vsak dan rasen sobot. nedelj ^ praznikov. , , daily except Saturda* K&,*«* HoUdajfS. PROSVETA * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ._• ^^^B^^BBBj u^.TT.I^Lr'^ jigjrrsg CHICAOO. ILL. TOREK. SEPTEMBRA I8EPT. M). 1*41 8ubwrlpUon M00 Y«rly >TEV—NUMBEH 110 Uredniški ln upravniikl prostori: 205? South Lawodalc Ave. Office of Publication: 208? South Lawndale Ave. . Telephone, Rockwell 4804 Aceeptance for nuiling at special rate of postal« provided for ln section 1103, Act of Oct, 3. 1817. authorlsed on June 4, 1818. LETALCI >63 NEMŠKIH BOMBNIKOV Sovjetske čete v ofenzivi. Nemški težki to-bruhajo krogle na rusko mornarično ba-Angleži napadli z bombami osem itali-iLkih mest. Zadnja fašistična posadka v Kemiji se podala po šestmesečnem oblega-• Govorice, da namerava Stalin skleniti yr 8 Hitlerjem, razburjajo Angleže Fašisti so priznali angleške letalske napade na mesta v Libiji, Siciliji in Sardiniji. Tarča bomb so bila mesta Tripoli, Bardija, Bengazi, Libija; Maršala, Trapa-ni in Porto Empedocle, Sicilija, in Cagliari, Sardinija. Bombe so ubile in ranile več civilistov. Štiri angleška letala so bila sestreljena. Drugo poročilo pravi, da se je italijanska vojaška posadka v LIIH* aJ t K* * ' J —----» * jjilci sestrelili 263 nemških Uelchevitu, Abesinija, podala po ukov v zadnjih 48 urah.'šestmesečnem obleganju. Ta se bil doslej'največji udarec je nahajala v zadnji italijanski letalski sili. Bombe, ki trdnjavi v Abesiniji. V kapitulacijo je italijanske vojake prisilila lakota. Bili so brez živil in municije in so se morali podati. P30. sept.—Sovjetske v ofenzivi na fronti, ki >u od Arktika do Črnega I zabile zagozdo med B bojne črte na centralni to prizadjale težke izgube Jniku v dveh sektorjih pri rcadu. Samo v eni bitki, , so se udeležili tanki, je 2500 Nemcev ubitih. ijno poročilo, objavljeno datiraj, pravi,v da so sovjet- _ metali Rusi na nemške Mladje in parnike na Balti-1 morju, so potopile dva ru-liaeno križarko. ud on. 30. sept—Letalski poroča, da je bilo osem h mest tarča bombar-iz zraka. Največjo ško- bombe povzročile v Geno-niščnem mestu. nbe so padale na Palermo, Marsalo, Turin, Spe-ivono Marino in Castel-Več vojaških naprav je Brušenih v teku bombardi-iz zraka. usS roji angleških letal so" bombardirali Frank-Bremen, Hamburg in in-I središča v Porenju. vsi letala so se srečno vr-fivoja oporišča po napadih. 29. sept.—Kronstadt, mornarična baza pred v Leningrad,1 je tarča nemškega topniškega liranja, pravi danes ob-uradno poročilo. To doda so nemške kolone, ki le ruske armade pri Ki-llavnem mestu Ukrajine, >a pohodu. Pohod se vrši s brzmo, da je nemška divi ujela 24,000 ruskih vojakov ■srah. na svojem pohodu či-toje, kjer se _ nahajajo h nabitih sovjetskih ar-toki polotok, ki se razteza *> morje južno od OČako-3,1 milj vzhodno od Odese, £ luke, je bil že poči-nemških letal so vče-bombe na Karkov, industrijsko središče v S kotlini, na Moskvo in me-"tki Volgi. ko so skušali pre- rt*« Desno. Več tiso« VoJ*kov je bilo ubitih, w ujetih £ '•Pt—Italija in Veli-11 * Ponovno apo- /r*k,u »n na morju v ** f* vrhovno povelj, letala ao napad-■ CS Hne la- Berlin, 29. sept.—Angleški letalci so včeraj vrgli na stotine bomb na mesta v zapadni Nemčiji, pravi uradno poročilo. Več civilistov je bilo ubitih in ranjenih. , Drugo poročilo se glasi, da so nemške podmornice potopile dvanajst angleških parnikov in eno bojno ladjo v operacijah v severnem delu Atlantika v zadnjih treh dneh. Skupna tonaža je znašala «7,000 ton. Bara. Švica, 29. aept.—Več tujih bojnih letal je letelo nad za-padnim delom Švice sinoči smeri proti Italiji. Tu sodijo, da so bila letala angleška in da so ta bombardirala italijanska mesta. Švicarski protiletalski topovi so streljali na letala. Sem dospelo poročilo italijanske časopisne agenture Štefani omenja v Sofiji objavljen komunike, da so se nadaljnje grupe ruskih padalcev spustile na tla v več bolgarskih krajih. Bolgarske čete in policijski oddelk iščejo padalce v slivenski pokra- m. jj London« 29. sept.—Nekateri krogi izražajo bojazen, da bo Stalin sklenil mir s Hitlerjem. Ta bojazen sloni na poročilih iz Ankare, Turčija, da so se mirov na pogajanja že pričela. Sovjetski krogi v Londonu so izjavili, da so poročila brez vsake podlage in produkt nacijski propagande. Daily Herald, glasilo angleške delavske stranke, piše, da je Hitler ponudil mir Rusiji, toda slednja je ponudbo zavrnila. List je objavil poziv na Churchillovo vlado, naj Velika Britanija nudi vao mogočo pomoč sovjetom. Ta edina lahko prepreči sklenitev miru med sovjetsko Rusijo in nacljsko Nemčijo. V Londonu so se oglasili kritiki proti Churchillov! vladi, ker noče odrediti invazije evropskega kontinenta zdaj, ko so Hitler jeve armade zavojevane v ljutih bitkah na ruskih frontah. Angleška bojna letala, pravijo kritiki, bi morala pooatriti bombardiranje nacijskih baz v Franciji. Holandlji in Belgiji ter nemških Industrijskih središč Nakan. .v bližini Glbral- Člani ameriško- Angleška vlada svari Finsko Nota zahteva ustavitev vojne proti Rusiji London. 29. sept. — Svarilo, da bo Velika Britanija smatra-a Finsko za sovražnico zdaj in postopala proti njej kot taki po vojni, če ne bo ustavila vojne aroti Rusiji, vsebuje nota, poslana finski vladi in objavljena v glasilu angleškega zunanjega u-rada. Ta pravi, da diplomatiČni odnošaji med Londonom in Helsinkom ne bodo postali normalni, dokler Finska ne ustavi sovražnosti in izprazni vseh sovjetskih pokrajin na drugi strani finsko-ruske meje iz leta 1939. Kakor dolgo bo Finska kot zaveznica Nemčije vodila vojno proti Rusiji na sovjetskem ozem-ju, jo bo Velika Britanija smatrala za članico osišča," se glasi svarilo. "Vojno, katero vodi Finska proti Rusiji, je povezana z evropsko. Iz tega razloga, če bodo finske čete ubirale na ruska ozemlja, mora Velika Britanija smatrati Finsko ra odprto sovražnico. Angleški vlada bo obžalovala tak razplet že zaradi prijateljstva, ki je vedno obsto-alo med njo in Finsko. Čeprav e finska vlada izgnala angleškega poslanika iz Helsinka, je An glija pripravljena prezreti to in vzpostaviti spat normalno diplomatih* od noša je. Prvi pogoj za vzpostavitev odnošajev je ustavitev aovražnosti proti Rusiji in evakuacija vseh pokrajin na drugi strani finske meje iz leta 1939. Kakor hitro se to zgodi, se bodo odnošaji med državama iz boljšali, čeprav ostanejo nemške čete v finskih pokrajinah." angleške misije v moskvi Diskuzija o pomoči sovjetski Rusiji STALIN POZDRAVIL DELEGATE Moakva. 29, sept.