Stev. 9?.
V Trstu, v soboto 3. aprila 1915.
Letnik XL.
Izhsj* vsak dan. tudi ob nedeljah in piknikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoltoe.
L>cdni«t\ j: Ulica Sv. Kraniižki A<uškega št. 20. L nadstr. — W ij ^ p -njajo -:rtdn!stvu lista. Nefnnkirana pi^-na se ue s prijemajo ia r<>kor<ir-i se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij hsta JUtmušT. - Ti-, t -karne .tdinosti*. vpisane zadruge z < r-ej«fiiTn ponttvoa v Trstu, ulica Sv Fnnćiška Asilkega ?t. 20. Tek fon uredništva in uprave ?tev. 11-57.
Narotnlr.a znaša: Za celo leto.......K ?4 —
za pol leta ............. •	■ 12* —
za tri ............................6" —
2* nedeljsko izdajo za ee'o leto.......520
za pol leta................. 2*60
Posamezne Številke .Edinosti' sc prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Šfrokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in cbrtnikov.....nm po 10 vin.
Osmrtnice zahvale, poslanico, oglasi denarnih zavodov ■...............tu;;i po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.—
vsaka nadaijna vrsta.............2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inscratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno lc
upravi .Edinosti'. — Ph£a in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka Asiškega št. 20. — PoStnohranilnični račun št. 841.652.
11
ii i s
Kg! uspeti na bukovinsko-ruskl mej!. - V zapadni Galiciji in na Poljskem nobene izpremembe. - Položaj na nemške-ruskem bojišču neizpremenjen.
Neso in Hoielo srditi artiljerijski boji. Boli v Priesterskem lesu se nadaljuje!©.
Z mrcirilsKo-rusIieša bojišča.
DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno sci objavlja: 2. aprila opoldne.
Na fronti \ vzhodnih Beskidih vlada v splošnem mir, ker so bili v zadnjih dneh vsi ruski napadi krvavo odbiti.
V vzhodnih sosednjih oddelkih karpat-sl.e fronte, kjer nastopajo močnejše ruske sile, se bol nadaljuje.
Na državni meji med Prutom in Dnje-strom so nase čete odbile napad Rusov, ki so bili v premoči. Sovražnik je napadal na več mestih bojne fronte v desetih do petnajstih zaporednih. yrstah. Boj je trajal do večera. Sovražnik* je bil prisiljen, da se je ob težkih izgubah umaknil povsod in se je zlasti pred južnim oddelkom izpre-menilo umikanje v bes.
Na Poljskem in v zapadni Galiciji nobene izpremembe.
Ponočni napad Rusov ob dolnji Nidi se je Izjalovil v uspešnem ognju naših postojank.
Namestnik šeta generalnega štaba, pl. Hofer. fml.
S ven Hediin pri našem armadnemu poveljstvu.
DUNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
Slavni tibetanski raziskovalec, Sven Heddin, je prispel včeraj k armadnemu višjemu poveljstvu. Bil je sprejet zvečer 3d šefa generalnega štaba in se je udeležil večerje. Danes dopoldne sta ga spre-eia armadni višji poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik in nadvojvoda prestolonaslednik Karel Franc Jožef. Pri za-jutrku je bil navzoč tudi sin armadnega višjega poveljnika, nadvojvoda Albreht. Na povabilo felditiaršala odide Sven lied-din jutri na fronto, da bo priča v teku se nahajajočini vojnim dogodkom.
Priznanje četrti konjeniški diviziji.
DUNAJ, 2. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo:
Armadni višji poveljnik nadvojvoda Friderik je izdal nastopno povelje:
Izrekam svoje občudovanje in popolno priznanje mnogo izkušeni četrti konjeniški diviziji, posebno njenemu odličnemu, smotrenemu in energičnemu poveljniku, GM. Otonu Berndtu, kakor tudi specijel-no dragonskemu polku št. 9 na junaškem vedenju in neustrašenem , žilavem vztrajanju nasproti premočnemu sovražniku v bojili dne 28. marca. Izražam to priznanje s tem večjim zadoščenjem in veseljem, ker je četrta konjeniška divizija že opetovano in se svojim junaškim bojem dne 28, marca vnovič na izgleden način pokazala, kaj zmore naše konjeni-štvo celo v gorovju, tako je prežeto od modernega konjeniškega duha in neustrašeno. previdno in inicijativno vodena, in ako so nje voditelji in jezdeci prežeti po misli in neupogljivi volji, da, bodi s sabljo, bodi s karabinerjem. prisilijo sovražnika tudi nadmoćno pehoto, da mora vsak korak zemlje odkupiti s krvjo.
To povelje je takoj v vsem armadnem ;>bmočju priobčiti moštvu v njega mate-
PODLISTEK
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavier de Montepir.
rinem jeziku. (Dragonski polk št. 9 se iz-j popolnjuje iz vzhodne Galicije in obstoji po velikem delu iz Malorusov).
Čestitke nadvojvode Friderika generaloma Linsingenu in Pflanzer-Baltinu.
DUNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča:
Armadni višji poveljnik, nadvojvoda rriderik. je poslal generalu pehote pl. Linsingenu in generalu konjenice baronu Pflanzer-Baltinu povodom podelitve višjih odlikovanj od strani cesarja sledeči brzojavni čestitki:
Brzojavka na generala Linsingena se glasi:
»Odkritosrčno me veseli, da zainorem poročati Vaši ekscelenci, da je Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo, naš Najvišji vojskovodja, v hvaležnem priznanju odličnih činov pod Vašim vodstvom se nahajajoče in v bratski edinosti z nami skupno sc boreče južne armade, blagovolilo podeliti Vaši ekscelenci veliki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo, šefu Vašega generalnega štaba pa vojaški zaslužni križec II. razreda z vojno dekoracijo. Čestitam hrabri južni armadi k temu odlikovanju njenega voditelja in šefa generalnega štaba in upam trdno, da bodo junaški napori blagoslovljeni z definitivnim uspehom.«
Brzojavka na generala Pflanzer-Balti-na se glasi:
»Z odkritosrčnim veseljem naznanjam Vaši ekscelenci, da Je Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo v hvaležnem priznanju zaslug pri izvrstnem vodstvu Vaše armadne skupine in pri zopetni osvojitvi Bukovine, blagovolilo podeliti Vaši ekscelenci veliki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. Čestitam Vam iskreno k temu odlikovanju in sem prepričan, da bo smatrala Vaša armadna skupina zopetno odlikovanje zaslužnega voditelja za močno vzpodbudo k novim činom nevenljive slave.
