Politični ogled. — Državni zbor. ,,Nemško-narodnakorešpondenca" izv.e iz krogov nemško-narodne zveze: Državni zbor se vsekakor skliče okrog 15. oktobra. Na dnevn red pride pred vsem drugo branje malega finančnega nažrta, ki se bo nadaljevalo. Vendar bo pa treba razpravo prekiniti v svrho prvega branja začasriega prorafiuna. Nato so bo nadaljevala razprava o linančnem načrtu. Kratko pred Božičem bo drugo in iretje branje proračunskega provizorija. Finančni načrt se, kakor se računa, tekom januarja popolnoma m končno reši, na kar se skličejo tisti dežolni zbori, ki doslej niso mogli zborovati. Ti deželjii zbori bodo potem labko rešili tudi vprašanje o ureditvi uč^teljskih plag na podlagi novih deželnih dohodkov iz finančnega načrta. — Deželnl zbor. Kakor smo že poročaii, so se začeli Nemci hudo med seboj kregati, zakaj se ne skliče deželni zbor ali pa razpusti, ako se ne more doseči delazmožnost. Zmagala je ona stranka, ki je bila za sklicanje oziroma za razpust in nove volitve. Zato je cesarski namestnik grof Clary začel pretekli teden nova pogajanja. Imel je posvetovanje z načelniki vseh deželnozborskih klubov, razven seveda z načelnikom naše celjske liberfclne stranke, za kojega mnenje se nihče ne briga, Celjska liberalna stranka velja splošno kot manj vredna stranka. Cesarski namestnik je potem, ko je govoril z vsemi načelniki, predložil delovni načrt za jesensko zasedanje. Ta načrt bodo vsi načelniki predložili svojim klubom, da ga sprejmejo, zavržejo ali spremenijo. "V četrtek se potem na podlagi klubovih sklepov nadaljujejo pogajanja. Vse drugo, kar pišejo listi, je prosto ugibanje ali izmišljotina, kajti stvarnib pogajanj ni moglo biti, dokler niso klubi govorili. — Neniški kmefiki zbori. Na Stajerskem bodo imeli nernški kmetje v nedeljo, dne 28. t. m., dva velika shoda, enega v Gradcu, drugega v St. Mihaelu na Zgornjem Štajerskem. V Gradcu bo govoril vitez Hohenblum iz Dunaja, v St. Mihaelu njegov hud nasprotnik vitez Panc. Tudi Slovenol se vabijo na te zbore od obeh strani. Toda naši kmetje nimajo povoda, hoditi gledat, kako se Nemci med seboj kregajo in lasajo. Mi smo kmečki narod in vemo, kaj nam je treba v pravera trenotku storiti, v nemške spore pa se nam ne kaže mešati. — Slovensko-Hrvaško. Kranjski deželni zbor je bil sklican za včeraj, dne 24. septembra, b kratkemu zasedanju. — Kakor se poroča iz Gorice, bo tudi goriški deželni zbor sklican za 1. oktobra na 14dnevuo zasedanje. Za deželnega glavarja se je baje predlagalo krščansko-socialnega italijanskega poslanca dr. Faiduttija, za njegovega namestnika pa Slovenca dr. Franka. Skupine v deželnem zboru so sledeče: na slovenski strani: Slovenski liberalci 11 poslancev, poslanci katoliške stranke (novostrujarji) 3; na italijanski strani: 9 poslancev katoliške ljudske stranke, 6 poslancev liberalne stranke; virilist je nadškof in knez. — Hrvaški komisar Škerlee še ni ozdravel. Rana se mu je sicer zacelila, a dobil je nove bolefiine; zdravniki pravijo, da bo začela rana na novo gniti. Škrlec se zdravi v neki zasebni bolniSnioi. — Bosna In Hercegovina. Skupni finančni mijjister in vrhovni oskrbnik Bosne in Hercegovine, vitez Bilinski, je hotel za drugo polovico oktobra sklicati sabor ter jevto svrlio že pričelpogaianja s strankami. Toda vse stranke so mu odpovedale. Hrvatje ne marajo za Bilinskega, ker da povsod prednost Srbom. Mobamedanci ga ne marajo, ker zaradi prestopa mohamedancev h katoliški veri ne postopa tako ostro proti katoliškim škofom, kakor