—Člani ameriške in angleška misije so dospeli v Moskvo na konferenco 8 Stalinom in drugimi sovjetskimi voditelji. Načelnik ameriške de-egaeije je W. A. Harriman, angleške pa lord Beaverbrook, minister za zaloge iii dobave. Stalin je pozdravil člane misij kot načelnik sveta ljudskih komisarjev, nakar so se odpeljan li v Kremlin. Tam sta jih sprejela Venčeslav M<»lotov, načelnik sovjetske delegacije, in Ma-ksim Litvinov, član te delegacije in bivši zunanji komisar. . Po sprejemnih ceremonijah je bilo naznanjeno, da ameriška letala, gasolin in drug material prihaja v ruske luke. Harriman je izrazil upanja, da se bodo re-prezentanti treh velesil takoj lotili dela, zaeno pa je nsglssil važnost konference in abaolut-potrebo hitre akcije glede Kanada ustavila dovoz japonskega blaga Ottawa, Kanada, 29. sept.— Vlada je ustavila dovoz japonskega blaga. Izjema velja le za izredne slučaje. Naredba, ki prepoveduje uvoz japonskega blaga, je bila sprejeta na izredni sej' članov kabineta. preklicala stavko Državna policija se umaknila Blrmlngham. Ala.. 29. sept.— Jeklarska unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je sinoči preklicala stavko, ki je ustavila obrat v jeklar-nah Tennsssse Coal, Tron & Railroad Co. Vsi stavku 1 ji so ae danes zjutraj vrnili na delo. V jeklarnah in premogovnikih to kompanlje je uposlenih Ča« 30,000 delavcev. Izravnava konflikta je sledila umiku državnih policajev, katere je poslal governer Frank M. Dixon v stavkovno okrožje. Odpoklic policajev je bli odrejen, ko je William Mitch, direktor jeklarske unije na jugu, zagotovil governerja, da ne bo nemirov in izgredov — Stavka je bila okllcana v znak protesta, ker je kompanija odbila zahtevo glede zvišanja plače in izboljšanja delovnih pogojev. Sinoči je bilo naznanjeno, da ae bo kompanija pogajala 8 unijo. New York. 29. aept.—American Communicatlon Assn. (CIO) je informirala predsednika Ruo-sevelta, da njeni člani glasujejo o oklicu stavke proti RCA Communications Inc. Unija ja obvestila tudi federalno posredovalno komisijo o glasovanju in apelirala za Intervencijo. no pomoči Rusiji v njeni borbi proti Hitlerjevi vojni mašini. Pričakuje se, da bodo razgovori trajali teden dni. Konštantin Umanski, sovjetski poslanik v VVashingtonu, je tudi prišel v Moakvo. On je bil med sovjetskimi uradniki, ki so pozdravili Člane ameriške ln angleške misije. Prvega aestanka v Kremlinu ao se udeležili reprezentance zunanjega komisa-rijata, armade lit člani štabov ameriškega in angleškega poslaništva. Zaatave treh narodov so bile razobešene na vseh vladnih poalopjlh in godbe so igrale himne teh narodov,- Lord Beaverbrook je priredil banket v počast članom miaij v poslopju britskega poslaništva. Major Philip R. Faymonvlile, vojaški ataše ameriškega poslaništva, kl govori ruščino, bo ostal v Moskvi po zaključenju razgovorov. Tam bodo ostali tudi ameriški ln angleški veščaki. Ameriško misijo tvori 23 čla- ; . . nov. Med temi sta generala ka, ki je bila okllcana prad dva-James Chaney in James H. ma tednoma, končana, VUj js Burna, admiral VVilllam H. bilo zavojevanih okrog iKKH) do-Standlev in VVilliam L. Batt. 1 lavcev. Domače vesti Oblaki Chicago. — Glavni urad SNPJ ln uredništvo Proavete je 29. t. m. obiskala delegatinja Frances Milostnik iz Sheboygana, Wia. vNov grob v Chicagu Chicago. — Dne 27. t. m. je tukaj umrl Martin Šenica, stanujoč na ttOft« S. Talman Ave. Pogreb se je vršil danes (torek) dopoldne. Voatl la Clevelanda Cleveland. — Dne 26. t. m. Je naglo umrla Ann Sulen, stara let in doma iz Velikega Kala pri Mirni peči na Dolenjskem. Zadela jo je kap. Bila je članica društva 137 SNPJ ln v Ameriki je bila 29 let. Zapušča moža, dva sinova, štiri hčere ln tri brate. — Družini Joaeph Rosaman je 26. t. m. umrl osemletni sinček Joseph. Zapušča starše ln eno sestro. — Dne 25. t. m. Je u-mrla Marija Noae, stara 64 let in domu iz vasi Sela na Dolenj-akem. Zapušča moža, eno hčer, onega brata tri sestro. — Josip Sribar je prejel pismo lc starega kraja, da je v Planini pri Krškem 29. maja umrla njegova mati Teresija Sribar v staroati 67 let. Plamo je hodilo itiri tedne. Nov grob v New Yorku New York, N. Y. — Tukaj Je 23. t. m. naglo umrl Frank Ma jerle v staroati 49 let. Doma je bil iz Podgrada v Beli Krajini. Smrt ga Je zadela ne atolu prt zobozdravniku v trenotku, ko mu je zobozdravnik dal plin, da mu odatrani izpuščaj na zobu. Zapušča šeno in pet einov. Dovoz blaga ^ Spor med unijo ln kompanijo je nastal, ko je slednja odklonila »shtevo glede zaprte delsv- _ # nlnce Pogajanja glWe aklonl- Vfirupčbf UStaVlIM tve nove pogodbe, ki naj bi na- U9lUVifKtl domestila sedanjo, katere ve-ljavnoat poteče 31. oktobra, bo se razbila. RCA ima direktne komunikacijske zveze z Berlinom, Moskvo, Rimom in holand-sko Vžhffdno Indijo. Češki kmetje V REVOLTI PROTI N ATI JEM I "Protmhtor" Niurath rairtian dolinotti HACHA OBLJUBIL KOOPERACIJO London. 29. sept. -Češke vladne avtoritete v Londonu 80 bile informirane, da ae revolta med češkimi kmeti proti nacijem razširja. Rebeli potigijo ftitnice in skladišča ftivtl ponoči, podnevi pa uprizarjajo gladovne po-lode. Sabotaža v trških tovarnah Je znižala produkcijo orožja za-pet-deaet odstotkov. To velja tudi 8a veliki Škodove tovarne za topove. Sabotažnlki 80 pognali z dlnamitom v zrak več nemških vojaških vlakov in paralizirali tranaportacijo v več krajih. Tajha radiopoataja, kl se imenuje postaja za narodno osvoboditev, operira ponoči in posiva Cehe v revolta. Naznanita na tej poatajl je sinoči dejal, da je Retnhard Heydrich, ki je bil po oklicu izjemnega stanja v šestih čeških distriktih imenovan sa pomoinegs načelnika nacijska policije, " ns J krvoločne jii nacij M "Cehi, bodite previdni," je de-.al nsznanilec. "Heydrich je )rišel med vas, ds vss potisne ns kolens. Upam, da bo enotnost čeikegs nsroda ostala trd-ns in ds se bo nacijski načrt is-jslovll," Aretacija in eksakucije upornikov Washlngton. D. C.. 29. sept. Federslni posredovalni odbor je naznani) izravnavo apors med unijo avtnih delavcev (CIO) in Bendi* Avlatlon Corp., South Bend, Ind. S tem je bila stsv< Stavka v kanadski ... tovarni končana St. Ca then n<\ Ont., Kanada. 29. sept.—Okrog 4000 stavkarjev, članov avtne unij« CIO, se je danes vrnilo v tovarne McKin-non Industries Ltd, ppdružnice General Motors of Canada Stav-ka. ki se je pričela prod dvema tednoma, Je bila preklicana, ko 'Je kompanija pristals na pogs- —•»- jr Mimpaiiija y — — * j »'mbardtrenja izljanja z unijo glede zvišanje pla Stockholm, tvedaka. 29. sept —Smrtni udarec norveški ekonomiji je bil zadan s ustavitvijo dovoza nemškegs blsgs Norveški, se glsse sem dospels poročila. List Svensks Dagbladet pra vi, da je nemška trgovsks zbor nics ns Norveškem informirsla svoje Člane o novem nscijskem dekretu glede ustavitve dovoza nemškegs blags. Več tovsrn v Oslu in Bergenu je morslo usts viti obrat. Drugo poročilo omenja maane aretacije in ekaekucije norveških upornikov. Voč sto jo bilo poatavljenih ob zid In ustreljenih zaradi odpora proti nacij-skemu F*£!MU ns Norveškem. Poškodovane angleške ladje v ameriških lukah VVaahlngton, D. C., 29. aept.