feBnai f	s .
telo ,	, 24.— .
ßmmmesae ätesrOkm ' W 90 vinarjem. —
Ig&Adas&TO L opravaiitvo: mgsrfbor, Koroška «fies fei ft. — Telefon št 220.
HB——an...ii.m.'im m
64. številka.
30 vinarje?.
političen list zb slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 11. avgusta 1919
Slovenski bratje v Prekmurju pozdravljeni I
Beograd, 6. avgusta.
^/'Beogradu je v torek, dne 5, avg., dobifž^fr francoskega zunanjega ministra Pichona uradno obvestilo, da naj takoj vojaško zasede Prekmurje, ki ga je mirovna konferenca prisodila jugoslovanski državi. S tem je izpolnjena vroča želja prekmurskih Slovencev in celega naroda, nujna prošnja onih naših ubogih slovenskih rojakov, ki so zadnji čas tako bridko iu težko trpeli pod strahovlado madžarskih boljševikov, pravična zahteva našega naioda in njegovih voditeljev. Jugoslovanski klub je vztrajno in neomajno deloval za končno uresničenje naših zahtev glede na slovensko Prekmurje. V ministrskem svetu so prekmurski Slovenci imeli vnetega zagovornika v osebi ministrskega podpredsednika dr. Korošca. V imenu Jugoslovanskega kluba pa se je poslanec dr, Hohnjec pri vsaki priliki po-
Beograd, 6. avgusta.
Zanimanje naše javnosti sedaj velja ministrski krizi. Iz razlogov, ki so prišli na znanje širšim krogom, se že da spoznati, da ne gre toliko za stvarne diference, ki bi se ne dale izravnati, kolikor za osebne neskladnosti. Dve največji stranki v Narodnem predstavništvu, oziroma njuna dva glavna voditelja, Protič (radikalna stranka) in Pribičevič (demokratska stranka), sta se sprla med seboj. Pribičevič se je vedno bolj silil naprej. Ponižnost ni svojstvo politikov. Pribičeviču je ta lastnost docela neznana. Kakor jež v lisičji jami se je Pribičevič razširjal in ojačeval v Narodnem predstavništvu. Srbski radikalci so ta prizor opažali s skeptičnimi očmi. Njihova skeptičnost se je spremenila v očitno nevoljo, ko je Pribičeviču uspelo, daje svoji stranki pridružil srbske samostalce, naprednjake in del liberalcev ter tako sklopil zajednico 113 poslancev. Ta številka je postala usodna ne zavoljo zloglasne štev. 13, marveč zavoljo tega, ker je Pribičevič z ozirom na to številko dosegel, da je izmed 18 članov ministrskega sveta 11 bilo iz srede Demokratske zajednice,
tegoval pri vladi za naše trpeče slovenske brate onstran Mure. Velikokrat se je v tej zadevi o-brnil na ministrskega predsednika Protiča kot voditelja poslov zunanjega ministrstva, bodisi v interpelacijah ali pismenih in ustmenih vprašanjih.
Docela negativnega odgovora ni dobil nikdar. Pri zadnjem osebnem predavanju je Protič dr. Hohnjecu odgovoril, da se je ministrski svet te-legrafično obrnil na mirovno konferenco, oziroma našo delegacijo na tej konferenci, naj se naši državi podeli mednarodno dovoljenje, da vojaško zasede slovensko Prekmurje. Sedaj je naša želj» in zahteva izpolnjena. Jugoslovanski klub se s celim slovenskim narodom raduje te prevesele vesti ter pošilja našim slovenskim bratom v Prekmurju prisrčno poadrave. Bratje, dobro došli v jugoslovanski državi!
dočim so radikalci, ki v parlamentu štejejo 73 članov, v ministrstvu bili zastopani le s 3 člani. Ta številna nesorazmernost je od dne do dne pomnoževala osebno nesoglasnost, kateri so se kmalu ponudili v podlago tudi stvarni razlogi.
Agrarna reforma je prva in menda tudi glav na točka, ob kateri sta naj večji dve stranki v našem zajedničkem parlamentu trčili druga ob drugo. Pri tem je ozir na voliice imel glavno ulogo. Minister za agrarno reformo demokrat dr. Poljak je stopil v stopinje svojega prednika hrvatskega socialista Vitomirja Korača, ki je bil začel „reformirati“ zemeljiško veleposest tako, da jo je dajal v zakup, ne najbolj ubogim in pridnim ljude n na deželi, marveč svojim socialnim demokratiškim pristašem. Tako je tudi rav-nai in ravna še sedaj hrvatski demokrat Poljak, samo s to razliko, da se demokrat Poljak pri izbiri najemnikov in podnajemnikov ne ozira na socialne demokrate, temveč samo na demokrate. To je kortešacija, pravijo Hrvati in Srbi. Slovenci pa to reč imenujemo agitacijo za volitve. Kajpada je tudi res, da srbski radikali agrarne reforme ne gledajo z očmi angelske nesebičnosti, ampak z varuškina pogledom na svoje pristaše v Bači i n Banatu, na srbske velike in druge veleposestnike. Povse upravičen pa je
očitek zoper ministra Poljaka, da s svojim načinom deliti zemljo v zakup, ni dosegel tega, kar je cilj prave agrarne reforme, da se zemlja obširnejše in boljše obdela, marveč ravno nasprotno: dandanašnji je na Hrvatskem veliko več slabo ali celo nič obdelane zemlje, nego je to bilo pred Poljakovo „reformo“.
Očitki, in sicer veliki očitki so se tudi dvigali zoper demokratskega poglavarja Pribičeviča kot notranjega ministra. Neurejenih notranjepolitičnih razmer in velike nezadovoljnosti na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini in v Dalmaciji je v veliki meri in v prvi vrsti kriv Fribi-čevič s svojim načinom vladanja. Vse kritike, vsi prigovori, vse pritožbe, vse zahteve, vse prošnje: vse to je bilo kakor bob v steno. Pribičevič je veroval v svoje demokraške varovance, ki jih je postavil na vsa- uplivnejša mesta po teh krajih, in zaupal v bajonete svojih žandar-jev. Trajno pa se vendar ne da tako vladati. Že ob Koroščevi ministrski krizi je Jugoslovanski klub zahteval kot predpogoj za ostanek Korošca v ministrstvu, da se politične razmere v Banovini, Bosni—Hercegovini in v Dalmaciji morajo temeljito spremeniti.
