9. številka. Ljubljana, vlorek 13. januarja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prtjenian za a vstro-oger.sk e dežele za celo leto 1<> gl., za pni leta 8 gl. zh četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto la gld., za četrt leta 3 gld. ;0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \eč, kolikor poštnimi iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol h in sa dijake velja znižana cena iu sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. bO kr., po pošti prejeman za Četrt leta 9 gold. — Za oznanila bo plačuje od četiristupne petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat, tiska, f> kr., če so dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. li ,gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj t>e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kohnanovej hiši. Razmere na Hrvatskem. —v. Iz Zagreba 9. jan. [Izv. dop.] Ko je leta 1873 na Hrvatskem do vladnega krmila prišla narodna stranka z Iv. Ma-žuraničem na čelu, je iz saborske dvorane zginila narodna opozicija; reklo se je sicer, da Mažuraničevej vladi nij treba opozicije, ali se je kmalu pokazalo, da po naravskem teku stva-rij brez opozicije nij pravega parlamentarizma. Dr. Milan M a k a n e c, za Časa Raucho-vega nasilnega banovanja ljubljenec celega naroda, moral se je umakniti stranom brezobzirnosti lastne narodne stranke, katera ga je bila proglasila „norcem", ker nij vsega hvalil, kakor se je delalo. Dr. Rački tudi nij hotel sprejeti mandata, in Se nekateri so položili mandate, kakor na pr. križevački župnik Perkić, izgovarjaje se, da vladi Mažuraničevej nehčejo oponirati, z vlado hoditi pa ne morejo, ker se je postavila na temelj in na stališče Rauchove nagodbe od leta 18G8. Posledek tega postopanja je bil, da seje porodila nova opozicija v hrvatskem saboru, a ne narodna, ampak neki konglomerat iz skrajno leterogennih elementov, kateri se mejsobno sovražijo do smrti, ter bi se najrajši poklali eden druzega pri ugodhej priložnosti. Ti elementi so: a) Stranka prava ali tako zvani Starčevičijanci, kateri ne poznajo na svetu druzih ljudij, razen sebe in kateri sovražijo vse narode tega sveta, a mej vsemi najbolj grbe, b) Taki Srbi, kateri ne poznajo Hrvatov, ki so ^pdaj pravi antipodi Starčevičijanskih Hrvatov, in c) Magjaroni, preostali iz prejšnjih časov, kateri bi rajši denes nego jutri pretvorili kraljevino Hrvatsko in Slavonijo v ogerski komi- X*iete3au " O najdbi rimskih denarjev v Mokronogu.") (.Janko Saši 1 i, bugoslovec.) Bilo je 7. septembra, ko mi prinese mo-kronoški davkarski pristav g. Ažman tri rimske denarje, rekoč, da mu jih je dal berač, ki jih je našel v gozdu. Takoj greva z omenjenim gospodom k beraču, češ, naj nama pove, kje je našel te denarje. Mahoma idemo v gozd in niej potom nama pripoveduje, da uže skozi več let nabira na omenjenem .kraji v hosti take denarje, pred kakimi osinenii leti pa jih je nabral neki Kušljin baje da polen žep. Kakih pet minut od Mokronoga je „Pri-činska bosta", iast pj Berga in streljaj daleč v njej je omenjeni kraj. Ko dospemo 4o tja, pokaže nama berač natančno mesto, *) Glej »Slov. Narod- 1879. It. 209., 217., 230. tat. Taka je opozicija v hrvatskem saboru, in 1 jako je zanimivo gledati, kako se složijo ti elementi, kadar je treba sitnosti delati vladi. Ne da se tajiti, da je zadnji čas jako oslabela narodna vladina stranka; kaj je temu krivo, nij težko pogoditi: Hreuspesnost fi-nanci jalne nagodbe s kraljevino Ogersko je, katera razjeda nekdaj tako močno stranko. Žalostno je le, da oni elementi, kateri so se ločili od vladine stranke, ne najdejo v saboru točke, okolo katere bi se mogli kristalizirati, žalostno je, da nij v saboru dra. Makanca, dr. Iiačkega in druzih, katerim bije vroče srce za narod in kateri ne bi brez potrebe napadali vlado, ampak kateri bi jo se svojo opozicijo podpirali ter silili na vstrajnejši odpor proti „bratom" onkraj Drave, proti Magjaroni. Ko je še Rauch banoval, je vedno nosil v Budimpešto soboj one liste „Pozora", v katerih je bilo največ psovk in napadov na njega in na Magjare, in ti so mu dobro služili, ker je Magjare plašil s takimi članki, rekoč: kaj bo, če pridejo ti le ljudje na krmilo, kateri vas tako in tako častijo! Mej tem se je mnogo tega premenilo, narodna stranka je pokazala, da je vladanja zmožna, ali je prestala z energijo braniti avtonomne pravice in izpolniti danih obljub glede združenja ali u te lov ljenja razvojačene vojne krajine. Narod hrvatski, ki jo zaporedoma tako sijajno zmagal pri saborskih volitvah pod Be-dekovičem in Vakanovičem, vidi, da se mu nade nijso izpolnile, in zato so ga je polastila najprej neka splošna letargija, a potem se je opazovala naročito v Primorju neka za-griznena opozicija proti