— Mornaričnl departmont jo naznanil, da je |x>škodovana brit-sks križerka Newcsstlo prispel« v Boston, kjer Jo bodo popravili. V vladnih ladjedelnicah v pristanišči! t h mestih ae sodaj na% haja 2H angleških ladij, ki ao bile poškodovane v bitkah a ao-vražnimi ladjami na morjih. Volilei dali zaupmco Churchillu Ixwdon, 29 sept.—Churrhlllo-va vlada jo dobila zaupnico pri vollldh v dlstriktu Shropshire. Arthur Colrgat«*, član Churchillovo konservativne stranke, jo I bil izvoljen za poslanca pri na jdomeetnlh volitvah v tem dla-l tri k tu. Njegov protikandidat j<* bil Noel P BIH Ing. Hrvatje pobijajo srbske robote Bem, ftvlra, 29 sept — Hr vaški vojaki ao rmagall v tri dnevni bitki a srbskimi rebeli, ki se je vršila v bližini Doboja, Bosna Po poročilu, ki ga je objavil hrvaški čaaopta Novi Itat, so vojaki pobili '»kn»g 300 arb-skih letnikov. Berlin, 29, sept. —Baron Konštantin von Neurath Je bil rss-rešen dolžnosti kot protektor Češke ln Morsvske, se |lasi uradno naznanilo. To posieijo je pustil zsrsdi slabega sdravja. Njega je naaledil Roinhard Hey-drlch, ki je takoj rasglssll ts-jamno stanje, Heydrtch Je povedsl dr. Emilu Hachi, prodaednlku Češke, "ds so neodgovorni elementje v Službi sovrsžnlkov Nemčije ls-vršili kriminslne čine." Hschs Je potom obljubil kooperecijo Heydrlchu, V Izjavi pravi med drugim, da pričakuje od češkega ljudstva, ds se ne bo delo zs-vsjstl od sovražnikov tretjega rsjhs, ki skušs postaviti nov red v Evropi. Pasiven odpor proti nacijem dala velike preglavice Nemcem, odkar je Hitler razkosal čehualo-vaškii republiko. V zadnjih tednih s«) nacljsko avtoritete odredile konfiskacijo ve« čeških posestev. Češki premier Alols Klisš, ki je bil včersj aretiran ns obtožbo veleizdajatvs, bo poatavljen pred nacljsko vojno sodišče, On se je izveftbal kot vojsk v stsrl avstro--ogrski armadi, po prvi svetovni vojni pa je stopil v češko armado- Po monakovakl konferenci, na kateri sts Velika Britanija ln Krsncljs Izdali In prodali češkoalovaško republiko Hitlerju, je dobil vsftno pozicijo v češki vladi, Tik prod nemško okupacijo Češke In Moravske je Ellsš odredil vojsške ukrepe proti Hlovakijl, ko je razglasila svojo "neodvisnost", Leta 1939 je poatal predaednlk vlado in notranji minister Nemci potopili kanadsko ladjo Ottawa, Kanada, 2t. aept.— Mornaričnl minister Angus Mac Donald je na/nanll, da je nemška ptKlrnornlca »topila kanadsko križarko Levi* Sedemnajst članov pti>pila, naznanilo ne (»menja Odkar traje vojna, je bilo 3fV9 kanadaklh mornarjev In čaetnikov ubitih v bitkah na morju. oyi iz naselbin -------prosveta tke enlightekment OLASILO IV LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE • ■ V Organ ol ud publisbed by Slovene National BoaOlii Sociotj Naročnino ao Zdruione dršave (laven Chicafa) in Kanado SS.00 M leto. UM sa pol leta, »I JS ao četrt leto; m CWca»o 1» Ctoeeo 17.50 ta celo loto. M 78 ia pol lotai aa inooemstvo NJO. Subacrlptlon rata.: lov tho Uoiiod States (axcept Chicofo) aad Canada UM pat yoor. Chkofo aad Cleoro VM por yoor, loreign countriaa »f .00 por yeer. Cene oalaaov po dogovoru,—lekoplai doplaov la noaaroMh člankov ao no vračajo. Rokopisi literarne vsebine (trtice, povestt drama, paami itd.) ao vrnejo pošiljatelju to v slučaju, če Jo prtlošll poštnino. S .J .. . . Advertising »ates on agraamant Mannsrrtpts ol communicaiion« «nd unsolicitad artlcles wUl not bo returned. Other manuscripto. such as stories. plays. poems. at«., will bo roturaod lo sender only when accompaniad by seU addretaod aad slampod envetopo. Naslov na rs«, kar Ima slik s Itolonu PROSVETA 2IS7-SI So. Lawndalo Ave* Chicago. Illinois MEMBER or THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju ju primer (September 30, 1M1), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da so vam list ne ustavi. PRED DVAJSETIMI LETI (lt Prosvete, 30 septembra 1921) Domačo veatl. V La Sallu. 111., Je bil umorjen John Jei i* Cer-keij na Gorenjskem, član SNPJ. Delavske voolt Na rudarski konvenciji v Indianapollsu so nadaljuje oater konflikt med l*wiaom in Howatom ter Farringtonom iz Ulinoisa zaradi raznih stavkovnih sporov. Inosemstvo. V Nemčiji so se pojavili novi komunistični izgredi in krvavi boji, ko so delavci okupirali nekatere tovarne v Berlinu. -Angleška vlada je obljubila, da zviša podporo za brezpooelne delavce. Sov letaka Rusija. U»ntnova vlada se bori. da odvrne nov oborožen spopad | Poljsko, kt ga Ust vajo naduti poljski generali. Člani fednrelnepa odbora sa dobave tn dlatrlSueftle materiala. Od levo na deano (sodeči): Harry Hopktn« Wtlliam S. Knudam Henry A. Waltare In Donald Nelaon. Stolečt: James rorresial. Robert Pateraon Leon Honderaon la 8ldnoy Hlllman. ) 1)0 DESETA SEJA f četrtek 18. septembra popoldne h odore sejo ob 2:15 popoldne. Za vratarja popol-r^i^uje br. Franka Podborška in Eouisa Malenška. *je 'E (jo.she.at« zapisnik osme seje, ki je * malimi po- -jet kot čitan. ;.lta poslane brzojavke in pisma. gspz v Clevelandu pozdravljajo združevalno dSjpj in SSPZ in pravijo, da naj bo delo kbnvencije bodočnost po žilavi in mogočni združeni organizaciji; sZ lndianapolis, Ind., pozdravlja konvencijo in pri-idruženi organizaciji ohrani ime SNPJ; Slovenski na-v lndianapolisu, Ind., pošilja pozdrave in čestitke zdru-z ,pnciji ter ji želi mnogo uspeha. Želijo, da bi bila pri-^ encHa v njih mestu; društvo 215 SSPZ v EucUdu, O., delegacijo združevalne konvencije in šeli mnogo uspe-Benedikt iz Detroita. Mich., pozdravlja združevalno konte li, ds bi se prihodnja vršila v njih mestu; Mary Zaje ' u Braddocka, Pa., pozdravlja delegate združene orga-OiPj Zinka Milanova pozdravlja iz dna srca delegacijo Ajgentine. Zelo obžaluje, da ne more biti osebno navzoča, j^e brzojavke in pisma konvencija z zadovoljstvom Bisnje. . Lotrich poroča, da je v Forest Cityju, Pa., umrl br. fec član 372 SNPJ. Br. Petrovich pozove zborovalce, [joialja vstanejo s sedežev, kar se zgodi. 1 Wich pravi, da je sedaj na mestu glasovanje za ali proti resolucije o publikacijah SNPJ, ker lista prijavljenih v je bila črtana na dopoldanski seji. v - se govori o resoluciji in priporoča, naj bi se črtala teialna", ki dela vtis, da je cela organizacija socialistična, 5Vanje. Za sprejem resolucije je oddanih zadostno sv; proti sprejetju je bil samo en glas. jdrugega posla pred konvencijo, predsednik Petrovich od-i» pokliče odbor za pravila, da predloži svoje delo in za- prečita pismo zavrnjene delegatinje Therese Speck, zadeva ponovno vzela v pretres in se ji dovolile de- »vice. IV t PROSVP n. ■ I £A O tem sledi obširna debata. Končno je predlog odbora podpiran in sprejet Proti ao glaaovali samo trije. ■■ Točka 9 (d). Gospodarski odsek. Ostane neizpremenjen. (e). Porotni odsek. Ostane neizpremenjen. , > (t). Nadzorni odsek. Odbor predlaga, da se zviša število nadzornikov iz treh na pet članov. Po kratki debati je predlog sprejet. Br. Stokel zavzame mesto konvenčnega predaednika. Za predlog odbora za pravila, da se zviša