Tečaj X
l' Ljubljani 24. grudna 1867.
MAM .%9.
Božična.
Hitro vstani. bratec moj! Teci v Betlehem z menoj. Glej v priprosti štalici Rajske zarje luč gori; Tamkej vsmiljen' Jezue moj Se rodi na svet nicoj.
Le poglej, o sestra ti! Dete v jaslicah leži, ln Marija z Jožefam Molita pred Detetam; Oh to jc ljub' Jezus moj, k' se rodi na svet nicoj!
\ žarji plava vse nebo, Angelci lepo pojo; \ meni pa igra seree, Od veselja taja se, Ker preljubi Jezus moj Se rodi na svet nicoj.
t'e pa gledam Jezusa, kaj terpi za grešnika. Mene seree zaboli. Solze pridejo v oči; Ker tak reven Jezus moj Se rodi na svet nicoj.
Če mu prvvim: kaj terpiš, V terdih jaslicah ležiš. Kak se smiliš meni ti! „Le prepevaj z anrelci!*4 Govori mi Jezus moj. K' se rodi na svet nicoj.
Kaj čem vender tebi dat'. Tvojo revš'njo polahkat'? Vse ti dam. karkolj imam! „Daj le to ubožčikam!-Pravi meni Jezus moj, K' se rodi na svet nicoj.
Rad. o Jezue! to storim. Pa tud teb' kaj dat' želim; „Tvoje grehe čem prevzet'u rIn za-te na križu vmret';44 Zopet pravi Jezus moj. K' se rodi na svet nicoj.
Zdaj se v solzah ves topim. Poln ljubezni govorim: Vzemi, kar je mojiga. Daj mi. kar je tvojiga! O preljubi Jezus moj, K' se rodiš na svet nicoj!
O ljubezen Jezusa! Kdo te zapopasti zna? Mene od pekla otet. In za-me na križu vmret, Prišel je ljub' Jezus moj. Se rodit na svet nicoj.
J. V.
Sv. Slefan.
Novi biser svct ga raja \ vencu zvoljenih bliši. "»olnčna zarja g:a obdaja, kakor zvezde se svitli; Ta je mučenikov krona. Pervi noviga zakona, kri za Jezusa prelil hi za vero mučen bil.
Sveti Štefan se imeuuje Mučenikov biser zlat, Med svetniki se raduje Kajskiga veselja svat; Nam pa kakor zvezda sveti. kliče za seboj k Očeti l'o stezi poboznosti Z vencam sve»e čistosti.
Bil je solnce med leviti, Luč sedmeri!) djakonov, Kcvnim milošnje deliti, Zvoljen od aposteljnov. Kak mu seree jc gorelo, Spolnit' težke službe delo, Kak skerbel za vboge vse. To Bogu le znano je.
Vsim je kazal pot resnice Oznan'vaje Jezusa. Brez strahu svaril krivicc — Polhen svetiga Duha. To je jude razdražilo. Štefana vmoriti s «ilo; Bil iz mesta je peljan, In do smerti kamnovan.
Sveti Štefan pa oberne V 6veti raj svoje oči. Za sovražnike neverne Moli. prosi milosti; Zdaj se mu nebo odkrije Lice mu ko solnce sije; — Sveti Štefan pa zaspi. Dušo Jezusu zroči.
Sveti Štefan zdaj prebiva Tam. ker večna luč gori, Kestrohljiva venca vživa: Mučcnstva in čistosti. Mi pa k njemu perbežimo. Oh pomagaj nam! — prosimo. Sveti Štefan varoj nas Zdaj ino na zadnji čas! J. V.
Ev fiokija.
(Konec.)
Pisarji tistih časov in prigodb ne povedo, koga si je bil satan zbral, seme sumnosti, jeze, sovraštva in hudiga natoleovanja v seree Teodozja zatrositi; vender se pa sme misliti, de nobeden drugi ne kakor Krizapa. pervi dvorni služabnik pri cesarji, kteri mu je vse verjel, ga pri vsim za svet vprašal in po njegovim navdajanji delal. Ta Krizapa se je bil v Konštantinopelj pritepel, in je s svojim opravljanjem , lažmi, zvijačami in prilizovanjem ua tako veliko stopinjo časti prišel, de je cesarja in cesarstvo vladal. Svojo vest, ta Božji glas v človeku, je bil že zdavnej zadušil; bal se nikogar ni, kakor Pulherije; dežele jc deri in si nezmerne zaklade zlata in srebra na kup spravljal, zaslužne može, podpornje cesarja in cesarstva, je stran spravil ali cehi umoriti dal, kakor Janeza, serčniga vojvoda, in Cira, stariga vladarja cesarskih trum. Nobena reč se mu ni zdela greh, in vse mu je bilo dobro, de je le svoj namen dosegel, pošteno ali nepošteno. Zadostno spričevanje od tega zaverženca je, de ga je sveti Janez Krizostom v očitnih pridigah k pokori vabil; ali njegove besede so bile Ic glas vpijočiga v pušavi.