Zadnji psvod za izbruh krize je dalo name-ščenje djakovske škofijske stolice. Rim je po soglasnem sklepu hrvatskih škofov zagrebške provincije, storjenem že dolgo časa, za to škofijo določil djakovskega duhovnika Akšamoviča, ravnatelja bogoslovja, ter ga je že tudi poklical na kanoničen proces kot nujno predpripravo. Demokrati so o tej stvari zagnali precejšen hrup, ki ga je inscenirala hrvatska framasonska loža. V svoji brezvestnosti so tudi vlado hoteli vpreči v boj zoper Vatikan. Glavni demokratski list „Demokratija“ je sklep ministrskega sveta, kije o tej zadevi razpravljal v svoji sednici, potvorila tako, kakor da bi bil ministrski svet izrekel oster protest zoper Vatikan. Najlepše pa je to, da so demokrati hoteli svet ministrstva speljati ca led, trdeč, da je Vatikai ravnal na lastno pest, ne da bi se mu sporočila kaka želja in zahteva vlade. Doznalo pa se je in tudi dokazalo, da so demokrati imeli svojega kandidata za djakovskega škofa — kajpada demokrata po političnem mišljenju — in da so njegovo ime sporočili v Rim. Rim pa ni sprejel demokratskega predloga, marveč je ostal pri predlogu sosednih škofov. Tega pa noben demokratski mi-
Mfnisfpska kriza.
(Izviren dopis iz Beograda.)
LISTEK,
Dr. Leopold Lenard.
Kaj &© Jedli rn pili bogovi starih Slovannv?
(Koesc.)
Istotako ve povedati drugi luski zgodovinar Konstantin, da so pri neki drugi priliki darovali ruski vojaki na otoku Hortici črne peteline in kokoši, kruh in meso. Darovanje črnega petelina je imelo menda simboličen pomen, darovali so ga temnim podzemeljskim bogovom, da bi se rešili iz smrtne nevarnosti. Istotako se večkrat imenuje darovanje jajc. Jajce, iz katerega se razvije življenje, je bila menda sika življenja, jajca se nahajajo že v staroslovanskih grobih, kamor so jih polagali k mrličem. Tudi pisati so znali jajca že v pa* ganskih časih in navada velikonočnih jajc izvira iz pa ganske dobe. Nekoliko čudno se nam zdi darovanje luka in česna bogovom, ker mi bi si predstavljali, da bog ljubi kaj boljšega.
Izmed poljskih pridelkov so stari Slovani pridelovali zelo veliko prosa, torej so tudi bogovom radi darovali kašo, V nekem staroruskem spovednem navodilu za spovednike se glasi:	»Če je baba besom kašo
kuhala, tri leta pesta.« Kaša je veljala za splošno jed, Ruski veliki knez je pes1 ah svojega namestnika neke-
mu ruskemu plemenu in je narr čil domačinom, da mu morajo dati hrano in sicer: vsak^dan eno kokoš, kaše pa, kolikor je bo snedel. Nek arabski potnik pravi celo o Slovanih, da pridelujejo samo proso in med. ■
Poleg hrane so dajali bogovom tudi pijače in še menda ne malo. Triglavov malik ja držal v roki velik rog, katerega so nalivali vsako leto in diugo leto pogledali, če je še kaj pija'e ostalo. Ako je bog vse iz* pil, je pomenilo dobro letino, ako je na dnu kaj ostalo, pa slabo. Tudi Svetovit je držal v roki velik rog, kamor so mu nalivali pijače.
Paganski bogovi niso bili abstinentje, kadar so jim darovali jedi so jim morali dati tudi pijače. Vode menda ni marali, ker se nikdar ne omenja, da bi pili vodo. Mleko so dobivali včasih v dar, navadno so pa pili opojno pijačo. Seveda stari Slo/ani niso imeli vina, ako ga niso dobivali od Grkov in iz Italije, kar je bilo pa malo in drago, ter je zadostovalo komaj za domače kneze pri slovesnih prilikah. Bogovi ga menda niso dobili nikdar. Zato so pili izvrstno medico. Te pijače je bilo po vseh slovanskih deželah dovolj m je slovela tudi po tujih krajih. Neki arabski potopisec pravi, da ima včasih eden slovanski gospodar v svoji kleti po sto velikih posod medice. O polabskih Slovanih pravi nek zanesljiv pisatelj, da »vina nimajo in ga ne iščejo, medico in pivo znajo pa pridelovati tako dobro, da prekaša falernsko vino.« Nemška beseda »Bier« prihaja najbrže iz slovanskega »pivo«, istot-ko
so tudi hmelj poznali že stari Slovani in so ga menda še le od njih dobili Nemci. Poleg med:ce so Slovani pili pivo narajeno iz ovsa ali ječmena. Poljski kralj Lešek Beli se ni mogel odločiti, da bi šel na božjo pot v sveto deželo iz strahu, da tam ne bo mogoče dobiti domačega piva. Pili so tudi kvas, opojno pijačo, neke vrste pivo. Vse te pijače so tudi darovali svoji-m bogovom.
Darovanje se je vršilo na različne načine. V svetiščih so darovali duhovniki po predpisanih obredih in predpisane reči. Doma je daroval vsakdo duhovom, kakor jih je častil in kakor se jih je bal. Baba je na podstrešju nastavila mleka domačemu duhu in bila je vesela, če je drugi dan zagledala posodico prazno, pa četudi je morda izpila mačka ali podgana. Nastavljali so po križpotih, po grobiščih, sploh kjer so mislili, da se potikajo duhovi. Tako Bolgarka še dandanes nastavi jedi in pijače domačemu duhu Stjpanu in ako najde posodico prazno, zakliče vesela: »Stcpan je jedel, Stopanje pili« Ti načini darovanja so se obdržali pri Slovanih jako dolgo, njihove ostanke najdemo še dandanes. Stari pridigarji so silno svarili vernike pred darovanjem jedi in pijače bogovom, a menda ne z velikim uspehom, ker se je ta navada obdržala več stoletij. Z bogovi so često gostovali tudi domačini. V staroruski cerkvi je bil eden največjih grehov, ako je kdo »napival bogovom.« Prirejali so bogovom vel ko pojedine in se jih udeleževali sami 'Ts!ed tega svare
nister ni povedal ca sednici ministrskega sveta. Ko je bil Protič v Zagrebu, se je mogel uveriti na lastna ušesa, kakšao ulogo je igral v tej zadevi minister za verstvo, dr. AlaupoviČ, član Demokratske zajednice.
Kako se bo razrešila ministrska kriza, koje razloge in potek sem na kratko razložil, danes,
6.	avgusta, še ne morem javiti. Sodimo, da bo
Hmelj.
Žatec, dne 31. avgusta 1919. Minuli teden se je zopet prodala manjša množina lanskega pridelka. Cene se niso spremenile in se je plačevalo po kakovosti, za žateški hmelj od 700 do 800 K za 50 kg. Prav slabo blago se je dobivalo tudi pod 700 K — za najboljše se je pa
če ne prej, vsaj tekom 7 dni J; riza rešena, ter f tudi 40 K čez najvišjo ceao zahtevalo in tudi da imamo o Veliki Gospojnici novo ministrstvo, f plačalo.
