7 TOMAŽEVA PROSLAVA 2022 / CONVOCATION IN HONOUR OF ST. THOMAS 2022 K r a tki znans tv eni prispe v ek/ Article (1.03) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 1, 7—14 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:03/2022; spr eje t o/ Accep t ed:04/2022 UDK/UDC: 17.032 DOI: 10.34291/B V2022/01/Globok ar © 2022 Globokar, CC BY 4.0 Roman Globokar Ranljivost človeka, družbe, narave in Boga The Vulnerability of the Human Being, Society, Nature, and God Povzetek: V prispe vk u a v t or r azmišlja o pomenu r anljiv os ti na mor alnem podr očju. Ranljiv os t pojmuje v ši r šem, on t ološk e m pomenu besede – k ar pomeni, da je v sak člo v ek r anljiv , saj je v sak do krhek in nepopoln. Pr a v t o s t anje r anljiv os ti posame znik a odpir a z a odnos z drugimi, z a po v e z o v anje, drž o empa tije, sočutja in solidarnos ti, isk anje us tv arjalnih r ešit e v . Na družbeni r a vni v z adnjem č asu do življamo r anljiv os t ob pande miji C O VID-19 in ob sooče nju z v ojno v U k r ajini, k ar po eni s tr ani r azkriv a našo nemoč, po drugi s tr ani pa kr epi isk anje sk upnih r ešit e v in solidarnos t. V na v e z a vi na Hansa Jonasa a v t or spr eg o v ori o r anljiv os ti nar a v e, v k a t er o člo v ek poseg a do t e mer e, da ogr o ž a k ak o v os t en nadaljnji ob - s t oj člo v ek a na našem plane tu. A v t or je pr eprič an, da je tudi Bog v s v ojem bi - s tvu r anljiv , saj je čut eč in solidar en s s v ojim ljuds tv om – še v eč, v Je z usu K ri- s tusu po s t ane e den izmed nas in se nam r az odene v v sej s v oji r anljiv os ti. Pr a v pr ek o njeg o vih r an prihaja na s v e t odr ešenje in mo žnos t z a no v o življenje. V er a v Je z usa K ris tusa nam omog oč a, da spr ejmemo s v ojo r anljiv os t, da smo po z or - ni na r anljiv os t drugih ljudi in celotneg a s tv ar s tv a t er obenem pr ev z amemo odg o v ornos t in skrb z a življenje. Ključne besede : r anljiv os t, obličje, odg o v ornos t, skrb, globalna bioe tik a, odnosna avtonomija, novi humanizem Abstract: In this paper , the author r e flects on the meaning of vulner ability in the mor al spher e. He under s t ands vulner ability in a br oader , on t ologic al sense, which means tha t e v er y human being is vulner able bec ause e v er y one is fr agile and imperf ect. It is this s t a t e of vulner ability tha t opens the individual up t o r e - la ting with other s, c onnecting , t o an a ttitude of empa th y , c ompassion and soli- darity , t o finding cr ea tiv e solutions. A t the socie t al le v el, w e ha v e r ecen tly e xpe- rienced vulner ability in the w ak e of the C O VID-19 pandemic and in f acing the w ar in Ukr aine, which, on one hand, r e v eals our helplessness, but on the other hand, s tr eng thens the sear ch f or c ommon solutions and solidarity . Dr a wing on Hans Jonas, the author discusses the vulner ability of na tur e, which is being en- 8 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 cr oached upon b y human beings t o such an e x t en t tha t it thr ea t ens the quality of the permanen t e xis t ence of humanity on our plane t. The author is c on vinced tha t G od is also e sse n tially v ulne r able be c ause he is se n tie n t and in solidar ity with his people; mor eo v er , in Jesus Chris t, he bec omes one of us and r e v eals himself t o us in all his vulner ability . It is thr ough his w ounds tha t salv a tion and the possibility of ne w lif e c ome in t o the w orld. F aith in Jesus Chris t enables us t o accep t our vulner ability , t o be a tt en tiv e t o the vulner ability of other human beings and the whole cr ea tion, and t o t ak e r