bi želeli. Srbi pa itak ne marajo veliko slišati o avstro-ogrskih ministrih, posebno odkar so njihovi bratje v srbskem kraljestvu izvojevali tako sijajno zmago. Vsak Srb na tihern sanja o veliki Srbiji, h kateri bi naj pripadala tudi Bosna in Hercegovina. Zato pa se suče politika bosanskih Srbov v tej smeri, da delajo avstro-ogrski vladi težave, kjer le mogoče. Ko so sedaj zapazili, da se mobamedanci in Hrvatje kujajo Bilinskemu, so sklenili poslanci, odložiti svoje mandate, da je tako zmešiijava v saboru popolna. Važno pa je tudi vedeti, da vse stranke v Bosni in Hercegovini Bilinskega zaradi tega ne marajo, ker je povsod podpiral prodiranje Madžarov. Stara re6 je, da Bilinski nikdar ni bil in nikdar ne bo prijatelj Jugoslovanov. — Na Balkanu. Med Bolgarijo in Tur&ijo je bil dn.e 17. septembra sklenjen mir. Seja mirovnih zastopnikov v Carigradu je trajala 3 ure. Mejno vprašanje je bilo rešeno. Meja se priftne ob izlivu reke Marice v Egejsko morje in se konča ob izlivu majhne rečiee Resvaja v Crno morje severno od Iniade, Mesta Dimotika, Odrin in Lozengrad pripadajo Turčiji, Malo Tirnovo, Svilen in Ortakej pa Bolgarski. Tako sta se konfiali prva m druga balkanska vojska, ki sta trajali torej 22 dni manj kot eno leto. Bolgarijo je zadela huda usoda. Ne bo še nesel bolgarski car križa na corkev (sedaj turško mošejo) sv. Sofije v Carigradu, ampak sedaj le šteje denar, katerega bo pla&al Turku kot vojno odškodnino, ob enem pa premišljuje, kako bi se v zvezi s polumescern mašfieval nad onimi brati, ki so ga v drugi vojni premagali in ponižali ter mu te dni na mejni postaji Sukovo izro5ili 22 tiso2 138 bolgarskih vojakov kot vojnih vjetnikov. Bolgari so narod trdne, potrpežljive narave in znabiti bodo tudi to bridko usodo, da bodeta odslej "Rumunija in Grčija večji, Srbija pa skoraj enako velika kakor Bolgarija, prenesli mirno, brez strasti, ki vodi v neumnost. — Bolgarom, ki ostanejo pod turško oblastjo. se godi slabo. Turkl so po sedanji vojski postali nad kristjani šo bolj odurni. Kristjanska raja nima nobenih pravic. Tudi Grki se še vedno ravnajo po turških vzgledih. Iz Rofije se poroča, da so Grki okoli 2500 Bolgarov iz okoiice Lerina odpeljali na neki neobljucleni otok v Egejskem morju, kjer so bili deloma pomorjeni, deloma pa so pomrli vsled lakote, Dejstvo jo vzbudilo v Makedoniji veliko razburjenje. V vasi Psenice, ki je prišla pod Grke,, so uganjali grški vojaki velike nesram,nosti. Dva bolgarska starfika ln dva mladeniča so privezali za noge konjem na repe in jih tako v divjem diru vlačili po vasi gor in dol. Z ženami in mladenkami so pa ravnali popolnoma nečloveško. In za Grke se Nemci, posebno Nem&ija, potegujejo! — Za Albanoe se je zafiel svet zopet bolj brigati. Albanske roparske čete so navečkrajih vpadle v srbsko in črnogorsko ozemlje. Vršilo se je več krvavih bojev. Srbija je pomnožila mejne straže. Znani Esad-paša se silno trudi, da bi strmoglavil sedanjo albansko vlado, kateri stoji na čelu Izmal-Kcmalbeg. Esad-paša bi so še vedno rad proglasil za vladarja Albanije. Esad-paša bi tudi rad, da se za glav- no mesto Albanije proglasi DraS. Dosedaj se jiabaja albanska vlada v Valoni. — Nemčija. Na Nemškem se je začela velika gonja prtJff^S^Sff^ji. Pravijo, da zveza Nemčije z Avstrijo ni vredna poSenega groša, kajti narodni razdor jemlje tudi avstrijski armadi moč. Nemci nasvetujejo svoji vladi, naj se zveže rajši z Rusijo, koje moč ji bo ranogo več koristda. Na Nemškem so mnenja, da pride 1. 