število nadsormkov U treh na pet, je oddanih 161 glasov; da ostane po staram, za tri nadzornike, 101 glas. * *• Točka 10. Sposobnosti. Odbor predlaga, da se ohrani stara točka z malim popravkom glede namestnikov in sicer, da je pomožni tajnik naalednik gl. tajniku in direktor mladine je naalednik bolniškemu tajniku; izvoli ae naj tudi meato treh dva namestnika gl. porotnemu odboru. Točko 10, Sposobnosti (nova točka), kot jo je predložil v osnutku gl. izvršni o^sek, naj se ne vpošteva. Predlog odbora je podpiran in sprejet. Točki U in 12 ostaneta neizpremenjeni. Točka 13. Izvršni odaek. A, B, C, D ostanejo neispremenjene. Pod E te točke se doda sledeče: "Dva člana ene in iste družine he smeta biti uposlena v glavnem uradu ob istem času. Pri tem so všteti gl. odborniki in uslužbenci v uradu." Odbor priporoča v sprejem ta dodatek. Podpirano in sprejeto brez ugovora. (f) in (g) ostaneta neizpremenjeni.. Točka 14. Porotni odsek. Ostane neizpremenjen. Točka 15. Finančni odsek. Ostane kot je sadaj. Točka 16. Nadzorni odsek. Ostane kot je sadaj. Točka 17. Glavni predsednik. Ostane kot je sedaj. Točka 18. Glavni podpredsednik. OsUne kot je sedaj. Točka 19. Glavni tajnik. Ostane kot je sedaj. Točka 20. Pomožni gl. tajnik. Se črta besedilo gleda bolniškega oddelka in nadomesti z drugimi nalogami, ki jih mora vršiti kot urad zahteva. Točka 20 B. Tukaj se uvrsti bolniški tajnik ih njegove naloge. Odbor za pravila sestavi pregled njegovih nalog. , Točka 21. Glavni blagajnik. Ostane neizpremenjeno. Odbor za pravila doda Točki 20 sledeče naloge: "Izvršuje vsa dela, katera mu izroči in poveri gl. tajnik ali izvršni odsek ali glavni £ Likvidacija židovskega vprašanja Berlin. 29. sept.—Prometni minister je objavil nov protlžldov-aki dekret, ki prepoveduje Židom vatop na vozove cestnih železnic, avtobuse in druga javnk vozila, če so ta natrpana a drugimi potniki. Prej uveljavljena odredbi določa, da moraio vsi židje nositi posebne znake. Dekret pravi, da nemški časo-isi ne bodo objavili rastnkcij. idje morajo biti o teh obveščani po svojih organizacijah. List Boersen Zeitung piše, da mora jo biti vsa židovska vprašanja rešena brez sentimentalnosti. "Znaki, ki jih morajo šidje nositi, so odprli mnogim Nemcem oči," pravi U list. "Sedaj vedo, koliko židov je še v Nemčiji." DomneVa je, da bodo podvzeti nadaljnji drastični koraki proti Židom. Slišijo se napovedi, da bodo židje isollrani v četrtih v vseh nemških mestih. Parls« 29. sept.—Nacijaka vojaška oblast je odredila, da se morajo vsi židje v starosti 15 in več let registrirati pri policiji do odbor. V slučaju smrti, reaignicije ali odpoklica glavnega tajnika, ^ ^^^ To. f frinc^ke zavzame njegovo mesto in izvršuje vse posle gl, tajnika do konca, » tuje žide, m Divajo v zubeae- ich predlaga, da se pismo izroči poverilnemu odboru. ! je podpiran in sprejet. pravi, da v tej zadevi poverilni odbor na more sto-in je že tozadevno izvršil svojo nalogo. \ opozarja, da bi se požurili z delom in končali konven-! le mogoče, še ta teden, ker, če ostanemo tukaj čez nede-njkljaj v konvenčnem skladu in ga bo treba kriti z l asesmentom. Vidmar pa kritizira, čemu se j« preneslo iz tega sklada |r drugi sklad, če ni bil ta sklad zadosten za kritje kon- uikov. i- ch pravi, da je ob pričetku konvencije gl. tajnik izjavil, ilj denarja v skladu za kritje stroškov ,te konvencije, odbor poroča, da pravomočna zbornica te seje šteje ov in gl. odbornikov. Vidmar vprašuje, če ni odbor mogel dobiti primernejše i banket kot je tukaj v hotelu, koae ne bodo mogli vsi iti postreči v enem prostoru in se govori, da se bo ban- »ti v treh dvoranah. ch pojasni, da so se delegatje dobro odzvali zadnje ivu glede banketnih vstopnic in jih je la še malo število, ii tli plačali vstopnic. er pojasni Vidmarju, da ni bilo mogoče dobiti primerita banket, razen če bi šli v drugi hotel, kjer pa je bila i previsoka cena za naše razmere. i apelira na delegate, naj vrnejo vstopnice ali pa porav-i da ne bo treba nadalje apelirati nanje glede tega lurgira resolucijski odbor, naj gre na delo in spiše reso-Olip pojasnjuje, da se ravno sedaj ta odbor bavi s pi Kij. »pi odbor za pravila, čigar predsednik je Matt Turk t* Jos. F. Dum. , pojasni postopanje s sprejemanjem pravil, jtou delegacija zahteva pravila SNPJ, ki so jim razde Pojasni, da ni na roki dovolj pravil, da bi vsak dobil zato naj se dva ali trije poslučijo ene knjižioe. ;P°Juni, da odbor za pravila predlaga, da Ustava, členi •IVostanejo neizpremenjeni kot so sedaj. Ker ni ugovo-P^i soglasno sprejeti Konvencija. Točka 1 naj ostane kot je sedaj. Sprejeto Vohtvt delegatov. Br. Turk poroča, da večina odbora ** * velikim društvom dovoli en delegat več, da bodo '0 treh. Sledi o tem obširna razprava. Končno Je predlog večine. novo točko, ki se glasi: Vsako društvo, ki ima F* volitvam, delegatov v konvečnem letu sto ali več P«oj«čih) članov, ima pravico poslati enega delegaU; 200 članov, je upravičeno do dveh delegatov; druš-1500 več, sme poslati tri delegate; nobeno društvo pa Pilati več kot tri delegate. I izvolijo društva tudi namestnike delegatom, ki ^ prve. ako se ti ne morejo udeležiti zborovanja kon *«ih tehtnih vzrokov . . . (ostald besedilo ostane, kot P1 **d',stno večino glasov. ^ '"lix>ra je. da se tej točki doda sledeče besedilo „'m*J° Pravico do trčh delegatov, lahko vse delegste tat ° Prav,lno združena društva imajo pravico do VZr*J0 ''"l^eno število čl4nov 100 .7f| 4. *»> l*idpiran in soglasno sprejet. LJ 7 8 Odbor predlaga, da ostanejo po starem -C * i? lasno. izvzemši točke 7. Glasovanje, ki je r^ ,ih J<> ponovno razmotriva. Predlagano je, da se toliko, da gl. odborniki na konvenciji ne bodo 1» **"v»nja. pač pa samo detegati Ko bo odbor ime k e/" n*j Ponovno predloži konvenciji v razpravo Lb-r' ,asov*nj*. referendum. Ostane kot Je sedaj H iVk* » PruUag odbor. j«. da sa tej točk! 4 Klavna uradnika in sicer "pomožni tajnik" in termina," ■ Predlagano in podpirano je, da se to sprejme. Sprejeto brez ugo-mora. Točka 20 B. Bolniški tajnik. Odbor priporoča sledeče naloge "Bolniški tajnik vodi poslovne knjige in natančne račune bolniškega oddelka in v sporazum z gi. predsednikom in gl. tajnikom vodi posle bolniškega oddelka. Reši in uredi sporazumno z isvrš nina odsekom vse sporne in komplicirana zadeva bolniške podpore. Kadarkoli uvidi potrebno, odredi posebno zdravniško preiskavo članov na bolniški listi." V slučaju smrti itd. se porabi sedanja besedilo. Sprejeto brez ugovora. Predsednik br. Stokel zaključi sejo ob 5. uri popoldne. KRIST STOKEL, predsednik. * ' D. J. LOTRICH in MIRKO KUHEL, konvenčna tajnika. ERAZEM GORSHE, zapisnikar. nih pokrajinah. t ^n a oddelka" ali "direktor mladine". Predlog je 4 ae pove*a število dietriktmh pod tj na 0 1 »r. Turk pojasni razloge, zakaj je ^HTimkov. , Tedenski žarkomet (Nadaljevani« s t. straal.) se je glasila, da se