esponsibility and c ar e of lif e. Keywords : vulner ability , the f ace of the other , r esponsibility , c ar e, global bioe thics, r ela tional aut onom y , the ne w humanism 1. Uvod Beseda r anljiv os t ima r azlične pomene in pri r azličnih osebah odz v anja z elo r azlič- no. Nek a t er e bo leč priz v ok besede r anljiv os t v znemirja, saj se na v e z uje na bese- do r ana, ki o značuje nek aj kr v a v ečeg a, bolečeg a. Ranljiv os t r es ni najbolj prije tna b esed a, saj n ak az u j e n a n ašo n emo č, u b o g o s t, n eg o t o v o s t. V d ru žb i g o v o ri mo o r anljivih osebah in sk upinah, ki potr ebujejo posebno pomoč in skrb, saj same ne zmor ejo poskrbe ti z ase. R es pa je tudi, da smo pr a v z apr a v v si ljudje r anljivi – smo krhki in minljivi. Do življanje pandemije in sooč anje z v ojno v Ukr ajini r azkriv a t a r anljiv os t družbe, ki išče odg o v or e na nepr edvidljiv e dog odk e. P o eni s tr ani izk uša nemoč, po drugi išče izhod v medsebojni po v e z anos ti in solid arnos ti (Klun 2020; P ar si 2021). Ek ološk a kriz a je r azkrila r anljiv os t celotneg a nar a vneg a ok olja, saj se nar a v a ni zmo žna obna vlja ti v z ados tni meri, k ar ima neg a tivne posledice z a v sa živ a bitja na našem plane tu. »Člo v ek je pos t al g ospodar nar a v e, nar a v a, naše ok o- lje pa v se bolj r anljiv o in ogr o ž e no. /…/ Živimo v par adok sni situaciji, k o je člo v ek pos t al žr t e v in suž e nj las tne g a napr e dk a.« (P e v e c R o zman 2021, 835) Če je r anljiv čl o v ek k ot o seb a, čl o v ešk a d ru žb a i n n ar a vn o o k o l je – al i p o t em l ah k o g o v o ri mo o t em, da je r anljiv tudi Bog k ot Stv arnik v seg a? Naj ž e v izhodiš ču poudarimo , da pojmujemo r anljiv os t k ot iz v orno s t anje člo - v ek a, da ni samo z ados t en, da ni popoln suv er en, da os t aja v edno nedo vr šèn – iz- pos t a vljen tv eg anju in tudi bol ečini. In pr a v z a t o hr epeni po odnosu, po drug em. K er smo r anljivi, smo sposobni čut enja, empa tije, ljube zni, pr ese žnos ti. Gr e z a z a v edanje o las tni krhk os ti, min ljiv os ti in nepopolnos ti, ki pa nas odpir a z a odnos z drugimi in isk anje kr ea tivnih r ešit e v . Ranljiv os t t or ej pomeni izpos t a vljenos t, ob- čutljiv os t t er hkr a ti sposobnos t z a odziv in prilag ajanje (t en Ha v e 2016, 12). Pr e- prič ani smo , da se pr a v v naši krhk os ti skriv ajo z akladi, ki so sposobni pr eno viti življenje posame zne osebe in celotne družbe. Z a t o s t anje r anljiv os ti v s v ojem jedru ni nek aj neg a tivneg a, k ar bi bilo tr eba z a v sak o ceno pr eseči. Člo v ek lahk o s v oje r ane spr ejme in jih us tv arjalno v tk e v s v o- jo življenjsk o z g odbo. »T ak o k ot ne bi imeli pojma nesk ončneg a, če se ne bi z a v e- dali las tne k ončnos ti, k ot ne mor em tr diti, da sem jaz, če ni prisot en drugi, t ak o 9 Roman Globokar - Ranljivost človeka, družbe, narave in Boga tudi s v oje krhk os ti ne bi mogli doje ti, če ne bi imeli moči, da jo izboljšujemo.« (V odič ar 2021, 901) Se v eda pa sama r anjenos t še ne z ag ot a vlja, da bo r anjena oseba pos t ala bolj občutljiv a, empa tična in us tv arjalna. Ra vno z ar adi priz adejanih r an lahk o člo v ek pos t ane bolj sur o v , neizpr osen, tir anski. Str ah pr ed no v o pr ask o g a usmeri v br e zk ompr omisno in agr esivno drž o do pot encialnih sovr ažnik ov – pomislimo samo na v ojašk e s tr a t eg e v tr enutni v ojni v Ukr ajini. Iz v or v ojne je v r anjenos ti, r ešit e v pa bi bila v spr eje tju r anljiv os ti sebe in drugih, k ar bi v odilo v odpo v ed nasilju in ž elji po nadvladi nad drugim. Pri pr edmetih