Kdo bo zavladal, ali radikalna ali demokratska j Tuj hmelj leta 1918 se je notiral le bolj po
j imenu po 600 do 720 K za 50 kg. j Vlada dosedaj še ni uresničila obljube gleda razveljavnosti hmeljskega sindikata; ona se more
stranka, zdaj še ne vemo. Vsaka stranka išče zavezništvo Jugoslovanskega kluba. Naš klub stoji na stališču, da je v smislu edinstvenosti naše države, za konsolidacijo notranjih razmer, povoljno rešitev valutnega vprašanja in v resni-
vnovič opozoriti, da to stori prej ko mogoče, da ne bode oškodovan hmeljar, in tudi ne trgo-
krajinci bi bili zadovoljni, zahtevajo pa, da se morajo Poljaki umakniti iz vzhodne Galicije.
Srbski dohoi/nlki obiti od Bulgaren?. Beogradski cerkveno politični list „Vesnik“ je sestavil statistiko srbskih pravoslavnih duhovnikov, ki so bili ob času bolgarske zasedbe ubiti od Bolgarov. Ubitih je vseh skupaj 162 duhovnikov, med njimi tudi skopeljski nadškof Vicen-tije. Na splošno je bil ubit vsak. tretji duhovnik, ki je ostal v zasedenem kraju. Izmed teh 162 duhovnikov jih je 138 preko 60 let starih, ker so mlajši in močnejši pobegnili. V največ slučajih so Bolgari svoje žrtve sežigali, navadno pa poprej z revolverji obstreljevali in šele polužive zažgali. Pred smrtjo so jih še na razne načine mučili, izruvali oči, odrezali jezik itd.
ci demokratsko izvršitev agrarne reforme potreb- \ vec. Samo nekaj dni smo še pred novo trgatvijo no sodelovanje vseh strank v zajedničkem par- 1 in se odpiranje mej ne sme več zavlačevati. j lamentu.	| Kljub slabemu in nestanovitnemu vremenu 1	Ä3fc]fll€j|jh[ |gSk
Temu cilju bi najbolj služilo koncentracijsko | se moia stanje hmeljske rastline označiti kot j	* ^	*
ministrstvo vseh strank ali pa, če to vsled so- jj dobro. Povsod je videti obilo cvetja, katero de-cialistične opozicije ne bi bilo mogoče, koalicij- S
sko ministrstvo, v katerem bi naj bile vse stranke, zlasti pa dve največji stranki.
ICratia in dinar.
Naši kapitalisti in vojni dobičkarji so našli sedaj lepo priliko, da pod geslom splošne koristi delajo za svoje nabito polne denarnice in ob enem ščujejo široke množice proti naši jedinstveni državi. Kriče, da se mora zamenjati kroaa za dinar in dokazujejo, koliko bo ljudstvo na škodi, ako se zjodi drugače. Poglejmo torej še enkrat, kako je s to stvarjo.
Srbska banka je izdala 450 milijonov dinarjev. Pokritja ima: Kovanega zlata 64 milijonov, kovanega srebra 15 in pol milijonov, tuje denarne vrednosti 240 milijonov, skupaj torej 319 in pol milijonov. Torej čez 70% pokritja. Avstro-ogrska banka je izdala do 23. grudna 1918 35 milijard kron, kovinskega pokritja je imela istega dne samo 341 milijonov, torej 1%. Dinar je torej pokrit celo bolje, nego fran. frank, na denarnem trgu je seveda njegova vrednost sedaj manjša od franka, to pa vsled tega, ker je sedaj velik uvoz francoskega blaga v Srbijo, kar je treba plačevati s franki, obratuo je pa izvoz iz Srbije na Franc, enak ničli. Vsled tega berza ne potrebuje dinarjev in radi tega so po ceni. Vsako blago, ki trenotno ne najde kupca, je po ceni, ako je pa kupcev mnogo, je dražje. Die ar ima torej popolno vrednost, na borzi je po 1
loma — posebno v rano obrezanih nasadih že prehaja v kobule. Za popolni razvoj cvetja in kobul rabili bi nujno toplega vremena, posebno tople noči. V nekaterih občinah, posebno v mokrih legah Se je prikazala hmeljska ušica, kar so zakrivile hladne noči. Obrambna dela zoper uš so se takoj pričela. Tudi za omejitev tega škodljivca bi nujno rabili lepega vremena.
--------------
Politične vesti*
Ministrska krila se nadaljuje. Ljuba Davido-vič, kateremu je poverjen sestav nove vlade, se neprestano pogaja z raznimi strankami med ministri in v narodnem predstavništvu.
KmeEki tabor w Petrovčah. Na Veliko Go-
spojnico, dne 15. avgusta se vrši Kmečki tabor v Petrovčah po sledečem sporedu: 1. Ob 1/23.
uri pop, kratek nagovor in litanije v cerkvi. 2. Ob 3 uri na prostora pred cerkvijo’ Kmečki tabor. Govorijo odlični poslanci, kmeti, mladeniči, mladenke. 3, Za prosto zabavo bo skrbela godba iz št. Petra. Kmetje, vsi stanovi se združujejo, da si pomagajo. Kmetje, združite se tudi Vi v Kmečkih Zvezah, da ne bodo dragi stanovi z Vami pometali. Samo tarnanje čez prevelike davke in druge krivice, ki se Vam gode, ne pomaga nič. Vstopite v Kmečko Zvezo in združeni v Kmečkih Zvezah bodete izvojevali svojo pravdo. — Okrajna Kmečka Zveza v Celju. Nasledniki štejerčijancev. Agitatorji takozva-
Zaradi praznika izide prihodnja številka „Stra-
ćeni samo radi tega, ker ga ne potrebuje. Krona | ne Samostojne Kmetijske Stranke z veliko vne-je pa skoraj brez vrednosti. V Genevi v Švici, \ mo vabijo naše najhujše narodne nasprotnike kjer je najbolj nepristranski denarni trg, so da- j Štajerci Jance v svoj tabor. Imajo jih tudi v krajah za 100 kroa 11 frankov, sedaj, pa kron sploh j jevaih odborih. Po vsej pravici lahko trdimo, ne jemljejo.	I da Samostojna Kmetijska stranka ni nič druge-
Ako se ustanovi nova državna banka, ki bi | ga nego naslednica stranke odpadnikov, zamenjavala krone in dinarje po isti ceni za novi 1 Nadvpjp/Ođćl JGŽššf je pripoznan za guvernerja dinar, bo ta nevi dinar imel približno isto vred- i na Ogrskem. Guverner bi naj posloval tako nost, kot prejšna krona. Stari dinarji torej* iz- | dolgo, da se skliče narodna skupščina ter se zagube vrednost. Novi dinarji bodo skoraj brez | prisežejo uradniki. Nova ogrska vlada bo de-vsakega pokritja, to se pravi, državna banka bo j lovala z vsa mi silami za obnovitev Madžarske, imela velikanski dolg, katerega bo občutil se- I Rt!HU!ill se hudujejo, ker meni zavezniški danji in prihodnji rod z velikansko draginjo. 1 svet odposlati v Budimpešto četvorico ententnih
Kdor ima samo malo kronic, mu bo gotovo ljubše, ako jih zamenja za dinarje, čeprav jih dobi nekoliko manj, a da ob enem tudi pojenja strašna draginja. Veliki kapitalisti, ki čisto nič ne občutijo življenske draginje, bodo seveda proti temu. Zlasti morajo pa biti za tako zamenjavo vsi oni, ki komaj čakajo, da dobe iz tujine o-bleke, tovarniških izdelkov, domačih potrebščin itd. kajti dokler ne dobimo denarja, ki bo v tujini kaj veljal, bo tudi nov uvoz nemogoč.