domačej vladi. Da narod hrvatski nij preveč zadovoljen kje je največ denarjev našel. In res, ko malo brskamo okolo sebe, najdemo zopet tri. Mislil sem si tedaj takoj, da mora biti tu kje zakopan denar in da voda, ker je kraj precej poševen, odnaša prst in s tem pridejo posamezni denarji na površje. Dno 9. septembra, po Malej maši, vzamem si tedaj pomočnika in grem v gozd kopat. Do polu dno dobila sva uže 24 denarjev raztresenih po zemlji, a po polu dno začeli so uže bolj pogosto se prikazovati, okolo štirih pa pridemo do lonca, ko sva kake štiri črevlje na okolo zemljo razkopala. Bil je dober črevelj pod zemljo ter držal kaka 2—:» litre, do vrha napolnen z denarji, okolo in okolo pa je bil denar posut. Oblika njegova je bila taka, kakeršna je sedanja oblika naših loncev, zgoraj široka a spodaj bolj ozka. Tvarina njegova bila je ilovica bre;', vsega olepšanja, niti posteklen nij bil. Celega ohraniti nij bilo nikakor mogoče, dasi se je prizadevalo, kajti tvarina je bila precej sč stanjem stvarij, se vidi na glavnem organu vladajoče stranke, na „Obzoru", Sedanja vladajoča stranka, ko je še bila v opoziciji, ustrojila je delniško tiskarno v Zagrebu leta 1872. v svrho, da more izdavati svoj dnevnik; ta dnevnik je do lani bil aktiven, sedaj je pasiven; pravijo da je list zanemarjen, da ne zastopa vestno interese zemlje, a v resnici gubi narodna vladajoča stranka tla pod nogami. O novem letu prevzel je klub narodne stranke „Obzor" na svoj račun, on bode pokrival deficit — kako dolgo V — dotle, dok ne bode zares narodna opozicija počela izdavati novega svojega organa! Znano je, da želi jugoslovanska akademija kupiti delniško tiskarno. Brez dražbe se bode to predsedniku akademije posrečilo, nekateri delničarji bodo darovali svoje delnice, katere itak nič ne nosijo akademiji, drugI bodo svoje prodali za polovico cene, in akademija bode imela svojo tiskarno, in mogla bode pri tem, če ne izdajati, vendar direktno podpirati organ narodne opozicije. Na čelu temu podvzetju so bodo postavili dr. Rački, dr. Makanec, dr. Mazura in drugi veljavni možje a potem bode brez dražbe uže po prihodnjih volitvah zopet Makančeva opozicija zastopana v hrvatskem saboru, katero zdaj pogrešamo. Nakanila je bila narodna opozicija uže v novem letu oživiti lasmi svoj organ, ali je od-vstala od tega, ker jej nij volja rušiti in spodkopavati Mažuraničeve vlade, katera je „rebus sic stantibus11 izmej vseh zdaj mogočih vlad vendar najbolja in naj korist nij a za hrvatski narod. Kaj prihodnost prinese? — bomo videli! I mehka in uže bolj uprstena. — Dne IG. sept. pa je kopal g. pl. Berg na dalje na mestu, in kake tri črevlje od mesta, kjer jo bil lonec z denarjem, našel se je vrč (.urna) pokrit. Bil je dokaj večji od lonca, držeč morda kacih 7—8 litrov, vrhu širok, a spodaj špičast, prav hruški podoben. Tudi tega nij bilo nikakor mogoče ohraniti, dasi je bil debeleji, zaradi mehkote tvarine. V njem pa je bila sama prst, ničesa druzega. Nadaljna kopanja ostala so brez vspeha. Denarja je bilo okolo 4000—4500 in so, izvzemši jednega od Salonina, vsi kupreni ali bakreni, kakeršen denar je bil v ovem času običajen. Kajti od cesarja Klavdija GotiškegA do Dioklecijana no nahaja se srebrnega denarja, marveč le kupren in zlat. Da bi si pa vendar le srebro nadomestili, imeli so navado bakren denar prevleči s tančico cina, s tem je dobil podobo srebrnega. Ta slučaj jc tudi pri najdbi mnoge prevaril, da so mislili, da je Dramatično društvo v Ljubljani. V nedeljo 11. januarja 1880. V dvorani ljubljanske narodne čitalnice: Ogenj nij igrača. Veseloigra v 'J. dejanjih, spisal (iustav 1'utlitz, poslovenil .losi p C i p t rman. Osobo: Radoslav Zla tarif-, odvetnik gospod Skalimo. Koza, njegov* soproga — gospa (lutuikova. Bogomir Brodnik, njen brat, pomorščak — — — — gospod ./eloenik. Doktor Bežanec — — — gospod Kajzčl. Anica, njegova soproga. Rozina teta — — — — — gospodičina Namretova. Mi n k a. njena hči — — — gospa Valenta-Brusova. Alice pl. Molden, varovanka Radoslavova — — — gospa Jeločnik-Koglnova. Prosenec, Kadoslava pisar gospod Kranjec. (Jodi so v nekem provincijalnom mesti. Vstopnine 20 kr. — Sedež v prvih 3. vrstah 40 kr., zadaj 30 kr. Klasa se odpre ob ',a7. uri. — Začetek ob 7. uri zvečer. Sedeži se dobivajo po dnevi pri čitalničnem kustosu. Dunajska borza 10. januarja. ilzvirno telegrafično puroč.lo.i Enotni drž. dolg v bankovcih . . 69 gld. 9Ž> kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 71 n 5 „ Zlata renta.........h2 „ r>.r> „ 1860 drž. poaoj.lo......131 „ 70 n Akcije narmlne banko .... 834 „ — „ Kreditno akcije....... 289 „75 „ London..........116 „90 „ Srebro..........