(Šef generalnega štaba nemške južne armade je generalmajor pl. Stolzmann.
General konjenice Pflanzer-Baltin je bil, kakor znano, takoj po Božiču odlikovan z Leopoldovim redom I. razreda z vojno dekoracijo.)
Z ušbo-rusKesa bojišča.
BERLIN, 2. (Kot.) Veliki glavni stan, 2. aprila 1915:
Vzhodno bojišče.
Položaj na vzhodni fronti je neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Zaposlenost vojnih ujetnikov na Ruskem.
PETROGRAD, 1. (Kor.) Vojni svet je odobril od vojnega ministrstva predloženi načrt, ki namerava zaposlenost vojnih ujetnikov v industrijalnih obratih, ki so važni za vlado ali javnost in to pod pogojem, da število vojnih ujetnikov ne prekosi 15 odstotkov vsega delavstva, ki prihaja pri kakem podjetju v poštev. Iz ene tretjine inezde vojnih ujetnikov se zasnuje posebna glavnica, ki iiaj bi služila po vojni v poplačilo stroškov za u-jetnike na podlagi vzajemnosti.
Z zopaM bojišča.
BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2, aprila 1915.
Zapadno bojišče.
Med Mozo in Mozelo so se vršili srditi artiljerijski boji. Infanterijski boji ob in v Priesterskem lesu so se nadaljevali in so se vršili skozi celo noč.
Zapadno od Priesterskega lesa se je razbil francoski napad v našem ognju. Pri protinapadu smo prizadejali sovražniku težke izgube in smo ga vrgli nazaj v njegove postojanke. Le v gozdu se nahajajo Francozi še v dveh kulah naših naj-sprednejših postojank.
Vrhovno armadno vodstvo.
Blokfflta anglsSkegi
LONDON," 2. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Angleški parnik »Seven Sea« je bil na višini Bichy Heada brez poprejšnjega svarila od nekega nemškega podmorskega čolna potopljen. Ladja se je potopila v treh minutah. Od posadke, ki je štela 19 možj jih je utonilo 11.
HAAG, 2. (Kor.) »Nieuwe Courant« poroča iz Londona: Neznan francoski parnik je bil v kanalu torpediran. Dva potnika in dve trupli ste bili prepeljani v Dover. Večina potnikov je utonila.
(Pripomba Wolffovega urada: Tu gre dozdevno za parnik »Emma«, o katerem se je že poročalo).
LONDON, 2, (Kor.) Glasom nekega poročila iz Santanderja z dne 21. t. m., poroča posadka španskega parnika »Augu-stina«, ki je prispeia tjakaj iz Anglije, da je bil parnik v Rokavskem prelivu u-stavljen od podmorskega čolna »U 28«, a po pregledanju dokumentov izpuščen.
LONDON, 2. (Kor.) V nekem poročilu, ki bo obljavljeno v več listih, se ceni škoda, ki so jo prizadejali Nemci angleškemu trgovskemu brodovju od avgusta 1914, do marca 1915 na okoli 2,914.571 funtov šteriingov na ladjah in 4,474.817 funtov šteriingov na blagu.
LONDON, 2. (Kor.) Trije angleški ribiški parniki so bili danes zjutraj od nekega nemškega podmorskega čolna pri Shi-eldsu potopljeni. Moštva so bila rešena.
Ponesrečeni parniki.
LONDON, 2. (Kor.) »Morning Post« poroča, da se je francoski parnik »Made-laine«, ki je bil na potu v Swansea, pri vhodu v pristanišče Leixoes, vsled vi! ar-ja ponesrečil. Štiri osebe posadke so sc rešile. Dve ste utonili.
Parnik »South Pacific«, ki je bil na potu iz Glasgovva v Newyork, je v torek ponoči pri otoku Arranu zadel z neko neznano ladjo. Posadka je bila rešena.
Neresnična poročila glede zaplenitve ladje »Loodewijck van Massaua«.
AMSTERDAM, 1. (Kor.) »Telegraaf* poroča: Ravnateljstvo zapadnoindijske Mail-črte, kateri pripada parnik »Loode-wijck van Massaua« pravi, da je poročilo Reuterjevega urada glede zaplenitve ladje popolnoma neresnično. Parnik ni vozil olja, temvč laneno seme. Kakor poroča Reuterjev urad, je bila ladja odpeljana v Nevvhaven, češ, da je vozila laneno
olje za U-čolne. Medtem pa je bil parnik izpuščen.
Norveški parnik »Unitad« rešil II mož torpedirane norveške ladje.
AMSTERDAM, 2. (Kor.) Kakor poročajo listi, je dospel včeraj zjutraj norveški parnik »Unitad« z 11 možmi neke včeraj v Severnem morju torpedirane norveške ladje v Hock van Holland.
Angleške izgube v zadnjem mesecu.
LONDON, 2. (Kor.) »Daily Telegraph« objavlja angleške izgube od 24. februarja do 20. marca. Po teh podatkih so izgubili Angleži na vseh bojiščih na mrtvih 39U o-ficirjev in 4.496 mož. Skupne izgube znašajo 1081 oficirjev in 18.794 mož. Skupne izgube mornarice tekom zadnjega meseca znašajo, v kolikor so bile objavljene, v bojih v zapadnem delu Sredozemskega morja 220 mož, pri čemer je še prišteti 18 ranjenih od pomožne križarke »Bayano« in 6 od iskalca min »Tem«. — Skupne izgube na oficirjih znašajo na zapadnem bojišču od 10. marca 900 mož.
Za aprovizacijo civilnega prebivalstva na francoskem.
PARIZ. 1. (Kor.) »Temps« poroča, da je finančni odsek senata razpravljal včeraj zakonsko predlogo o odpretju dopolnilnih kreditov za ministra trgovine v namen kupovanja in prodajanja žita in drugih živil za preskrbo civilnega prebivalstva. Odsek je zaslišal o tem ministre Vi-vianija, Ribota, Delcasse-a, Milleranda in Thomson a.
Prizadevanja Amerike za nevtralnost.
PARIZ, 2. (Kor.) Predsednik Vvilson je povdarja! v pogovoru z vvashingtonrkiin dopisnikom lista »Temps« prizadevanja Amerike, da bi ostala strogo nevtralna. Njegovo pismo, naslovljeno na Poinca-reja. izraža njegovo osebno čustvovanje do Francoske.
Predlog poslanca Meuinerja v francoski zbornici.
