PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKO PRIMORJE TRST, sobota, 28. luli|a 1945 - Leio I. slev. 65 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št; 1-1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- liri je pomen te volilne Pomen laburistične zmage Angleška laburistična stranka je * hiavnozborskih volitvah dosegla 2* Prepričevalno zmago nad ^ttrvativno stranko g. Chur-Chamberlaina, Halifaxa m N**. **>»,get MŽUristiona zmaga je izraz de-*ratičnih teženj angleških ljudje množic, s tem, da so oddale Hkts laburistični stranki, so /*0|e»fce ljudske množico najjas-J* Povedale, da se niso strinjale Politiko g. Churchilla, ki je po hi v Evropi postajala vedno bolj cenama; še več, obstojala je da Velika Britanija za-reah°^0ln°nia p0d VPH'V svetovnih MonarniJi sil in postane na ta J* žarišče not>e vojne, turistična zmaga pomeni, da Mnenju širokih ljudskih mno- j nad fašizmom ne more Laburisti prevzemajo oblast Attlee bo sam brez Churchilla zastopal Anglijo na konferenci treh PMc šatno vojaško-politična, am- ,v. ’n°ra zlasti pomeniti začetek socialnih reform v prid Prot^®0, ljudstva, ki je v borbi fašizmu doprineslo največje H«, lahteva po globokih social- l^**fOrmah je dosledno demokra. >|(| ’ ker nevarnost, da se taši-ŽolcJ’0w'ne bo ostajala vse dotlej, *»» bo veleindustrijski in kapital podržavljen, Kmaga pomeni zaJi-hdstva, da s« Velika Brita- bi* % t,0 P°stavi odločno in nedvoum-•tališče odkritosrčnega sode-1» i * Sovjetsko zvezo in tako H,^0 ^ utrdi zavezniški blok, jam-*» hitre gospodarske ob- Srit ljudstvo razume, da ni tlijj,. bodočnosti tudi za an- 4,|_*a,‘o« politike, ki ne bo v Hi^ z resnično demokratič- tltt ' Miroljubnimi načeli sovjet-Hjj Jfetj« politike, Samo tak od-j„. 0 Bovjetske zveze lahko za-Evropi mir in s tem mir v In ne samo to. Tak odnos hjovjetske zveze pomeni tudi n***vo za čim hitrejšo gospodar-obnovo Evrope. ^buristična zmaga pomeni na-zahtevo po neizprosni borbi pankom fašizma in hitrega, nh ,*'8a ‘n doslednega kaznova-g °hih zločinoev. Utrn ’n' ^ anSleški narod po-‘•i notra-V|*adei’e> sprejetega v Atlantski grške krize je v par-nyar,,l debotj malo manjkalo, ^ Churchillove vlade dole-Dejstvo, da Je an-vojska takrat podprla gr-H ^a,cciJ0 na škodo tistih, ki so UI'110 z njeno vojsko borili ifltemu sovražniku, je ogor-\,^et°vno demokratično javno H^'e< Tudi nedemokratično po-b zavezniške vojaške upra- L. Koroškem in Trstu je ne-H, Pripomoglo k političnemu konservativne stranke. \n ’lri,tt6na zmaga je končno ^ »o °.(iP0vor vsem reakcionarjem, \ufi*llekuliraU na konsenatlvni Churchillove vlade. Demo-an° borbenost ljudskih mnoiio S lnU**u močna in se je od-naprednimi in konserva-silami v času narodno osvo. Sl ^°rbe spremenil v prid de-ljudskih mnoiio, ki so -• . x. i _ i-_ ----at Poziv Japoncem, da se brezpogojno predajo ZOA, Anglija in K tajska so izroiile Japonski skupni poziv na predajo in cbjavile pogoje predaje udeležile borbe proti *n ki zahtevajo temu od-0*° udeležbo pri upravi ^vljenja. 1 Pozdravljamo zmago la-K ,le etranke in od nove labu-flL* vlade pričakujemo, da bo težnje in zahteve demo-th miroljubnih sil o svetu. ,j \ ^Jemo, da bo podprla vse sl-vodii° oilji svobode, “ ttoije in bratstva mtd na- iSe Hrvatje in Italijani v Primorju, Istri in Trii od nove laburistič- ‘N,*1 ^ n® t>o dovoljevala si-^ 0-0* zapostavljanja orga-'k' oblasti od strani za-e,e ^nšfcj uprave, kar je da-F** i„, u *tietu znano, kam pri-JN«. ° nedemokratično pošto. l Ho, ko priznani in pon- L’ Protifašisti, kot n. pr. n< /«C** ®' d^0 v *® ** nemoteno »prehajajo *lw., UJš*v~ I. ar.l 4.^ London, 27. Reuter. — 27. julija so Japonci prvič točno zvedeli, kaj pomeni zanje »brezpogojna predaja*, ko so dobili opozorilo, da bo sledilo «takojšnje in popolno uničenje* Japonske, če ne bodo sprejeli zavezniških pogojev, Včeraj zvečer Izdana proklamaclja, ki so jo Bkupaj podpisali Churchill, predsednik Truman in goneralislmus Cangkajšek, je razjasnila svetu, kaj Je pravzaprav ultlmatum »predaja ali uničenje*, ki ga je dobil japonski narod. Tu Je besedilo dokumenta, ki je verjetno med zadnjim,, ki Jih je podpisal Churchill kot ministrski predsednik: Prlial ja tai u Japonsko, da sa odloči Mi, predsednik Združenih ameriških držav, predsednik Narodne vlade Kitajske republike in ministr- skih in pomorskih sil z zapada, so | (sklep, da mora Japonska opustiti pripravljene, da zadajo končni u- [ vse osvojitve, je bil objavljen po darec Japonski. Ta vojaška moč I sestanku Roosevelta, Churchilla in je podprta in prežeta od odločitve , Cangkajčeka v Kairu), morajo biti vseh zavezniških držav, da nada- ! izpolnjeni in japonska suverenost ljujejo vojno proti Japonski, dokler n« bo prenehala z odporom. Posledica neučinkovitega in brezsmiselnega nemškega odpora proti moči svobodoljubnih narodov sveta stoji v vsej svoji strahotni jas- bo omejena na otoke Honšu, Ho-kaldo, Klušu, S koku in na one manjše otok«, ki Jih mi določimo. Pripadniki japonskih vojaških sil se bodo lahko po popolni razorožitvi vrnili na svoje domove z vso krat za vselej pokopali preteklost. Združitev in bratstvo našega naroda z junaškimi narodi nove D. F. Jugoslavije maršala Tita je sedaj že popolnoma doseženo. Skupni boj, skupni cilji in skupnp. kri, ki so jo prelili naši narodi za splošno stvar osvoboditve, so utrdili to združitev in bratstvo. Kri sinov naših slavnih divizij, ki je bila prelit^, na ozemlju Junaške Jugosla-1 vije, je ohranila in ojeklenila to | bratstvo ip združitev. Reakcionarji, ki v zakotih jokajo in prelivajo solze žalosti zaradi te borbe, ki je bila baje zaman, naj prejmejo zasluženo kazen in naj enkrat za vse. lej zapro usta. Jugoslovanski narodi in albanski narod, ki so toliko doprinesli v tem velikem boju proti fašizmu, ki so tako drago plačali uvedbo demokracije v svojih državah, so dobili pravico ne samo, da so straže demokracij« na celem Balkanu, ampak morajo biti istočasno ponosni zaradi vzgleda, ki so ga dali za pobratenje vsega Balkana. Do tega pobratenja bo prišlo, ker so človečanske odselitev nemčke in I nova, Glukova in drugih mest vsem tekstilnim jjelavcem, v katerem je rečeno, da naj tekstilni delavci dajo deželi čim več tekstilnih izdelkov. Rudarji iz premogovne kotita* premogovnega trusta «Rostov ugolj* madžarske manjšine države je bil baje predložen pred velesilami. Neusmiljenost in brutalnost, ki je vladala pod nacistično zasedbo, Je pripravilo ljuifistvo do tega, da se je odlečilo iznebiti se teh manjšin. Pomoč Jugoslaviji je treba povečati glavnega ravnatelja