pridigarji pred »besovskimipojedinami« in ako je kdo »besom postavil mko«, ga je zadela huda kazen, Najbolj so se prirejale pojedine Rojemcanu in Rodu, kije bil moškega spola božanstvu tovariš rejenci in nekemu Pereplutu, o katerem ne vemo sicer ničesar, zoper katerega so pa zelo grmeli stari pridigarji. Pri teh pojedinah so se godile velike nerodnosti, požrešnosti in pijanosti. Ker je zoper take navade nastopala tudi že državna oblast, so se vršile na skrivaj, po hišah, pa tudi po gozdih in skritih krajih. Ljudstvo je živelj še dolgo časa po sprejetju krščanstva v stanju, katerega imenujejo stari pisatelji dvojeverje. Hodilo je v cerkev in plačevalo duhovnikom desetino, na skrivaj pa stavilo mize besom in napijalo duhovom ter poslušalo volhve in žrece — s’užabnike paganskih duhov. Slednjič so paganski bogovi padli na nižino navadnih strahov, mlhvi in žreci so postali klateži, čarovniki šarlatani, zmagalo je krščanstvo, sledovi starega poganstva so se ohranili še satno v nekaterih ljudskih navadah.
generalov, ki bodo prevzeli vrhovno poveljstvo nad vsemi na Ogrskem se- nahajajočimi zavezniškimi četami, seve, tudi nad romunskimi, Romunija meni tudi umakniti večji del svojih .čet iz Madžarske. Romunski kralj Ferdinand, ki se je pripravljal na polet v Budimpešto, je odložil svoj izlet, ker je v®Budimpešti nepotreben radi ustanovitve stalne madžarske vlade. Romunom se je odstopil na škodo srbskega življa velik del v Banatu, ker bi pa Romuni še radi izsilili več, namerava kraljevska vlada ponoviti pred mirovni) konferenco svojo zahtevo, da se naj banaško vprašanje reši na podlagi plebiscita vsega Banata.
FfailCOSkS csle, ki so zasedle Bolgarijo, so pričele z razoroževanjem celotne bolgarske vojske.
Pololsj y Italiji je postal vsled stavkanja zelo resen. V severni Italiji so izbruhnili nevarni nemiri. Meja proti Franciji je odprta samo za blago, V Italiji se pripravlja silen prevrat,
Kotor preuzeli Italijani. Iz Lugana se dne 8. avgusta poroča: Kotor je prevzelo italijansko vojaško poveljstvo. Francoske čete in vojne ladje so Kotor zapustile.
Bo] v vzhodni Galiciji še ni končan» Poljaki
so sicer zasedli celo deželo do Zbruča, a Ukrajinci se niso umaknili pred poljskim orožjem, ampak na željo entente. Onkraj Zbruča imajo Ukrajinci 150.000 dobro disciplinirane vojske. Francoska voj. misija se sedaj v Kamjencu Po-doljskem razgovarja z Ukrajinci, katere hoče pregovoriti, da gredo nad ruske boljševike, li-
že v soboto,
Promocija. Na vseučilišču na Dunaju je bil
2.	avgusta promoviran doktorjem prava deželno-vladni tajnik, bivši zadružni inštruktor trgovinskega ministrstva, Henrik Steska. Odličnemu strokovnjaku iskreno častitamo!
Smrtna kesa nsmifa jetike nam je pokosila mlado duhovniško moč in življenje, č. g. Franca Kompolšek, ki je v Gospodu zatisnil oči, dne 10. t. m. ob V240. uri zvečer v mariborski, bolnici. G. Franc Kompolšek se je rodil 25. januarja 1885 v Št. Jurju ob južni železnici. Gimnazijo je dovršil v Celju, bogoslovje v Mariboru. Kaplanova! je od leta 1911—14 v Škalab, kjer je bil obče priljubljen. Od leta 1914 do razpada Avstrije je bil vojni kurat v vojni bolnici. Po vojaški služjbi je nastopil kaplansko službo na Muti, katero pa je moral osta?iti vsled tuberkulozne oslabelosti. Naporna vojaška služba mu je nakopala kal bolezni in mu izpodkopala mlado življenje. Bodi mu- lahka domača jugoslovanska zemlja! .	H
Podružnica SOI Z8 Štajersko. Preteklo nedeljo, dne 3.' avg. smo imeli v Celju p9 dolgem vojnem spanju zopet zbor. Z veseljem smo pozdravili v syoji sredini gg, o. Ramšaka iz Ljubljane, dr. Ogrizka in nemškega pridigarja Lukmana, ki so nam poleg pragmatičnih referatov, ki so jih imeli posamezni tovariši, nudili iz svoje bogate izkušnje važnih nasvetov za izpopolnitev našega programa In oživljanje uspešnega dela. Novi podružnični odbor je sledeč: Phil. Stiplovšek Franc, predsednik, bogosl. Karo Ant., tajnik, med. Ramšak Bračko, blagajnik. Pisma, za podružnico naj se za časa počitnic na slo vij a jo na tov. tajnika, Vransko.
Zdraysteo. - Nastanil se je v Ormožu kot zdravnik tamkajšnje bolnice dr. Anton Hrovat in ordinira za privatne stranke v bolniški vili.
Častniško OŠtlJa Komande Dravske divizijske oblasti dobiva dali na dan navadna, priporočena in ekspresna pisma strank, katere urgiraj o rešitev oziroma prosijo za intervencijo glede rešitve oziroma prosijo glede rešen j a njihovih službenih predmetov in za odgovor. Častniško osob-je Dravske div. oblasti vrši svojo dolžnost inje dovolj obremenjeno s poslovanjem ter se nikakor ne more zaposliti s privatno korespodenco službenega značaja.