LYON, 1. (Kor.) List »La Depeche de Lyon« poroča iz Pariza: Zbornični odsek za kazensko in civilno zakonodajo ie sklenil, da sprejme v razpravo predlog poslanca Meunierja glede dvignenja političnega obsednega stanja v notranji Francoski.Meunierju. ki naj bi izgotovi! poročilo glede predloga, se je naročilo, da naj se istočasno dogovori z vlado. Sličen Meunierjev predlog je prej zbornica enoglasno zavrnila.
Dogovor ameriških eksporterjev z Angleško slede izvoza bakra nima uradnega značaja.
WASHlNGTON. 1. (Kor.) Dogovor a-meriških eksporterjev z Angleško, ki do-. voljuje. da se sme baker nalagati za nevtralne pod pogojem, da sc ga ne pošilja dalje, nima uradnega značaja. Zediujene države nimajo nobenega stika s tem dogovorom.
Delavsko gibanje na Angleškem.
LONI »ON, 2. (Kor.) Vojni minister Kitchener odobrava načrt, ki se izvede drugi teden, da se namreč doške delavce v Liverpoolu organizira militarično. Doški delavski polk se bo vporabljal pri liverpoolskem polku, kjer bo izvrševal vladna dela v pristanišču. Moštvo se bo
Potrebovala je malo: črn kruli in svežo vodo. to je bilo vse, kar je uživala po potu. Zvečer je stopila v kako vaško krčmo in si je dala postlati v najmanjši
sobici.
Ker je živela tako preprosto, je pač umljivo. da je z osemnajstimi franki, ki jih je vzela s seboj od doma, mogla poravnati vse izdaike na svojem potovanju.
V trenutku pa. ko smo jo po več nego štirinajstdnevnem potovanju zopet našli ob pariški mitnici du Roule. so bile izčrpane niene moči in porabljen tudi njen denar, tako da ni imela v svoji denarnici v eč r.ego deset suov.
U ve rje na. da je dospela na svoj cilj, je Pivoine začutila zopet nove moči v sebi in stopala je hitro in naravnost skozi vrata, noseč svoj svežnjić na palici čez ramo.
Nekemu carinskemu uradniku se ie delo sumljivo, da je šla tako hitro mi-
mo. Mislil je, da je morda hotela kaj vtihotapiti, in je zato zaklical za njo:	i
—	Hej! Dekletce! Pojdite vendar neko-| liko semkaj!
Pivoine, ki ni verjela, da misli njo, je stopala dalje, ne da bi se ozrla, in šele ko je paznik ponovil svoj klic in jo je imenoval »Normandijko«, se je ozrla in se vrnila k njemu.
—	Ali govorite z menoj, gospod? — je vprašala, pokionivši se nekoliko.
—	Da, lepo dete moje, — je odgovoril carinar.
—	S čim vam morem poslužiti?
—	Kaj pa je tole? — - je vprašal paznik. doteknivši se s prstom Pivoininega zavoja.
—	To je moj omot, — je odgovorila.
—	To vidim, toda kaj pa je v njem?
—	Dve srajci, obleka, krilo, štirje robčki in dva para nogavic.
—	Tako pač pravite vi, — je odgovoril službeni nezaupljivec, — toda jaz moram videti.
Pivoine ie razvezala robec in uradnik se je mogel prepričati, da je popolnoma res. kar je povedala.
—	Al: prihajate od daleč, lepo dete moje, — je vprašal, ko je zopet lepo zavezal robec in jej omot zopet obesil na palico.
—	Da.
—	Odkod pa?
—	Iz Nodesmesa.
—	Nodesmesa? Ne poznam tega kraja in ne vem, kje se nahaja.
—	Ne daleč od Granvilla, v Normandiji.
—	In vso to pot ste hodila peš?
—	Seveda.
—	Kam pa hočete?
—	Semkaj, v Pariz.
—	In prihajate prvikrat semkaj?
—	Da.
—	Pa se boste tudi spoznala tukaj?
—	Ne vem.
—	Kje pa stanujejo ljudje, h katerim greste?
—	Ne grem k nikomur.
—	Pa ste vendar priporočena komu?
—	Ne.
—	Pa imate menda vendar kaj denarja pri sebi?
—	Deset suov.
—	Aha, razumem, — je rekel smeje carinar, ki je bil mlad človek, — prihajate v Pariz, da tu najdete svojo srečo? No, imate res dovolj srčkane oči, da lahko dosežete sv®« namen. Želim vam veliko sreče, lepo ;noje dete.
nahajalo v vsakem oziru pod vojaškimi zakoni, vendar pa se bo vporabljalo samo v domovini. Oni dobe delavsko plačo in armadno mezdo in bodo zaslužili na teden najmanj 42 šilingov. Le člane strokovne organizacije doškili delavcev je mogoče uvrstiti v ta bataljon. l ord Der-by, ki je bil imenovan za bataljonskega poveljnika, izjavlja, da ta organizacija nima ničesar opraviti s stavko v Birken-headu.
Podraženje premoga na Angleškem.
LONDON, 2. (Kor.) Komisija, ki naj konstatira vzroke podraževanja premoga za vporabo v gospodinjstvu, priporoča, da naj se izvoz premoga v tujino omeji.
Glasovi japonskih listov.
HAAG, 2. (Kor.) »Viderland« objavlja glasove japonskih listov. Tokutami, glavni urednik »Kokumin Šimouna«, član zgornje zbornice, kritizira v svojem listu zvezo z Anglijo. Ker je v Angliji tako neznatno navdušenje za zvezo, bi bilo za Japonsko nevarno, da bi se preveč zanašala na to. Dalje prihaja Tokutami z vprašanjem, kako stališče bo zavzela Anglija v sporu Japonske s Severno Ameriko. Že pri zadnji obnovitvi zveze je bila Anglija pripravljena, žrtvovati Japonce A-rneriki. Na vsak način bo imela Japonska v takem slučaju spora malo koristi od zveze. V kitajskih zadevah je Anglija v mnogem oziru konkurent, če ne nasprotnik Japonske. Konkurent se izpremeni lahko v sovražnika. Radi tega je treba računati z vprašanjem, kako bo Anglija, ki misli vedno le na svoje interese, varovala interese Japonske. Sedaj je Anglija preslaba, da bi pomagala Japonski, sedaj zopet ji manjka volje in tretjič pa obojega sploh.	_____
JapoDsKo-kifcjska posojanja.
LONDON. L (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pekinga z dne 31. t. in.: V zadnjih dneh so kitajsko-japonska pogajanja znatno napredovala. Na današnji konie-fenci ni bilo zaznamovati nobenega napredka, ker je bil kitajski predlog, da naj Japonci ne vživajo nobene cksteritorijal-nosti, oziroma da naj se ustanove v Mandžuriji, mešana sodišča, odklonjen. Japonci zahtvvajo še vedno brezpogojni sprejem tozadevnih zahtev.