UNRRA-e Lehmana Beograd, 27. Tanjug. — Danes 26. ( da lahko naznanim, da bo Jugo- ! slavija v prihodnjih 2 mesecih dobila na razpolago 1500 tovornih av-1 tomebilov s prikolicami. Prvih 500 1 jih bodo izročili v začetku avgu-! sta. Dejstvo, da bo UNRRA mogla končam septembra preskrbeti Ju-i goslaviji 4000 tovornih avto m ob i. - lov, je podvig, na katerega mislim, I da smo lahko ponosni, toda skušali bomo z vsemi močmi to ostva-I riti. | Preskrba z živili, je dejal g. Lehman, je življenjsko nujna. Toda pred vsem je potrebno, da čim hi- t. m. ob 9. uri je glavni ravnatelj UNRRA-e gospod Lehman sprejel predstavnike tujega in domačega tiskR. Med drugim Je dejal: Včeraj Bom govoril z maršalom Titom, ki mi je dejal, da visoko cent tukajšnje delovanje UNRRA-e. Govoril sem z onimi jugoslovanskimi ministri, ki tesno sodelujejo z našo organizacijo in imel sem razgovor s predstavnikom tukajšnje UNRRA-ine delegacije g. Mihaj-lom Sergejčikom, ki gš njegova Izkušnja pri razdeljevanju dobav in v prevoznih vprašanjih odlično u-sposoblja za to mesto. Zslo sem zadovoljen, ker ml je v' teku najinega razgovora maršal Tito zatr- rodu. Sila, ki se sedaj zbira proti Japonski, je sedaj brezprimerno večja od one, ki je bila uporabljena proti upirajočim se nacistom In ki J« neizogibno opustošlla deželo, industrijo ip zavrla ilvlljenje vsega nemškega ljudstva. Popolna u-poraba naš« vojaške sile, ki bi jo podpirala naš^, odločna volja, bi privedla nujno do popolnega uničenja japonskih oboroženih sil in ski predsednik Velike Britanije, ki ravno tako neizogibno do popolne- predstavljamo stotine milijonov naših državljanov, smo se posvetovali in dogovorili, da damo Japonski priložnost, da konča vojno, Ogromne suhozemske, pomorske in letalske sile Združenih ameriških drž^v, Angleškega imperija in Kitajske, ki so bil« večkrat povečane od njihovih pozemsklh, letal- Kar se je v Grčiji izvedlo s silo, sa skuša tu doseči z diplomacijo, medtem ko se n« premakne delo za obnoim dežele, ki bi dalo prepotrebnega kruha in zaslužka delavnemu IJU(l«tVU. Kako dolgo bodo morale demokratične italijansko-slovenske množice prenašati neprestano žalitev njihovih demokratičnih čustev in kratenje najdragocenejših pridobi- nosti kot primer Japonskemu na- možnostjo miroljubnega in produktivnega življenja. Brezpogojna predaja - edina pot razuma Nimamo namena, da bi bila Japonska zasužnjena kot rasa, ali u-ničena kot narod, toda najastrejše bomo postopali proti vsem vojnim zločincem, kakor tudi proti onim, ki so zagrešili grozodejstva nad našimi ujetniki. Japonska vlada bo morala odstraniti vse ovire preroda in ojačanja demokratičnih stru^ med japonskim ljudstvom. Svoboda govora, verolzpbvedi, vesti, kakor tudi spoštovanje temeljnih človeških pravic bodo morali biti upeljani. Japonska sl bo lahko ohranila take industrije, kj bodo podprle njeno gospodarstvo in ki ji bodo omogočile izvršitev pravičnih reparacij. Ne bodo ji pa dovoljene g n opustošenja Japonske. Prišel je čas za Japonsko, da se odloči, ali hoče dopustiti »e nadalje kpntrolb onih samovoljnih militarističnih svetovalorv, katerih nespametni računi so privedli Japon-skl imperij na prag popolnega u-nlčenja ali pa nastopiti pot razuma. Naši pogoji so naslednji. Mi se ne bomo odklonili od njih. NI ni-kake možnosti Izmenjav«. Ne bo-jir, trpeli nlkakega odloga. i japonska napadalna sila mora bili unUena I Odstranjeni morajo biti za vse čase moč in vpliv onih, Vi so preverili in zapeljali japonski narod, da j« nastopil pot osvajanja sveta. Poudarjamo, da ne bo tako dolgo | mogoč nov red miru, varnosti in na prvem kongresu balkanskt mla- an, da je pomoč UNRRA-e prispe- dlpe balkanski mšadimii, ki so najboljši izraz čustev svojih narodov, t« sklenili na svečan način. Zagreb, 27. Tanjug. — Protifašistični narodno osvobodilni svet Hrvaške je včeraj popoldne nadaljeval s svojim delom in razpravljal V zvezi s poročtlom ministrskega [ predsednika Hrvaške dr. Bakariča j o političnih in gospodarskih razmerah na Hrvaškem. Reilte nas monarho-faSistknega terorja Beograd, 27. Tanjug. — Begun, el iz Egejske Makedonije, ki so sedaj v Bltolju, so po«l*li jugoslovanski vladi brzojavko, ki pravi med drugim: Zapustili smo svoje oropane domove, pobegnili z brati, sestrami in m .terami in v novi Jugoslaviji na.ilt prisrčen in topel sprejem. Dovolite, da vam izrazi-mo o tem naSo rasnično hvaležnost za prisrčni spi . jem. Mi smo mar- industrije, ki bi ji omogočile, da *lkaJ žrtvovali, da bi dosegli bi se spet oborožila za vojno. V ta namen bo Japonski dovoljen pristop k onim surovinam, ki jih bo kontrola odobrila. Japonsko sodelovanje v svetovni trgovini bo dovoljeno, Zavezniške zasedbene silo se bodo umaknile iz Japonske takoj, ko bodo tl cilji doseženi in ko ii^^K u,,cah- Nekateri »o ve J- dnu 4tqr*h mestih fAntoni-Pa »e no svoja stara (Bernardi/. te u dolgoletne borbe proti fašizmuf i pravičnosti, dokler ne bo spravljen I bo tam ustvarjena, v sklddu s svo- Kot prvo posledico zmage laburistov, smo včeraj ob priliki zmage laburistične stranke, zabeležili na manifestaciji tržaškega ljudstva, udeležbo pristašev tistih strank, ki so se dosedaj držale ob strani. Tu-^ dl tsm je danes jasno, da mimo | ljudskih množio in njihove oblasti je vsako prizadevanje strank ob-i sojeno na neuspeh. s sveta neodgovorni mllitarlsom. Dokler ne bo postavljen tak novi red in dokler ne bo prepričevalnih dokazov, da Je Japonska napadalna vojaška sila uničena, bodo zavezniške slTe zasedle od njih določene točk« na Japonskem ozemlju, da bi zagotovile izvršitev temeljnih ciljev, ki jih tu podajamo. Pogoji Kairske deklaracije bodno izraženo voljo japonske?* ljudstva, miroljubna in odgovorna vlada. Pozivamo japonsko vlado, da razglasi brezpogojno predajo vseh Japonskih oboroženih «11 in da poda sama primerno zagotovilo svoje dobre volje pri tem dejanju. Druga možnost za Japonsko je takojšnje in popolno uničenje.