— , „ Napol...........9 „ 31«/, . C kr. cokini........5 „ -2 „ Državno marke.......67 „ 80 „ Premeščenje, zahvala in priporočilo. Dozvoljujern si p. n. občinstvu naznaniti, da Bom ae iz svojega duzdanjoga stanovanja, gledališke ulice št. i:t. nova 6, preselila v Sehreverjevo hišo v sp italski h ulicah št. 9, Z. nadstropje; zahvaljujem se iskreno na zaupanji doslej mi izkazanem, in prosim, naj so mi 0116, blagovoljno naklanja tudi v mojem novem stanovanji kjer sem svoje cvetličarstvo zilatno po ekiala. Nadalje usojam se tudi posebuo priporočiti svojo vel ko izhčro najlep-iih in najfinejših vencev za neveste, ženit o-vanjske in cvetlice /.a 101 ples iMJuiodernišo vrste in trajno izdelane cerkvene cvetlioe, šopke in vence. Naročbe, tudi izv.|iit[ttioo i'UKAii.1 jstij] j'uo)8«Z jn$B(|A¥nt HI^VJ ;i.)dn>i faiu i:|j.i(h: op KJqiuO.\ou po opoq OS Aojpmij 000'0o jlsonpojA ftjoa iiigdo|fi:u OOI giht in revmatizem, da so z njim namaže, jo mnogostransko skušeno zdravilo ces. kralj, izklj. priv. Wilhelmov rastlinski sedativ ?5 BASSORIN" od Fran VVilhelma, lekarja v Ncunkirchenu, jedino, katero je visok c. kr zdravstveni urad preiskal in potem od-ličilo nj. veličanstvo tesar Fran Josip I. z izključivim privilegijem. To siedstvo je prirodek, kateri, ako se z njim namaže, čini pomirovalno, dobro, olajšujoče v slabosti na živcih, bolečinah na živcih, ž včnih boleznih, telesnej slabosti, re\matičnem živčnem trganji po udih, zoper revmatizem, trganje po udih, bolečino v mišicah, zoper bolečino na obrazu in po udih, giht, revmatizem, glavobol, omotico, šumenje po uSesih, bolečino v križi, zoper slabost udov, posebno pri dolgem potovanji tvojak<>m, gozdarjem) zoper zbadanje ob straneh, nervozno bolezni vsako vrste, tudi zoper zastarel revmatizem. Jedna bučica z zdravniškim navodom Btano 1 gl. a. v. Za kolek in zavoj 20 kr. posebc. Prodajo tudi: (526—5) V l,jul»l Jan i: Peter I>aa»s»nik. Q6* Skoraj zastonj! sš&z Zavoljo nedavno na nič. prišli« velike fabrike za britanija-srebro, oddaje so sledečih 42 komadov, isredao dobrih ročn od britauija-srebra s.tmo za gld. 6.75, kot j. dva četrti del troškov i/.-doiovuij i, ti daj skoraj zastonj, m sieor: 6 kom. vrlo dobrih nauiizuik mucv, z ročnikom od britanija-srebra, s pravo angleškimi srebrno-jeklenimi ostrinami. 6 „ jako finih vlile, britanija-srebro, ti jednega kosu. 6 n teških žilo za j'- i od britanija-srobra. 6 „ ille za kr»i u od britanija-srobra, najboljši) kvaliteti. 1 masivni zajeuialee zu mleku od britanija-srobra. 1 teški zajeuialee za Juho od briianija-srebra. 6 pu«lNta>k»v za nože od britanija-srobra. 6 kom. Yiktorija-i»o • .H . _9 . o s. a i* > o ti "9 Stfa _., . J£ .s s. P »•= S 5 ^ m ca Izdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". smo v narodnostnem ožini in gle le izobrazbe na podlagi svojega jezika trpeli Slovenci, ter kolika krivica se nam še godi, to vidi vsak, kdor ima le oči. Fa pride nemšk oficijozen potomec Abrahamov in piše: „V jugoslovanskih krajih kranjskem ter isterskem vladajo take zapreke glede uradnikov, ki bi razumeli ona jezika, ka se mora obžalovati, da je absolutistiška doba germa nizi ran j a imela premalo časa in nij mogla svojega dela dovršiti11. Ali nij to najvekša oficijozna nesramnost, ki tem bolj v oči zbode, ker se kaže ravno — pod Tanflejcvo vlado? Mi hočemo rešiti svoj jezik, pa se piše v oficijoznem listu tako, kar je naravnost pretenje temu jeziku; mi hočemo slobodo in ravnopravnost, pa se v istem oficijoznem listu kliče nazaj „absolutistiško dobo germanizi-ranja I" S tem se pa nemški Ud ,.1'ressin" še ne zadovoljuje; norce brije na dalje iz Slovencev,ka niti pisati in čitati ne znajo, da delajo same križece; to pa pripoveduje v takem tonu, da moram reči: dvomil sem, je-li to res list pri vladi v službi, ali se motim? — Slovenci smo bili berači, — a berači, ki so le dajali, v zahvalo pa se nas suvalo proč od možnosti, naobraziti se, — Nemec in Vlah je samo udrihal po nas! Od o^enko - Alovon«lto mojo 9. jan. |Izv. dop.J Prigodi se večkrat, da pri nas pridejo pisma, katera so tukaj ljudem namenjena, — jednemu ali drugemu od naših gg. predstojnikov v roke. Ti gospodje so pa glede izročevanja listov dotičnikom zelo nezanesljivi, ker včasih nosijo pisma po 14 dnij v svojih žepih, da nazadnje pridejo celo umazana adresatom v roke. Na takovšni način se zbog njihove netočnosti včasih kaka važna stvar zamudi. Kes je, da ti gospodje imajo polno posla. Po letu obdelujejo marljivo svoja posestva, a po zimi hodijo neprestano po lovu. Posebno jeden je, ker se mu je slučajno je-denkrat posrečilo srnjaka pogoditi, tako strasten lovec, da ne more nikamor brez puške! Ob času, ko je loviti prepovedano, je minolega leta mnogim tukajšnjim posestnikom pse streljal, ali vsaj po svojem adjutantu postreljati dal. Zakaj ? Menda samo zato, da je s tem streljanjem svoje oko vadil V