Stoletnica Bismorchovega rojstva.
BERLIN, 1. (Kor.) Cel dan se prihajali danes pred Bismarckov spomenik tisoči in tisoči ljudstva. V mraku je bil raz-svcilien spomenik z reflektorji, prizor, k je vzbudil med množico veliko navdušenje.
Senat in meščani Hamburga so se odpeljali pod vodstvom župana vFriedrich-ruh. Pridružilo se jim je 40 društev. Na grobnico so bili položeni številni venci. Zvečer so se udeležile oblasti spominske slavnosti v glasbeni dvorani, pri kateri je imel življenjepisec Bismarcka, prof. Maks Lenz. spominski govor.
V Lipskem se je vršila popoldne slavnostna služba božja, pri kateri je imel bivši duhovnik knez Bismarcka, dr. Pank, pretresujoč govor.
Pred spomenikom se nahaja krasen venec z oklopnice -Furst Bismarck«.
—	Hvala vam, gospod, —je odgovori-] la Pivoine.
Neki starejši uradnik z belimi lasmi in j čmernim obrazom, ki je čul zadnje bese-; de pogovora, je pristopil nato in dejal:
—	Srečo hoče najti, to se pravi. ljubezen hoče prodajati in zlato prosjačiti, in ti jej želiš sreče? Sreča, ki jo najde, je sramota. beda, obup in končno bolnišnica! Bog je pravičen in ne dovoljuje vsem hudobnežem, da bi kradli kruh, ki ga primanjkuje toliko poštenim ljudem.
Mladi carinar se je posmejal tem strogim besedam in Pivoine je odšla hitrih korakov.
Ob tem zlem prerokovanju je vstopila , v Pariz. Šla je po vsem predmestju du j Roule. ne da bi kaj posebno vzbujalo njeno pozornost.
Ko pa je. ne da bi vedela, kam gre, prišla po cesti rembourga Saint Honorč in je naenkrat zavila v rue Royale, kjer : je imela na svoji desni trg Sloge, na levi Magdalensko cerkev, pred seboj pa ulico Saint Honore. ko je povsod videla goreti tisoče luči, kajti stemnilo se je že in na-žgaii so že plinske svetilke; ko je zagledala brezkončno vrsto hitrih kočij, ki so vozile po vseh cestah, se križale in prehitevale in je vsaka imela, kakor dvoje j ognjenih oči, spredaj dve rdeči ali mo-
dri svetilki; ko je videla nepretrgani iz-prevod pešcev in ves ta hrup in vse to življenje: tedaj je začutila, da se je je polastila skrb in bojazen. Obrnila se je torej na desno, proti trgu Ludoviku XV., ki sc jej je zdel manje^hrupen, in je šla čezeni po vsej njegovi širini.
Ko je prišla do Sloginega mostu, se je obrnila zopet na levo in je šla po samotnem nabrežju, ki vodi ob tuilerijskem vrtu proti pont Royalu.
Končno je, gredoč vedno tjavendan in zavijajoč sedaj na levo, sedaj na desno, dospela do cvetličnega nabrežja pri justi-čni palači, in tu se je. vsled utrujenosti popolnoma izčrpana, vsedla na rob vodnjaka. ki krasi to ozko izprehajaiišče.
Pod brezlistnatim drevjem, ki je revno rastlo izpod kamenitih plošč cvetličnega trga. je vladala skoraj popolna tema in samota. Na eni strani se je dvigala iustiCna palača s svojimi mračnimi ka-menitimi masami; spredaj je šumela reka s svojimi brzimi valovi, v katerih so odsevale luči Gevreškega nabrežja v dolgih, migljajočih ognjenih pramovih; zadaj pa so stala visoka poslopja, med katerimi so se svetila razsvetljena okna zabavišča >Prado«, kjer je bil ples tisti večer.
(Dalic.)
Stran TL
.EDINOST- štev. 93.
V Trstu, dne 3. aprila 1915.
BRUSELJ, 2. (Kor.) V sejni dvorani zbornice v parlamentarnem poslopju se je vršila včeraj zvečer v navzočnosti generalnega guvernerja, vseh oficirjev in uradnikov generalne gubernije Bismar-ckova slavnost, ki je napravila vsled pri-prostosti in mesta, kjer se je vršila, mogočen vtisk. Slavnostni govor je imel rit-mojster Spannagel iz Miinstra, ki je opisal v glavnih potezah delovanje železnega kancelarja.
Po Bismarckovi pesmi so se zbrali člani generalne gubernije k večerji, med katero se je generalni guverner pl. Bissing spominjal Bismarcka in njegovega vpliva na sedanjo veliko dobo.
Tudi nemške šole v Ant\verpnu in Bruslju so proslavile spominski dan s šolskimi slavnostmi. ki so jim prisostvovale vojaške oblasti._
Angleški general Paget v Rimu.
RIM. 1. (Kor.) r»iornale d*Ita!ia<c poroča: Angleški general Paget je na svojem povratku iz Sofije in Aten prispel včeraj zjutraj semkaj in je po daljšem razgovoru z angleškim poslanikom včeraj zvečer naaalje\a! svojo vožnjo. List pripominja, k temu. da se je govorilo, da prihaja Paget z gotovo misijo, toda njegov odhod zavrača vsako tozadevno domnevanje.
Cesar je prisostvoval v šenbrunski kapeli današnjim cerkvenim opravilom.
DUNAJ. 2. (Kor.) Cesar je prisostvoval danes zjutraj v šenbrunski grajski kapeli cerkvenim opravilom.
Prvi občni zbor zveze dunajskih jezdecev »Viribus unitis«.
DUNAJ, 2. (Kor.) Dne 26. marca t. L se je vršil občni zbor pod pokroviteljstvom nadvojvode Karla Frana Josipa stoječega društva dunajskih jezdecev»Vi-rifcus unitis*. Društvu pripada razven prestolonaslednika več članov vladajoče hiše. Predsednik, tajni svetnik Fran grof C lam Gallas je imel govor, v katerem je opozarjal na to, da je sedanja vojna pokazala potrebo konjereje v vsaki državi. Racijonelna konjereja je samo takrat mogoča, ako se dvigne šport glede ježe in vožnje.