Shod prekmurskih Slovencev u Radgoni, dne
17.	avg. Točke: Ob 9. uri sv. maša v radgons-ski Marijini cerkvi, potem zborovanje, kjer se ; bo ustanovil Narodni svet za Prekmurje,
; • _ Bralen djju|tvp Sil Barbara niže Maribora pri-I redi v nedeljo 17. avgusta po večernicah v prostorih Jjudske šole igri „Dr. Vseznal iu njegov i sluga. Štipko Tiček“ in „Oh, ta Polona“,
Cestniki m vojaški uradniki! (aktivni, rezerv* ;Eiin v pokoju). Svoječfisno; je bil v časnikih raz-I glas, da se morajo zgoraj navedeni javiti pri i dopolnilnem poveljstvu v Maribora, sedaj 44. pu-\ kovska okružna komanda v Mariboru v svrho i evidence. Tukajšnja komanda pa je dognala, da I je še mnogo častnikov ih uradnikov bivše avstrijske armade, ki še do danes niso vposlali svojih podatkov imenovani komandi. Tem potom se poživljajo vsi častniki in vojaški uradniki, bodisi aktivni, rezervni ali v pokoju, ne glede na narodnost ali pristojnost, ali na to, da je imenovani služil v jugoslovanski armadi, ali ne služi več, ali sploh ni še služil v jugoslovanski armadi, in ki prebivajo v okrajnih glavarstvih Maribor, Ljutomer. Ptuj, Slov. Gradec in v mestih Maribor in Ptuj, da nemudoma vpošljejo pismenim potom, ako še tega do danes niso storili, sledeče podatke —	44. pukovski okružni
komandi:	Ime, šarža, rojen, služil pri . . , na»
rodnost, vera, stanuje, poklic, datum, podpis. Vsaka izprememba bivališča se mora istotako javiti tukajšnji komandi- Pripomni se še, da je v korist vsakemu posamezniku, ako vpošteva natančno to naredbo, kajti le tako je mogoče komandi zastopati interese zgoraj imenovanih.
Ubežniki, razglašeni na srsoiatnam odru, so:
poddesetnik Makoter Filip, Ljutomer; topničar Prešern Franc, Globoko; topničar Vrbnjak Mat,, Ujaševci; četovodja Gojkovič Anton, Gorica; če-tovodja Kocbek Josip, Velika, vsi od Dravske fcavbične divizije.
Šaleški ropar]] pred sodiščem! v kratkem
času imajo priti pred sodišče roparji H Šaleške doline. Težavno ho delo, ki ga bodo imeli sodniki. .Spomnimo se zagonetnega umora delavca Rešeta in ponavljajočih se tatvin, kojih krivcev ni bilo mogoče izslediti, dasi so kradli v presledkih že vso leto. Ovire bi utegnile nastati od strani rudniškega delavstva, ki je odločno zagovarjalo Celinšeka, ki je streljal na praporščaka. Neumno je trditi: Celinšek je branil rudnik za delavce; saj je službujoči praporščak nastopal v imenu državne oblasti, a zgodilo se je, da so ga delavci s tem zagovarjali in skrivaje ščitili pred roko pravice. Socijaldemokraška stranka je storila marsikaj v prilog obtožencev, posebej goraj imenovanega, na pr. da je vplivala na enotno pri-pričanje v prilog njemu. V skrajni sili se utegne preriti kateri izmed njih v norišnico, poučen, da norec, četudi samo vsled izvrstne simulacije kot tak proglašen, navadno ni obsojen, ker ne more biti odgovoren za svoje dejanje. Že so storile o-blasti usodno napako, ker so dopuščale zvezo z kompromitiranimi domačini, ki so pod pretvezo ■donašanja živeža vzdrževali medsebojno občevanje zaprtih roparjev in omogočali dogovorjeno enotno zagovarjanje. Kakor bo težko izslediti premetene krivce, naj jih sodnijska oblast po temeljiti preiskavi primerno kaznuje, da ne bo nemaščevano trpljenje prestrašenih mater in o-trok, stiska napadenih, muka od dela izmučenih k struženju prisiljenih mož in mladeničev ter smrt nedolžnih žrtev.
Zbor zaupnikov „Zveze Ir^siavanskih želez-nicarjsv54, podružnica Maribor, kateri organizaciji
pripada vse pošteno misleče slovensko žele: ni-čarstvo v Mariboru, je na svojem zborovanju 5.
avgusta t. 1. v Narodnem domu sklenil sledečo objavo: „Na podli dopis v „Napreju“ od dne 4. t, m., ki je pripravljen merodajnim faktorjem v svarilo in ki napada našega predsednika, izjavljamo:	i. Obsojamo skrajno krivični in lažnjivi
nastop socialdemokratskega časopisa „Naprej“ na našega predsednika g. reviacnta Jarha in mu izrekamo za njegovo požrtvovalno in smotreno delo za časa političnega štrajka nemških innem-čurskih železničarjev in njegovo vsestransko delo v organizaciji svojo zahvalo in popolno zaupanje. 2. Konštatiramo, da je „Naprej“ ali iz lastne zlobe nalagal svoje bralce, ali pa v svoji lahkovernosti nasedel svojemu dopisniku, ko je zapisal, da je predsednik Zveze pustil pozvati socialdemokratičnega predsednika z orožniki k sebi. Stvar nikakor ne odgovarja resnici in se sledeče ugotovi: Predsednik g. Jarh je povabil dne
21.	21. 7. predsednika socijalne demokracije na sestanek, na katerega je g. Nachtigal tucli prišel in je bil le slučajno p o sestanku radi razširje-vanja štrajkarskih od nikogar podpisanih letakov na stopnicah stanovanja g. Jarha aretiran. 3. Pripravljeni smo na vse še tako zlagane in ljute napade od strani socijalnih demokratov in ponovno izjavljamo, da nas vsi njihovi še tako krivično ostri zbodljaji ne bodo spravili iz naše jasno začrtane poti.
Meniški /Jžllelji (z Trsta, ^ 50 po številu, ki so pribežali iz Trsta v Nemško Avstrijo, so nastanjeni v znanem begunskem taborišču v Wag-ni. Gospodje se v nemških listih pritožujejo nad njih dokaj žalostno in bridko usodo. Barake v Wagni so dokaj v razdrtem stanju, ki nudijo komaj za poletni čas zasilno prebivališče, kaj bo šele v jeseni in po zimi, ako se jih ne bo popravilo. Begunci obupno jadikujejo, ker jih Nemška Avstrija v nemar pušča, kol stare izkušene učne moči, med tem pa nastavlja odslovljene učitelje iz obmejne Jugoslavije, ki so še mlečno-zobniki po letih.. Iz poročil, ki jih je priobčil „Grazer Taglatt“, je od nemške straai priznano razvidno, kaka brezbrižnost prenapolnjenih službenih mest, beda in pomankanje da vlada v Nemški Avstriji! Nekdanjim tako ponosnim nemškim hujskačem klonijo glave, da se upajo s po bedi usiljeno ponižnostjo v javnost.
Na zimski gospodinjski šoli v Repnjah (pošta
Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s 15. oktobrom t, 1. Šola traja 6 mesecev
od 15. oktobra t. 1. do 15. aprila 1920. V zavod se sprejme 12 gojenk z vso potrebno oskrbo. Prošnje za sprejem gojenk, ki moralo biti vsaj 16 let stare, je vlagati do 10. septembra t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Repnjah, kjer se dobe tudi vsa potrebna nadaljna pojasnila.