t eološk e etik e – od osnovne mor alne t eologije do bioetik e in družbene e tik e – š tuden tje od pr of esorja najv ečkr a t prič ak uj ejo jasne odg o v or e, sk or ajda r ecep t e z a mor alno delo v anje: k aj je pr a v in k aj nar obe, k aj je dobr o in k aj slabo . Na ž alos t v as mor am r az oč ar a ti, da bos t e v erje tno tudi po br anju t eg a prispe vk a os t ali z v eč vpr ašanji k ot odg o v ori. Eno značnih odg o v or o v na t e žk e mo - r alne dileme ne bos t e dobili. Upam pa, da se bos t e globlje z a v edali s v oje člo v e - šk os ti – in pr edv sem s v oje nenadomes tljiv e odg o v ornos ti. Nobena e tična t eorija in nobe na mor alna a v t or it e t a ne mor e pr e v z e ti nase k onk r e tne odg o v or nos ti, k i jo ima v sak pos ame znik in tudi družbene sk upnos ti, k o se odloč amo , k ak o bomo v določenih primerih r a vnali. V sak a odločit e v na mor alnem podr očju je namr eč enkr a tna in nepono vljiv a, saj ni dv eh popolnoma pono vljivih situacij. V sek ak or pa e tična t eorija iš če z anesljiv a me rila, s k a t erimi lahk o sk ušamo določiti, ali je dolo - čeno dejanje dobr o in pr a vilno. Pr edme t našeg a r azmišljanja je, v k ak šni meri je lahk o , če sploh, r anljiv os t kri- t erij z a mor alno odloč anje. Je r anljiv os t mor alni krit erij le, k o g o v orimo o določe - nih sk upinah ljudi (begunci, os t ar eli in bolni, pa otr oci, ki potr ebujejo posebno z aščit o), 1 ali lahk o r anljiv os t jemljemo k ot mor alni krit erij tudi šir še – k ot smer ok az z a ur esniče v anje našeg a člo v ešk eg a življenja? 2. Ranljivost kot moralni kriterij 2.1 Izkušnja ranljivosti kot priložnost K po pulariz aciji pojma r anljiv os t je v elik o prispe v ala amerišk a r azisk o v alk a Br ené Br o wn, ki poudarja, da ob s t ajajo meje, ki jih člo v ek mor a spr eje ti. In pr a v t e meje so z a člo v ek a prilo žnos t. K ot r anljiv a bitja smo nepopolni, a k er smo r anljivi, smo tudi odprti z a odnose z drugimi. Br o wn je pr eprič ana, da je r anljiv os t kr aj r ojs tv a v eselja, us tv arjalnos ti, pripadnos ti in ljube zni. Če omamimo r anljiv os t, pot em oma- mimo tudi drug e občutk e, k ot so v eselje, h v ale žnos t, ljube z en, občut ek sr eče. K ot pr ogr amsk o izhodišče njene deja vnos ti lahk o služijo naslednje besede: »Br e z r anljiv os ti ni us tv arjalnos ti. Br e z mo žnos ti z a neuspeh ni ino v acij. T ak o pr e- 1 O r anljiv ih ose bah g o v or imo tudi na podr očju z aščit e pr e d spolnimi zlor abami. Ce lar c t o sk upino de fini - r a t ak ole: »Ranljiv a oseba: oseba, ki je v fizični ali men t alni bole z enski situaciji o zir oma ji manjk a osebne s v obode, t o pa ji omejuje, tudi če z g olj obč asno , zmo žnos t r az ume v anja, ž elje ali ubr anitv e napada.« (2020, 736) 10 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 pr os t o je t o. Če nis t e pripr a vljeni na neuspeh, ne mor e t e ino vir a ti. Če nis t e pripr a- vljeni gr aditi k ultur e r anljiv os ti, ne mor e t e us tv arja ti.« (Br o wn 2019) Občut ek las tne vr ednos ti kr epimo t ak o , da v v sak danjem življenju v adimo tri t emel j n e d rž e: p o gu m, so ču tj e i n p o v e z an o s t. »In d o b r a n o vi c a j e, d a j e n aša r an - ljiv os t tis t a, ki nas prisili, da po se ž emo po t eh čudo vitih or odjih. K er smo ljudje in t ak o čudovit o nepopolni, mor amo r abo t eh or odij v aditi vsak dan. Na t a način pos t anejo pogum, sočutje in po v e z anos t dar o vi – dar o vi nepopolnos ti.