Našuntan od Krizapa ali od kakiga druziga take baže (bilo jih je, de je vse gomzelo) je prihajal Teodozi zmiraj bolj merzel do Kvdokije, de ji nazadnje ni bilo več prestati, temuč je želela proč iti in v spremišljevanji večnih resnic samimu Bogu živeti, kar ji je cesar rad pcrvolil; zlasti, ker je tudi Pavlina poslal v Kapodocijo, v mesto Cezarejo, in tam je rekel svojiga nar zvestejšiga človeka, nar boljiga prijatla ua tihim ob glavo djati, ter je tako svojo vest z nedolžno kervjo obložil.
Cesarica pa je šla v sveto deželo, kraje obiskovat, ktere je Božji Sin s svojimi stopinjami in nauki posvetil, in kodar je šla, je vse kraje z dobrimi deli milosti do reve-žev iu do cerkva zaznamnjala. Ker je pa cesar zvedil.de sta dva mašnika pri cesarici v milosti, in dc jima mnogih darov daje, je zapovedal, jih v ječo vreči, in je nekimu Saturninu povelje dal, jih umoriti. To jc bilo cesarici že preveč, in je tudi ona zapovedala, njega umoriti, in ko je cesar to zvedil, je ukazal ji vso cesarsko čast in obleko vzeti, in tako je Evdokija po kakih 24 letih časti v svojo pervo nižavo nazaj padla, kakor je bila popred; iijeniga premoženja pa ji ni vzel. Tako je ona v Jeruzalemu na tihim živela, svoj križ voljno nosila, svete kraje obiskovala, revnim obilne dari delila, bolnike obiskovala, in v molitvi in svetim premišljevanji tolažbe in mirti iskala. Bog ji je pa tudi dal dobro prijatlico, sveto Melanijo, v tolažbo ili dober svet. Ko si je enkrat Kvdokija nogo izpahnila, in jo je zavoljo bolečine in otekline obezano imela. jo je Melanija prevezati hotla; pa ko se je noge dotaknila, jc noga zdajci zdrava bila. Ona je tam nekaj svetinj v dar dobila in je podobo Matere Božje cesarju v dar dala. druge
pak je poslala svoji hčeri Evdoksi, eesariei zahodnjiga cesarstva, zlasti ketine, v ktere je bil Herodež A gripa svetiga Petra vklenil, in ko so bile le-te pritisnjene k unim, v kterih je bil sv. Peter v Rimu vklenjen, so se oboje v ene sklenile.
Ob tistim času je vstal Evtih, krivoverec, in je terdil, de Jezus ima le eno natoro, namreč Božjo, in s svojimi zapeljivimi zvijačami je celo več mašnikov in škofov zmotil; ni čuda torej, de je ta zmota tudi Teodozja in Evdo-kijo popačila. »Sveti Leon papež si je vse prizadjal, ju krive vere ozdraviti, in je pisal do Pulherije. in ji zapovedal.de naj gre cesarja posvarit.
.Ni >la rada iz svete iu tihe samote, pa vender na povelje Kristusoviga namestnika na zemlji je šla na nehvaležni dvor iu je cesarju živo pred oči postavila brezno, pri kterim stoji, in brat jo je poslušal ter je Ralcedonski cerkveni zbor poterdil iu izpeljati zapovedal. Tudi Evdokii je papež Leon pisal, pa ne s takim izidam, ker jo je jeruzalemski patrijarh Teodozi motil, ki je bil sam v krivi veri zapopaden. ( pati pa vender smemo, de ji je Bog luč resnice viditi dal, preden jo je bil s tega sveta poklical, ker ji je dal pokusiti gren k iga kelha svojiga terpljenja. Preden jc umerla, jc očitno obžalovala, dc je dala »Saturnina ob glavo djati, in poterdila. dc je nedolžna v tem, česar jo je cesar obdolžil. Skrite so sodbe Gospodove, in nezvedljive pota, po kterih on nas vodi, vse pa jc resnica in milost; in velikokrat se v življenji kaj zgodi, de ne vemo zakaj, pa vender verujemo, de Bog vse reči po resnici in po milosti vlada, iu za hudobo in malopridnostjo ljudi bi imeli v duhu viditi tisto roko, ki vodi zvezde nad nami, kraljestva po zemlji in sledujiga človeka, de ga k spoznanju resnice pelje, ga zveličati.