* bodo, toda na žalost ljudstvo Egej-Bke Makedonije zopet trpi pod divjim fašističnim terorjem. Navzlic temu javno povemo vsemu svetu, da la ob pravem času v najbolj opu-stočene predele Dalmacije, Bosne, Hercegovine in Črne gore. G. Lehman je nadalje dejal: Poročati moram, da bodo UNRRA-ine dobave Jugoslaviji v avgustu zmaj-šane, kot tudi ostalim deželam, ki so odvisne od naše pomoči. Dobave za avgust bodo znašale približno 82.000 ton, od katerega bosta 2/3 živil. Vendar upamo, da bomo lahko vseeno povišali te dobave. V nadaljevanju svoje izjave je g. Lehman dejal: 7,e dolgo sem vedel za porazno potrebo prevoznih sredstev v tej deželi. Srečen sem, treje obnovimo poljedeljsko gospodarstvo Jugoslavije. UNRRa smatra, da je bistveno važen obširen in temeljit načrt za obnovo predelov, ki so bili opustošent v času nemške okupacije. UNRRA je že storila potrebne korake, da bo preskrbela Jugoslaviji traktorje, ki bodo tudi nadoknadili pomanjkanje vprežne živine. Borba brez oddiha, ki so jo bojevali jugoslovanski narodi v svojem junaškem stremljenju, da se postavijo po robu nemšljim napadalcem, je pridobila občudovanj« vseh Združenih narodov In je ustvarila pogoje, da bodo ti jugoslovanski narodi prejeli potrebno pomoč za mirno obnovo, enako kot vsi drugi zavezniški narodi, je zaključil g. Lehman. V.V.VS%W.V.*.V%%WAW<*AWi *%VA"iWAW»VAS Drago plačane izkušnje Protifaiistiinf narodno osvobodilni svet Hrva-ftke zboruje Pravosodni minister osrednje vlade France Frol, je govoril o državni obliki in dejal med drugim: Pod ustvaritvijo in obnovo nafce države razumemo pred vsem usta- imamo pravico do demokratičnega | novitev državne organizacije, Na-žlvljenja. Prepričani smo, da bo storil maršal Tito vse, kar je v njegovj moči in nas rešil grškega monarho-fašist Ičnega terorja. Makedonski begunci v Strumici Beograd, 27. Tass. — Po poročilih beograjskega radia zapuščajo E-gejski Makedonci svoje domove in skušajo zbežati prad strahovlado. Trenutno se je V Strumlco zateklo 430 družin, ki štejejo skupno 2.180 oseb. bi narodi bodo prav kmalu odločili, ali bo nova Jugoslavija republika ali kraljevina. To za nas ni vprašanje, kajti vprašanje je bilo rešeno v prvem trenutku, ko j« odjeknil prvi strel ustaje. Izkušnje naših narodov, in predvsem hrvaškega naroda, smo drago plačali. Mi dobro vemo, kako Je bilo pod avstrijskimi oesarji, kakšne dobrote bi nam mogla prinesti prejšnja jugoslovanska monarhija, ki j« vedno kazala velikosrbski šovinizem ih narodno hegemonijo. Dr. Maček ni bil ujetnik ustašev v Kupincu in ni bil odrezan od sveta in ljudi. To je bila samo prevara. Ze od pričetka leta 1941. se je dr. Maček »pod mizo sporazumel* z ustaši, da bo sodeloval z njimi in njegov beg je naravni rezultat njegovega protinarodnega delovanja. Naj bo ie kakorkoli, eno j« gotovo, da bi Stepan Radič, čigar oporoko je Maček hrvaškemu kmetskemu ljudstvu tako nesramno izdal, niti za trenutek ni prenehal se boriti s peresom in mečem skupno s svojim ljudstvom svobodo in neodvisnost, kar J« dokazal že v času svojega življenja in končno s svojo mučsniško smrtjo. so pozvali premogovne rudarje, naj povečajo proizvodnjo prebioga in pohitijo z obnovo v Doneski kotlini. »Pravda* v uvodniku poudarja važnost porasta premogovne indu-strije za uspešen razvoj celotnega narodnega gospodarstva Med vojno so sovjetski rudarji skušali nadomestiti začasno izgubo Doneške kotline s tem, da so naglo povečali proizvodnjo premoga v Kizelu, Moskvi, Karagandi, Knzbasu tn v arktičnih premogovnih kotlinah. Za deželo je največje vaSnoeti čim hitrejša obnova Doneške kotline, te najveje hrambe premoga in dvig proizvodnje premoga v vs«h drugih sovjetskih kotlinah. Polami prezimovalci Nova Zemlja, 27. Tass. — Sem je prispela skupina polarnih prezimo-valcev, da bi zamenjala one, ki so prebili več let brea prestanka na Novi Zemlji. Med novimi prezdmo-valci Je mnogo polarnih veteranov, ki jim je bilo to že 5,o ali 6,o polarno potovanje. Boris Paršin je na severnih radijskih postajah deloval že četrt stoletja in mu Je to četrta pot v polarne kraje. Večina novih prezimovalcev je iz Moskve, Leningrada, Arhangelska, ki so ne. davno dovršili posebne tečaje, ki jih je priredila vrhovna uprava severne pomorske proti. Ruske žeiezničarke Moskva, 27. Tass. — Med vojno je število žena, k; so bile zaposlene pri ieleznici, doseglo 70% skupnega števila železničarjev. Se pred 7 leti žene niso smele voditi lokomotiv, medtem ko je sedaj zaposlenih 20.000 žea kot lnMnlrji in po-moini iniinlrji. Na nekaterih železnicah, kot na primer na postaji kI-načikovo na progi Moskva-Kazan je vse osebje od postajenačelnik«, do progovnih nadzornikov ženskega spola, Zinaida Troickaja Je prva žena na svetu, ki Je leta 1938. postala strojevodkinja in kasneje prva ženska ravnateljica željeznice na svetu. Sedaj je Troickaja vrhovna nadzornica ljudskega komisarl-jata za železnice.' Med nemško ofenzivo pri Stalingradu so Nemci bombardirali vlak, ki ga je vodila Helena Kuhnjluk. Bombe so uničile skladišče premoga in povzročil« ogenj na vozovih, Helena Kuhnjluk je tvegala svoje življenje In rešila vagone na varno. Sedaj je prvi inzienir nov« severne železnice v Pehori na skrajnem severu, ki Je bila zgrajena med vojno. Ona je junakinja ZSSR. Drugi dve junakinji sta navadni kretnlčarki. Ena od njiju je Ana Zarkova, ki Je v službi na neki mali postaji kirovske železnice, in druga Ana Aleksandrova iz Leningrada. Med vojno j« Zarkova zaradi povečanih zahtev vršila delo treh kretničarjev in pomočnika postaje-načelnika. Bila je ranjena, privlekla se je do kretnlčarske hišice, premaknila kretnico in omedlela. NJ«-na požrtvovalnost je rešila vlak. Med leningrajsko blokado, ko j« dnevno umiralo več ducatov ljudi, je Aleksandrova upravljala šest kretnic. Številne Sen«, ki so postale m«d vojno žeiezničarke, na primer Ing. Irlna Zubareva, so potolkle številne rekorde. Zubateva Je brez pomožne lokomotive in brez pomožnega inienerja vodila težki z mu-nleljo natovaieni vlak preko uralskih gora iz Čeljabinska do Zlato-usta. Številni železničarji so posnemali n,it n vzgled in posledica Je bila, da je storilnost uralskih železni« močno narasla. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 28. julija 1! Prejeli smo: Ničesar se niso naučili... Po prvi *vetovni vojni sta italijanska reakcija *n italijanski im-penjahzem dvigali približno isti glas kakor ga dvigata danes. Po rasnih oasapithh, ki rastejo v zadnjem času kakor gobe po dežju, vidimo takosvane lažidemokrate združene reakcije, kako dvigajo svoj glas — e vpijoče ga v puščavi». Vsi spadajo v družino tistih, ki so 1988. in kasneje po mogli fašizmu do oblasti in na ta način oblatili pred vsem kulturnim \n demokratičnim svetom sam italijanski narod, Ti novopečeni demokrati so sedaj na isti poti in Vi radi po raa-nih ovinkih pripravili temelje novemu fašizmu v prebarvani obleki, OovoiHjo nam o civilizaciji, besedičijo o svobodi, sladko pojejo o bratstvu narodov. Za vsemi temi visokimi besedami pa ge skrivajo ljudje od včeraj. Ljudje, ki so skozi to let kimati fašizmu v naših krajih, molče ali javno odobravali njegovo paševanje v naših krajih