« (2018, 19–20) Ranljiv os t t or ej ni nek aj, k ar bi mor ali z a vr ač a ti, ampak nek aj, k er je tr eba spr eje ti. 2.2 Bioetično načelo ranljivosti Ranljiv os t ima v bioe tičnem r azmišljanju osr ednje mes t o , čepr a v je opaziti pr ecej- šnje r azlik e med r azličnimi k on tinen ti in tudi med r azličnimi t eor e tičnimi pris t opi (Cunha in Garr a f a 2016). Drug ače k ot v se v ernoameriški bioe tiki, kjer je r anljiv os t omenjena samo v po v e z a vi z načelom a v t onomije, in sicer k ot potr eba po posebni z aščiti r anljivih oseb o z. r anljivih sk upin pr ed zlor abami na podr očju r azisk a v (Bir os 2018, 75), pa v e vr op ski bioe tiki r anljiv os t pr eds t a vlja on t ološk o s t anje člo v ešk eg a bitja. Ne gr e z a r anljiv os t v o žjem pomenu besede, t or ej k ot nek aj, k ar bi bilo tr e- ba odpr a viti o z. na k ar je tr eba biti posebej po z or en, ampak z a t emeljno danos t člo v ešk eg a bitja – ki člo v ek u omog oč a, da je člo v ek. Filo z of Hans Jonas pr a vi, da je r anljiv os t o z. izpos t a vljenos t t emeljna zmo žnos t v sak eg a živ eg a bitja. Gr e z a osnovno mo žnos t, da bitje sploh lahk o ob s t aja. Bit živ ih or g a nizm o v je s t alno izpos t a v lje na ne v ar nos ti pr opada in sm r ti, z a t o je biv a- nje pr a v z apr a v s t alna nalog a živih bitij. 2 T o on t ološk o s t anje r anljiv os ti živih or g a- nizmo v Jonas ši ri na r anljiv os t v seg a nar a vneg a s v e t a. T a r anljiv a nar a v a kliče so- d o b n eg a čl o v ek a, ki i ma mo č, d a jo u n i ču je, d a sp r ejme o d g o v o rn o s t – i n o mo g o - či k ak o v os tno življenje na z emlji tudi prihodnjim r odo v om. Dolžnos t člo v ek a je, da ohr ani člo v ešk o vr s t o nedot aknjeno k ot »najvišje in r anljiv o z aupanje« (1984 , 74). Jonas z a t o naspr otuje v sak emu posk usu izboljše v anja člo v ešk e vr s t e z g enskim inž eniring om, saj da bi t o lahk o ogr o zilo nadaljnji ob s t oj člo v eš tv a (Globok ar 2019) – izk ušnja r anljiv os ti je podlag a z a odg o v ornos t. K ot par adigmo v sak e odg o v orno- s ti pa Jonas pr eds t a vlja odg o v ornos t s t ar še v do no v or ojeneg a otr ok a, ki je ut eme - ljena z g olj v pogledu na nemočno in r anljiv o bitje: »P oglej in boš v edel!« (1984, 236) P odobno ut emeljuje e tik o eden vplivnejših judovskih filo z of ov pr ejšnjeg a s t ole tja Emanue l Lé vinas. P r a v i, da pogle d dr ug e g a, k i je r anljiv in g ol, v me ni pr e - buja br e zpog ojno z ah t ev o: »Ne ubij me!« (2012, 11–13) E tik a je ut emeljena v r anljiv em obličju drug eg a, ki me kliče k odg o v ornos ti. Br ank o Klun jedr o Lé vina- so v e e tik e po v z ema t ak ole: »P o eni s tr ani je v sak o obličje g olo , krhk o in r anljiv o , po drugi pa sk o z enj pr ese v a e tična moč, pr ese žna neodvisno s t, ki je ne mor e nič zlomiti in br e zpog ojno e tično z apo v eduje.« (2014, 206) Na Lé vinasa se sklicujejo a v t orji „Bar celonsk e deklar acije “ (1998), ki po v z ema 2 »Zuinne r s t qualifizie r t dur ch die Dr ohung se ine r N e g a tion muß Se in sich hie r be haup t e n, und be haup t - e t es Sein is t Dasein als Anlieg en.« (Jonas 1992, 14) 11 Roman Globokar - Ranljivost človeka, družbe, narave in Boga osno vne gr adnik e e vr op sk e bioe tik e in biopr a v a (R e ndt or ff in K e mp 2008). Ranlji- v os t je t ak o pol eg a v t onomije, dos t ojans tv a in in t egrit e t e t emeljno bioe tično na- čelo. V samem načelu s t a z druž eni dv e r a vni, in sicer osno vna biv anjsk a izk ušnja krhk os ti življenja in mor alna do lžnos t, da se pomag a tis tim, ki so pomoči potr eb- ni. A v t orji poudarjajo , da vidijo v r anljiv os ti univ erz alen izr az člo v ešk eg a s t anja, t o pa r az umejo k ot »po v e z o v alni deja vnik med mor alnimi tujci