I)e vam, ljubi bravci. vso podobo zmalaino, in bolj živo ravno izrečeno resnico pred oči postavimo, moramo šc trojno smert popisati.
Leta 450 jc šel cesar Teodozi na lov; njegov konj sc splaši. dirja proti vodi, plane vanjo; — Teodozi pade raz konja v vodo, iu — mertviga so izlekli iz vode. — Zadosti nesrečna in neprevidena smert, kakoršne nas Bog reši! Po smerti svojiga brata Teodozja je Pulherija prijela vajet vlade in jc bila za cesarico spoznana od vladnih svetnikov iu od vojnih trum. krizapa se je zanesel na svojo mogočnost in veljavo, je premišljeval, koga bo na cesarski stol povikšal. dc bi ime cesarja nosil — brez oblasti, ktera de naj hi le njemu ostala. Pa to pot sc je bil uštel. Cesarica ga je dala v ječo vreči, in ker so bile njegove hudobije , zapeljivosti, prekati jene zvijače in krivice vsim ljudem dobro znane, jc bil očitno v Konštantinopeljnu ob glavo djali. ter je prejel plačilo po svojih delih, ker Bog včasi žc tukaj grešnika popade, strahuje in vsim ljudem pokaže, dc tudi grešniku spodleti, akoravno ni mislil.
Strašno jc pasti živimu Bogu v roke, in pa s tako obteženo vestjo, de pokaže, kaj je storil v svojim mesu, hudo ali dobro.
Pulherija. zdaj cesarica iu priletna, jc sklenila v zakon vzeti nekiga priletniga, previdniga, dela vajeniga moža. de bi ložje vladala, pa s tem pristavkam, de bota živela kakor brat in sestra, in ta mož jc bil Marcijan. zmed višjih vojakov. Ta je dobro, pravično vladal, za vse poskerbel, de so se dežele od svojih nadlog odahnile. »štiri leta jc še živela Pulherija v mnogih koristnih, dobrih in svetih delih, in I. 154 je v Gospodu zaspala, v mnogih težavah skuše-na. pa povsod Bogu. ljudem in Cerkvi zvesta najdena; nobena senca kake zmote je ni zadela, in je vedno devica ostala. Oii tod nje razumnost, nje Božji svet, njena serčnost. njena pravica, in njena neugasljiva ljubezen do revnih. Spoznajmo torej, dc le od Boga pride vse to, in od njega serčno upanje in hrepenenje po večnih dobrotah. I.. D
Je bit Valvazor protestant ?
Brati v Dunajskim cerkvenim časniku (št. 94.1. 1857) besedo: »Der Protestant Valvasor", ne volja in žalost obide človeka. Vender naša mala krajnska dežela nima veliko slovečih pisateljev, in še tega hočejo prilastiti krivo-verski stranki. Valvazor je bil vender rojen v Ljubljani v letu 1641, takrat, ko so bili ostanki luteranstva že davno zaterti: njegov brat. Voljbenk Jernej, je bil fajmošter v Zavcu na »štajerskim; trije strici so bili škofje, Defendent v Kopru, Hieronim v Pezaru, Dominik v Kara vini. I Glej Valvazor IX. str. 108). Kar Valvazor piše o pobožnosti Krajncov, o svetnikih, ki se na Krajnskim častijo, o škofih ljubljanskih, zlasti o Tomažu Krenu: vse kaže zadosti očitno resničniga katoličana (Valvazor VIII. str. 493 in d.). Le nektere opombe (na pr. Valvazor VIL str. 453. 471) kažejo nekatoliškiga pisatelja; pa tiste opombe so iz roke E r a z m a Frančiška, ki je Valvazorjev spis predeloval zastran boljši nemšine. Iz teh opomb je utegnil pisatelj v Dunajskim časniku posneti to naznambo, de je bil Valvazor protestant. Vredno bi bilo, razun tega, kar je spredej imenovano, še iz kerstnih in mertvaških bukev spričati, de je bil keršen kot katoličan, in de je utnerl katoličan. Rojen je bil namreč 28. maja 1641, in keršen ali pri sv. Miklavžu, ali pri sv. Petru v Ljubljani; in umeri je mesca kimovca 1693 v Kerškim, v Leskovški fari. Grobni napis mu je mende ondi v špitalski cerkvi postavljen. Mislim, de se sme prošnja izreči do domoljubov, v starih bukvah poiskati Valvazorjev kerst in pokop, in v tem listu ali drugač naznaniti, de se poprava da v Dunajski cerkveni časnik.