nad slovenskim kakor nad italijanskim ljudstvom, ljudje ki jim je bilo trn v peti zlasti slovensko in italijansko delovno ljudstvo. Vsi spadajo v reakcijonarno kliko, ki je končno prav do zadnjega stala ob strani naoistiine Nemčije in ki se je tolkla prav do zadnjega ne le duhovno, tdmveč tudi vojaški proti zaveznikom in proti vsemu demokratičnemu svetu, Slovenci, ki živimo na Primorju, smo bič teh ljudi preizkusili dobro na lastni koži. V pred-fašistični *de-mokratični» Italiji so dajali slovesne obljube o slovenski narodni avtonomiji. Jamčili so nam g podpiši samosvoj kulturni in gospodarski obstoj. Umilo teh slovesnih obljub in podpisov se tedaj se ni bilo docela posušilo, ki so se že vsula zločinska dejanja nad naše kulturne, gospodarske in politične ustanove. Vsa to sa je dogajalo pred očmi mirnih kraljevih karabinjer jev. Kaj se je godilo z našim narodom v dobi fašističnega vladanja pač ni treba, da tu ponavljamo. Znano je vsemu svetu, domače, mu tako italijanskemu kakor slovenskemu prebivalstvu pa se prav dobrot Gospodje italijanski imperijalisti, fasisti in celokupna reakcija naj ve, da je vojno izgubila. In sedaj, ko se ves svobodoljubni svet trudi, da bi vzpostavil v Evropi in po vsem svetu trajen mir, skušajo ti zastopniki italijanske reakcije zanetiti novo sovraštvo in nov nemir na ozemlju, kjer želita sedaj italijanski in slovenski narod živeti bratsko in složno življenje, enih misli in upov v svetlo bodočnost, v bodočnost socijalne pravice in popolne enakopravnosti in svobode. Povemo Jim odkrito, da se ne menimo a ljudmi, ki so polni malenkostnih ambicij, polni lastnih interesov, S ljudmi, ki gredo preko koristi širokih ljudskih množic, z ljudmi, ki jim sije iz oči pohlep po tujem, in ki bi radi v doglednem oasu vnovič zametih med miroljubne narode razprtije in nove vojne. Naš narod je ječal tekom 85 let pod fašizmom. Teptali so nas ljudje, ki še sedaj sedijo na raznih vodilnih upravnih mestih tako v Gotici kakor v Trstu. So to ljudje, ki še sedaj ne spoštujejo slovenskega jezika in slovenskih napisov in ki jih pri vsaki priliki tržejo in teptajo. Zakaj vse tot Ker imajo v sebi še mnogo fašističnega strupa, tistega strupa, ki jim ga niti sedanja strahovita vojna z vsem neizmernim trpljenjem stotisočev in milijonov svobodoljubnih borcev prott fašizmu tn nadizmu ni mogla okrhniti Ničesar se niso naučili... Niti iz dogodkov zadnjih let, mese-oev 'in dni! 8, septembra lijS. se je slovensko ljudstvo na Primorju kakor en mož dvignilo na noge in stopilo v boj proti naoifašizmu. Cez noč je bila debela očiščena fašizma. Na našo stran so se postavili tudi najboljši sinovi italijanskega naroda na tem področju, Vdi skupaj smo se nadčloveško borih za iste cilje: Za svobodo, za pravo ljudsko demokracijo, za človeško dostojanstvo, proti izkoriščanju, za srečno bodočnost. Mi sz nikakor ne bomo menili z 1ažidemokrati, pač pa sodelujemo v itahjansko-islovenski protifašistični Zvezi na tem področju. Le člani te Zveze, le tpudje, M v tej Zvedi delajo, fmajo pradioo, govoriti v l zmagami naprednih množic se krepijo njihove demokratične svela pravice Zmago angleSke laburistične stranke le napredno triaško ljudstvo pozdravilo s pozivom na priznanje in spoštovanje njihove volje Ko ao tržaške množice zvedele za rezultat volitev v Angliji, za veličastno zmago laboristlčne stranke jih je prevzelo ve»elo navdušenje navdušenje množic, kt stremijo za napredkom v svetu. Včeraj so bili objavljeni v listu pozivi več strank na manteflstocijo ob nrillkti te zmage. Izdan je bil lepak tržaškemu ljudstvu v katerem ga pozivajo na manifestacijo svojih teženj na trg Unita. ob priliki zmage angleških naprednih množio. Množice se zbirajo Pozno popoldne so se začele Zbirati velike množice tržaških delavcev, meščanov, mladine in žena. Prihajali so v dolgih povorkah iz vseh smeri na trg Unita z italijanskimi in jugoslovanski mi zastavami in zastavami naših zaveznikov. Največ je bilo delavskih zastav s peterokrakimi zvezdami, srpi in kladivi. Med zastavami je množica nosila nešteto traneperentov z * piši: Živela napredna demokracija! Kruh in delo! Živel osvobodilni svet! Delavci iz ladjedelnice iz 84. Andrea so nosili na čeliu povorke velik napis. »Ladjedelnice sv. Andreja* ter veliko rdečo zastavo. Za njo je sledila množica delavcev, njihovih žena in otrok z italijanskimi in slovenskimi zastavmi ter napisi, ki so posebno značilni: Živeli proletalci Anglije! Kruh in delo! in zopet: Kruh in delo! Zi. vela narodna zaščita! Hočemo svobodnega Jakšetiča! Živeli trije veliki zavezniki! Živelo italijansko-sk>venske bratstvo!* Ravno tako je izglodala povorka delavcev iz ladjedelnice sv. Roka.j Iz trga Borze je prikorakala velika skupina z godbo med neprestanimi zvkllki, prepevanjem intema-cijonalne in protifašistični pesmi. Množica na trgu Unita »e je čimdalje bolj večala. Prvi skupini z godbo je sledila druga skupina in nato še tretja. Kmalu je bil trg skoraj poln. Posebno navdušenje je nastalo med množico, ko je prikorakala na trg povorka z zavezniškimi zastavami in slikami Stalina in Tita. Navdušeno ljudstvo se ni hotelo pomiriti. Na bal komu mestnega osvobodilnega sveta so se pojavile slovenska in italijanska zastava ter zastava Sovjetske zveze ob neprestanem vzklikanju italjansko-aloven-skemu bratstvu in naprednim silam sveta. Oaribaldlncl! Kmalu za tem pa Je prikorakala na trg četa uniformiranih garibal-dincev. Istočasno so na balkon prinesli sliko maršala Tita in genera-Iisima Stalina. Ljudstvo je vzklikalo »Živeli naši osvoboditelji*! «Ziveli naši voditelji, maršal Tito in maršal Stalin*. Z ene in delavci so se vsuli okoli garibaldincev in jim stiskali roke ter jih poljubljali od veselja. Na balkonu mestnega osvobodilnega sveta se je pojavil med navdušenim vzklikanjem ljudstva tovariš Laurenti, ki je govoril v S-menu proti fašistične italijansko slovenske zveze. Tovariš Laurenti je dejal med svojim govorom sledeče: Preprečiti moramo ogrožanje demokracije Italijansko - slovenska protifašistična zveza, ki je pravi izraz demokracije naše pokrajine in našega mesta, podaja roke vsem tistim, ki so pripravljeni pošteno sodelovati v borbi proti reakciji in pozdravlja današnji usodni to zgodovinski dan angleškega delovnega ljudstva. Zmaga laburistične stranke je zadala hud udarec reakciji v Angliji. Vse to mora biti za nas novo bodrilo za nadaljevanje borbe, za dosego vseh naših demokratičnih ciljev. Današnje stanje je bilo nemogoče. V Grčiji se Je nadaljevalo streljanje tistih, ki so se borili za