Govornik se je na to na kratko bavil s tem, kar so naši vojaki-jezdeci dosegli v sedanji vojni. Pri tej priliki je opozarjal na neki članek feldmaršallajtnanta Lahu-šena. da je naša konjenica, dasi po številu daleč za sovražnikovo, povsod ofenzivno prodirala in da je dosegla v večjih zvezah rekord preko 80 km, včasih več dni zdržema na dan. Da v obče ni prišlo do napadov v večjem smislu dokazuje le, da se je sovražna konjenica, dasi povsod po številu v premoči, skoraj povsod umikala.
Govornik je opozarjal posebno na napad 6. eskadrona II. dragonskega polka pod vodstvom ritmojstra Fiedlerja. ki je kot poveljnik poročevalnega oddelka napadel cel ruski polk, kjer je tudi junaško padel. Naša konjenica se je, četudi ie večkrat vsled prevelikih naporov izgubila del svojih konj, izborno sponesla tudi kot pehotna četa s karabinkami, n. pr. huzarji pri Limanovi, 6. dragonski polk in polki 4. konjeniške divizije sedaj v Karpatih. Da na več sto kilometrov dolgi fronti ni bilo mogoče dobiti poročil na način da bi se jezdilo od krila do krila, kakor se je to dogajalo na mirovnih vajah, tega se ne more staviti konjenici na rovaš. Da niso kazaki poplavili naših mej ter da niso ovirali našega premikanja v Galiciji in našega prodiranja, kakor se je vedno balo, se imamo zahvaliti razven našim obmejnim četain edinole konjenici, ki se je vrgla premočni sovražni armadi nasproti in tako z junaško požrtvovalnostjo krila naše veliko prej zvršivše se prodiranje kot sovražnikovo. Kozaki ne samo da nas niso pi plavili, temveč so se našim »rdečin hudičem , kakor imenujejo naše jezdece, le slabotno upirali in se poskrili za svojo pehoto.
Govornik je opozarjal za tem na vlogo konja pri artiljeriji in pri trenu ter poudarjal, da bi bilo treba skrbeti za povzdi-go konjereje tudi v onih kronovinah, ki se do sedaj zanjo niso brigale veliko.
Govornik se je izrazil proti kultu z inozemskimi konji, ker je domač konj inozemskemu v vsakem pogledu kos.
Govornik je zaključil z željo in nado, da bo naši državi že zagotovljen časten mir, ko se bo vršil prihodnji občni zbor.
General Pau v Atenah.
ATENE, 2. (Kor.) General Pau je prispel včeraj zvečer semkaj iz Soluna.
Obsedno stanje v Košinšini in Tonkingu.
SAIGON, 2. (Kor.) Generalni guverner Indokitajske je proglasil nad Košinšino in Tonkingom obsedno stanje in odredil mobilizacijo vseh razredov rezerv in aktivne armade.
to, da je priznaval brez druzega, da bi bilo radi kulturelne in financijelne zaostalosti dežele težko napraviti tako državno tvorbo, sposobno za življenje ter neodvisno od ene ali druge velesile na vzhodu in zapadu. Veleindustrijalci — tudi če so nemškega pokoljenja, imajo Ie svoje gospodarske interese pred očmi. Ze dolgo obstoji nasprotstvo med Iodško industrijo in mlajšo moskovsko konkurenco, med poljsko in rusko industrijo sploh. Po odločitvi Poljske od Rusije — naj se zgodi v katerikoli obliki — se boje industrijalci v Lodžu težkih izgub vsled zmanjšane prodaje njihovih izdelokov na ruskem trgu. Med poljskim meščanstvom se je v zadnjih letih močno razširil nazor, da ni želeti ločenja od Rusije. Siritelji tega nazora se udajajo iluziji, da Poljaki v Rusiji, ker stoje kulturelno in gospodarski višje, dosežejo sčasoma politično in gospodarsko vodstvo.
Skoro povprek indiferentne sem našel nemške delavce v Lodžu in v industrijal-nih malih mestih lodškega okraja. Večina njih so že v Poljski rojeni, kamor so se njihovi očetje in dedje izselili kot tekstilni delavci največ iz Thiiringena in Saksonskega. So naturalizirani v Rusiji, dasi so ohranili svoje nemštvo, kolikor se tiče jezika. Posebno velja to za Nemce v predmestjih, ki tvorijo — n. pr. v Kon-stantinovu in Aleksandrovu — še sedaj večino prebivalstva in so tudi uživali nemški šolski pouk. Po močnem pritisku so bili prisiljeni v naturalizacijo, ker bi se bili morali sicer odreči svoje zemljiške posesti. Sicer ni velika ta posest, ali bila je v trdno podlago njih gospodarski ekzistenci. Brez tega pripomočka ne bi bili mogli živeti ti domači tkalci ob nizkem zaslužku____Nobene druge želje nisem čul od njih, ,nego da bi vojna skoro končala, da bodo mogli zopet delati in zaslužiti.
Tudi pri Židih gredo želje glede bodočnosti dežele navzkriž. Bogati so doslej povsem dobro izhajali, tako, da ne pričakujejo nič boljega od kake izpremembe stvari. Tisti Židje pa, ki so se preživljali na več nego dvomljiv način, si ne žele urejenih razmer. Večina Zidov pa si želi odrešitve iz ruskega jarma. Će to ne bi bilo možno po ustvaritvi svobodne Poljske, ne bi se upirali priklopljenju k Nemčiji ali Avstriji.
Nikakor pa ni možno predvidevati, kako se pri sklepu miru reši zagonetka bodočnosti Poljske.
Tako — previdno rezervirano zaključuje dopisnik v »Arbeiter Zeitung« svoje informacije, ki jih je dobil v ruski Poljski Je-Ii vodila pero res stroga objektivnost v presojanju, ali pa ni morda vplivalo nekoliko znano strankarsko stališče — kdo bi mogel vedeti to. Vsakako pa so te navedbe, tudi take, kakor so, zanimive v toliko, da dopuščajo zaključek, da med Poljaki v ruski Poljski samimi ni enotnega javnega mnenja glede bodočnosti Poljske.
Bodočnost ruske Poljske.
Dopisnik »Arbeiter Zeitung« iz Lodža se je razgovarjal s prebivalci med drugim tudi o bodočnosti Poljske in poroča o
tem:
Neki industrijalec, ki zaposluje kakih desettisoč delavcev, se je bal, da se povrne rusko gospostvo. Boje se preganjanja. Zato tudi nočejo začeti zopet s svojimi obrati.