Pri tej priložnosti je vender treba omeniti, de kar je Valvazor pisal od zgodovine Krajnske dežele, je sicer v dosti rečeh dragoceno, vender ne povsod dognano in izver-šeno delo. Hočem tukaj le nektere reči naznaniti, ki segajo v našo cerkveno zgodovino, in se po preiskovanji starih spričevanj in listin kažejo ali v drugačni ali v bolj obširni podobi.
Tako nam od starih emonskih škofov ni drugi gotov, kot sv. Mak si m, ki je bil I. 381 v Akvilcjskim zboru, in jc pred ko ne smert našel v napadih arianskih Gotov krog I. 395 do 400; se torej časti kot mučenec. Za njim utegne šc Pa trie i ali Peter obstati, ki je bil v (iraškim zboru 1. 579; in še morebiti sv. Flori, ki je v Carjigrad potovaje umeri v Poli krog 1. 600. (Mittheilungen d. hist. Vereins Ilir Krain 1857 str. 105 in d.) Za novo uterjenje svete vere na Krajnskim v osmini in devetim stoletji nista delala ne ss. Virgili in Mod est, ne ss. Ciril iu Metod, temuč Akvilejski patrijarh sv. Pavlin. Zakaj Drava jc mejila Oglejsko in Solnograško škofijo. Oglejski patrijarhat pa je tisti čas že segal dalje do oger-ske meje. in nikjer se ne bere, de bi se bili oglejski višji pastirji pritožili, če bi bil sv. Metod segal v njih oblast. (De conversione Carentan. iu Chronicon Aquilej., in de Ru-beis moiiumeiita). Le potovati je sv. Metod utegnil skoz Krajnsko. gredoč v Rim. — (Mittheilungen 1854 str. 7. 1857 str. 122).
Začetnik luteranstva na Krajnskim ni bil P rini a ž Truber I. 1531; zakaj on je bil I. 1530 iu 1532 še kaplan v Celji pri sv. Maksimilijanu, po tem je bil slovenski pridigar v Terstu, dalje fajmošter v Loki na štajerski strani (ne v školji Loki), in v Laškim; na to je še le prišel v ljubljansko korarstvo, krog I. 1540. in je tedaj utegnil krog I. 1541 ali 1542 začeli oznaiiovaiije Lutrovih zmot: takrat mu je škof Frančišk zamogel prepovedovati pridigovanjc in ga posiliti, de je šel na šent - Jernejsko faro. od koder je pobegnil I. 1547 : I. 1531 pa je bil še škof Krištof. (Mit-theiluiigcii 1*53 str. 34.1 Pervi. kije razširjal Lutrove zmote v Ljubljani, je bil korar Pavel \Viener, ki jc bil že 1. 1537 za tega voljo vjet. pa zopet izpušen, in I. 1517 nu Krdeljsko pregnan: za njim pa Leonard Me rt lic.
naddiakon gorenske strani, kakor bolj na tanko piše Tomaž Kren. ^Valvazor VIII. str. 706, in listina v ljublj. škof. arhivu).
V zgodovini krajnskih samostanov se sme opomniti, de pri vstavljanji Zatiškiga samostana je pripoved od zeleniga ptiča, z glasam: Sit hic! sit hic! le prazna basen, ker vstanovitno pismo jasno govori od Zatiških gospodov (in loco Sittik), ki so dali svet k temu samostanu. Ravno tako so pri Velesovim kameniški gospodje (_fra-tres de Stain"), ki so imeli svoj grad nad sedanjim samo-stanam, bili poglavitni darovavci, in z njimi vred patrijarh Bertold I. 1238, ne kak nemšk škof, ali avstrijanski vojvoda Oton, kar je bilo v undanjim popisu Velesovskiga samostana memopušeno. (Miltheilungen 1834 str. 1)0. in 76).