svobodo. Moramo preprečiti na vsak način, da bi se ogrožalo demokracijo in ponovno vzpostavilo fašizem. Demokratično gibanje gre svojo pot in nobena sila ga ne bo ustavila. Nadaljevati moramo z borbo, dokler nam ne bodo priznane naše demokratične pravice, ki smo Delo mešane jugoslovansko zavezniške gospodarske komisije Takoj, ko je Jugoslovanska armada osvobodila Trat se je začelo delati na tem, da se za tržaško okolico ustanovi kmetijska zadruga, ki bo imela namen, da olajša nabavo vseh potrebščin za naše kmetovalce in da jih Istočasno prodaja po naj ugodnejših cenah. V ta namen je bilo v tržaški okolici več zadružnih sestankov. Sestanek v Bazovici, na katerem je bilo prisotnih okoli 90 domačinov, je otvoril tov. ing. Stanko Grgič, ki je pozdravil prisotne in objasnil nujnost, da se ustanovi kmetijska zadruga. Obširno poročilo o zadružništvu je podal tov. Stanko Cok. V svojem poročilu Je si jih priborih v težki borbi proti osvajalcem. Moramo dobiti nazaj našo Narodno zaščito in naša ljudska sodišča. Samo tako ne bodo fašisti imeli izhoda Hočemo ljudsko oblast, ki je edino jamstvo za popolno zmago nad fašizmom. Ob tej priliki pozdravljam vse stranke in vse ostale, ki so se nam pridružili, da bi skupno z nami praznovali ta veliki praznik demokracije Prepričani smo, da boste vai sodelovali z nami v borbi proti ostankom fašizma. Odkritosrčni protifašisti pridružite se borbi ljudstva razložil, v kakšnem stanju je bilo zadružništvo pri nas pred priho dom fašizma, ki je smatral za potrebno, da se zadružništvo takoj uniči, ker združuje in gospodarsko ojačuje nase kmete in jih napravlja odpornejše v borbi za svoj obstoj. Potom je pojasnil prisotnim načela na katerih sloni zadružništvo, in socialni namen zadružništva. > Po referatu tov. Coka se je razvila zanimiva debata, iz katero se je lahko razvidila volja ustanoviti tako zadrugo. Izmed prisotnih so izvolili dva predsednika, katerima so poverili nalogo, da izvršita popis vseh zadružnikov, in ki bosta zastopala zadružnike Bazovice v Centralnem odboru v Trstu. imenu ljudskih množio. Te množice so dokazale z bojem, s krvjo in z žrtvami, da so proti fašizmu, da so za resnično demokracijo, za iskreno sodelovanje med Italijanskim in slovenskim narodom v Primorju. Kdor ne prizna naše itaiH-jamsko-slovenske protifašistične Zveze, ga smatramo za reakoijo-narja, za profdšista, ki pod lažnim geslom skriva svoje temne načrte za bodočnost. Vsa vprašanja, ki se tičejo sožitja Slovencev tn Italijanov na tem področju, so že razčiščena. Kolikor jih pa še ni, jih bomo uredili z iskrenimi, neposrednimi razgovori med seboj, kot smo jih urejevali na tem področju, doslej. Ure- dili si jih bomo mi, ki smo to o-zemlje ob strani naših zaveznikov tudi dejansko osvobodili »n ga pridobili za svobodo, za demokratične ideale in za sooijatno odrešenje. Žrtve štejejo, gospodje U&Memo-krati, prelita kri, vdove in sirote, razdejani domovi, vse gorje, ki ga je moral mali 4« srednji človek, naš italijanski delavec in naš slovenski kmet, ki služi svoj dnevni kruh pr» stroju ai4 s pljugom, prenašati sko-•j 88 let in zlasti tekom pravkar minule vojne. To, gospodje imperijalisti, ki segate po tuji zemlji in hočete znova zasužnjiti človeka to šteje, vse drugo so puhle in prazne besede, M—lo Za njim je govoril tovariš Stoka, ki je poudaril v svojem govoru, da je vesel, da so se v tej manifestaciji pridružile tudi druge stranke. Te prihajajo do spoznaja, da kdor hoče biti z demokracijo in za demokracijo, mora biti z delovnim ljudstvom. Mi komunisti hočemo enotnost vseh demokratičnih sil- Hočemo, da se te sile združijo v enoten borben program za izboljšanje življenskih pogojev delavskega razreda in za obnovo našega mesta. Povejte vsem odkritosrčnim pro-tlfašistom, da naj se nam pridružijo za nadaljevanje borbe proti ostankom fašizma in v obrambo naših demokratičnih pravic. Današnji dan je dan zmage demokracije. Ne smemo dovoliti, da bi se tukaj ponovil slučaj Grčije. Hočemo, da vsi sodelujejo z nami pri obnovi in v borbi za popolno uničenje fašizma. Ne bomo vršili demagogije. Komunistična partija je stranka delavnega ljudstva in mi ljubimo svobodo in narod, BrJStvo obeh narodov, ki živita v Trstu in pokrajini, vzraslo iz krvi, ki so jo prelili naši najboljši sinovi v skupni borbi proti fašizmu, morajo vsi spoštovati. Pošiljam svoje pozdrave demokratičnim silam Anglije na ta njihov veliki dan zmage. Te delavske sile, ki so danes v Angliji dosegle zmago, smo tudi mi. Zmaga angleškega delavnega ljudstva je tudi naša zmaga. Zato prosimo voditelje laburistične stranke, da našo narodno oblast, ki je izražena v Narodni zaščiti, sestavljeni iz naših sinov, ki so se borili po gorah Slovenije in po ulicah našega mesta priznajo in spoštujejo. V našem mestu j« treba ustvariti še tesnejšo povezanost italijanskih i slovenskih množic, ki naj še bolj utrdijo bratsvo obeh narodov. To ni bratsvo, ki je nastalo pri modri ali zeleni mizi, temveč 'je bratstvo ki je skovano na bojnem polju. Naj gredo z nami v borbo na ulice in trge, povsod, kjer bo potrebno vsi Usti, ki hočejo doprinesti svoj delež v obnovi našega mesta. Hočemo en dom, kjer naj no bodi govora ne o Slovencih ne o Italijanih. Med ostalimi so govorili zastopnik stranke partito d’azione. Nato delegat socijallstične strake, v imenu garibaldincev je pozdravila navzoče mlada borka garibaldinka, v imenu osvobodilne fronte pa je govorila tovarišica Morana, Vsi govorniki so poudarjali svojo zahtevo po demokraciji in iztrebljenju zadnjih ostankov fašizma ter v imenu svojih strank izročali pozdrave "angleškemu delavstvu, ki je doseglo to svojo zmaeo. Po končanih govorih so se množice začele pomikati iz trga Unita preko trga Borze na trg Goldoni. Veličasten Je bil pogled na morje zastav in transparentov ter navdušenje, s katerim je množica vzklikala svojim voditeljem in prepevala protifašistične pesmi. V Trstu je danes pravo bratstvo. Italijansko in slovensko ljudstvo koraka ramo ob rami z istimi cilji in istimi željami. Zahtevamo svobodo naprednega tiska Na trgu Goldoni so se množice ponovno zbrale pred uredništvom »Lavoratore*, ter zahtevale na balkon tovariša Stoka. Množica je e-nodueno zahtevala, da se izpusti na svobodo tovariš JakšeUč, ravnatelj lista «11 Lavoratore*, katerega ao zavezniške vojaške oblasti aretirale in zaprle. Tovariš Jakšetič je znan med tržaškim ljudstvom kot eden najpožrtvovalnejših borcev za svobodo in kot najdoslednejši borec proti fašizmu. Na balkonu palače bivšega «Piccola» je tovariš Stoka na zahtevo množice