deželi ni treba bati nobenega pomanjkanja jekla ali železa, ker je sedanja »rodukcijska kapaciteta dovolj velika. Danes pa z vseh strani ahko slišite pritožbe o pomanjkanju jekla in železa. Seveda ja tisti "strokovnjak" govoril v interesu jeklarskih baronov, ki so se kratkomalo uprli povečanju produkcijske kapacitete. In Uko e sedaj vlada sama začela graditi nove jeklarne, katere pa bo dala v obrat jeklarskim družbam, ki pričakujejo, da jih bodo po vojni dobile tako rekoč zastonj. Slično je tudi s produkcijo aluminija, nad katerim imajo popoln monopol Mellonovi interesi. Njl-lova Aluminum Co. of America e več kot pol leU sabotirala produkcijo in trdila, da lahko jroducira dovolj aluminija za vse potrebe. In vladni urad (velebizniški "mogull") za vojno produkcijo ji Je verjel! (Vrana vrani pač ne izkljuje oči.) Ganil se Je šele, ko je to že pričelo posUjsti škandal. Zdaj vlada mrzlično gradi nove aluminij ske tovarne in elektrarne, ki Jih bo za obratovanje izročila pri vatnim interesom. Podobnih "boondoglings" bi lahko našteli še mnogo. Da pri tem igrs lov za velikimi profiti veliko vlogo, je dovolj Jasno. Spk»h so industrijski gigsnti: velike korporacije pograbile skoraj vsa vojna naroči Ur češ da so le veliki industrijski obrati sposobni zadostiti vojnim potrebam dežele in sploh vseh "zaveznikov demokracije". Srednje velik in majhen biznir je osUl pod kapom; zdaj ti ljudje moledu jeju okrog velikih korporaclj za naročila ali podnaročila. Z drug*» besedo: z uvedbo vojne ekonomije je ves produkcg ski sperat posUl ena sama ve lika štrena; produkei)« Civilnih potrebščin je bolj in bol) potiskan« na stran, ker morajo imeti prednott vojne potrebščine Ampak common sense" narekuje človeku, ds je Uka ekonomi-is bfdasU in lahko z#k> škodljiva dešeh tudi is daljšega vidika Kar dežela potrebuje. Je urad ia planiranje vrtalne produkcije, to je civilne in vojne, ki bi morali .ti paraleinv druga t drugo, dokler obsUjsjo sedanje razmere U vsakegs pametnega vidika U produkcija za civilna potrebščine ne smela biti mani važna kot , e vojna produkcUa, ko se deže-vsaj oficielno še ne nahaja v vojni. • a Ta kolona gre na daljše počitnice. OsUla bo na poUd vse do-tUj, dokler na posije svobodnejše solnce, ki bo kritičnemu du-tu dalo zopet prost vzlet* Sem pa um se mogoče oglasim v ko-onah dopisnikov, kolikor bo to mogoče v mejah novih smernic katere Je Prosvetl zsčrtala zad nja konvencija. Za svojo oaebo ne morem dati "undividod support" nobeni buržvazni vladi posebno pa ne takim, ki so fa šistom pomagale zadsviti res de mokratično Tojalistlčno Španijo in ki na Daljnem vzhodu n« zasledujejo nič drugegs kot gole mperislistiČne cilje.—A. O. Opozicija proti omejitvi profitov Senator T«ft kritizira načrt Naciji spet udarili Žide POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV (Ulegatom dvanajste redne konvencije S.N.P.J. v Pittsburghu, Pa. (Nadaljevanje.) Wells se ogreva za nov red 9bupna kontrola svetovnega bogastva Loaden. 29. sept.-—H. O. Wells, svetovnoznani angleški pisatelj in zgodovinar, je v svojem govoru na konferenci Britake svese za podvig znanosti priporočal sprejetja mednarodnega jesika skupno kontrolo svetovnega bogastva in dalfkoaašne socialne in ^ekonomska reforma sa v svet, ko bo U vojna končana. La ako se to zgodi, bo mogoč trajen mir. Wells je dalje priporočal skupno kontrolo ozračja, materiala in mednarodne tranaporU .11. H«---A----------- 1--- S- i A i S----- Cajp. Svet se moru i/nentti bru talnih diktatorjev in politikov," je dajal. "Uveljaviti je treba fundamentalno pravila človeških pravic, da ae zagotovi vsakemu človeku udeležba pri pridobiva nju dobrin. To je edini ishod is neznosnega položaja, ki povsro-ča trenja in krvave konflikte med narodi." aot»town, Mobatown. Bali Co . Ta* . ItoaU Uut No. I ................- Co., fa*. Road Bond ... Camaron C«.. Ta«.. Rd Mef Sarlaa I ....... Camerott Co.. T»*. Rrfund. Mood "I" Clliew Co.. Tox.. Rrfund. Road "t". aainbui «. Ta*.. Cun. totd H«h. Diat Ra* Raf Oalvaaluiv To«, Water Worka Oalvaalon. Ta« . lmi>nn't h H«V |..... likdaltfu Co. Ta« RS. Uut 1..................... Huward CouaU, TO«.. SpaoUl Rood ........ Hotiatun. Tax . ind . School OUit MuKihlnaon Co. Ta«. Rd Itolundlng , HuloSInaon Oo.. Ta«. Rd Raluadln« Llbarty Ce. Ta«., %mo. Rd Bond Llbarty Co, To«. Spat Kd Bond ... Lobbock Inda. SciMMl DUt To«oa l.uhbooh tndp School DUt Ta*a» ...... Me A lian. TokoI. Roi: IM9 tt Robato«ii. Ta«M Ral .......-................ Roba to wn. Ta«aa Raf. _ . ........ RobaU>wn. J Tr«aa Raf............... . Taxaa. Raf ...»..................... To«oa. Raf --------------- aobah)wu. Te««a R»f -............ Robatnwn, To««a Raf .............. Robatown, Toaoa Raf ............ Rob*uwn. Ta*aa Raf ......... Robat«wn. Ta«aa Ref ..................... Sobotown. To«o« Raf ...........-.......... HobatownL Ta«M Raf ...................... Uvakle CO. To«.. Road Dlal. 1-I»IS Uvald.- Oo., To« . Road Dtal. MSI« Willacy Co.. To*., Cl. Ilouao * Jell WIUary Co., To«., Cl. Iloua« a Joll WlUocy Co . Ta«.. Gl. Ilouao a Jall WIIUi) Co. Te*., Cl. Ilouao * Joll Wlllacy Co. To«., Cl. Ilouoa a Jall Wlllovy C« . Ta«. Cl. Ilouae 4 Joll Wlllovy Co . To«, Cl. Ilouao a Joll WMooy Co.. To«.. Cl. Houao * Joll WIUaoy Oo.. To«., CL Ilouao a Joll Spee. Water fund 8 Spat'. WaU»r rund I L. a 1». I.TS-I.U4-....... TylerCo ,W Va . Raf Lincoln bU«lateri«l Ulal Wyoii»ln« to. W Va. RoadCantar Ma«l» Bvoratl. WMh. Kvaralt, Waah Saaltle. Woab. im mit tsas iim IUM IMO IM4 mi ISIS ll«l IN8 isaa vm I »M issa umu. iMo wn IMO IMO 1M0 IStt IMS IMO IMO IMO IMO IMO IMti IMO 1140 IMS ..mL IMS ISM IMS INI I Ml IMS I M* IMI 1011 10M IMS UMI II IHUB DUU....- VM4 isrr IMO IMO 1STS 1110 IMA m l Mt IMS IM7 ISM IMS \m IMS IMO IMI IMI IMO IMO IMI I0M I0M IMA ..tHI 1MT ION 1MM) ItTO IMI IMS ...IMI IMS IMI ISM IMI I0M IMO 1040 IMI ISM IMI IMI I MU IMI IMS I l-l S-l SI 14 I I »Ih lis I •ih »i« lil r M*4 Ob «1% 4lk |l| «l«a 4U «lk «1« i\k •Ih • U 0 0 o o o s < s u 1 4 4 • I« •U FV uma l«MM % 000 ..o I0.0MM It.OM-M 11 0M M u. I4.0MM S.MS.M I.M0.M 1.1 S.OM.M U M)« »II 4.0MM U Waat A lila. IVIaconaln. Bohool ............. Waat A lila, Wlaeonaln, School ....................... mi—a A114« tflBiinmlo Sinrm M-*"— wmq9 smmn ig^gg^os^i wesfi * Waal A lila, Wlaconaln. Slorm Sawor ........ Weat A lila, Wlaoonaln, Stoitn Sawat ............ WoM A lila. W laeooalo, Btorm Sowor ....... Waal AUla, Wiaconaln, Storm Sowor........... Waot A lila, Wlaconaln, Mlraol Impravomont W«ot Allto. Wlooonsln. Slrool improvomonl Woal Allla. VVIaconaia, Slrool Improvomant Waal Allla, Wlaconaln, Slrool Improvomonl WmI Allla, WlaounaUt. Slrool Intprovontonl Waai Allla. Wlaoonala, Slrool Improvomont Woa| Allla, Wlacon«Ut, Slrool Improvomant Weat Allla Wi»conalR, Slrool Improvomanl U S.OM.M 4.M0M 4.0M.M I.0MM ll.OM M Ih.OMM S.OM.M I.0M.M I.M0.M I 0M M I.0MM S.M0M SmS J,000 04 tomi MUNICIPAL Aim COUNTV SONDS JUVSMILS JuooatNNrv Spao. S/ D Raf , Crolahoad Cu , Ark OoHlonila im rronotaeo Clty a County Calif Walor Mor Waal, ns.. aof Sarlaa "A" St Patorabur«, Ha.. Rafundin« Jaipon Sprlng«, fla, R«f - IIMrttU Ciucaso Park Dlal. Raf ft .......... . Cloaro-SHcknar, III. N/S D Ml Wealuhoatar, lil, improvomont Catahoula far lah La. I/D-I NatcMtoohee FaHah, LS HslaattRI Notohitocliaa Porlali, U. Hafunding Cllr. Mo . Trafflo Wajr ........ Kanoaa Clly, Me, Cllr Mali Ind laaua ttor«Mllo Co. M. M. Cl Houae a Jall 855, a/n i......................... ....... Riown Co. Toium Road Sorloa K Loo Mosiaioriol DIM Minao Ce, W Va Road TOMI ' ............................ 0M Ml IMI 10AA IMI wn IM4 ISM IMI IMO I0M Mg................IMS SM ....... I0TS NS IM4 ON ION 0W ION I II 4lb l-l l-l i a t l SS.IIS.OIO.M S.0M M S.OMM IIJNN »MN i0.0MM 4.0N.N IMS U'. IO.OMM IM.0MM WaahiagtocL D. C« 2». sept — Zdaj, ko veščakl federslnega za-dadnega departmenta razpravljajo o načrtu, da se profili kor-poraclj omeje na šest odaUitkov, se slišijo ugovori s štreni opozicije Nekateri člani kongreene-ga finančnega odseka so v prl-vstnih rszgovorih izrazili mnenje, ds načrt ne bo sprejet v kongresu. Senator Taft, republikanec iz OhU. Je kritiziral načrt. Dejal jc, da predstavlja teorijo, da so profiti pregrešno*! ia da Uvira-jo iz izkoriščanja ljudstva C, bodo profiti omejeni, bo s tem p bita iniaUtiva podjetnih ljudi. Federalni zakladnik Morgan-thau Je pred kongreonlm odae kom izjavil, da mors biti profit-nl nagib odpravljen "Pred nami je veliko delo," je rekel sa-kladnik "ttasttl morama vee za narodno obrambo in Is tega razlog« portvertff) narod, naj dopri naša žrtve. Amerika ne more korakati po sedanji poti naprej, če hoče oeUti arzena I demokra cij. Pravilo, da mora oeUti vae, kakor Je. je treba zavreči." Pomanjkanje premoga v Italiji Poraba znižana sa trideset odstotkov Rim. 29. sept.—Očitno Je, du bodo lulljani zmrsovall v zimskih mesecih zaradi pomanjka* nja premoga. Pravkar objavljena odredba prepoveduje gretje sUnovsnj v severni lUliJi pred prvim decembrom. Preteklo lato •e Je pričelo povsod 1. novembra Nove reguUcije omejujejo tudi ure gretja sUoovanJ—na deset ur na dan na severu in sedem ur na jugu. Gretja vode je bilo omejeno na tri dni v tednu s Dekret določa znižanje porabe premoga za trideset odstotkov Italija ne bo mogU dobiti premoga lz Nemčije kljub dogo voru, da bo uvoz premoga sna šal milijon ton na mesec Uradni krogi več ne objavljajo poročil o dovozu nemškega premoga v lUlijo. MUNICIPAL AND COUNTV SONDS MINORS Meaaemor Cllr. N. C. «ewer Ref Sarlaa A ION ION 1.0MM Ila/rla Counly, Taa , Draln IMat IS IIM .... 1040 S.OMM llaiiu Cotlfilr, To«, Dram Dlal II ION 4.OMM Harria Counlp, Ta«, Dialn Dlal IS ION IMI INN llarrla Counlr. To«. Droln Ulal II ION ION Mpp Ilarrta counlr, Ta«., Dram Dlal II ION I0M 4.0NN llarrla C«Minly. Te«, Draki Dlal 11 ,IM3 IN4 SNIN ToMI . I II,ON 40 UTILITV SONOe ADULT i :<>mKM«*w»alth RdiMMt fompanr I i onaumoia l'ow«>r C«Mnpaiiy, Malna DatroM CHy loa a Pite! Co Intarolala 1'Mrtr Co ..... - ..... Mu iiig»n Public Sar Co. Soiloa "A" Oblo CIUm Wotor Corp Ot.ut P«war Conipanr .......... Publla Soivtoo Cu ut Hui liiare SAJ Soulfiam (allf Rdlaun Co . WHaooiiw Kloitoc Pewor Co. ION ION •V« SI ON M ION Ion •ih A*r M4MN I0U ION 4 M4NN ion IMI ' 1 SS4NN 1040 ION 4 I4.0MN ION IMS S'» S1.004 M ION ION I44NN ION ION •Ih HM« ION IMA S SS4MN ION iaoa lih I S44MOO UTILITV aeNDS IUVSNILK Raatom 111, Teiepltf*!* Co Naw Votli Šteaoi Cw|mmiIW« N*w V ark SUmok Corporation TMol I0M laos taal 0 l'h •Ih aoihbajti u raoiTim m common and pacrsaReo stock adult e iuvcnils Artvooa CHroa l^u»d Co m UaOulI CH» Im a roel Co IM ritir Wael Hluad Im- (atomu«« OI,lo Na Raoaoa Clly rruefiod Siuoa Co IM Kaoaaa < lty CrualiMf »um* Co IM ahermoo IloUI, Im , Clilcago, lil N aao«i»ea< Mfg Dlal t orp ON TermMola a Traoap«»i utlon C<*rp NO Tarminola * T«anap",tal«on ivip I Town Ceniar RI4s. Corp 4 . W«e . —-----— ADULT II0MM 14.0MM 100NN I M0MN ItooA Value Nona Nuna S I I SO M • NIN I.SMN • OMM l4«t»M Konskripcija i*n»k v Angliji \ Isondtm, 29 s4rpt —Vlada je odredila regiatracljo ženak, ki ao bile rojene I. 1914—v letu pri četka prve svetovna vojne, sa obrambna deU Te tvorijo sedmo starostno grupo med ženska mi, ki so se mors le registrirati za U dela od zadnjega aprila, ko Ja zadevni zakon stopil v veljava. Tomi ............ NiaeSLLANSOUS BONDS A 1*1 Um UoiMt MU«., Cobl»ri«u«. Ot.lo Bluffian Collos* Blofft««. « ao»>»W. Wot B Land Co C Mr No4'l Bona BMS. Omaha. No« S P llty Hali S« MM«. Chtro«" « UvvtoM Taroitoal Bld« . Co Ihe IMrott < laeekmd IAimmI Troei l ofl of loOeM i Tho Det,«rtt < IrvtbM l^fotd T»oe« 1 a»t >tL MiMB. Rffder Motela C« PiMadMoro ImI Batote Co Miiitaoana Co, B * 9 One NtrnOtad W Mmhoi M14«, < ».oa4" Piajnoa DIM Ad«> Murmao MMel Ine Va* «o»riopan Co Va« «#oiM»«eo C« 1 inn S4A.II4 N MM IBM II S4NN 10S7 IMI • 1 M4NN ION iaM ••« IS4NN 10N .. IBM 14 M4MM 10N IMI •M 10 OMM 10N IMI Ine M4NN INI ; SSSV4N 10N 4 tata ION IMI • M4MM toer ISBf 0 M ON M ioer „. MM s BNSil I0M ••• •SMSN 10« ION •»i Mar. MMi HM ION T M« ION ION S 4 INN lar S I44MJI IMI taN s S0NN (Dalje na i. strani) TOREK, 30. vijo, da ao včasi delili vstopnice tudi zastonj, če bi drugače ostale neporabljene—si lahko videl najboljše klasične in moderne stvarfT igrane in uprizorjene sijajno v "Old Viču'*, tam v revnem, umazanem, vzhodnem koncu Londona, kjer ni drugih gledališč in zabavišč in kamor te niso vabile drage svetlobne reklame v časih, ko je bil London ob večerih svetlo mesto. V zadnji zimi je ta konec mesta zelo trpel in zdi se mi, da je "Old Vic" izgubil svoj dom. Ali tako ga še ni konec, ker je trdoživ: njegova družba zdaj nastopa v drugem gledališču; v New Thea-tre, v slavnem Čehovem "Češ-njevem vrtu." Bratec "Old Viča" je gledališče "Sadlers Wells", ki je skrbelo za opero in balet. Posebno njegove baletne predstave so se skoraj kosale z onimi Ruskega baleta. Moški plesalci so bili vpoklicani k vojakom. Ej, malo je upanja, da bi uspele prošnje, da jih oproste radi plesa. Z orkestrom imajo težave—moči primanjkuje—ali vendar nekako že rinejo naprej. V časopisih lahko čitaš, da začno s »vojo novo baletno sezono koncem septembra. Lani so imeli samo klavir namesto orkestra za spremljavo: vendar, gledališče je bilo večinoma polno in celo popoldne, ko ni dosti časa za razvedrilo. Ker pri nas se zdaj začenjajo gledališča med peto in šesto popoldne, da se bolj zgodaj končajo radi prometa in popolne teme. Dvakrat, trikrat na teden' imajo še zgodnje popoldanske predstave—kot vse kaže, so publika in gledališča zadovoljna. Kina so odprta vse popoldne in zvečer z zadnjp predstavo ob 8. uri: saj je kakor v časih pred vojno. Ne za vsa kina in gledališča, ki smo jih bili tako dobro vajeni: nekaj jih je v razvalinah, žrtve bomb v