Povsem kriva pa je misel, da vsi deli prebivalstva Poljske pozdravljajo nemške čete kot osvoboditelje iz ruskega jarma. Kmalu se izpoznava, da gredo želje glede bodočnosti dežele zelo navzkriž v različnih razredih prebivalstva. Najpomembneje pa je, da nisem čul med tolikimi niti enega, ki bi odločno zastopal zahtevo po ustvaritvi samostojne Poljske. Tudi tisti, ki je bil v teoriji kot Poljak za
Domače vesti.
Vojna in šolska reforma. V zadnji »Information* čitamo pod tem naslovom: Ob tej priliki bodi nam dovoljena pripomba, da se jezikovna naobrazba naše mladine mora v bodoče primerno izpopolniti in modernizirati, primerno bistvu države, kot države narodnosti. Na bojiščih se je moralo često izkusiti, kako težko se naši vojaki sporazuinljajo med seboj. V naši državi se govore mnogi jeziki: nemški, češki, poljski, slovenski, hrvatski, italijanski, romunski, maloruski ali v učnih načrtih naših šol — tudi v najvišjih — to dejstvo absolutno ne prihaja do izraza. Temu zistemu treba absolutno napraviti konec. Lahko se najde ključ, ki omogoči, da se bo v šolah jemalo primernega ozira na v državi navadne jezike. Će je časa in možnosti za čas trateči študij klasičnih jezikov na gimnazijah, potem se že dobi tudi nekoliko ur za učenje vsaj elementov državnih jezikov. Ob vsem če-ščenju helenizma vendar ne verujemo, da sme grški jezik zahtevati prednost pred državnimi jeziki, ki v miru spajajo narode a na bojišču vsaj omogočajo izmenjava-vanje misli med sobojevniki. Tudi potreba enotnega občevalnega jezika je dokazana po vojni. Kateri jezik naj bo to? Naj se poskusi s plebiscitom. Za plemeniti jezik Helenov se ne izreče večina zelo pametnega in praktičnega prebivalstva naše države!
Podružnica CMD. v Lonjerju ima svoj občni zbor v nedeljo 4. aprila, ob 10 pred-poldne v konsumnen dmštvu v Lonjerju.
Tržaška pekovska zadruga bo razdelila vsakemu zadružniku Št ri vreče moke za kruh, danes v soboto, 3 t. m. od 1 do 2 pop.
Žlvnostenska banka v Pragi. V bilančni seji upravnega sveta, ki se je vršila 1. t. L, je bila predložena bilanca za leto 1914, katera izkazuje K 5,211.559*60 čistega dobička. Občnemu zboru, ki se bo vršil 11. t. m. ob 10 dopoldne v palači banke v Pragi, se bo predlagalo, da se po odgovarjajoči dotaciji rezervnih fondov, izplača za preteklo leto 5*/0 dividendo.
Uvedba nedeljskih in prazničnih vlakov na progi Trst c. kr. d. ž. Herpelje-Ko-zina-Divača in nazaj, C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: Od velikonočne nedelje, 4. aprila t. Lf naprej do prekli:a bosta vozila ob ugodnem vremenu ob nedeljah iz praznikih na progi Trst c. kr. d. ž. Herpelje-Kozina-Divača vlaka št. 222/322 (odhod iz Trsta c. kr. d. ž. ob 2. uri 25 minut pop. prihod v Divačo ob 3. uri 54 minut pop.) in v obratni smeri vlaka št. 321/221 (odhod iz Divače ob 8. uri 5 mi-! nut zvečer, prihod v Trst c. kr. d. ž. ob 9. uri 41 min. zvečer.)
Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da se bo vršila redna mesečna dražba in sicer 15. aprila t. I. za v oktobru in novembru 1. 1913. zastavljenih dragocenosti, dne 16. aprila t. 1. pa za v decembru I. 1913. in januarja 1. 1914. zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.), vršeči se vsak dan od 8 do 12 dopoldne v uradnih prostorih. Prečna ul. št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoče rešiti ali obnoviti zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan pred dražbo.
Že tretjič odšel na bojišče. V Trstu bivajoči sežansk' rojak g. Fran Szolik nam poroča, da je bil njegov bratranec Pavel Hikel, ki je tudi doma iz Sežane in ki služi kakor desetnik pri 71. pešpolku, že dvakrat ranjen. Prvič je bil dobil kar tri rane po drobcih iz šrapnela, in sicer v roko, v nogo in v glavo. Vsled teh ran je bil oddan v neko bolnišnico na Dumju, a ko je po dobr h dveh mesec h okreval, je odšel zopet na bojišče. In zopet je bil ranjen, ta pot mu je pa kroglja iz puške prestrelila prsi. Bil je nato v bolnišnici v Kattowitzu na Nemškem, a dečko je zdrave naravi in je kmalu zopet okreval in pred malo dnevi je odšel že v tretjič na bojišče.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno in kontumačno bolnišnico v ulici Fabio Severo so bili sprejeti Peter Ferluga 97. pešpolka, Herman Todeschini 5. domobranskega pešpolka, Štefan Privošek 27. pešpolka, Roman Princivali 97. pešpolka, Matej Mitanovič 97. pešpolka, Peter Kmet 97. pešpolka, proporščak 5. domobranskega pešpolka Gvidon Adamič, Fran Figar 7. lovskega bataljona, Oskar Mutler 42. pešpolka, Fran Scharf 4. trdnjavskega topničarske^a polka, črnovojniki Armand Bes,otti, Zorko Siškovič 5. domobranskoga pešpolka, Anton Mesarotti 20. lovskega bataljona, Anton Pod-hajač 7. pešpolka, Ernest Calcina 5. domobranskega pešpolka, Jakob Perko 20. lovskega bataljona. — V mestno bolnišnico sta bila sprejeta črno vojnika Josip Zadnik in Kamil Koristina. — V pomožno bolnišnico v zavodu „ Austro-amerikane" sta bila sprejeta Anton Škrinjar 97. pešpolka in črnovoj-nik Ivan Fontanot. — Odpuščeni so pa bih iz te pomožne bolnišnice Josip Godina 87. pešpolka, Štefan Kacsi 66. pešpolka. Kocijan Klarič 97. pešpolka, Simon Vlakovič 7. pešpolka, Ožbott Destallis 7. pešpolka, Štefan Deneš 48. pešpolka, Josip Markovič 20. pešpolka, Ivan Pavel Domis 87. pešpolka, Bernard Pontin 27. domobranskega pešpolka, Amalij Viles 5. domobranskega pešpolka, Amalij Gaberšič (črkostavec, doma iz Trsta) 5. domobranskega pešpolka, Emil Colom-biu 7. pešpolka, Fran Terbižan železniško-brzojavnega polka, Brunon Valle 5. domobranskega pešpolka (enoletni prostovoljec), Josio Lonschar 32. pešpolka (enoletni prostovoljec) ter črnovojniki Fran Holzer, Alojzij Župan, Fran Masten, Nazarij Zidarič, Matej Grauner, Fran Legiša, Mihael Apol-lonio, Viktor Skerlj, Anton Kolarič, Rudolf Schramek, Fran Mince, Ivan Fabro, Josip Bilek, Malej Kocijančič, Fran Zižman, No-votny Josip, Julij Giachin, Henriksila in Ivan Lunden.	__
Dvakrat po tatovih obiskano stanovanje. Na policijskem komisarijatu v ulici dei Bachi je bilo te dni prijavljeno, da so neznani tatovi že dvakrat vlomili v stanova-n e Emilije Giorgieri v dvorcu Diana v ulici Rosseti št. 74. Emilija Giorgieri da je odšla v Aleksandrijo, vsled česar da je njeno stanovanje prazno. Prvikrat da so tatovi vlomili v stanovanje Giorgierijeve v noči dne 29. januvarja t. L, a drugič v noči 27. marca t. 1. Za prvikrat se ne ve, kaj da so uz-viči odnesli, a ve se, da so drugikrat odnesli s seboj mnogo perila. Sicer bi bili uz-moviči vzeli seboj še kaj več, da jih nista prepodila lastnik gostilne rAl Conte Verde" v ulici Rossetti, in sicer ravno nasproti dvorca Diana, in pa neki Vincenc Vogl.