ponovno in jasno zahteval od zaveznikov Izpustitev zaprtega Jakšetiča in njegovih tovarišev. Razen tega je zahteval dovoljenje za ponovno tiskanje lista «Gioventu in to tembolj zaradi tega, ker danes zavezniške oblasti utemeljujejo prepoved tiskanja tega lista s pomanjkanjem papirja, kljub temu da se v Trstu tiska nebroj humorističnih listov, ki ne služijo v nobene koristne namene. Množica je svoje zahteve, ki jib je iznesel v imenu nje tovariš Stoka, potrdila z nav dušenim odobravanjem in dolgotrajnem vzklikanjem. Spontani odhod pred zapore Navdušena množica ni samo z besedami zahtevala izpustitev zaprtega Jakšetiča, ampak se je vsa eno-dušno in dejansko podala pred za- | pore zavezniških oblasti ter Iz tržaškega življenja Koncert it. Jakobskega zbora Denise 28 julija ob 9. uri zvečer prirodi St. Jakobski pevski zbor koncert, ki bo v dvorani HI. sektorja v ulici Caprin. Na sporedu so moški in mešani zbori ter solo-spevi. Ljubitelji petja so vabljeni na to prireditev, ki bo posvečena lepi slovenski pesmi. Priporočamo točnost! Čuvajte se tatov na kopanju I Dne 25 t. m. opoldne sta se kopala v kopališču Savoja ing. Ludvik Fatur in Logar Ludvik, obadva iz Ljubljane. Iz skupne kabine jima je .Jiezhan uzmovič odnesel vse razen obleke in obuvala. Ing. Faturju je ukradena zapestna ura «Chronometro», srebrna cigaretna doza s cigaretami, listnica z osebnimi dokumenti, 1300 Lit. in 200 Din. v bankovcih in denarnica. Doza ima monogram. Logarju pa je istočasno odnešena ženska zapestna ura iz krama, srebrna doza z monogramom in posvetilom: spomin od ljubice, listnica z osebnimi dokumenti. 1700 Lit. in 170 Din. v bankovcih. Svari se pred nakupom. Kdor izsledi storilca in ukradene stvari naj to prijavi Upravi našega lista radi nagrade. drobne”vesti KANAL Odprto pismo zavezniških okupacijskim oblastem tam j Dne 22. t. m. smo imeli v Lozicah občni zbor. Ker je zaradi prehrano stanje zelo kritično, so premožnejši ljudje odstopili hrano revnejšim, ker so sami uvideli, da ni pravilen zavezniški ukaz, ki pravi, da naj se deli enako hrane revnim in premožnejšim ljudem. Na tem zboru smo izvolili tudi poljskega čuvarja. V Kanalskem okraju se ljudstvo ponovno in odločno zahtevala izpu- i še precej deluje na kulturno-pro- stitev Jakšetiča in njegovih tovarišev. Končno se je množica razšla s prepevanjem Italijanskih in slovenskih protifašističnih pesmi. Tu svetnem polju. Zadnji čas so postavili knjižnice v sledečih vaseh: Ročinj, Doblar, Gorenje Polje, Kostanjevica in Kozarsče. čitalnice so di današnja manifestacija, ki jo je ustanovili v Anhovem, Kostanjevi- preveval duh zmage naprednih sil, je izzvenela v prisrčnem bratstvu Italijanskega in slovenskega ljudstva. ci in Gorenji Polji. Najlepea je okrajna čitalnica v Kanalu, v kateri Je dosti brošur in časopisov iz časa težke osvobodilne borbe. Zadružni sestanek v Bazovici Trot, 27. Od 23. do 25. t. m. je | rih je guverner zavezniške zased-bllo v Trstu tretje zasedanje me- j bene cone polkovnik Bovvman po-šane jugoslovansko-zaveznUke go- j vabil Jugoslovansko komisijo na spoderske komisije. Komisija je v j čelu z .dr. Kobetom na kosilo, pododborih za električno energijo j Danes se je sestal plenum ko-in gorivo, za trgovino in industri-1 misije, ki je sklepe pododborov z jo in za promet razpravljala o go-1 nebistvenimi spremembami odobril, spodarskih vprašanjih Trsta in j Prihodnje zasedanje mešane ko-obeh con Slovenskega Primorja. | misije Je bilo določeno »a 8. av-Fododbor za električno energijo je j gust t* L nadaljeval razpravo o vprašanjih, Jemljemo sicer na znanje, J dar kljub temu prosimo in varno, da nam oblasti, ki eo m le to prepoved, odgovorijo n* deča vprašanja: 1. a) Ali tam je znano, do <* Nov udarec, novo ponižanje je doživela naša borba. Novo ponižanje so doživeli vsi tisoči naših in zavezniških borcetv, ki so padali in žrtvovali svoja življenja za zmago nad krivico, fašizmom, tiranstvom. Udarec je tem hujši, ker je bil zadan namerno in ker je priletel prav s trani, s katere smo pričakovali vse drugo prej kot to. Boli ta> udarec tem huje, ker je udaril oni, s katerim smo ves čas borbe stali ramo ob rami, kateremu smo neštetokrat v najtežjih časih izkazovali zvestobo, iskrenost, ljubezen. Tem značilnejši je ta udarec, ker je bil zadan vpričo poraženih fašističnih sovražnikov. Sole so nam prepovedane, tečaji prepovedani, vsa vzgoja mladine prepovedana. Naši zavezniki so nam prepovedali ono, kar so nam priborili naši borci že leta 1943, v času, ko ni bilo ne južnega, ne zapadnega bojišča, temveč smo stali sami v evropski trdnjavi v borbi z milijonskimi sovražniki. Sole. ki smo si jih tedaj priborili in osnovali, so prepovedane! Hvala! Kruto je spoznanje! Čeprav smo Slovenci vajeni tudi takih spoznanj, moramo povedati, da jh vsaj sedaj nismo pričakovali. Od Triglava do Jadran* Neverjetno Trbiž, 27. — Italijanski uniformi bivših RR, CC. so in 18, t. m. v vasi Zabnica m hišne preiskave, pri nekateri* j žinah pod pretvezo, da ižčej® žje in vojaški materija!. M8®, iskavo so izgnali lastnike iz^ vanj, da bi lahko na ta na®\j virano opravili svoj posel, F terem ropajo vse, kar jis» J pod roko, in to celo živila, družinam nujno potrebna, V primeru so ukradli žepno urft ^ so spraševali lastnika, kje , prstane in zlatnino, za kat^ kazali največjo skrb. Pri V°j ku Elspaherju so poleg čri ukradli več stotisoč lir v Hišne preiskave take vrste n»* ( imeli samo Slovenci na danah: goriikem okrožju v času boriš osvobojenem ozemlju J7I ioli b) da je na teh Šolah pcnžr ob regljanju strojnic 888 učitžr o) da je bU obisk 18% is * bil 100%, če bi imela mladci dostno obutev in oblačilat . o) da so bili na vseh joMM nizirani PRK, mladinski r zbori, žepni in stenski časofU’ I so bile proslave in prireditve \ d) da so bita redno rčitdr zborovanja, pedagoški kro!M razni tečaji t ^ oj da se je vrlilo nad 100 nih tečajev za odrasle na s™ pobudo in željo t fj da so to delo tedanji vojaške in civilne oblasti P™ le, ne pa ovirale t g) da je bi? med borbo iz^rr izdan popolnoma nov učni načrt in učne knjige! II, Prosimo in zahtevamo, prepoved utemelji in da se 0*j nem 'časopisju pojasni vzroHn povedi in osHranja našega prosvetnega in vzgojnega •rj nja načetih že na prejšnjih zasedanjih. Pododbor za trgovino in industrijo je razpravljal o pogodbah, ki so bile sklenjene med jugoslovansko vlado in tržaškimi podjetji). Sklenili so, da se bodo pogodbe realizirale, kar bo v obojestransko korist. V pododboru za promet je bil dosežen sporazun glede uporabe tržaške luke