Pri zlati poroki Janeza in Julijane Drozg in na srebrni Franca in Neže Schönwetter pri Sv. Jakobu v Slov. gor. se je nabralo za koroške begunce 170 K.
Obmejni komisarji, še le pred kratkim nam je vrgla vlada v časnike ta izraz. Nikdo ni znal, odkod in kaj so naenkratni velmoži — obmejni komisarji. Notranji minister Pribičevič je vpoklical v delovanje gospode med drugimi tudi v Or-njož, na Vrhniko in v Špilje. Ti komisarji so za svoj delokrog posebno izvežbani in so podrejeni na"avnost ministru Pribičeviču. Deželna vlada pa sama ne pozna delokrog teh novih gospodov, ker se pri njej niti javili niso. Pa ti gospodje obmejni komisarji baje sami ne vedo za svoj delokrog, bodo menda kot dobro plačani ob naših mejah le slepomišili .in v napotje vojaški rin politični oblasti.g
Razglas* Med ozemljem Nemčije, zasedenim po zaveznikih, ter med zavezniškimi in nevtralnimi državam! fe otvorjen brzojavni promet preko Francije. Dovoljene so samo brzojavke zavezniških vojaških oseb oziroma za iste in brzojavke trgovske in industrijske vsebine. Pisma morejo biti v navadnem (odprtem) jeziku v francoščini, angleščini ali italijanščini. Pristojbina je ista kakor za Nemčijo.
OfUlba sy. Bohorja se je preselila v Prevalje, sodni okraj Pliberk in sicer s tiskarno, knjigoveznico, osebjem, stroji in vso zalogo. V Celovcu so ostale samo še hiše. Le tako nam je mogoče neovirano delovati in ostati v stiku s cenjenimi poverjeniki iu člani. Ako nam merodajni krogi prepustijo monterja — moremo v najkrajšem času družbeno delo nadaljevati. Vse-kako pa imamo tekoče delo za leto že toliko dovršeno, da moremo družbene knjige letos razpošiljati najdalje že meseca novembra. Prosimo torej, da se oglasi — pisma — naročila knjig in denar pošiljajo „Mohorjevi, družbi v Prevaljah pri Pliberku. — Družbo smo priglasili pri Poštni hranilnici v Ljubil ani, in bodemo kmalu razpošiljali položnice.
Plomba m Dravi zepst. mogoCa. Dovoljenja izdaja tukajšnje okrajno glavarstvo, pri katerem je tudi treba vlagati zadevne prošnje. Tudi za plovbo izven okoliša tukajšnjega okrajnega glavarstva se bodo dajala dovoljenja in sicer, sporazumno s prizadetimi sosednimi glavarstvi.
Državna posredovalnica za dalo, podružnica ZO Maribor in okolico- V preteklem tednu, od 28. julija do 2. avgusta 1919, je iskalo delo 84 moških in 56 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 41. Od 22. januarja 1919 do
2.	avgusta 1919 je iskalo delo 2831 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 2940 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 585. Delo iščejo: pisarniške moči (118), trg. pom. ia prodajalke (111), natakarji in natakarice (45), peki, mlinarji, mesarji (34), železostrugarji, kovači, kurjači, strojniki, rudarji, krojači, šivilje, ekonomi, tov. delavci, služkinje, sobarice, kuharice itd.
V delo pa sprejme posredovalnica: stavbne ključavničarje, mizarje, zidarje, tesarje, čevljarje, l pleskarje, usnjarje, orglarje, 2 ženski pis. moči, 1 2 odgojiteljici, služkinji, sobarice, kuharice itd. I
Razne ste« Rif.	j
Ciganska bitka, v Viškovi! na Moravskem f •■•se je zbrala v p on del j ek, dne 28. julija na konj- 1 skem sejmu velika drhal ciganov. Razdelili so f se na dva tabora: češki in nemški, ter pričeli f med sabo krvavo bitko. Prepirali in zmerjali f so se cel dan, proti večeru so se pa udarili in f razvila se je prava bitka. Stari cigan Bystrichy, | vodja češke stranke, je smrtno ranjen, s sekiro | mu je presekana rama, prestreljen nos ia z no- | žem je dobil rano v prsa. Težko ranjene so | tudi tri ciganke: Frančiška, Eleonora in Cecil j a Krausova. Poslednji, ki se je bojevala zelo lira- jj bro, so izouljeni vsi lasje. Slednjič je policija in vojaštvo napravilo red in zaprlo mnogo ciganov. Prebivalstvo mesta je bilo zelo prestrašeno in razburjeno.
Turška cenzura v starih, dobrih časih. Ko je
umrla prejšnja angleška kraljica Viktorija — ženska je bila že stara nekaj manj, kot Metu-zalem — je turški cenzor prepovedal pisati o njeni smrti. Dobrim državljanom bi namreč pri tem zamogla priti misel, da tudi sultan Abdul Hamid ni večen in bi utegnil kedaj umreti. Ko
so jezuitje v Bejrutu priredili novo izdajo Evangelija, je turški cenzor prečrtal oni odstavek o krivičnem sodniku, ki se ni bal ne boga ne hudiča. Ko so pa jezuitje nato pokazali kadiju drugo mesto v evangeliju, kjer se pravi, da ne sme iz te knjige biti vzeta niti pika, se je kadi ustrašil in zopet dovolil zaplenjeno notico. Ko smo v „Malih Novicah“ prinesli notico, katero so priobčili dan poprej vsi drugi slovenski listi, da so v Kišiaevu ruski vojaki ubili generala Po-peroka (notica, ki je skoraj gotovo izmišljena, ker generala s tako neruskim imenom najbrže na Ruskem ni) je cenzor dotično notico prečrtal. Tudi to je modrost turškega kadija.
Sy- Marjeta ob Pesnici, za sedeijo, dne io.
avgusta je napovedala Samostojna Kmetijska stranka s kričečimi plakati svoje „veliko zborovanje“. Tudi naša Slov. Kmečka Zveza je imela za tan napovedan svej shod. Po sv. maši so se naši ljudje, bilo jih je okoli 300, zbrali v 4. razredu naše šole. Navzoči so bili župani, odlični možje in gospodinje. Predsedovala sta g. Frangež in župan g. Horvat. Ü političnem položaju, o tekočih gospodarskih vprašanjih in o organizaciji Slov. Kmečke Zveze je govoril urednik Žebot iz Maribora. Ustanovil seje kraj, odbor Slov. Kmečke Zveze, v katerem so najodličnejši kmečki možje Župnija Sv. Marjeta ostane zvesta taboru Slov. Kmečke Zveze. Shod „Samostojne“ se pa sploh ni mogel vršiti, ker je čakalo v šoli
3.	razreda samo kakih 10 ljudi. Ker je trajal naš shod skoro 2, uri so postali „Samos!ojni“ nevoljni in nestrpljivi. Po našem shodu je nekaj naših šlo iz radovednosti na nasprotni shod. Večino so imeli nemškutarji, katere „Samostojni“ prav iz srca privoščimo.