v plur alis tični družbi« (R endt orff 2002, 237). Dodajajo , da je načelo r anljiv os ti mog oče upor abiti tudi na podr očju z aščit e živ ali in celotn eg a nar a vneg a ok olja. Opo z arjajo , da je bila r anlji - v os t v sodobnem s v e tu in t erpr e tir ana napačno , saj se je pr eds t a vljala k ot nek aj, k ar bi bilo tr e ba odpr a v iti, da bi lahk o us tv ar ili popolna č lo v e šk a bitja. Ra v no spo- š t o v anje r anljiv os ti ob z a v e danju k ončnos ti v sak e g a člo v e k a omog oč a pr a v o r a v - no v esje med pr e tir ano ž eljo po popolnos ti in lajšanjem trpljenja. V k onkr e tnem primeru e tičneg a pr esojanja glede t er ape v tsk eg a poseg anja v člov eški g enski z apis vidi Jose f R ömelt r anljiv os t k ot odločilen krit erij. »K onkr e tno soočenje s trpečim člo v ek om je me r a, ki dela r azisk o v alne k or ak e smiselne in člo v ešk e. Pr a vili, da ne po v zr oč amo nepotr ebnih tv eg anj in omejimo r azisk o v anje na ultima ratio, omo - g oč a t a pr e viden in nadz or o v an nadaljnji r az v oj g ene tskih spo znanj. T a r az v oj bo omejen z mer o tv eg anja, ki g a lahk o nalo žimo ljudem k ot trpečim posame znik om, da bi dosegli no v a spo znanja.« (2018, 247) R ešit e v z a t o ni v popolnos ti člo v ek a ali nar a v e, t em v eč v he vris tiki, »ki v obličju trpečeg a najde pr a v o mer o z a spr eminja- nje« (249). Gr e t or ej z a upoš t e v anje in spoš t o v anje r anljiv os ti člo v ek a. 2.3 T eolo gija r anljiv osti Če r azmišljamo o r anljiv os ti znotr aj t eološk e per spektiv e, pot em ne mor emo mimo t emeljne kr šč ansk e r esnice, da je Bog , k o se je učlo v ečil v Je z usu K ris tusu, iz ljube zni do nas pos t al r anljiv . Bog je pos t al k rhk o člo v e šk o t e lo , da bi nam odprl pot v neminljiv o življenje (Fil 2,6-11; 1 K or 15,54). Biblična po doba Bog a ni suv e- r en, neobčutljiv , nespr emenljiv , v se v eden in v semog očen vladar , t em v eč Bog , ki hodi s s v ojim ljuds tv om , k i č uti bole č ino s v oje g a ljuds tv a, še v e č – k i se ut e le si v Jezusu Kristusu. Celotno Je z uso v o življenje je z aznamo v ano z r anljiv os tjo: od njeg o v eg a r ojs tv a do smrti na križ u. T udi v s t ali Gospod je z aznamo v an z r anami. Pr a v z ar adi s v oje r anljiv os ti Je zus omog oč a življenje ljudem, ki jih sr ečuje (Capan tini in Gr onchi 2018, 93–139; Pla t o vnjak in S v e t elj 2019, 673−679). T eološk o gledano je iz v or r anljiv os ti člo v ek a v r anljiv os ti Bog a. T eolog James K eenan t ak o pr a vi: »V erjamem, da naša r anljiv os t izhaja iz nar a v e Bog a, po k a t e- r em smo us tv arjeni; k er smo us tv arjeni po podobi r anljiv eg a Bog a, je r anljiv os t naša nar a v a.« (2019) Ranljiv os t z a t o ni posledic a gr eha, ampak o značuje iz v orno s t anje člo v ek a. K eenan ponaz arja podobo o r anljiv em Bogu s prilik o o iz gubljenem sinu. Na z ače tk u se prilik a osr edot oč a na iz gubljenos t mlajšeg a sina, t oda osr ednje spor o- čilo poudar ja »najbolj r anljiv e g a, k i je Oče , k i v dalja v i pr e po zna s v oje g a sina, g a objame, pono vno vključi v sk upnos t in si priz ade v a obno viti v se, k ar je bilo polo - 12 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 mljeno , izpos t a vljeno in ogr o ž eno.