Zastran zgodovine krajnskih fara se nahajajo v Zapisniku ljubljanske škofije vse drugačne in starji letnice, kakor pri Valvazorji; vzete so te naznanila poleg starih oglejskih, ljubljanskih, teržaških, zatiških, kostanjevskih. bisterških in druzih listin, in se vsako leto množijo in popravljajo. Prihodnji zapisnik bo prinesel za Ig leto 1368; za Ribnico I. 1383, in fajmoštra Miklavža: za Faro pri Kostelu pa tudi leto 1383 iu duhovna Miklavža žlaht-niga liajnskiga, poleg oglejskih listin. (Mittheilungen des hist. Vereins fur Steiermark 18.~>6 str. 267).
Kdor kaj piše iz stare krajnske zgodovine, se tedaj ne sme deržati samo Valvazorja, temuč se mora ozirati tudi na vse takošne nove najdbe.	Ilicinger.
Ogled po Slovenskim*
Iz Ipare, 14. t. m. —V.— De Ipavci ne drcmljemo, de tud ipavske serca duh keršanski navdaja, je Danica že enckrati omenila. — Desiravno cerkve ne zidamo in oltarjev ne stavimo, ker so naši predniki s svojimi deli za stoletja skerbeli, se le vender, kar ozaljšanje celih cerkva in posamnih altarjcv tiče, vedno ka j noviga pri nas nahaja. Mehkočutno, Ipavcu že prirojeno serce in z vdanost jo sklenjena ljubezen sleherne duhovnije do njeniga duhovniga pastirja , ste tiste moči, s katerima se marsikaj tako na lahko dogotovi.
Ravno včerajšnja nedelja zopet to pričuje, dan ki ostane zapisan v zgodovini ipavske doline! Rila je namreč vesela slovesnost na Slapim! — Kdo ne pozna Slapiga. če je le enkrat lpavsko prehodil? Xa poti iz Rebernice že blizo ipav-skiga terga te na levo na uličnim homcu prijazna vas s cerkevjo nasprot pozdravlja, ograjena, bi rekel, od velikan-skiga verta, v sredi žlahtnih tert iu plodnih sadunosnikov. In čc prašaš, kako se kliče ta vas, ti slednji prijazno odgovori: To je Slap, duhovnija in soseska! — In ravno njej veljajo te versticc!
Slap, ne velika ne bogata soseska, jc zgled celi deželi, ker v malo letih je obilo hlagiga storila. Ima pa tudi duhovna blagodušniga, in župana v resnici, kakor so v. č. govornik v včerajšnji pridigi omenili, vse časti viedniga. In pod tem modrim vodstvam so zrastle lepe dela v kratkim času, n. pr., skorej čisto nova duhovnišnica ali farovž, šola, veliki zvon, in zdaj lepe orgle, ktere so včeraj, 3. nedeljo vadventu, pervikrat slovesno k lložji službi zapele; — naj pač bodo dolgo dolgo glas spodbudno vpijočiga, k pobožnosti vnemajočiga! Duhovnu veselica je terpela ccli dan, in veliko duhovno opravilo in pridigo so sami v. č. gosp. dekan prevzeli, kterim so se bližnji gospodje duhovni pridružili.
Slednji, kdor ve. kaj sc pravi, slovesiiiši lložju služba, bo hvalo vedil skerhniniu prizadevanju slapenske soseske, ker ravno orgle z lepim petjem kar močno dvigujejo serca kviško. \aj bo cerkev se lako lepa iu ozaljšana. masna obleka še tako predraga, če v cerkvi orgle ne pojo, je le nekako prazno, iu čuti se. de nekaj manjka, (iotovo tud kralj David, ta mož lložji. svojih psalmov ni le za kra-
tek čas s harpo spremljal, temuč de so njegovi zdihi na perutih bogoljubne vneme toliko ložej oblake prederali in do Večniga v nebesih dospevali. Fnako je misliti, de bo to zadnje delo, čigar iepi glasovi bodo večkrat slapensko cerkev napolnovaii, le še pripomoglo k obilniši slavi, ktero bodo Slapenci enkrat vživali za dobrotne svoje naprave v boljši deželi.