Oprostimo mu ta Tetrik(sin): ... J. Vesu. Petricus P. Aug. (Obraz na desno s krono.) Avrelijan: Aurelianus Aug. Imp. Aurelianus Aug. Imp. C. Aurelianus Aug. Imp. Aurelianus P. P. Aug. (Obraz na desno ali levo s krono.) Severina: Severina Aug. Severina' Aug. (Obraz na desno.) Tacit: Imp. Cl. Tacitus Aug. Imp. C. M. Cl. Tacitus Aug. Imp. C. M. Cl. Tacitus P. Aug. Imp. C. M. Cla. Tacitus Aug. (Obr. na desno s krono.) Florijan: Imp. Florianus Aug. Imp. C. Florianus Aug. Imp. C. M. An. Florianus Aug. Imp. C. M. Ann. Florianus Aug. Imp. C. M. An. Florianus P. Aug. Imp. M. An. Florianus P. Aug. Imp- M. An. Florianus P. F. Aug. (Obraz na desno s krono.) Prob: Probus P. F. Aug. Imp. Probus Aug. Imp. Probus inv. Aug. pogrešek in glejmo, da dobimo pri bodočej vo-litvi boljega predstojnika! Domače stvari. — (Upravni odbor „Narodne tiskarne") je imel v nedeljo dnpoludne sejo. Gospodarske razmere tega akcijskega društva so zdaj popolnem urejene in je upravni oor sklenil, občnemu zboru, ki bode konec februarja, predlagati, naj se delničarjem izplača dividenda po 3 goldinarje od akcije. — (Banka „Slovenija" v konkursu.) Predvčeranjem je deželna sodnijn razpisala konkurs bivše zavarovalne banke „Slovenije", katera je uže dalje časa bila v likvidaciji in bi bila baje kmalu svojo likvidacijo končala. Do konkursa samega jo je gnal tukajšnji advokat dr. Mošp, kot zastopnik neke udeležene stranke. Tukajšnja deželna sodnija konkursa nij bila privolila, pač pa ga je na dotični dr. Mošetov priziv graška višja precej ukazala. Advokat dr. Supan je upravitelj konkursa. 1 tanka ,.Slovenija" je precej zoper to določbo na najvišjo sodnijo na Dunaji rekurirala, ker je likvidac'ja uže zelo dovršena in je bilo otvorjenjc konkurza čisto nepotrebno. — (Prvi predpustni ples) v ljubljanskoj čitalnici v soboto je glede živahnosti povoljno odprl vrsto še sledečih zabav. Prvih četirinajst parov, ki so otvorili ples. namnožilo se je koncem na osemnajst, ki so se v popolno svojo zadovoljnost sukali do tretje ure zjutraj. V zadovoljnost vseh? Ne, mnogo odnošajev, skrajno nepovoljnih se je pri tem vrstilo, kateri so tudi lepemu spolu v srce zbadali; tem menj moremo jih tudi mi prezreti, osobito ker je bil to prvi letošnji ples, pri vseh prihodnjih pak se bodo dali z malo resne volje popolnem odpraviti. Olavna napaka pri plesu v soboto je bilo pretuje občevanje. Čemu se mi borimo in zmirom naglašamo svojo narodnost, in svoj jezik? Mari za to, da se potem v narodnem društvu goji pri zabavah tujščina ? Da se ostentativno občuje nemški, da se celo plesi glasno aranžirajo nemški? Ali se še nij izpodrinil on ostudni predsodek, da je zabavati mogoče se samo v tujem jeziku, da je naš jezik še preokoren? Sami mornino I čestiti svoj materini jezik, sami čuti nad njim, Imp. Probus P. F. Aug. Imp. C. Probus Aug. Imp. C. Probus 1'. F. Aug. Imp. C. M. Probus inviet. Aug. Imp. C. M. Aur. Probus Aug. Imp. C. M. Aur. Probus P. Aug. Imp- C. M. Aur. Probus P. F. Aug. Virtus Probi Aug. (Obraz na desno ali levo s krono ali čelado na glavi.) Kar: Imp. Carus P. F. Aug. Imp. C. Carus P. F. Aug. Imp. C. M. Carus P. F. Aug. Divo Caro Parthico. (Obraz na desno s krono.) Karin: Imp. Carinus P. F. Aug. Imp. C. M. Aur. Carinus P. F. Aug, Imp. C. M. Aur. Carinus Nob. C. .M. Aur. Carinus Nob. Cacs. (Obraz na desno s krono.) Numerijan: Imp. C. Numerianus P. F. Aug. M. Aur. Numerianus Nob. C. (Obr. na desno s krono.) (Kunce prib.) I dcer je tujec opravičen, da se nam roga. Pri prihodnjem plesu v nedeljo upamo, da se to ne bode več ponavljalo; kdor se sramuje svojega ezika, ta naj ne išče zabave v narodnem društvu, moški spol pa naj slovensko značajnost kaže nežnemu, da se tudi ta nauči ceniti materini jezik; potem se ne bode več primerilo, rla bi lepi spol še s ponosom naglašal, da slovenskega niti ne ume niti ne zna pisati. Narodnost mora uže vendar tudi pri nas preiti enkrat v kri in meso. — (Dar.) Cesar je daroval občini šmihel poleg Novega mesta .100 gold. za zidanje šole. — (V Litiji) je voljen za župana Alojzij Koblar, za svetovalca pa deželni poslanec Luka Svetce in Anton Primožič. — (Pri prisilnej delavnici) je zdaj zopet vojaška straža. Vlada jo je vnovič dovolila tako dolgo, da se snide deželni zbor. — (P>1 izu Kranja) se je 8. t. m. na železnici mej vožnjo pri lokomotivi levo kolo zlomilo in mašina je vsled tega nagnila na levo se. Druge škode po sreči nij bilo, le poldrugo uro je vlak imel zamude. — (Iz Šoštanja) na slovenskem šta-jerji se nam piše i), jan.: Pri včeraj vršečej se volitvi za naš okrajni odbor izvoljeni so sledeči: načelnik gosp. Mihael Golob; namestnik in odbornik g. Ivan Vošnjak; odborniki gg dr. Lipold; Magis; Anton Jan; Gašpar S kaza; Franc Novak. (Ptujska čitalnica) vabi k veselicam ki