in uprav« železnic ter o vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Mladina iz Prvačlne Mladina iz Prvačine si je ustanovila čitalnico, kjer si "bo v prostih urah poiskala potrebnega duševnega razvedrila. Z nabiranjem knjig še vedno nadaljujejo, čitalnica je najlepše pripravljena. Stene so okrašene z lepimi slikami, med katerimi je najlepša I in najbolj ljubljena slika našega Po končani razpravi v pododbo-1 maršala Tita. WWWWWWWrtWWi VWWf,V.WAWWAWWl Iz dnevnika Titovega mornarja JV. Da bi nas zadovoljili, so obljubili, da bodo prišli po nas okoli 2L ure in da nas bodo z remorkerji prepeljali na ladje. Toda spet smo čakali zaman in nt nam preostalo drugega, kot sprijazniti se z usodo. Moj prostor pri prvem oficirju sem odstopil upravitelju strojev ki prejšnjo noč sploh »1 spel, jaz pa sem ostal v salonu s ostalo posadko kot tolmač. V salonu, ki Je obenem služil kot spalnica in čitalnica smo spali največ sede. Nekateri so se takoj znašlll In se spravili pod mize. Tem je Mio najboljše. Kako nam Je bflo, ko nas Je v tako malem prostoru spalo nad trideset in je vsak po svoje smrčal, je težko opisati. Na račun smrčanja so pa-dali razni dovtipi in po načinu smrčanja smo dajali posameznikom primerna Imena, kot na primer: «3pitAre», »Hurikan*, «Catalina», aMsssersohmidt*. itd. Toda bili so tudi taki, ki so smrčali kot pokvarjeni motorji. Takim smo pravili, da so eprelzkusne mašine*. Kmalu po drugi uri aaa ja ponovno zbudil znak za nevarnost. Budili smo one, ki so še spali, toda skoraj nihče se ni premaknil, temveč je samo odgovoril «Ok» in spal naprej. Ko Je pričelo streljanje, se je le kakšen dvig. nil na komolce in dremal. Sele, ko so odjeknile v neposredni bližini ladje eksplozije, smo skočili na noge. V tem trenutku je pritekel v salon strojnik, ki je bil na straži. Držal se je za roko misleč, da je ranjen. Prav za prav je bil v resnici ranjen, toda ne od bombe, temveč od kosa ledu, ki ga Je opraskal po roki. Letala so odvrgla nekaj zaži-galnih bomb, od katerih je ena padla v našo neposredno bližino in malo Je manjkalo, da ni zažgala — led, ki j« ranil strojnika, ki se Je ta trenutek nahajal na spodnji palubi. Ladja ni trpela nobene škode, ml pa le trenuten strah. Na amarllkl ladji Vso noč smo predebatirali in le malo komu se je ljubilo spati. Zjutraj 9. januarja so nas po šest do deset skupaj razmestili na posamezne ameriške ladje, kjer smo bili. do- kler nam niso pripravili prostore v hotelu in klubu in dokler nam niso preskrbeli dokumentov za prosto gibanje po mestu. Tako smo ostali na ladjah 24 ur. Čeprav smo se spustili za kakih lo stopinj Južno od naše najsevernejše točke plovbe, vendar j« bil dan zelo kratek (seveda brez sonca). Izkrcavanje je bilo precej počasno, ker nismo smeli uporabljali razsvetljave zaradi nemških letal. Le v magacintti smo lahko prižgali luč, toda le v najbolj notranjih in še tam tako zastrto, da Je bilo mogoč« le malo videti. Zjutraj pri zajtrku Je prišel skladiščnik ter Je hotel imeti od I. oholrja nekaj potrebnih stvari za iakrcevanje tovora. Trudil se je v slabi angleščini. Vmešal sem so v pogovor in ga v ruščini vprašal, kaj želi. Ko sta poveljnik in L oficir videla, da govorim rusko, sta me hotela zadržati na ladji. Poleg plače in deseturnega dnevnega prckoumega dela aa ves čas bivanja v Murmanskem ata mi obljubljala, da m« bosta vzela s seboj v Ameriko, tod* Jas- asm ponudbo odklonil. Nisem bil tokrat prvRS v Sovjet- ski zvezi. Bil sem že leta 1932 v črnomorskih lukah prav tako pod tujo, avstrijsko zastavo. Naše ladje namreč pred vojno niso smele plu-ti po sovjetskih morjih, ker takratni naš irežimi niso uvideli potrebe, da bi priznali Sovjetsko zvezo, niti da bi s njo sklepali trgovske pogodbe. Takrat je bila Rusija v začetku svojega razvoja in iz porušenih temeljev so dvigal svojo domovino. Najprej so sl morali ustvarjati temelje, da bi na njih mogli razviti svojo ogromno industrijo. 911 so naprej, to danes najbolje vidimo. Čeprav so se mi nudili v Ameriki boljši pogoji, sem vendar odbil, samo da bi bil bližje ruskim bratom, da bi videl njihovo življenje in delo, da bi govoril ^ njimi lg slišal njihova mišljenja o današnjem položaju. Govoril sem s skladiščnikom, ki se ml je tožil, da nima strokovnih delavcev, temveč le take, ki so prišli iz dežele to ki so tokrat prvič stopili na ladjo. Strokovni pristaniški delavci ao šil k vojakom in ko so jih pozvali na povratek v zaledje na delo v pristanišče, *0 vsi odbili in prepustili ta mesta Za odstranitev eksplozivnega materiala Prebivalstvo obveščamo da se je s pomočjo zavezniške oblasti ter Izvršnega odbora za Gorjško o-krožje obnovila četa za pobiranje raznega razstreliva, ki je že svoj čas uspešno delovala kot bivši o-krožni odbor P. A. A. z namenom, da pobere in uniči vsa minska polja, bombe, sploh vse vrste razstreliva, ki se nahajajo v mestu in njeni okolici, kjeT je bilo raztrože-nega obilo pogubpnosnega materja-la, ki je zahteval že veliko žrtev. Ceta je že nekaj tednov pridno na delu pod vodstvom posebnega -cUrada za odstranjevanje ekaploziv-qjh predmetov*, ki ima svoj sedež na trgu zmage št. 8 (P. d. Vltto-ria), telefon 458. Odslej naj se vse prijave eksplozivnih predmetov naslavljajo ali osebno naznanijo pri gornjem naslovu ali pa pri prvi policijski straži. onim, ki niso sposobni za fronto. Koliko takih delavcev v drugih deželah bi komaj čakalo, da Jih pošljejo s fponte v zaledje? Toda ruski delavec, svet si položaja, v ha-terem se nahaja njegova domovina, se je postavil s puško v roki na branik svoje domovine v obrambo sleherne pedi drage zemlje. Tovor Iz ladij so sprejemali oficirji, po večini ženske, ki so ves dan ne glede na osemurni delavnik, stale zunaj v mrazu. Pozval sem k sebi poročnika — žensko v salon na kavo ali čaj, toda najlepšo se ml J« zahvalila rekoč, da Je notri prevroče in da ni zdravo. Popila je čaj brca sladkorja kar na palubi, kjer se je počutila najbolj zdravo. Ladja, na kateri sem bil jaz, Je prišla v konvoju že pred nami. Topniški oficir te ladje ml Jo pripovedoval zanimiv slučaj, ki se mu je pripetil v Murmansku in ki vam ga moram popisati, ker je značilen za sovjetske pilote. Prvi dan, ko so se približali obali, so doživeli letalski napad. Sovjetskim pilotom Je bilo naročeno, da ne smejo letati nad ladjami, ker bi lahko prišlo do pomote, kajti v megli je težko spoznati tip letala to ojego- TRŽAŠKI RADIO Spored za soboto, 28. 6.58 otvoritev, 7. glasba za dobro Jutro, 7.10 čitanje sporeda v slovenščini, 7.15 poročila v italijanščini. 