Iz Stajer.\kiga, 16. t. m. Podpisanimu se dozdeva, de je neki č. g. Burja pred nekaj časam dobro misel po Danici naznanil, za spreoberujenje turkov moliti, in v ta namen kakovo društvo napraviti; zdaj ni več od vsiga tega nc duha. ne sluha.
Ako kdo terdo spi. ga je treba večkrat potresti iu bezuiti. ako ga hočemo zbuditi iu po koncu spraviti. Ravno tako. ako želi Danica to zares dobro reč na noge spravili, iic sme predolgo molčali, temne vedno kej od tega opominjati iu ljudi hc/.ati.
Ako je Danice volja, naslednji svei sprejeli iu ga razglasiti. utegne morde kej tekniti in kako dobro zernce obroditi. Po Štajerskim zvoni dvakrat na dan. zjutraj in zvečer, ob sedmi uri: morde tudi po Krajnskim končaj ob sedmih zjutraj. (Sem ter lju je ia lepa navada zjutraj; lepo pa bi bilo. ko bi bila povsod, iu ko bi se ljudje opomnili, de naj takral molijo: Vr.). 1'stiio izročilo, kjer se je še ohranilo, pravi, de zvoni v spomin turkov. kakor de bi bila nekdaj ob sedmi uri njegova moč nehala naši slovenski domovini škodovati: tedaj nas mora zvoiijcnje sedme ure spomniti, de sc Rogu zahvalimo.
Kaj velja, de nas Hožja previdnost s tem opominja, de bi sc od gosp. Iturja obujena misel spolnila. de naj bi ljudje ob zvoiijcnji juiranje in večerne sedme ure I Occuaš in Ccšcuamarijo, ter čast hodi Hogu Očetu itd. za spreoberujenje turkov molili; in tako za razširjanje llo/.jiga kraljestva na zemlji kaj storili, ter drugo prošnjo (Gospodove molitve, „pridi k nam tvoje kraljestvo**, zveršili. F pati jc. de bi verni kristjani po deželi lo radi spolnili. ako bi le vedili. kako dobro iu Bogu dopadljivo je lo. Ker pa Danicc vsi ne berejo; bi bilo nar boljši, de bi se la reč z prižnic ali lec ljudstvu oznanila, priporočila in pohvalila. — Saj po spreobernjenji turkov bi se sv. katoliška Ferkev močno razširila, iu misijone, zlasti indijanske iu afrikanske pospešila.
De bi sc pa posebno diuštvo za sprcoheriijcnjc turkov napravilo, jc pa bolj težavno, ker imamo društev žc lako obilno; vender bi utegnilo dobro bili; ako bi društvo ss. Cirila in Metoda, klero za spreoberujenje starovercov moli, tudi za spreoberujenje turkov molilo, ker bi k Ocenašu. ki ga že tako vsak dau muli. pridjalo: „0 preljuba sveta brata. Ciril in Metod, prosita za nas. iu sprosita starovercam in turkam pravo spoznanje, ra/.sv itijenjc iu spreobernjciije. Amen.
Bog daj, de bi ss. Ciril in Metod, ko sta iz Carji-grada v oznanovanje sv. vere Slovaitam poslana bila. glavi turkov, ki v Carjigradu stanuje. po prošnjah Slovanov, gnado spreobernjenja zadobila. poleni je vsiga dobriga upati: vsaj ako se glava prav oberne. se zanjo v se prav dobro obrača.
P. And ras.
Razgled po kersanskim »vehi.