bodo v pustnem času 1880 in sicer: dne 4. januarja: društveni večer, dno 18, jan. vt-nček, dne 1. februarja: veliki ples, dno 8. febr.: ples v šemah. Začetek vselej točno ob 8. uri zvečer. Maske dobijo vstopne liste pri društvenem tajniku. — (Za Istrane.) Piše se nam iz Istre: Neki gospod, kateri ne želi biti imenovan, je odboru za stradajoče v srednji Istri poslal 400 kilo kisle repe in kislega zelja, koji dar je odboru jako dobro došel. Odbor si šteje v sveto dolžnost, da se blagemu gospodu naj-srčneje za imenovani dar zahvaljuje. — (Nova slovenska knjižica) v velikoj osmerski na 34 straneh je izšla pri tiskarji g. J. Krajci v Novem mestu in ima naslov: Dr, J. C. Mitte ru tzn er, Slovani v iztočni P u s t r i š k i dolini na Tirolskem. Poslovenil Miroslav Malovrh. Dobiva se pri založitelji g. J. Krajci v Itudol-fovem in po slovenskih knjigarnah po 30 kr. — (R a z b o j n i k u s t r e 1 j e n.) Iz Zagreba se nam poroda 10. t. m.: V denašnjem „Slovenskem Narodu" se je čitalo, daje „pogumni tat .1. Pilko" oropal slovenskega posestnika Čebularja v Nimnein pri Ilogatci za 200 gld. Naj vam tedaj sporočam, da je ta sloveči hrvatski razbojnik Jakov Pilko ali Pil kovic, denes uže ubit in da torej ne bode več hodil v slovenske kraje ropat. Ubiti razbojnik je bil nad G črevljev visok, črnobrk, krepek mož v 40 letih, uže prej zaprt na Lepoglavi in zadnje <'ase zlasti v gornjem Zagorji strahovito znan tat in ropar. Hrvatski kmetje so se ga silno bali in so ga celo ubogali, kar jim je ukazal, iz strahu, da jim hiš ne požge. Kar na vratih svoje kočo je imel zapisano, kedaj je kje na slovenskem Štajerskem kak semenj, k ijti po semnjeh je bila njegova žetev. Imel je zmirom dovolj žita, vina, prediva, platna, slanine, orožja in denarja v svojej koči. Tukaj sta ga dva žandarja, Nožar in Dirtič, zasledila. Ali Pil-ković jima je skozi okno uskoči!,' dvakrat stre- Od Francozov se učimo umno gospodariti. (Dalje.) III. Kmko »krbd Francozi za ohranjen}e zdravja? Naravno je, da narod, ki svoje in svojih potomcev srečno življenje tako previdno varuje, tudi na telesno zdravje nij pozabil. Kes ne najdemo na sveti naroda, ki bi storil zanj toliko, kakor denašnji Francozi. Da se modre sam tam.' naredbe res praktično vestno izvršujejo, za to skrbi francoska policija, katera „prekosi s svojim pogumom, z zvestim spolno-vanjem svoje dolžnosti in s svojo inteligencijo vse druge na svetu', in pa dober poduk v higijnjni. — Iligijajno ali nauk ohranjenja zdravja uče sedaj po srednjih šolah soselmi zdravniki (pri nas pa še niti v šolskih pripravnicah .'). Koliko skrb imajo za ponočni mir, se vidi iz vedenja francoskih prebivalcev v Strass-burgu zoper nemške „burše". To delovanje pa tudi nij bilo brez ugodnega vspeha. Pariz je postal jedno izmej naj-zdravejših večjih mest v Evropi. Na Francoskem raste vedno poprečna starost živih in je sedaj najvišja na sveti. V začetku devetnaj-najstega stoletja je štela le 81 let in G mesecev, sedaj pa uže 36 let 5 mesecev in sicer pri možkih 35 let 1 mesec, pri ženah 37 let 10 mesecev. Živno moč ljudstva dokaže tudi faktom, da nikjer ljudje ne vstrajajo v neumor-nej delavnosti, bodi si na duševnem in političnem polji, bodi si v praktičnem življenji, do tako visoke starosti, nego tam (potem pa se vendar toliko govori o demoralizaciji Francozov!). — Sedaj je povprečno število francoskih starcev dvakrat večje, nego na Avstrijskem. Ne bo odveč, če navedem tukaj po dunajskem „ekonomistu u od 10. avgusta 1879., koliko odstotkov prebivalcev je bilo lani v starosti 1. od rojstva do 15. let, 2. od 15. do G5. let in 3. od G5. do 100. let. Na 100 prebivalcev pride: Dežela 0 — lft l 15 — 65 let starih let starih «5— 100 let Htarih ! Na Pruskem . . . 35 4 1 60 49 4 10 „ Nemškem . . 34G8 60-9G 436 ' V Avstriji (Cislej- tanskem) .... 3385 62 70 345 i Na Oijerskem . . 3722 6024 2 54 „ Švicarskem . 3149 03-59 492 „ Nizozemskem 33-40 61 75 4-85 V Belgiji..... 3PG8 62 76 5-56 < Na Francoskem . 27-0G 66 18 677 „ Laškem . . . 3247 62 60 4-93 „ Španjskem . . 3487 62 21 2 92 „ Grškem . . . 38-12 5875 3-13 „ Angležkem . . 36 12 5872 516 „ Danskem . . . V Švediji in Nor- 3339 61-67 495 vegiji...... 35 08 60*78 514 V Finlandiji . . . 