zadnji zimi. Kar pa jih je preživelo, gredo dalje svojo pot, vojna ali ne, kakor vse drugo v našem mestu. Popolnoma je uničen alavni Queen's Hali. Malo je koncertnih dvoran, ki bi se lahko kosale s to po bogati koncertni tradiciji. Skoro lahko rečemo, da je dom. Mnogi godbeniki so izgubil^ svoje instrumente v njegovih razvalinami. Ali še imamo koncerte V Londonu. Sezona priljubljenih Promenadnih—Proms —se je vršila tudi letos. Kakor druga leta, se je tudi letos mladina drenjala pred vhodom, pred drugo dvorano in bolj zgodaj, kakor drugače, ali imeli so svoje koncerte večer za večerom. Galerije, stalne galerije, o katerih sem vam govorila, so ostale trdovratno zaprte. Kako tudi, da ne; slike so šle na varnejše, Bog ve kam, dvorane so ostale prazne. Pa še te so prišle prav. V National Gallierle na Trafal-gar Squareju so že dve zimi prirejali opoldanske koncerte: eno uro godbe, ko imajo nastavljen-ci in uradniki odmot za kosilo. In kako so bili polni in priljub- Ljubezentki roman U južnoameriikih divjin H. HUDSON Prevedel IVAN JONTEZ den je napočil večer, so me moja čuvstva, proti katerim se nisem več boril, obenem z zavestjo, da sem ji povzročil krivico in bolečine, premagala in bil sem pripravljen, vrniti se. Ko je Kla-kla opazila, da odhajam, je pritekla za menoj ter me kričeč svarila, da se pripravlja nevihta in da bo kmalu noč, polna nevarnosti. Jaz sem ji zamahnil t roko v slovo ter jo sme-joč opozoril, da sem zavarovan pred vsakim zlom. Briga jo, starko, sem si mislil, kaj me doleti; ampak žena je nerada sama, kajti lončeni pisker je tudi za njeno nerazvito, divjaško miselnost slaba tolažba v mrtvi samoti in njenih pripovedk tudi ne more poslušati. Preden sem dosegel greben, kjer se savana začenja spuščati v gozdnato dolino, sem spoznal, da je bila starklna napoved točna, kajti nad naravo je že prišla zlovešča sprememba.1 Vso zapadno polovico neba je prevlekla mrtvo siva sopara, nebo za gozdom je bilo črno kot tinta in sonce je v ti črnini brez sledu izginilo. Toda bilo je prepozno, da bl se vrnil; pa tudi po Rimi se mi je preveč tožilo; zato sem sklenil nadaljevati svojo pot, upajoč, da se mi posreči doseči Nuflove koče, preden me zagrne neprodirna Črna noč. Nekaj časa sem nepremično stal na grebenu, zavzet nad skoroda pošastnim značajem zasenčene scene'pod seboj — dolgi pas monotono enakomerno zelenega gozda, iz katerega so v presledkih vitke palme molele svoje dolgollst-nate krone, ki so se čudno odbijale od črnega nebesa v ozadju. Nato aem se v teku spustil po pobočju, da bi prišel čim bliže svojega cilja, pred izbruhom neurja. Ko sem se približal gozdu, je razsvetlil neko močen blisk, kateremu je čez dalj časa sledil oddaljen grom, ki je trajal več sekund ln potem prešel V mrmrajočo grmljavlco in utihnil. Bilo je kakor bi se bila Narava sama v silni agoniji in brezupnosti vrgla ob zemljo, stresajoč svet z mogočnimi utripi svojega velika srca. Potem ni več grmelo, toda skozi soparno, nepremično atmosfero se je vlila silna ploha. V pol minute sem bil premočen do kože; toda za kratek čas se je zdelo, da je postal mrak znosnejši, kajti listje se je v dežju začelo svetlikati in gozd je postal nekoliko svetlejši. To pa ni dolgo trajalo; komaj sem bil v gozdu pičlih dvajaet minut, ko se je ob spremljavi še hujšega naliva spustila na zemljo še gostejša tema kot poprej. Sonce je oči vidno zašlo in nebo je čez in čez pokrival en sam ne-prodiren oblak. Nervozen vsled naraščajoče teme, sem krenil bolj proti jugu, da bi ostal bliže gozdnega roba, kjer je bilo drevje redkejše. Najbrž sem bil že Izgubil pravo smer, kajti zašel sem v goščo, ki je postajala čedalje hujša. Tema se j« medtem tako zgostila, da že nisem mogel več razločevati predmetov pet čevljev pred sebojj- Tavajoč na slepo naprej, aem se zapletel v gosto grmičevje ln ovljalke in po kratkotrajnem naporu obupan obstal. Moj čut za orientacijo je odpovedal službo; bil sem izgubljen v črni temi deževne noči sredi neprodirne gošče, vseskrižem preprežene s koreninami in ovijalkami. Obstal sem v neki vsedllnl, kjer sem lahko stal ter se obračal, ne da bl prišel v dotik z maso grmovja in ovijalk okrog sebe; zapustiti ta proator, ae je zdelo blaznost, vendar pa je bilo strašno težko, vztrajati na tem razmočenem koščku gozdnih tal v tej strašni temi, skozi katero so prodrle aem-patja le avetllkftjoČe se oči roparakih živali. Vendar me vae to ni niti oddaleč tako vznemirjalo in bolelo kakor misel na Rimlno bojazen ln na bol, ki sem jI jo prizsdejal, ko sem brez slovesa odšel. (Dalje prihodnjič.) Večer, ki sem ga prebil z njo, je bil prav zabaven. Ona je pozabila na svoje bolečine ln vesela, da ni bila več sama v moreči samoti pustega doma, je postala prav dobre volje in zgovorna; še smejala se je bolj kakor navadno, ker pred svojimi domačimi je morala krotiti svojo veselost zaradi dostojanstva. Večer sva prebila prt ognju, kuhala, kar sva Imela, kadila in se pogovarjala; potem sem jI začel peti španske pesmi z napevom, ki sem ga bil zložil za Afuy mat clara qu€ la luna in ona me je nagradila z barbarskim brunda- njem in cviljenjem; nazadnje sem skočil na noge in nji v zabavo plesal polko, mazurko in valček, spremljajoč svoje kretnje s petjem ln žvižganjem. Vmes je starka večkrat skušala napeljati pogovor na resne stvari; začela ml je praviti, da moram ostati pri njih, se naučiti streljati ptice in loviti ribe ter si poiskati ženico; potem je začela hvaliti dobre lastnosti svoje vnukinje Ola-ve, pri čemer ji pa ni bilo treba omenjati njenih telesnih čarov, kajti ti so bili itak vedno nezakriti. Ali vselej, kadar je privedla pome-nek v ta tir, sem jo na kratko prekinil, češ, če se bom kdaj oženil, tedaj bo moja žena Kla-kla in nobena druga." Ona se je branila, da je že stara in jalova, da ne more več pripravljati kruha iz kassave, podplhati ognjaj^svojim pl-skajočlm mehom in uspavati mofilclh s pripovedovanjem Ampak jaz"" sem trmasto vztrajal,' da je mlada in lepa in da bodev* imela več _ otrok kot je ptic v gozdu. Nato aem ae podal v - grmovje blizu hiše, kjer sem poprej opazil pa-sljonke, natrgal nekaj tega škrlatnega cvetja, ga nesel v hišo in Um spletel venec, ki sem ga položil starki na glavo; nato sem jo potegnil na noge ter jo vzlic njenemu upiranju ln cviljenju zasukal po podu po taktu valčka. Ko sem jo nazadnje izpustil in se je upehana zgrudila na svoj sedež pri ognju, sem pokleniknil pred njo in začel, s primernim strastnim gestikultranjem deklamtrati: Muy mas clara que la luna Sola una % en el mundo vos naclstes .. tan gentll, que no vecistes nI tuvistes , competedora minguna Desdi nlnez en la cuna cobrastes farna, beldad, con tanta graciosidad, que vos dotč ia fortuna. In ves čas sem mislil na neko drugo! Uboga stara Kla-kla, ki nisi razumela teh besed, niti poznala tajne moje prešerne sreče, kako me še danes razjeda neumrljiva stars