ne absolutistične. Kako nam hoče država in državna vlada narodnost garantirati? S tem, da bi se v načrt državne ustave sprejela kaka določba o narodnosti, ni kaj pomagano; od zagotovila na pismu do djanja — to vemo po mnogoletnih skušnjah — je še velik velik korak. A djansk porok bi vlada le takrat biti mogla, ako bi narodnost bila skupna zadeva« Zakaj le skupne državne zadeve bo ravnala pod svojo odgovornostjo državna vlada. Ali imi Slovenci, kot fe-deralisti, nikakor ne moremo pritegniti temu, da bi bile tiste reči, ki se posebno narodnosti dotičejo, na priliko uprava, nauk, sodstvo, skupne reči.
Glejmo dalje, če nam bodo deželni ali skupinski zastopi, ali deželni izvršilni organi poroki naše narodnosti. Lahko bi bili, to je gotovo; ali zanesti se bomo smeli le takrat, ko bo večina naša., in bodo izvršilni organi naši večini odgovarjali. Ali od nemške ali laške večine, in od organov tej večini odgovornih, pričakovati garancije slovenski narodnosti,   bila bi predrznost!
Jaz ne morem pritrditi tistim, ki mislijo, da bo samouprava po občinah in okrajih dajala dovolj svobode narodnemu razvitku. Jaz ne pritrdim, dokler bo tuja večina občinam in okrajem postave dajala. Za svarilen primer mi služi postava ob okrajnem zastopu štajar-skem (glej letos. ^Slovenca" list 72). Po mojem trdnem prepričanji tudi ni dovolj , da se nam narodnost samo zagotovi. Ako hočemo v resnici živeti, a ne samo životariti, ako hočemo srečno preboleti rane tolikosto-letnega zatora in krepko napredovati, temu je treba združene moči, krepke podbude in obilnih duhovnih in stvarnih sredstev. A kaj se imamo nadjati, dokler bo v zborih nad dobro polovico naših rojakov gospodovala tuja   večina?    Kakove   podpore   imamo  pričakovati  od
----   329   ----
Gradca, Celovca, Trata in Poreča? Po samih dobro-voljcih pa, po mali peščici narodnih diletantov nikdar ne pridemo deleč.
Naj si tedaj premišljujemo naše reči, kakor hočemo, vse misli vodijo le na eno prepričanje: da pravega zagotovila in djanskega napredka naše narodnosti ne bo, dokler vsi Slovenci ne bomo imeli enega deželnega zbora, in skupne, našemu zboru odgovorne deželne vlade. Ker pa tega po historičnem pravu nikdar doseči ne moremo, je moj sklep: Dajmo historii in njenim izročilom slovo in primimo se odločno narodne ideje.