33-92 62*56 3.53 Na Portugalskem 33 73 6248 3.79 V sjedinjenih dr- žavah sev. Amer. 39 20 5779 299 Po dobrem poduku v higijajni in po ra-ziunnej nravnej odgoji bi se število produktivnega ljudstva pri nas gotovo povišalo; če dosežemo le pol tega, kar so Francozi dejansko dosegli, da se pomnoži produktivno prebivalstvo od 15 do 65 let le za 2%, bo imela kmetska občina s 4000 prebivalci 80 delavnih ljudij več; koristi vsak poprečno društvu le vsako leto za 200 gold., bi postala občina vsako leto za 1G.00O gold. in v 25. letih za 770.000 gold. premožniša, za kar bi si lehko spravila 433 srebrnih plugov. Sedaj ima naša občina 2508 delavnega ljudstva. Nij pretirano, če trdim, da mej njimi vsak povprečno zarad bolezni in telesne slabosti za 200 gold. več potroši ali zamudi, kakor bi po dpbrej odgoji in po dobrem poduku. Pri tem bi si občina zopet lehko pri-gospodarila 501G00 gold. in bi imela v dvajsetih letih 278 srebrnih plugov. Naši politiki naj tudi pomislijo, kakov vojaški pomen ima živna krepost ljudstva. (Dalje prih.) *) Glej St 4. „Slov. Naroda". Tačas je bilo dogovorjeno, da Čehi dobodU? večje koncesije kot podlogo za prihodnje obravnavanje. Ilerbst je obljubil v delegaciji govoriti za potrebnost porazumljenja s Čehi; ali potlej tega nij storil in se je z ničevimi uzroki izgovarjal. — ,,Neue freie Trese" de-nes omenja, da je SUss za terjatve češkega memoranda izrekel se. Politični razgled. *'olriiii|«» «!«•>.«'I<*. V Ljubljani 12. januarja. V soboto je imel odsek za vnanje stvari ogerskih lokacij sejo, v katerej je naš vnanji minister odgovarjal na interpelacije Szi-lagvja in Karmana. Glede srbskega železniškega vprašanja je dejal baron Haymerle, da jo uzrok temu, da se vshodnja železnica nij še gradila, to, ker se je premišljevalo, je-li naj bi se gradila skozi Bosno ali skozi Srbijo. Derlinski dogovor da ne garantuje, da bi morala Srbija naše železniške interese gojiti. Dogovarjanja mej Srbijo in Avstrijo ao pripeljala do tega, ka sta obe vladi potrdili, dav se bodo železniške Črte sklenile ob jednent pri Belgradu in na jugu, in srbska vlada je tudi obljubila, da bode železniški tarif svoj naredila po avstrijskem tarifu. V prihodnjero listu čemo prinesti natančneje poročilo. Viiiiiifc dr /no, Boj mej Crnojr<»rcl in Albanci se je tedaj resno vnel in knkor nam je zadnji naa telegram poročal, so Črnogorci odbili napad Albancev. Resnično je, darso mej Albanci tudi preoblečeni turški vojaki. Črna gora se pripravlja, da bode z vso silo pritisnila na albanske upornike, in knez se bode sam postavil na Čelo svojej hrabrej armadi. Kolikor se zdaj ve, je bil zadnji boj v Liinskej dolini; Albnnci so dne 8. t. in. z dveh strauij prijeli Črnogorce, a ti so jih popolnem potolkli in razpodili. Iz; črnogorsko-albanske vojne se lehko na vstokti splete še kaj resnejega. Na Fraucoikem je bilo dohodkov iz indirektnih davkov v celem minolem letu 140> milijonov frankov več nego se jih je bilo stavilo v proračun. Srečna dežela! Telegram „Slovenskomu Narodu'. Dunaj 12. januarja. Denes se poročajo znamenita pojasnila o Emersdorfskem shodu. Dopisi.- Z Dunafa 9. jan. [Izv. dop.] Denašnja stara „Presse" ima toliko nemške nesramnosti v sebi, da o Slovencih in Istranih tako piše, kakor doslej menda Še noben list nij! Kaj denar srebrn ali posrebren. V celej najdbi je bil en sam srebrn in sicer od Salonina, toda srebro jako slabo, kakor je bilo sploh od ce sarja Aleksandra Severa počenši do Klavdija Gotiškega v srebrnih denarjih več kupra nego srebra.*) Kar se tiče velikosti denarjev posameznih regentov, bile so tako zvane srednje in male bronse. In sicer če vzamemo denarje posamezno, so od Avrelijana, njegove soproge Severine, Tacita, Florijana, Proba, Kara, Ka-rina in Numerijana srednje bronse t. j. po Mionnetovem denarjemeru (Mtinzmesser nach Mionnet) 6—GVa v okrogu, a po Wellen-beimovem 2'5—2*7 cm. v premeru, od Gali jena, Klavdija, Postuma, Kvintila, Tetrikov in Viktorina pa male bronse t. j. po Mionnetu 3—5 cm. v okrogu, po \Yellenheimu pa 1*5 do 22 cm. v premeru. Ves denar obsega čas od 1. 2G0—284 po Kr. tedaj 24 let in je od 17 različnih vladarjev in vladaric, in sicer: Gallienus (2G0 G8), njegove žene Salonine in njegovega sina Salonina, kateri je bil v Galiji imperator (254 59), iismrtcrr najbrž od Postuma, kateri se je po rjegovej smrti polastil kraljestva, Claudius II. *) Gl. Ekbcl, Kurzgefasste Anfangsgriinde zur »Iten Nuiuiamatlk § III. (Gothicus 268 — 70), Quintillus, brat Klavdijev dal se je v Ogleju za cesarja razklicati, vendar se uže 17 d nij pozneje umoril (270), Postumus (2G7), Victoriaus in oba Tetrika, zadnji štirje ob Času Galijenovem, Klavdijevem in Avrelijanovem imperatorji v Galiji, (katerih je bilo skupaj okolo 19*) Avrelianus (270—75) in njegove žene Severine, Tacitus in njegov brat Florianus (275—6), prvi 6 a drugi le 2 meseca cesar, Probus (27G 82) po rodu Pa-nonec iz Sirmijske države, sin menj premočnih starišev, (Carus (282—3), Carinus in Nume-rianus (282—5), sinova Karova, ob jednem ž njim cesarja. Ohranjeni pa so najlepše denarji od zadnjih sedmih cesarjev, a najslabše od Ganjena in Klavdija. Kaj lepi so posebno Pro-bovi denarji. Kar se tiče napisov in sicer averzov in reverzov posamnih denarjev, so kaj različni. Nad sto različnih reverzov nahaja se na njih. Toda