rZagrcb. lisi- pisc. de so svitli kardinal in nadškof gospod Fidela II o p perger-ja. mašnika briksen-ške škofije, špirit vala in profesoria v ondotuim semenišu. zvoliii prednika usmiljenih sester v Zagrebu. — V Car-jimgradu je bila «>. u. m. perva cerkev v čast Božjo in Marije Device ueooiade/.auiffa spočetja blagoslovljena, poprej so mogli kalolieani Ic v osebnih hišah Božjo službo obhajati. Cerkev je zidana na mesto, kjer je porivalo truplo armensko - katoliškiga mašnika. ki j«' 6. listopada 173.*» za sv. vero kri prelil. Ta ccrkcv je v mestnim oddelku Psuinalia. Dozdaj so bile katoliške cerkve ali mar molitev-niee le v predmestjih tialata. Pera. Bujukdere in oh kraj-iiiin bregu Bosporu. — Pred kakimi I mesci -o dobili fran-
eoski misijonarji od greškiga nezedinjeniga škofa Benjamina naznanilo, de je on že 3 leta v nekim gorjanskim samostana na Bolgarskim zapert in de silo terdo z njim delajo, ker je bil na poklic sv. Očeta papeža Pija IX. razodel, de hoče k rimski Cerkvi prestopiti. Prestane krivice pa so ga v njegovi veri le še poterdile. in francosko poslanstvo ga je po poročniku v Filopopolji jetništva rešilo ter ga kmalo upajo v Carjimgradu viditi. — Iz M on as tir a se tole piše od 8. t. in. Stirnajstletin učenec latinskih šol v Essen-u je bil pred nekakimi 8 mesci popolnama obmutel in oglušel ko je vidil neko osebo, ki jo je kerč vil. — tako ga je bilo namreč sprelctclo. Jeseni pride po neki priliki v Mo-nastir, in opomnili so ga ua sv. Stanislava Kostka, ki jc s sv. Alojzjcm vred pomočnik za mladost, ter jc kar ne-utcgaraa veliko zaupanje do priprošnje tega svetnika za-dobil. Prejden sc je zdaj, 4. listop., v Monastiru navadna devctdnevnica v čast tega svetnika začela, je uni mladeneč tako dolgo in priserčno pisemno prosil, de so tudi njega v to mesto k ti pohožnosti pustili, ker se ni nikakor dal od-verniti. Pobožnost je bila v noviciatu na Friedrichsburgu. Od tega trenutka ni čisto nobeniga zdravnika imel. 13. listop. se pridruži tistim, ki so sc k sv. Obhajilu naprav-Ijali. Ko spet na svoje mesto od sv. Obhujila pride, že vse sliši, kar se krog njega po kapeli godi. Poskusi torej tudi govoriti in zušepta cnimu svojih sosedov na uho „Sta-nislav4*. Od tega trenutka učenec razločno in čisto govori in sliši, kakor pred unim prigodkam. — V Lisa bon i je po smerti poprejšnjiga patrijarha (15. u. m.) od kralja na njegovo mesto izvoljen škof v K o i m b r i, M a n o c I B e n t o Kodrigues, ki čaka le še papeževiga poterjenja in s tem sklenjeniga kardinalskiga klobuka. — Antijohijski patrijarh. knez Al ber to Bar bolan i, je 30. kozop. v boljši deželo sel, torej so sv. Oče v. č. gosp. Adolfa žl. Hoh-enlohe izvolili na mesto umcrliga za svojiga milostuikarja in vikšiga škofa v Kdcsi i. p. Sam sv. Oče so ga 22. listop. v Sikstini posvetili: med asistenti je bil tudi kardinal žl. Reisach. Posvecevavec iu posvečenec sta ginjena solze točila — V H i m u so 20. u. m. sv. Oče po kardinalu ge-neralvikarji željo razodeii, de naj bi se v 54 farnih, in vsih Marijnih cerkvah rimskiga mesta pred praznikam neomade-žaniga spočetja devctdnevnica obhajala v spomin pred 3 leti razglašene verske resnice od Marijniga čistiga spočetja. — .,1 ni ve rs-u piše imenitna oseba iz Poljskiga. de se tisti glas zavoljo prestopa helmske škofije k krivoverstvu ne poterdi. — V J c r u z a le ni - u so sijonske nune kupile podertinc tiste hiše. kjer je bil Kristus k smerti obsojen. in dobile so od turške vlade privoljenje, na tem mestu samostan zidati. — Na A na m skim nad Kitajskim v mestu Ton g-k i n g u so nejeverniki španjskiga škofa Diaz-a vsmertili. Vladini služabniki z vojšak i so ga v dan pred velikim Smarnam z okovi na vratu in na nogah v ječo vlekli, potem ko so bili keršansko vas požgali, v kteri je bil, — ter so «ra po neštevilnih martrah 20. mul. serp. ob glavo djali. Zemljo, kjer jc njegova kri tekla, so prekopali, boječi se, de bi je kristjanje kej ne dobili. Mandarini (veliki der-zavni služabniki ali ministri) so dali potem njegovo truplo v velikim trušu vojakov in slonov okrog nositi in so ga potem v reko vergli. privezavši ga z vervjo k veliki barki, ki so jo precej na morje pognali. Kn kapitan je stal pri vervi in nobedin veslarjcv sc ni smel ozreti, de ni nobedin vedil, kje in kdaj je bila verv presekana. Tako se nejeverniki šc mertvih kristjanov bojč.