1917 gotovo do gospodarske ločitve Ogrske in Avstrije. Ako je enkrat gospodarska ločitev izpeljana, ji bo pa gotovo tudi kmalu sledila pnlitična in vojaška. S tem pa je Avstro-Ogrska nehala biti velesila, namesto velesile bosta obstojali majhna Avstrija in majbna Ogrska, obe v notranjem vsled narodnostnib bojev razdrti in radi tega slabotni. ln to je, kar si želijo Neraci. Da bi se pa ta ločitev čitu hitreje izvršila, zato nas Nemci nočejo nikjer ve6 podpirati. Ves 6as baikanske krize so najn metali p-olena pod noge, sedaj pa se vrši itak boj nemškega denarnega trga proti avstrljskemu. Kadar bosta Avstrija in Ogrska ločeni ter dovolj slabi, takrat bi pa stegnil Prus svojo roko proti jugu ter uvrstil obe državici med zvezne države Velike Nemeije. Oni avstrijski Nemci, ki prirejajo Bismarkove in sedanske slav;>osti in razobešajo frankfurtarice, dobro razumejo pruski načrt. — Nemški listi poročajo, da dne 23. oktobra obišče nemški cesar Viljem II. prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda v Konopištu, kjer bo 2 dni njegov fcost na lovu. Dne 25. oktobra pa obišče cesar Viljem eesarja Franca Jožefa v Senbrunu.. Ako se to porofiilo uresniči, potem je gotovo, da je nemški cesar svoj *obisk usilil, kajti v Avstriji se pač pihče ne veseli |človeka, ki je ves zadnji čas delal na to, da oslabi ImoS in ugled našib Habsburžanov. | — Italija. Na Italijanskem se vrše volitve za ¦državni zbor. Liberalci in socialni demokratje agitirajo z divjo strastjo. Na volilnih sliodih se pristaši svobodoiniselnih strank pretepajo in ubijajo med seboj. Samo če je kje treba iti proti katoličanom, so seveda liberalci in socialni demokratje naenkrat združeni. V Kasoriju pri Neapolju je bil na volilnem sliodu nek volilec ustreljen. Nato se je pred policijsko hišo začelo streljati vse vprek. Ranjenih je bilo več oseb. Nek SOletni duhovhik je prišel k oknu, da bi pomiril množico. V tem hipu ga je zadela krogla, da je bil pri priči mrtev. Tudi v drugih mestili se vrši krvav voiilni boj. Policija in vojaštvo razganjata agitatorje. Katoliška stranka upa z mirno agitacijo dose5i v več okrajib zmago. — V Tripolisu se Italijanom ne godi posebno dobro. Vstaški rodovi so se začeli zopet krepko puntati. Iz Bengazija poročajo, da so 6ete generala Torellija pričele dne 16. septembra zjutraj prodirati, da napadejo upornike, ki so se zbrali v velikem številu na neki višini v dolini Te8nik. Po trdovratnem odporu so se Arabci v neredu umaknili proti severozapadu. GftKeral Torelli, ki se je naliajal v sprednji vrsti, je umrl v boju junaške smrti. Mrtvih je 28 mož in 2 častnika. ranjenih pa 70 mož in 3 častniki. Tudi Arabci so imeli precejšnje izgube; padlo je par njih glavarjev. — Kltajsko In Japonsko. Kitajska vlada se ]e zbala japonskih groženj, njene arraade, ki že deloma stoji ob kitajski meji ter je ugodlla japonskim zabtevam. Kitajska vlada mora ostro kaznovati morilce ubitih Japoncev v Nankingu ter mora dati družinam ubitih veliko denarno odškodnino. Poleg tega pa mora tudi skrbeti odslej^ za večjo varnost Japoncev na Kitajskem. Japonci se jezijo nad svojo vlado, da ni udarila z armado nad Kitajsko. Sploh so Japonci zelo vročekrvni in bojaželjni, posebno odkar so premagali Ruse. Akoravno je Kitajska sprejela vse japonske pogoje, vendar še japonski vojni minister vedno vpoklicuje nove rezerviste. Najnovejša poročila pravijo, da bodo nekatere evropske velevlasti odposlale svoje vojaštvo na japonsko-kitajsko mejo. Nevarnost vojske še torej ni izključena,