tudi averzi so dokaj različni. Isto tako je mnogo razlike v podobah, bodi si v glavah na averzih, bodi si v slikah na reve izih. Glava enega istega cesarja je pri različnih napisih dokaj različna, ravno tako so podobe na reverzih različnih vladarjev z ena- *) Gl. VVebcr, VVeltgesohlchte 4. V. str. 47S, 484, 502. kitni napisi mnogokrat popolnem neenake. Posebno pri denarjih Probovih je kaj mnoge razlik, ne le na reverzih temuč tudi na averzih, kakor pri denarjih nobenega družili cesarjev v najdbi. Oglejmo si posamezne averze in verze na njih: Averzi. Galijen: Gallienus Aug. Imp. Gallienus Aug. (Obraz na desno s krono.) Salonina: Salonina Aug. Cor. Salonina Aug. (Obraz na desno.) Salonin: P. Lic. C.....(Obraz na desno s krono; slabo ohranjen.) Klavdij: Imp. Claudius Aug. Imp. Claudius P. F. Aug. Imp. C. Claudius Aug. Divo Claudio. (Obraz na desno a krono.) Kvintil: Imp. C . . . Cl. Quintillus Aug. (Obraz na desno s krono.) Postum: Imp. Postumus Aug. (Obraz na desno s krono.) Viktorin: Imp. C. Plav. Victorinus P. F. Aug. (Obraz na desno s krono.) Tetrik (oče):.....Tetricus P. F. Aug. Jjal iz revolverja na žandarja IJirtiča, ki je zunaj koče stražil; po sreči Birtiča nij zadel, a tudi Birtič razbojnika ne. Razbojnik PilkoviO 86 spusti v beg, žandarma Birtič in Nožar zai njim v dir. Dvakrat je razbojnik v begu obrnil ee in še na Birtiča streljal iz Šesteevnega revolverja a ga ne zadel. Ker obstati nij btel, streljal je Birtič za njim in ga zadel od zadaj v glavo; razbojnik je na mestu mrtev padel. — Ilrvatsk list pa poroča, da je vrli žandarm Birtič, ki je z dobrim strelom rešil Štajersko in Hrvatsko od tako nevarnega Človeka, v preiskavanje dejan in ima biti kaznovan, ker je razbojnika od zadaj ustrelil in ne živega ujel! 32 a - 10 „ - 2 „ - 2 „ — 2 0 „ — 20 „ — Razne vesti. * (Na pasje j steklini umrl.) Na Dunaj i je lani oktobra meseca domač pes ugriznil hlapca Franca Lehmana, ki je služil pri pozlačevalei Erblerji v Neuliinfhausu. Hlapec je tačas precej šel k zdravniku in v kratkem Času se je rana od pasjega ugriza zacelila in zazdravila. V zadnjih dnevih pretočenega leta pa so se naenkrat pri ugriznenemu hlapci pokazala znamenja strašne bolezni pasje Btekline. Hitro so ga odpeljali v občno bolnico, kjer je po noči na novega leta dan umrl. Zdravniško poročilo izrekoma pravi, da je umrl na steklini. '"" (Občina dunajsko mesto) vzdržuje 1148 svojih uradnikov in 2G0 strežajev. Samo za pometanje, čiščenje in škropljenje ulic trosi Dunaj na leto jeden milijon in 216.011 gold. * (Nesreče na železnici.) Na železnici od Bruselja do Fnghien je dne 4. t. m. zvečer vlak prišel iz tira; ranjenih je bilo pri tej priliki 25 osob. Istega dne je pa zopet jeden vlak mej Bruseljem in Mechelnom trčil z neko drugo mašino skupaj tako, da sta se obe mašini močno pokvarili. Dunajska borza 12. januarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . >>'■> gld. 95 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 71 n n Zlata renta.........*2 „ 70 n 1HG0 drž. posoj lo......1 a „ 50 Akcije narodne banko .... 837 „ — „ Kreditne akcje.......289 »25 „ London..........Ii7 „ — „ Srebro.......... . Napol...........9 „ 33»/, „ C. kr. cekini........h n 2 „ Državne marke.......Vt .85 _ 20 „ — 45 50 lf. i J Kis r odbora za nabiranje dohodkov stradajočim v Istri: G. llijašcvič, c. kr. major v Gorici 2 gld. — kr. G. Ilugo Novlan, katehet ljudskih sol v Pazinu, je izroul po t, g. vikarju llolciicii v Ljubljani nabranih .sti izroči I po 6. g. lajinostru A. Ko-Sirju v št. Rupertu nabtanin . . G. plovan Siiplinu v H; rum . . . G. prof. Kalb za mesec februar Se i'rva hrvatska hranilnica v Zagrebu G. župnik dr. J. BlfbOBCfl v 1 Ireno-vicah .......... G. Glavina, sluga na gimnaziju v Pa- ■tno.......... 1 n — " G. o. Hugo Novlan, katehet ljudskih šol v l'azinu, je izroni po ć. g. župniku .Mat. Kulavicu v Št. Vidu pri Zatičini nabran h.....22 „ — ., G.,J. Blatu, župnik v Piestingu (N. A.) 5 „ — » G. Tomo Gujdek, kanonik v Zagrebu 10 „ — „ (J. Sabljak iz Zagreba..... 2 „ — „ (J. prof. Kersterčanek je izročil v čitalnici v Križevacu nabranih . . 25 ,, 50 ,, G. prof. P. Herman Venedig je izročil pO 0. g. o. Josipu Hizovičarju v Ljubljani nabranih......47 „ — ,, Presvitfl g. Juraj Posilovič, biskup v Senju (Zeng; ... ... G. o. Hugo Novlan, katehet v l'azinu, po č.g. vikarju Dolencu v Ljubljani nabranih . . ....... Isti je izročil od g. A. Šimeca iz Tržiča poslane........ 3 „ — Supruzi Hunjevac iz Varaždina („od maloga malo, ali od srca'). . . 2 „ — Čitalnica v Kopru po g. prof. Spin- čiču...........3i „ — Udje celjske čitalnice so po g. prof. Zolgarju poslali....... G. P. Julius Brunner izročil od č. g. gvardijana Alberta v M. Nazaretu, A. Turšeka, in trgovca Huhača darovanih .......... 