Prostayoljna polarna hramba Hotinja vas priredi v nedeljo, dne 17. avgusta veliko vrtno veselico pri g. Lesjak v Slivnici. Začetek ob 3. uri Vstopnina 1 K.
Nekaj popravkov
k odstavku o veri paganskih Jugoslovanov v knjižici prof. M. Pirca.
Prof. M. Pirc ima v svoji knjižici „Kratka zgodovina SHS“ tudi odstavek o veri paganskih Jugoslovanov. ' Ker vsebuje različne netočnosti, ki se nahajajo tudi pri Grudnu, Pivku, dr. Gregor Kreku iu sploh pri vseh slovenskih pisateljih in v šolskih knjigah, naj mi bo dovoljeno, da jih tu popravim. Najprej pa še omenim, da vemo o veri paganskih Jugoslovanov samo, kar. nam piše Prokopios (de hello Get. Ill, 14) v I. polovici -Šestega stoletja in kar zamoremo sklepati iz primerjalne slovanske mitologije in iz poznejšega jugoslovanskega folklora. Dotični odstavek pri Prokopiju se glasi: „Verujejo, da je eden bog, vladar bliska in gospodar vsega, ter mu žrtvujejo vole in razne darilne živali. Ne verujejo v usodo in sploh ne priznavajo, da bi imela kakšno moč nad človekom . . . Časte tudi reke in nimfe in nekatera druga božanstva; vsem darujejo, a med darovanjem vedežujejo prihodnost.“
'Prof. Pirc piše: „častili so (Slovani) več božanstev, ki so jih ločili v dobrotljiva in sovražna“ (Glej stran 5 „Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov“, Matija Pirc, profesor.)
K temu pripomnimo: Stari Slovani niso poznali ločitve na dobra in hudobna božanstva. Beseda „bes“, ki se nahaja jako pogosto zlasti v ruskih virih, je pomenila paganska božanstva sploh. Da bi vladali eni po zimi, drugi po leti, jo brez vsakega dokaza prvi zapisal dr. Gregor Krek. Beseda „bog“ je najbrže izposojena od Irancev, morda od Skitov.
Sovrag se omenja samo enkrat v nekem poznejšem ruskem viru. Sicer vemo, da so častili Svarožiča Obodričani v Retri in Rusi. Med Jugoslovani sta oba neznana. 0 Svarogovi ulogi ne vemo ničesar. Peruu je bil na Ruskem najuglednejši bog, najbrže ie bil znao tudi med Jugoslovani, a trdnih dokazov nimamo. O njegovi zvezi s Svarogo ne vemo ničesar. Pač pa se najdejo sledovi, da so Jugoslovani častili Daj boga. Kako je prišla Danica v rodbino bogov, ne vem, viri je ne omenjajo nikjer, kakor tudi ne bratov Ognja in Sobica. Triglava so častili Obodričani in Ljutieani, S^etovita na Rujani, pri drugih Slovanih se ne omenjata. Veles je bil češčen na Ruskem, med Jugoslovani o njem ni sledu. Imamo pač krajevno ime Veleč, ki bi spominjalo nanj. Boginji Vesna in Morana sta izmišljotini, med starimi Slovani neznani. Izmislil se jih je Hanka morda na podlagi neke napačno razumljene opazke pri starem poljskem zgodovinarju Dlugoscu. Rusalke so dobili Slovani še le
pozneje od Rimljanov. „Nav“ je pomenilo pred vsem dušo rajnkega človeka, pozneje je ta beseda pomenila pri Čehih in Rusih tudi kraj, kjer bivajo duše. Besedo in pojm za peklo so d bili Slovani šele pod krščanskim vplivom, pač pa so že v paganstvu poznali „raj“, o katerem pa niso imeli nobenih jasnih pojmov. O Jugoslovanih sploh nimamo skoraj Bobenih sporočil, torej tu- j di ne vemo, kako so častili bogove. Rusi, zlasti Polabci so imeli malike in svetišča, zlasti poslednja celo zelo krasna. Bogovom so Slovani darovali najrazličnejše jestvine, kakor: govedino, drobnico, svinje, divjačino, poljske pridelke, kokoši, kruh, kolače, sir, mleko, česeDj, medico, jajca itd, Imeli so že zgodaj kasto duhovnikov, do popolne teoleracije so se razvili Ljutičani,
ORLOVSKE ZVEZE
Orlovsko slavja na burskem polju. Pri Sv.
Križu na Murskem polju se vrši dne 15. avgusta veliko slavje muropoljskih Orlov. Opozarjamo štajerske Orle, da pohitijo ta dan v velikem številu na zeleno Mursko polje.
Orlovski odseki na Štajerskem, v straži bodo odslej vsa važna našo organizacijo zadevajoča poročila, naznanila, nasveti itd. pod naslovom Vestnik Orlovske Zveze. Zanimajte se za ta oddelek, pošiljajte poročila o svojem delovanja in nasvete važne za razvoj naše lepe organizacije na Štajerskem! V kratkem se razpošlje vprašalna pola vsem odsekom. Prosimo, da nam jo hitro izpolnjeno vrnete. Na zdar! — Orlovsko okrožje Maribor.
Prireditve.
Na praznik, dne 15- avgusta.
Katoliško narodni dijaki iz Št. Jurija ob južni žel. priredijo na praznik Marijinega vnebovzetja, t. j. v petek, dne 15. avg., in v nedeljo, dne 17. avgusta, ob 15. (3). uri v dvorani »Kat. Doma« F. S. Fjnžgarjevo ljudsko igro: »Veriga« in burko »Vse naše«. Predprodaja vstopnic pri g. Žiičarju. — Na D o b r n i se vrši popoldne ob treh velika veselica v korist novoustanovljene godbe na pihala.
y nedeljo, dne 17. avguste:
Prostovoljna požarna bramba Hotinja vas priredi v Slivnici popoldne v gostilni Lesjak ljudsko veselico. Vstopnina 1 K. — Deklišlrs zveza pri Sv. Kri-ž u pri Slatini priredi popoldne po večernicah poučno igro »Svojeglavca Minka.« — Pri Sv. A n t on u na Pohorju se obhaja od 10. do 17. avgusta sv. misijon. Vodita ga dva čč. gg. lazarista od Sv. Jožefa nad Celjem. — Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru proslavlja svojo 251etnico z zanimivim sporedom.
Višji šolski svet.
POZIV
Št. 11329.
vodstvom in ravnateljstvom ljudskih in meščanskih šol, nadalje vpokojenim učiteljem, ter vdevam učiteljev v Sloveniji.