« (2019) Oče se kaže ranljiv tudi v odnosu do starejšega sina, ki trpi zaradi zagrenjenosti in zakrknjenosti. Ker oče ljubi, je ranljiv, saj tveg a, da bo zavrnjen in njegova ljubezen ne bo dobila ustreznega odgovora. Vendar prav ta ranljivost očeta omogoča obema sinovoma novo življenje. Že Orig en v s v oji pridigi h knjigi pr er ok a Ez ekiela g o v ori o r anljiv os ti Bog a in jo u t emel ju je v v ečn i s tr as ti l ju b e zn i , ki b i v a v sr cu Bo g a Oče t a. »Al i n e trp i n a n eki način tudi Oče, Bog v esoljs tv a, usmiljen, odpušč ajoč in z elo dobr otljiv? /…/ T udi Oče ni r a vnodu šen. Če g a pr osimo , občuti usmiljenje in sočutje, trpi z ar adi ljube - zni in se v živi v občutk e, ki mu jih z ar adi v eličine s v oje nar a v e ne bi bilo tr eba ime- ti, in z ar adi nas pr enaša bolečine ljudi.« (Homilije k Ezekielu [1987, 119]) 2.4 Teološka etika ranljivosti P odoba r anljiv eg a Bog a ima posledice tudi z a podr očje t eološk e e tik e. Ir sk a t e - ologinja Linda Hog an je t ak o pr eprič ana, da lahk o etik a, ki t emelji na r anljiv o - s ti, odg ov ori na š t evilne izziv e sodobneg a s v et a, k ot so ogr o ž anje člov ek ov eg a dos t ojans tv a, r azno vr s tno nasilje, zlor aba moči, r e v ščina, migr acije, r adik alizmi, populizmi, neg ot ov os t političnih ins titucij in tudi uniče v anje nar a vneg a ok olja. Ranljiv os t – k ot način biv anja, k ot osno v a naših medosebnih odnoso v in k ot način družbeneg a udejs tv o v anja – pr eds t a vlja podlag o z a sk upno prihodnos t člo v eš tv a in z ag ot a vljanje globalne pr a vičnos ti. Kljub t emu da ek s tr emis tični v odit elji v elik o- kr a t zl o r ab l j aj o p r a v i zk u šn j o r an l j i v o s ti d o l o čen i h o seb i n sk u p i n z a p o u d arj an j e l as tn e i d en tit e t e i n o b en em n asp r o t o v an j e en aki m mo žn o s tim z a v se, p a Ho g an v r anljiv os ti vidi kr ea tivni pot encial z a pos t a vljanje t emelje v no v e politične sk u- pnos ti na globa lni r a vni. V si lju dje si namr eč delimo »on t ologijo , ki je ut emeljena v r anljiv os ti« (2019, 219). T a r anljiv os t je po v e z ana z našim t elesnim ob s t ojem, našo odvisnos tjo od drugih ljudi, našimi medosebnimi odnosi in tudi z neg ot o v o- s tjo družbenih ins titucij. »T ak a r anljiv os t, pomanjk anje in ž alos t neiz ogibno izha - jajo iz našeg a ut elešenja t er poudarjajo našo bis tv eno soodvisnos t in odnosnos t. V endar pa r anljiv os t a vt onomiji ne naspr otuje, t em v eč jo opr edeljuje in ji daje no v o smer .« (219) Izk ušnja r anljiv os ti člo v ek a po v e z uje z živ almi, na k ar opo z arja Martin Lin tner . »T ak o k ot živ ali so tudi ljudje r anljivi in t o t ak o k ot individuumi k ot tudi v s v oji vključenos ti v nar a vne po v e z anos ti, k ot je njiho v a medsebojna odvisnos t in njiho- v a odvisnos t od nedot aknjeneg a ek ološk eg a ok olja. /…/ K ar člo v ek a v sek ak or lo - čuje od živ ali, je po zna v anje t eh krhkih po v e z anos ti. Člo v ek r azmišlja o las tni r an- ljiv os ti in o r anljiv os ti drugih ljudi, z a v eda pa se tudi r anljiv os ti v seh živih bitij. Z a t o r anljiv os t dobi z a v e zujoč o moč.« (2019, 66) Za v es t o r anljiv os ti sebe in drugih pos t ane vir odg o v ornos ti. Pr a v z ar adi t eg a potr ebujemo tudi pr emik na podr očju etik e in etičneg a delov anja. »Sodobna etik a ne mor e v eč isk a ti in ut emeljev a ti norm, ki bodo ur ejale z g olj me dčlo v ešk e odnose, t em v eč mor a najti us tr e zne r e - šitv e pri opr ede lje v anju t eg a, k ar je dobr o tudi z a drug e s tv ari, celotno s tv ar s tv o. Člo v ek ne mor e biti odg o v or en z g olj z ase in z a drug eg a, t em v eč tudi z a s v e t, ki mu je z aupan v odg o v orno r a vnanje.