Umrli so: Prijavljeni dne 2. t. m. na mestnem fizikatu: Zobec Branko, 11 mesecev, ul dei Cunicoli št. 15; Turk Anton (ze kapom na cesti umrli redar) 37. let, Skedenj št. 630; Suman Antonija, 37 let, Skedenj št. 1098; Ravber Evelina, 5 mesecev. ul. Media št. 6. — V mestni bolnišnici dne 30. m. m.: Križman Anten, 62 let; Novak Anton, 23 let.
sko-srbskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku, ter ume druge svetovne jezike. Iz tega sledi, da »resnicoljub« vse prečrno vidi. Ne bodimo prestrastni v presojanju. Končno poživljam dopisnika, naj mi dokaže, da sem »siten poročevalec«-
Na veliki Četrtek je služil v Stolni cerkvi slovesno mašo knezonadškof; sledilo je umivanje nog. Slovesnosti se je udeležil tudi nadvojvoda Salvator.
General Danki študiral na goriški gimnaziji. Nekdo poroča v »Goriškem listu«, da je študiral general Danki na goriški nemški gimnaziji. Leta 1868. je bil v četrtem gimnazijskem razredu: potem je odšel menda v kadetnico.
Imenovanje. Za gozdnega asistenta pri goriškem gozdnem in domenskem ravnateljstvu je imenovan eleve Viktor pl. Ziernfeld.
Smrtna kosa. Umrl je v Gorici Anton Culot, znani posestnik v ulici Risteri ob Mirenski cesti. — Umrla je v Gorici vdova Alojzija Velikonja, v ulici Vogel, sestra višjega poštnega oficijala Antona Bizjaka,
Velika svota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postane nas naročnik. - Brezplačna poja-nila pošilja * : : Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana : :
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
: HALI
□□
□□ □□
se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zna^a 40 stotink. :
□□
□□ □□
Vesti iz GorRhe.
Iz Komna smo prejeli od našega dopisnika daljši dopis »resnicoljubu v odgovor.« Da-si smo v nevarnosti, da bo zopet zamera, smo tudi ta dopis skrajšali na — potrebno mero. In skrajšan se glasi: Ali ne pozna dopisnik latinskega citata, da o mrtvih se ne sme slabo pisati? Mari misli, da je bila ranjka kriva na italijanski vzgoji svojih otrok? Ali ne pozna tržaških razmer v tem pogledu? (1 u moramo že pripomniti, da je v Trstu nešteto družin, ki so svoje otroke ob vseh teh razmerah slovensko vzgojili. Priča temu ogromno število otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Uredništvo.) Sicer pa znajo otroci pokojnice tudi slovenski in italijanski. Ce bi hotel »resnicoljub« priznati resnico, da je tisoče slovenskih staršev, ki bi jih morali grajati v tem pogledu: (Jih tudi grajamo. Nikakor ne moremo priznati, da je kdo opravičen, če tudi — kdo drugi greši. — Prip. ur.) Brat pokojnice, ki mu »resnicoljub« očita nemško mišljenje, je že kot 17-leten mladenič vstopil v avstro-ogrsko vojsko, je obiskoval nemško realko in kadetno šolo, kjer je vse nemško. Zato se ne bi bilo čuditi, tudi če bi bil nemškega mišljenja. Čuditi se ne moremo temu, ako pomislimo, da ie Nemčija naša zaveznica v boju napram našim sovražnikom. Zato moramo želeti, da Avstrija in Nemčija	naše sovražnike, inače nismo patrijotični! Sicer pa je 'brat Dokojnice vešč slovenskemu, hrvat-
Glede draginje mesa v Gorici izjavlja načelnik mesarske zadruge, da ie meso drago radi tega, ker ni dobiti živine in kar je živine, je silno drgaa. V seji deželnega aprovizacijskega odbora je bilo podano poročilo mestnega tržnega komisarja, da stane vol povprečno 1000 kron, zato se je dovolilo povišanje. — Ali v Gorici se sprašujejo, kako je vendar to, da je meso v bližnjem Trstu toliko ceneje. V Gorici stane goveje meso sprednji deli 2 K 80 vin. kilogram, zadnji deli 3 K 20 vin., v Trstu pa od 2 K 24 vin. do 2 K 88 vin. Skrbnim gospodinjam ne gre v glavo, in ž njimi nobenemu drugemu, odkod taka razlika v ceni v Trstu in Gorici. Zadnji dovoljeni povišek 60 vinarjev je nekaj nezaslišanega. Aprovizacijski odbor naj se znova bavi s to zadevo!
Mestna godba v Gorici jutri ne bo svirala v mestnem vrtu in najbrže tudi v bodoče ne, ker je nekaj godcev bolnih, nekaj pa pod orožjem.
Patrijotična demonstracija v Gradežu. Gradeški župnik je imel v cerkvi navdušen patrijotičen govor, ki je dobre Gra-dežane tako razvnel, da, kakor hitro so stopili iz cerkve, so navdušeno klicali »evviva« cesarju in hrabri avstrijski vojski. V vojni je iz Gradeža obilo vojakov.