7 „ — O, o. Hugo Novlan, katehet v Pazinu, izroči! j« po č. g. župniku A. Koširju v Št. Hupertu nabranih . . 2.'l „ — G. župnik J. Snjovic poslal je zbirko sludinsko fare.......IG G. o. Hugo Novlan, katehet v Pazinu, izročil jo od č. g. vikarja Dolenca v Ljubljani nabranih.....io G. dr. Ivichetti v Trstu..... 5 „ — „ G. vikar Tomažu: v Itudolfovem je poslal čisti dohodek tombole v ta-mošnjej čitalnici in zbirko novomeškega kapitola (bročil g. Herm. Venedig).........34 ,, — ,, (J. Tuškan Makso, gradski senator v Karlovcu, je poslal tam nahranili 40 „ 33 „ (iospod, ki ne želi biti imenovan, je poslal iz Izubijano 400 kilo kislo repe in kislega zelja. _ Skupaj...........OM gld. »ilJ kr. in 400 kilo kisle repo in kislega zelja. Vsled I. izkaza....... in 50 kocev. Vsled IV. izkaza „S1. Nar." oddanih _____ _ Vsega skupaj torej......1.'570 gld. kr I 50 kocev in 400 kilo repe in zelja. 12 50 „ 1)0 .'10 5G1 1G3 94 Opomba: V prvem odborovem izkazu je 100* pri tiskanju izpuščeno: Neimeno\an 1 gld., g. profesor Kalb I gld. Isto tako je pri g. Kuriučicu po pomoti stalo 5 ghl., namesto 3 gld. Odbor s-i vsem darovalcem in onim, ki so čas in trud v ta blagi namen žrtvovali, naj top ej še zahvaljuje in prosi dalje pomoči. V Pazinu dne 10. januarja 1880. Odbor. Semenj. Visoka deželna vlada je dne 2. januarja t. 1. razglasila, da se seinnji zopet prično. Vsled tega bode torej, kakor po navadi, semenj sv. Antona dne 20. januarja t. 1. Vrhu tega tudi naznanjamo, da se bode ta dan pobirala plača za prostore prodajalnic (zavarovanje tržišča) za 1. 1880. v23—1) Županija novomeška. Hišo, imejočo 2 3 sobe in prostor za prodajaluico, ter pri katerej bi bila majhena kmetija, blizu kakšne \ečje župnijo ali trga na Kia jskeiu. ali občo v slovenskih dež lah, iščem -v ia.ajeiaa.. 20—1} Oni, kedor mi ve o tem kaj poiočati, naj ho izvoli oglasiti pri opravništvti „Slovonskega Naroda". V najem. Frane lloniun v Nent-JameJI ima proda-JHlnico, v kater j se more z vsakim ulagoni trgovati, prns.no. Prodajaluica ja hluu cerkve na trgu, in }■> ouuajein prav pod primernimi pogoji za kolikor časa kedo žrli. Vi L Gospoštija Ribnik, pošta Metliku (Kranjska), proda lOOO vedrov <13~2) belega in črnega izvrstnega vina. Ponudbe prejema upraviteljstvo. Nova žaga na tribo in malin na 5 kamenov v 1 ti \ i It « .umi »št. %£ z mnogim opra- vilom, se pod ugodnimi pogoji daje v ali se pa tudi i>ro«la. Natančnejšo se izve pri posestnici Jerl Janoh v Srednjih Garuljih it. 2. (12—2) Tuj« I. 11 jai lUnrjai Kvropn: Pse iz Pulia. — R*witseh puachi Stampfl iz Kor. vj* Eii»(ori|no Mr(kclic. V Trstu: 10. 9. 41. 87. G.'l. V Lincu: 1. 07. 70. 4*2. 30. „THE GRESHAM (♦♦E3**B1I**0JZI&1 ♦ ♦ tmarotaliiii «lružl>» mi j \\\§vu\*> \ I^oikIoiiu. Podružnica za Avstr.jo: I P< družnica r.a Ogersko: Dunaj, Opernring at. 8. j Budapest, Franz-Josefsp. 5. Družbena aktiva ...... Letni dohodki na premijah in obrestih dno 30 junija 1H7H ...... Izpluč vanja za /avaiov iujske in rentna po- g' 0— 893.4 f>7.'7.v— zastopnik za \ alentlu Kvsviiho* v LJubljani, na tržaškej oesti štev. 3, II. nadstropje. Čujte, glejte in strmite! Blago od britanija-srebra, katero smo prevzeli od koukuiv.nc mase nedavno na nič prišle velike tovarne za britauija srebro, ki iuni celo tovarniško znamenje. ..eehte Brittania", odda se /.a vsako ceno, ali bolje, zastonj. Po poštm in pov/.etji, ali kdor polhu 6 gld. 70 kr., dobi vsagdo tele stvari za četrti del pravo vrednosti, in sicer: G kom. vrlo dobrih namiznih nožev, z ročnikoui od britauija-•rebra. s pravo angleškimi srebrno-jeklenimi ostriuamlj G ., jako (inih vilic, britauijii-siebro, iz jeduega kosa; G .. teških žlie za jedi od britanija-srebra; G „ žlie za kavo od britanija-siebra, najboljše kvaliteti; G „ podnožnikov; 1 teški /ajeinalec za juho od britanija-srebra; 1 masivni zajnnalcc /.a mleko od britanija-srebra; G kom. Viktorija-podstu\kov, lino cizelirani; 2 krasna namizna svečnika; 1 salonski ii.imi/.ui zvonček od britanja srebra, srebrnega glasu ; 1 košek za kruli, masivni, od br tati ja-srelua. 12 kom. \'seh teh 12 reči j je izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ki je ua celem svetu jedina kovina, katen ostane večno bela in se od pravega srebra tudi po 2o letnem rabljeuji no more razločiti, za kar se garantuje. V dokaz, da m> je naznanilo zavežem se s tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, je vzamem brez ugovora nazaj. Omenjam tinti mnogo meni pripuštanih zahvalnih pisem, katera si bodem dozvoljevul polagoma objavljati. — Kdor hoče tedaj dobiti dobro in solidno blago a ne slabo za svoj denar, naj se obrne na: (,r>9G—i) Kcth-entliurmstracce ©, gegenuber . -3 m xs S "tč"« § o o 8 s i Izdatelj in urednik Makso Armie. Lastnina in tisk ..Narodne tiskarne".