« (P e v ec R o zman 2021, 843) 13 Roman Globokar - Ranljivost človeka, družbe, narave in Boga 3. N o vi humaniz em Ali lahk o prizna nje r anljiv os ti politično in družbeno življenje dejansk o spr emeni? Se v eda ne smemo biti naivni in z anemarja ti moči sedanjih političnih in ek onomskih s truk tur – kljub t emu pa v mo žnos t no v eg a političneg a disk urz a mor amo z aupa ti. P omembno je oblik o v a ti »no vi humaniz em« (Capan tini in Gr onchi 2018, 44), ki bo r e in t erpr e tir al k once p t a v t onomije v smeri odnosne avtonomije , t emelj eče na r anlji v os ti in medsebojni odvisnos ti. Samos t ojni namr eč lahk o pos t anemo samo zn o tr aj d ru žb en eg a k o n t ek s t a, t o r ej zn o tr aj med o seb n i h o d n o so v , ki p r ed p o s t a- vljajo določeno k ultur o in je zik. Osebna a v t onomija se pos t opoma iz gr ajuje znotr aj socialne in t er ak cije (t en Ha v e 2015, 401). In z a t o potr ebujemo no v o an tr opološk o par adigmo , nov pogled na človeka, ki bo izhajal iz nje g o v e g a t e m e ljne g a biv anjsk e g a s t anja (Capan tini in G r onc hi 2 0 1 8 , 34–46). K ot drug a živ a bitja je člo v ek v s v ojem bis tvu minljiv , krhek, smrt en, r an- ljiv . Pr a v z ar adi t eg a pa tudi čut eč in sočut en, odprt z a odnose , usmerjen k ino v a- tivnos ti in us tv arjalnos ti (Pla t o vnjak in S v e t elj 2019, 679−680). Strinjamo se s t e z o Henk a t en Ha v eja, da je r anljiv os t z a pr e vlado načela a v t o- nomije v bioe tiki – in po našem pr eprič anju tudi šir še v družbi – potr eben k or ek tiv (2016, 1–17). Ranljiv os t primarno ni okrnjena a v t onomija, čepr a v drži, da v o žjem pome nu be se de ob s t ajajo tudi r anljiv e ose be in sk upine z ok r nje no a v t onomijo , k ot so npr . otr oci, osebe s posebnimi potr ebami, osebe z demenc o. P a v endar je r anljiv os t pr a v z apr a v bolj univ e rz alna las tnos t člo v ek a k ot a v t onomija. Nihče na- mr eč ni samo z ados t en – življenje v sak eg a posame znik a je vpe t o v š t e vilne odno - se. Bolj t emeljna k ot člo v ek o v a a v t onomija je z a t o njeg o v a vpe t os t v odnose. Ran- ljiv os t spodbuja sodelo v anje, solidarnos t, skrb z a drug eg a, sočutje, z a t o po našem mnenju pr eds t a vlja izhodišče z a no vi humaniz em, z a globalno e tik o – in s t em z a s v e tlejšo prihodnos t celotneg a člo v eš tv a. K a t ol išk a t eologija s sr edi ščem v v eli k o- nočni skrivnos ti trpljenja, smrti in v s t ajenja Je z usa K ris tusa lahk o s s v ojim pogle- dom na člo v ek a prispe v a k pogumnemu spr ejemanju r anljiv os ti in odg o v orni skr - bi z a las tno življenje, z a življenje soljudi in drugih živih bitij. Reference Biros, Michelle. 201 8 . V u l n e r a b i l i t y , a n d I n f o r m e d C o n s e n t f o r Re s ea r c h . The Journal of Law, Medicine & Ethics 4 6 , š t . 1 : 7 2– 7 8 . Brown, Brené. 201 8 . Darovi nepopolnosti: Vodič do življenja z vsem srcem. L j u b l j a n a : D r u ž i n a . – – – . 201 9 . C a l l t o c o u r a ge. Pr e s s r ea d e r . h tt p s: / / w w w . p re s s re ad e r . c o m / u s a / u s a - t o d a y - u s - e d i ti - on / 2 0 1 9 0 4 23 / 2 8 2 1 0 63 4 3 0 4 5 2 25 ( pridobl j e no 20 . 2. 202 2 ). Capantini, Laura, in Maurizio Gronchi . 201 8 . La vulnerabilità. C i n i s e l l o B a l s a m o : S a n P a o l o. Celarc, Matjaž. 2020 . T e o l o š k i p o g l e d n a s p o l n e zl o r a b e v C e r k v i : S p l o š n i p r e g l e d ( 1 . d e l). Bogo- slovni vestnik 8 0, š t . 4 : 7 3 3 – 75 0 . Cunha, Thiago, in Volnei Garrafa . 201 6 . V u l n e r a b i - l i t y : A Ke y Pr i n c i p l e f o r G l o b a l B i o e t h i c s ? Cam- bridge Quarterly of Healthcare Ethics 2 5, š t . 2:1 97–2 0 8 . Globokar, Roman. 201 9 . N o r m a ti v n o s t č l o v e š ke n a r av e v č a s u b i o t e h n o l o š ke g a izp o p o l nj e v a nj a č l o v ek a. Bogoslovni vestnik 7 9 , š t . 