7.30 poročna, v slovenščini, 7.45 jutranji ritmi in pesmi, 8. koledar, 8.30 zaključek. 12.28 otvoritev, 12.30 zbor harmonik pod vodstvom Saverie Zacutti, 13. napoved časa in poročila v italijanščini, 13.15 poročila v slovenščini, 13.30 mali radijski orkester pod vodstvom dirigenta Cergolija, 14.10 obvestila svojcem, 14.30 zaključek. 18.68 otvoritev, 19. obvestila svojcem, 19.20 20 minut za delavce, 19.40 znane melodije, 20. napoved časa to poročila v italijanščini, 20.15 .poročila v slovenščini, 20.30 pester radijski večer, 21. predavanje Romana De Mejo, 21.10 kvartet (plošče), 21.30 «Tre Grazie*, igra od Darla Nlcodeml, 22. tntermezzi In plesi iz oper, 2220 Imitacija Nursija, 22.30 lirike G. Smarelija: Sopranistka Margherite Voltollna, 23. zadnje vesti v Italijanščini, 23.10 zadnje vesti v slovenščini, 23.20 plesna glasba, 24. zaključek. Udarništvo Idrijske mladine Ze nekajkrat smo pisali v našem listu o delu idrijske mladine in žena. Ta mladina nadaljuje sedaj svoje delo še udarnejše. Sedaj je pričela odhajati na delo že ob žti-rih zjutraj na mesto ob petih. Kljub temu, da nima vsega dovolj, da mnogokrat dela z nezadostno hrano, dela ta mladina z veseljem, z nasmejanimi obrazi, ker se dobro zaveda, da gradi sebi zlato bodočnost. Na sestanku, ki so ga imeli pred kratkim, so sklenili, da bodo odšli pomagat tistem vasem, ki so največ pretrpele pod okupatorjem. Za to delo se je prostovoljno javilo 19 tovarišic, ki bodo odšle v vas Vojsko, ki je največ pretrpela. Tam bodo pomagale pokositi in pospraviti vso krmo, ker bi jo drugače vas samo ne zmogla. kazujejo, da italijanski bodisi že orožniki, kateri so teku vojne pri požignju, in pustošenju po slovenskih j preželi z roparskimi posli. iste še danes nadaljevati. Naša bodočnost je v okvfr* Jugoslavije Minulo nedeljo je priredila mladina iz onstran demarkacijske črte v Vipavi miting, na katerem je podarila dve zastavi osvoboditeljem Primorske in Trsta. Mladina iz Opčin pri Trstu je podarila krasno izdelano zastavo borcem XX. divizije. Deveta brigada je prejela prav tako lepo izdelano zastavo od mladink iz Sežane. Mladinki, ki sta jim izročili zastave, sta se jim v kratkih besedah zahvalile za vse žrtve in napore, k! so Jih dali za osvoboditev Slovenske Primorske ter Trsta. Obljubili sta, da bo mladina Primorske, ki je sedaj ločena z demarkacijsko črto na dva dela, ostala trdna in vztrajala na svoji začrtani poti. »Izročamo vam zastavo, kajti naše bodoče življenje si lahko zamišljamo samo pod to zastavo skupno z vami*. Te besede, s katerimi so mladinke podarile bratskim borcem zastavo svobode, so znak neutese-nega hrepenenja po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. V imenu borcev sc je mladinkam zahvalil tov. kapetan Prolič Stjepan. Nad tlsočglava množica, ki je bila navzoča ob tej svečanosti, je z odobravanjem sledila govorom vseh ,'AWVIWVWIVV\ ve znake. Naenkrat sta se pojavila dva avlona. Eden od njiju je takoj plkiral in drugi mu Je sledil. Ker ladijski topničarji niso imeli časa razločiti letal, ao smatrali obe za sovražni. Prvo, ki j« bilo nemško, je bilo, še predno je moglo spustiti svoj tovor na luko, zadeto in s« je v planemu zrušilo na nasprotno stran obale. Drugo letalo Je bilo prav tako zadeto in se Je zrušilo v morje, pilota — lovca, ki se Je rešil s padalom, so takoj rešili in odpremlll v bolnico. Nekoliko dni pozneje je prišel na ladjo «b-vjetakl pilot s povezano roko in čestital topniškemu oficirju, da so dobro streljali. Opravičeval se Je, da Je zaradi nepazljivosti zašel v prepovedano zono. Cim J« opazil, da se je nemško letalo prebilo skozi zračno zaporo, se Je pognal za njim, da bi mu to preprečil, čeprav je pri tem stavil na kocko svoje življenje. «Nič zato, glavno, da ate prevrnili njega*, Je dejal sovjetski pilot, «toda vi ste danes pripeljali druga letala In Jaz bom z njimi še naprej preganjal Nemce*. Od tedaj je na vsaki tuji ladji vos dan po en sovjetski oficir, ki Je zaradi poznavanja letal dodeljen topniškemu oficirju. govornikov in si dajala duš**) vzkliki martalu Titu, stali^5Ž deratlvni Jugoslaviji in sv° h Primorski. Po svečanosti j« na iz onstran demarkacijski priredila miting. Poletne kolonij0 .' Odhod otrok v Odsek za socialno ekr.bstV" ^ stenga Osvobodilnega sveta st sporoča: Otrovi, ki so se Vjf za bohinjsko kolonijo, tovali, kakor jo bilo določeno, danes, 28. julija. - , bodo dobili peket jedli za P to čaj, nakar se bodo zbrali. 14. ure v gledališki dvorani |j če pristaniških delavcev Lavoratore Portuale) bltoU skala. bod te v j ali ja. I**?! sKaiu. Z dejanji dokazuj0^ Peti bataljon odreda Jug0*^ /n "m« dn ro Trsf In SlO^i akc armade za Trst in Sl°^« Primorje je na svojem sestanku sklenil, da odstopi * A masti ljudstvu treh vasi, te fi vasem Korita, Hudi log in koj po končanem fes tanku 8° ( • izročili Narodno osvobodil11*1^ borom teh vasi, ki bodo v šem^as^ra^eUlMine^ju^^^ POIZVEDBE OUNJA PAVKL, roj. 16. 2. 1928, dijak, odpeljan iz Coronea 28. 11. 1944 v Mauthausen, baje v Blocku 24, soba 3 in je bil v začetku marca 1945 poslan v mleko tovarno keksov «Leibnl'tz» blizu Mauthau-sena. — Javiti staršem v via Gui-do Corsi 4, Trst.____________ .... ZGUR FRANC, roj. 13. 11. 1916 na Lozicah vojak pod Italijo, pozneje v Grčiji kot šofer pri zrako-plovstvu, interniran v okolici Beograda do umika nem. cet. — ZGUR MILAN, roj. na Lozicah 1. 1924, jav!I »e z naal. NA T. 13294-203 W. P. O. OAMP. P. O. W. Information Bureau - The Provost Marshall General W. Shinton D. C. U. S. A. — Zgur Marija, Lozice 53, S. Vid, Vipava. BABIC AVGUŠTIN, okt. 1943 odpeljan iz Trsta v Dachau, Block 28, baje. do konca 1944. Dr. Tino Babič, ria S. Spiridione 12, tel. 29990. BABIC AiNTONIJA, Trsta januarja 1945 v tabor" f Nemčijo. — Dr. Tino BaN S. Spiridione 12, tel. 29999^ SEDMAK ADOLFO, roj-1927, odšel 12. 6. 1944 v P®7«! ujet in odpeljan 28. 6. 1944 J a t čijo. — Sedmak Paola, Sv. P Trstu 63. SANCIN MIRKO, GOI • SKO, SANCIN BRANKA-MČJj. odšli v partizane IB. D. \dr Ietrl k 1. bat. 2. brig. ~r A Josip, Trst, via Industria^^ FURLAN JOŽE, rojen l/ služil v 3. vodu 3. Čete 3. batjjf,. velove brigade, progrešan čl Ji 17.-22. 2. 1944. — Marij* lan, Prvačina, Bezovljak 98- J Odgovorni urednik JOŽE KOREN Nepopisna lepota bogate in plodovite sovjetske Ukrajine pred podlim Hitlerjevim napado®0’ fanatična in nadčloveška borba junašk® ga naroda za osvoboditev svoje zemlje izp0^ zasovraženega okupatorja v filmu BITKA ZA UKRAJINO PRVA PREDSTAVA TEGA IZREDNEGA SOVJETSKEGA DOKUMENTARICNEGA FILMA BO DANES V SUPERCINEHlA