žalost, kadar koli se spomnim na te, ko si sedels pri ognju, z vencem iz škrlatnih paaijonk na svoji sov j L glavi! • Tako nama je večer dokaj prijetno potekel. Potem sva naložila drv na ogenj ln legla. Stara dama, vesela, da jI je moja prisotnost dala priliko, 'izvrševati svojo vsakdsnjo nalogo, mi je s svoje postelje začela vneto pripovedovati starodavne pravljice, da me z njimi uspava; jaz sem jo med odmori bodril, naj le nadaljuje, vendar pa nisem poslušal njenih pripovedk, podedovanih od aivolaslh prednic, ki so vršile to . nalogo v prejšnjih generacijah. Moja glava je brnela mešanih mialt, ki ao se pečale zdaj z dekletom v daljni Venezueli, katero sem nekoč ljubil in ki je zdaj brezupno žalovalo za menoj iK^zdaj na Rimo, čuječo ln prlsluškujočo tajln-stv^iemu šepetu gozda— prisluškujoč, čakajoč, kdaj se bodo spet oglasile moje stopinje. Naslednje jutro se je začel krhati moj sklep, da bi se ne vrnil k Rimi vsaj nekaj dni; ln pre- slika kaše angleške vojake v zaklonišču nekje na afriški fronti. ljeni ti koncerti! Slikarske razstave pa imamo ti^di še v Londonu. Veste, koliko poguma je treba, da priredijo v Londonu slikarsko razstavo? Zdaj imate zbranih v National Gallierie 120 umetnin, dela največjih sodobnih angleških slikarjev. V eni noči bi bilo lahko vse uničeno: kolika izguba, ne le v denarju, za ves narod, za mednarodno umetnost. In vendar, tam si jih vsakdo lahko pogleda, zbrali so jih zato, da se jih čim več poset-nikov nagleda in naužije. Royal Academy je imela svojo razstavo spomladi, kakor toliko let prej: Poletno razstavo. Ni bilo toliko del, kakor sicer, in manjše so bile slike. Namesto portretov angleških krasotic in športnih in podobnih motivov, smo imeli slike iz vojne. Dunkirk, pa London v blitzu. Vidite, da se je le vrnilo nekaj umetnosti v vojni London. Težko je razumeti, kako je vsakdo navajen na svoje posebno, ki mu je pri srcu in kako nesrečnega se počuti, če mu razmere vzamejo proč, kar bi mu bila tolažba v težkih časih. Ali naj bodo razmere še tako obupne, naj ga primorajo, da prespi noč za nočjo v podzemeljski železnici, knjige in radio ga bodo še vedno tolažili. Ljudje čttajo v vojnem času veliko ve so prej \r\ radio-radio nehajočo službo. Če je vojna strašna, se pa mo di moderni dobi zahvali vsaj del umetnosti na r vsakomur več ali mani Ali sto naročeni na "Prosveto"? Podpirali« Naročite Mladinski I POROČILA GLAVNIH ODBOI (Nadaljevanje s 3. strani) Vsn Swerlngen Co_________________;>_„........IMS................1 Weshlngton Sq. Development Co., Detroit_______1937____________] Raclne Hotel, Inc.------..........----------- V »n 8werlngen Co.. Cleveland.. Vsn Swerlngen Co., Cteveland ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE so VSi društveni tajniki in tajnico ia člani, ki Jih društva Isvolljo v to svrho. Naši nastavljeni lokalni In potovalni sasiopnUd sa določeno okraja IMDUSTaiAL BONDS—MINORS Harrah, Chas. W. Co., lst Mortgage.................1937_________.1 Lake Ports Supply Co_________________________1996_______1 Wm. O. Spoerl. R. E. Bonds............................1932................ (Dalje prihodnjič) TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila sa veselice ln shode, vlsltnlce. fcasniks. « koledarje, letaka Itd. v slovenskem, hrvatskem. slovaiM - češkem, angleškem Jeziku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APEtlRA NA ČLANSTVO S.N.PJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Frank Klun Is Chlsholma. Minn., sa Chlsholm In okolico. Frank Cvetan Is Tiso Hlll, Pa., sa vso srednje-vshodno Penno. ' Anton Sornlk ls Hormlnlo, Pa., sa vso sapadno PennsylvaniJo. Joe Peterael is Llbrarr, Pa., sa sapadno Ponno. John Zornik sa Detroit la okolico. Vsa pojasnila dajo vodstvo tiskarne—Cene smerna, unljsko dale prt V. . Pišite po Informacija na naslov: Polog vseh teh pa lahko vsak 6 lan ali naročnik sam poilfe svojo naročnino direktno listu PROSVETA S0S7 So. Lavmdalo Ave.. Chicago, I1L SNPJ PRINTERY I CHICAGO. nJj 2657-69 S. LAWNDALE AVENUE - < TEL. ROC*W*LL 4104 WORTHWHILE BOOKS By LOUIS ADAMIČ My America ................................ The Native's Return.......------------------------- From Many Landa........................... C rad le of Life...r........................... Grandsons .................................. Yerney's Justice ............................ By UPTON SINCLAIR World's End________________________ Botween Turo Worlds...........—.................... Americsn Outpost_________................................... Bras« Cheek ................................ Cry for Jastlce,............................. Goslings ................................... Jongle ..................................... Jhamle Rtsgias ............................. K ing ( oal .................................. Humi > cd Pereent ..........«..«.•........».»« Mon*'y (hangors ........4................... Mammoaast •••••«••»••«•»•••»••••«•••»••••. MoimUtin Clty .............................. Oll ......................................... Prof! t« of Reltffion........................... The W«i Parade ............................ Tkejr Call Me Oarponter..................... OTHER BOOKS ABC of Parllamentarj Lan.................. A merice's W»y Out (Normaa Tboma«)......, I teb* i I)itM Karsnsr)........................ Engll.h-Slevene Reader (Dr. F. J. Kam)...... Earl Mani (W. liibkmcht) Manusl for Social let Speakers.............. Workers la American Histery (James Oueal)., Trtaltjr of Plunder (Augu.t Claaeaens)........ F.v.il i >n of I'r<>pc, t|F.».,....««,,, Ane len t See te t jr (Leviš H. Morgan)........U. ju kje v Tivoliju ali na Kongresnem trgu. Pa tam bi morali plačati, da bl jih pustili notri, v Londonu pa je bilo toliko udobnosti in lepote zastonj. Prvi teden vojne nam je vzel vse to. J o j, če se spomnim onih dni: naenkrat je bilo vse zaprto. Vse galerije in muzeji, vsa gledališča in kina, nobenih koncertov. Kako smo vsi godrnjali. Trdno smo verjeli, da ne bomo mogli živeti, ne radi grozečih bomb. ampak ker ao nam vseli vse, kar je kdo imel rad. "Rajie imam. da me bombe ubijejo v gledališču, kakor da bi bil vso vojno brez njega." Tako ao govorili oni, ki ao imeli radi gledališča. druJPao ae pritoževali radi kinov. Oblasti ao ae morale počasi udatt. Najprej so dovolile gledališča in kina na periferiji Londona. središče se jim je zdelo fte prenevarno. To je bilo takrat, ko smo mrzlega jeeenskega večera Šli vso pot v Stieatham gledat "Romeja ln Julijo". Dobri "Old Vic" je bil tako podjeten, da se je odločil, da gredo maga-ri v Streatham. ali "Romeo ln Jtihja" morata priti na gledališke deske Dobri "Old Vic": gledali*«« ki res za,luži. da ga feftenujrmo "narodno gledališče", toliko je storilo sa angleško dramo in za publiko, ki Je hotela dobre dramske umetnosti poceni Za malo denarja—pra- Ustavite tednik la ga pripišite CHICAGO. ILL.