3 : 6 11 – 62 8 . Hogan, Linda. 201 9 . V u l n e r a b i l i t y : A n E t h i c f o r a D i v i d e d W o r l d . V : K r i s ti n E. H e y e r , J a m e s F . Ke e n a n i n A n d r ea V i c i n i, u r . Building Bridges in 14 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 Sarajevo: The Plenary Papers from CTEWC 2018 , 21 6 – 2 20 . N e w Y o r k : O r b i s B o o k s . Jonas, Hans. 1 9 8 4 . Das Prinzip Verantwortung: Versuch einer Ethik für die technologische Zivilisation. F r ank f ur t am Ma i n : S uhr k amp . – – –. 1 9 92 . Philosophische Untersuchungen und metaphysische Vermutungen. F r ank f ur t : I ns e l . Keenan, James F. 201 9 . V u l n e r a b i l i t y a n d t h e F a t h e r o f t h e Pr o d i g a l S o n . A l f o n s i a n a , 2 7 . 9 . h tt p s : / / w w w . al fo ns ian a . o r g / b l o g /2 0 1 9 / 0 9 /2 7 / v uln e r ab i li t y - an d - t h e - f at h e r - o f - t h e - p r o di g al - - s o n / (p r i d o b l j e n o 3 . 2. 202 2 ). Klun, Branko . 201 4 . Onkraj biti: Biblični odmevi v postmoderni misli . L j u b l j a n a : K U D L o go s . – – – . 2020 . R e zi l i e n c a i n r e s o n a n c a : V i s k a nj u n o v e d r že d o s v e t a . Bogoslovni vestnik 8 0, š t . 2 :2 8 1 – 2 92 . Lévinas, Emmanuel. 201 2. Težavna svoboda: Eseji o judovstvu. C e l j e : C e l j s k a M o h o r j e v a d r u ž b a . Lintner, Martin M. 201 9 . Človek in ljube živali: Etična vprašanja o ravnanju z živalmi. C el j e : C e l j s k a M o h o r j e v a d r u ž b a . Origene . 1 9 87 . Omelie su Ezechiele. R i m : C i tt à Nuova. Parsi, Vittorio Emanuele . 2021 . Vulnerabili: come la pandemia sta cambiando la politica e il mondo; La speranza oltre il rancore. M i l an o : Pi e m m e. Pevec Rozman, Mateja . 2021 . U p a nj e z a n a r av o i n č l o v e š t v o : n e k a t e r i e ti č n i p r e m i s l e k i . Bogoslov- ni vestnik 8 1, š t . 4 :8 35 – 8 4 8 . Platovnjak, Ivan, in Tone Svetelj . 201 9 . T o l i v e a l i f e i n C h r i s t ’ s w ay : t h e a n s we r t o a t r u n c a t e d v i e w o f t r a n s h u m a n i s m o n h u m a n l i f e. Bogo- slovni vestnik 7 9 , š t . 3 : 6 6 9 − 6 8 2. Rendtorff, Jacob Dahl . 20 02. B a s i c e t h i c a l p r i n c i - p l e s i n E u r o p ea n b i o e t h i c s a n d b i o l aw: Au t o n o - my , d i g n i t y , i n t e g r i t y a n d v u l n e r a b i l i t y – T o - w a r d s a f o u n d a ti o n o f b i o e t h i c s a n d b i o l aw . Medicine, Health Care and Philosophy 5, š t . 3: 2 3 5 –24 4 . Rendtorff, Jacob Dahl, in Peter Kemp . 20 0 8 . T h e B a r c e l o n a D e c l a r a ti o n : T o w a r d s a n i n t e g r a t e d a p p r o a c h t o b a s i c e t h i c a l p r i n c i p l e s . Synthesis Philosophica 4 6 , š t . 2 :2 39 – 2 5 1 . Römelt, Josef . 201 8 . D e r C h r i s t l i c h e G l a u b e a n G o tt a l s S c h ö p f e r : K r i ti k e i n e r I d e o l o g i e d e s ge n e ti s c h e n En h a n c e m e n t s . V : T h o m a s B a h n e i n K a t h a r i n a W a l d n e r , u r . Die Perfektionierung des Menschen? Religiöse und ethische Perspek- tiven, 2 4 1 – 2 49 . M ü n s t e r : A s c h e n d o r ff V e r l a g . ten Have, Henk. 201 5. Re s p e c t f o r H u m a n V u l n e - r a b i l i t y : T h e Em e r ge n c e o f a N e w Pr i n c i p l e i n B i o e thi c s . Bioethical Inquiry 1 2, š t . 3 :39 5 – 4 0 8 . – – –. 2 016 . Vulnerability: Challenging Bioethics. O x o n : R o u t l e d ge. Vodičar, Janez. 2021 . O d p r t o s t p o m e n u ko t t e m e l j u p a nj a v v z go j i i n izo b r a že v a nj u . Bogoslovni vestnik 8 1, š t . 4 :8 93 – 9 0 4 .