Obdelovanje zemljišč v pomeriju goriškega mesta. Goriški magistrat se obrača do poljedelcev v smislu okrožnice goriškega okrajnega glavarstva glede obdelovanja zemljišč, naj skrbijo, da bodo zemljišča obdelana. Mislimo, da se to zgodi v polni meri, ker tu ne vidimo pomanjkanja delavnih moči.
Za gnjati je v Gorici vsako leto na veliki četrtek velik trg. Na stotine gnjati prinesejo kmetje iz naših gor na ta dati v Gorico in vse prodajo, zjutraj bolj drago, popoldne bolj poceni. Letos pa kmetje držijo gnjati doma, v Gorici jih je bilo v četrtek le malo v primeri z drugimi leti in drage so bile: kilogram 4 K 20 v, najnižje 3 K 60 v.
Nič se ne ve, kje so: Fran Drnovšček, pešpolka 47. in Albin Furlan, pešpolka 7., oba s Krasnega doma, potem Peter Kor-šič iz Pevme, pešpolka štev. 47., Albin Pintar iz Števerjana, pešpolka stev. 27., Matej Živec iz Koprive, lovskega bataljona štev. 20. Vojnoinformacijski urad je vprašal po njih, pa se ne ve nič; jih ni med mrtvimi in ne med ranjenimi, ne med bolnimi in ne med ujetimi v seznamih. Morda so pa še pri svojih polkih na bojišču.
Pred vojnim sodiščem v Gorici je bil
obsojen n al3 mesecev težke ječe neki B., ki je bil obtožen žaljenja Veličanstva in izkazovanja simpatij za Srbe.
Živa ie zgorela v Šmarjah na Vipavskem neka 671etna Josipina Lisjak. Grela se je pri ognjišču, vnela se jej je obleka, prihiteli so jej sicer na pomoč, pa je bilo že prepozno, reva je umrla.
Mrtvega so našli v hlevu gostil, v At-temsovi palači na Kamu frana Scaletta-rija. Bil je pek, svoj čas dober obrtnik; uničilo ga je žganje. Pil je obilo zganja, potem pa šel ležat na hlev in drugi dan so našli mrtvega. Truplo so takoj prenesli v mrtvašnico.
Z zaporom 4 dni je bil kaznovan trgovski pomočnik Peter Cavaletti, ker je svojemu gospodarju zmaknil nekaj denarja.
Zajčkom je nastavljal zanjke neki Fr. Klančič. Zato je bil obsojen na 3 dni zapora.	_
Modistku R. mili
veliko izberi dunajskih »r.odelov po J^onkurenČnil cenah, prikladnih za s pomlad no sezono.	17-i
fiCDilff k'	6 tisoč kron v sedanjem ne-
UjbJlI) gotovem času najbolje nal žiti in even-tuelno preživeti kritično dob ► v varnem, idili^nerr kraju naše slovenshe domovine, dobi pod „Času primerno* Ins. odd. Ed nosti.	1713
Službo
išče vdova za par ur ra dan. >TxsIov pove Ins. odd Edinosti.	4<>G
flAlrliPN ki rada sprejela katerosib<»:i siužbt . UfciVllUl Naslov pove Ins. rdd Edinosti. 101
Štedilne družinske peči
Iv 7*20, medena obešala za zavese K 3\>J, prod ija CESCA, Trst, ul. Caserma Sttv. 14.	JO
August Štular, ai;("tTLT»d:v:a
znanja, da je zoj et lastnoročno prevzel krojaško delavnico. Izvršuje najmodernejše civilne obleke, ter vsakovrstne uniforme po naj zmernejših cenah Za naročilo zadostuje dopisnica, ter pride osebno na dom z uzorci.	127
MUfon frun** aii Pa 700.000, 300.000, 200.000, nilJUIl fUUll lOO.t 00 itd. more zadeti oni, ki
si nabavi srečko n. razreda avstrijske razredne loterije pred 6. aprilom. Žrebanje traja 22 dni, žr^ba so 64.000 dobitkov za 18,350 200 kron. Srečke stanejo: V. K 25, lU K 50, V, K 100, '/, K 2<K). — liazprodaja in razpošilja Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Tr^t ulica Caserma št. 11. Zunanjim naročnikom se pri oroča naročiti in poslati denar po poštni nakaznici.	158
(Ifrirkf odjemalci in krčma rji kupite vina, ker Vlilaftl cene rastejo dan na dan. Ponuja se Vam kot posredovalec Martin Sreboth, Poreč 3:J3, Istra.	Hi7
Z„n<*» brek za 6 oseb in kaleš s streho pro-VU&Uf dam takoj. Naslov: Vila Maschek, Štandrež.	172
1 Cfn£ni rlorftlr uboge, radi vojne prizadete Jjl&llll UtltA družine, išče katerosibodi službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	20U
flrfrffl 6e 80^e z eno a'i dvema posteljama UUUU z uporabo kuhinje. Ulica Commerciale 0, pritličje.	300
ItfVlI* fmff številko „Edinostiu od ll. UUUl inm maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi.
r i
I0 9 ——i S
ZOBOZDRAVNIK
t
Dr.J.Čermak
Listnica uredništva.
Dopisniku iz Komna. Zopet ste nas nategnili za ušesa na — odprti karti. In pošteno! Pred vsem ste nas poučili, da ne priznavate tiskovnih pomot. Vse da gre na račun dopisnika. Ker — tako pravite doslovno — »tiskar ne more grešiti, on tiska, kar vidi!« S tem razodetjem ste nam zaprli sapo, razorožili ste nas. Klanjamo glavo in kapituliramo. Samo bojimo se, da se bodo stavci križem slovenske domovine, ko bodo čitali to Vaše r;*odetje — prav poredno muzal1'
| se ]e preselil In ordinira sedaj
v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zabav brezlioIetlne.Plomiiiranie.
_______J
i
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi na
ki se bo vršil v pelek. dne 23. aprila 1915 ob 8 zvečer v veliki dvorani v lastni hiši (Piazza della Caserma štev. 2).
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistegi dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi.*)
5.	Volitev nadzorstva.
TR3T, dne 3. aprila 1915.
NAČELNIŠTVO-
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 49 zadružnih pravil, se vrši drugi v nedeljo, dne 2. maja t. I. ob 10. uri predpo-Iudne z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
*) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloii, če se sploh vzamejo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelstvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti i a dnevni red bodočega obfnega /.hora.
DrHOHVJITM
TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist sa KOŽNE in SPOLNE SOLZNI: ŠIBKOST in NERVOZNOST M9 BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema ed • i pop. in 4 - S zveier ob nedeljah ed 10 - 1.