Vafe,
sret6 %ireti in zrelicano umreti,
(Dalje.)
Svet hrumi in divja od dne do dne, — on dela, roji, sc poti. peha in skerbi s silno resnobo za žive in za
mertve: — živim skerbi za telo, mertvim za njih slo vez, kar svet rad imenuje neumerjočnost. To je neumerljivost tega sveta. Jest pa čislam le tisto neumerljivost, ki nas sv. vera uči, in zato neumerljivost hočem poskerbeti, zakaj juter moram že umreti, — ali če tudi ne ravno juter, bo vender tako naglo kakor dc bi juter bilo.
Podati se hočem tedaj na pot očiševanja.
Na potu očiševanja moram nar bolj poskerbeti za pravo in resnično obžalovanje svojih grehov ali za gre-v i n g o, zakaj vse drugo, kar je k sv. pokori potreba, iz tega izvira. Marsikterikrat si veliko prizadevamo za čisto spoved, malo pa za resnično obžalovanje. »Kar je kerst brez natorne vode, to je spoved brez čeznatorne grevinge". — Oreh moram sovražiti, ker sim z njim Boga razžalil, in če greh res sovražim, me bo bolelo zavolj vsih grehov . ki sim jih storil, in mi bo bolj žal, de sim Boga žalil, kakor ko bi se mi bila nar veči časna nesreča primerila. Ne vsak. ki reče: „Greva me", bo šel v Božje kraljestvo. ker ni vsaka grevinga dobra.
Grevinga je vclikrat premalo močna in premalo presunljiva, torej poboljšanje ni stanovitno; iz merzle gre-vinge izvira povernitev v greh. Moram si prizadevati, gre-vingo do živiga vneti; Bog mi pomagaj k moenimu obžalovanju mojih grehov!
Sveti Bon a ven tura v serafinskim bogoslovji popisuje stopinje obžalovanja, zmed kterih hočem tudi jest nektere premisliti:
1.	Perva stopinja. Grenko obžalovati vse smertne grehe. Druga stopinja. Vse odpustljive hude grehe obžalovati. Tretja stopinja. Nar manjši odpustljive grehe obžalovati.
2.	Perva stopinja. Serčno bolečino čutiti čez vse grehe, ki smo jih sami storili. Druga stopinju. Serčno bolečiuo čutiti če/« vse grehe, k kterim smo vedama priložnost dali. Tretja stopinja. Serčno bolečino čutiti čez vse grehe, k kteuim smo nevedama priložnost dali; torej David govori: Gospod, ne pomni grehov moje ne-pa z no s t i. ( IN. 24. J
3.	Perva stopinja. Bolečino svoje duše čutiti in z ustmi razodevati. Druga stopinja. Bolečino svoje duše s solzami svojih oči razodevati. Tretja stopinja. Bolečino svoje duše z mertvenjem svojiga mesti razodevati.
(D. si.)
MMuhorshe zadeve.
Spremembe čč. gg. v lavantinski škofii. Jan. Stuler, vikar v Celji, je izvoljen fajmošter za Vransko; Franc Fercnčak. kaplan v Žavcu, pa fajmošter za Ko-strivnico. Za vikarja v Celji je imenovan ondotni kaplan Urban Ditrich; na njegovo mesto pa stopi Jožef Je raj, namestili katehet realnih šol v Celji. Prestavljeni so gg. kaplani: Jožef Zoler za namestniga kateheta'in kaplana v Celje; Martin Grobe In i k v Zuvec; Anton Balon v Rogatec; Martin Godina v Šmartin pri Šaleku; Matija Vrečko v slov. Bistrico; Frane Pecrik na zgornjo Pol-skavo; Janez Leskošek na spodnjo Polskavo. — Umerla sta gg. Jožef Kuntarič, kaplan v začasnim počitku; Vincenci Mlinaric, fajmošter v pokoju. R. L P.!
V t e r ž a š k i škofii so spremembe naslednjih čč. gg.: Jož. Soepf. namestnik v Rodiku, je izvoljen ondi za fajm.; Lor. Rak o vee, novoposv., pride v Sušnjevico za duh. pom. in učenika. — Umeri je 10. t. m. g. Andrej Ulčnik, fajm., postavljen z zlatim križem za zasluge. R. I. P.!