Da se morejo čimpreje odmeriti in nakazati aktivnim učiteljem in učiteljicam javnih ljudskih in meščanskih šol v Sloveniji draginjske doklade, po naredbi ministrskega sveta kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 18. julija 1919, št. 515 vr. 1., se poživljajo šolska vodstva in ravnateljstva, da nemudoma vpošljejo deželnemu knjigovodstvu v Ljubljani razkazn ce za vsakega učitelja na šoli tako, da bodo vpisani podatki natančno v sledečem reda, eden pod dingi m :
a) ime in predirne učitelja ; b) šolski kraj; c) ime soproge; pod č) se vpiše, če je učitelj vdovec; d) se vpiše če je učitelj ločen od svoje žene in če je dolžan skrbeti za njo vzdrževanje; pod e) se navede je-li žena nč teljeva tudi učiteljica ali državna uradnica, kje je nameščena in v kakšni lastnosti; pod f) se navede je-li učitelj oženjen) z vpokojeoo učiteljico ali državno vpokojenko; g) i-mena otrok (tudi nezokonskik); dan in leto rojstva; za vsakega otroka se navede, je-li preskrbljen, glede otrok, ki so v državni službi je treba n&vesti, ker se jih v smislu 3. člena naredbe ne sme upoštevati pri odmeri draginjske doklade; k) imena pastorkov in adoptivnih otrok; dan in leto rojstva; nadalje če so preskrbljeni, kakor pod g) glede zakonskih otrok; i) glede neoženjenih učiteljev in neomoženih učiteljic, ki žive v skupnem gospodinjstvu s starim očetom ali s staro materjo, ali s starši, je treba navesti, ali zaradi pravne in moralne obveznosti dejansko pokrivajo naj večji del izdatkov za vzdrževanje teh sorodnikov zaradi njih uboštva. (Opozarja se torej na to, da torej po novi naredbi samski učitelji, ki žive v skupnem gospodinjstvu z ubogimi brati 'n sestrami :z tega razloga ne bodo več dobivali višje draginske doklade. Zato bratov in sester ni treba navajati.
Podatki pcdjjrkami g, h in i morajo biti potrjeni od
obč nekega urada.
Razkaznice naj se izpolnijo po stanju od- 1. julija 1919, torej se morejo vpoštevati tudi namestni in- začasni
učitelji, ki so nameščeni samo do konca šolskega leta 1918/19. Namestni in začasni učitelji, ki pred koncem šolskega leta niso bili nameščeni in vsled tega niso dobivali službenih prejemkov, se ne vpoštevajo, pač pa je treba izpolniti nakaznice za tisto namestne in začasne učiteljice, ki so bili (v koroških in štajerskih šolskih okrajih) nastavljene šele po 1. juliju 1919. Taki učitelji bedo sprejemali draginjsko doklado izza 2. dne tistega meseca, ki sledi dnevu nastopu službe Pri takih učiteljih naj se v razkaz-nici pripomni, kdaj so nastopili službo.
Upokojenim učiteljem in učiteljskim vdoyam bo višji šolski svet poslal golice za prijavo z navodilom, kako jih morajo izpolniti Če jih kdo po pomoti ni prejel, kadar jih dobe drugi, naj reklamira pri višjem šolskem svetu.
Predsednik: Hadnjai, i. r.
1489
jam
V četrtek, dne 14. avgusta 1919 dopoldan ob 9 ih
se vrši v skladišču špedieijske tvrdke Jur j Reitinger nasl. Vekoslav Fürst v Mariboru, Meljska cesta št. 20, javna dražba.
enega vagona pralnega praška in vreč
Cenilna cena za pralni prašek znaša 1 K za 1 kg. Vreče se bodo cenile pri dražbi Oddalo se bode vse najviš-jemn ponudniku proti takojšnjemu plačilu.
MARIBOR, dne 9. avgusta 1919.	1490—125
D r. „Jcsip Rapoc, odvetnik v Mariboru, kot sekvester tvrdke K. Bar te's naDunaju.

HULJI NAZMAMIUk.
Proda sei
Proda le hrastove stebre, stopnje (stafle,) letve ali late, svezane in navadna strešna opeka, tudi opeka za zidavo Nekrep Jožef v Mozartovi ulici št. 59, Maribor.
1477
Trgovci pozor!
Ne zamudite ugodne prilike IRazpošiljam po povzetja dobro kramo za čevlje. Cena za en ducat stane K 16"—. Anton Jenčič, trgovec, Podgorica p. Dol pri Ljubljani.	1471
Gramofoni dobro ohranjen z 29 ploščami se proda pri g. Kati Kein, Vetrinjska ulica 9.
1456—144
SUKANEC
levim)
1 klopčič, (spala) 366 m črn št. 24, 30,	36
Del št. 10,16, 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6 —
1 ducat.... K 69 —
Kom skladišče
ALOJZIJ 6NIUŠEK,
Maxibor, Glavni trg št. 6.
SC* Oblek;© *J|jg
od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno
delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja
A L 0 J EIJ A H B EI T E R,
Maribor, Dravska uliea št. 15, (pri starem mostu). 719
Kupi se:
Južna železnica
potrebuje v svoje svrhe vezana drva ter oglje mehko in trdo. Tozadevne ponndbe na naslov: Snovno skladišče juž. žel. Maribor, kor. kol. Navesti se mora cena, kakor tudi oddajna postaja. 1468
Služba i
Z ju ’Tv in pošten hišni hlapec se sp: ujme pri M. Ziegler, Maribor.	,	1448
Dva močna trgovska učenca, išče tvrdka Rudolf Pevec v Mozirju. Pogoji: Iz poštene, boljše hiše z dobrimi spričeval.	1449
Priden viničar s 4—5 delavskimi močmi, se sprejme pri M. Ziegler, ''aribor, Glavni trg. 04 nedeljah se je oglasiti na Kozjaku pri Gornji Sv. Knnigimdi. 1447
Majer se sprejme za večjo poljedelstvo. Pogoj : Samostojnost ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Pismene ponndbe ali osebno predstavljanje pri P. Praprotnik, lesna industrija, Železa Kapla, Koroško.	1463
Sprejme se takoj opekarni mojster s 6 delavskimi n očmi za izdelovanje zidarske opeke.Ponndbe na Ivan Špes, parni mlin in žaga.	1466
jEžaoštajerska hranilnica v Celju razpisuje službo tajnika (I. uradnika). Prošnje naj se pošljejo do 31. t. m. Južnoštajerski hranilnici v Celju.	1464
Gospodična, popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprejme kot gojenka k otrokom Vpraša se pri gospej J. Halbärth, Topliška ulita 21, Maribor.	1479
Priden viničar s 3—4 delavskimi močmi za posestvo z malim vinogradom se išče. Vpraša se v usnjarski tovarni Ant. Badlov nael. v Mariboru.	1478
Kuharica
za vse, zna šivati in tudi Tkati, vajena vsakega dela, išče primernega mesta. Več pove Vešnik Amalija, Fram.	1488
Eprešna kuharica želi službo v župnišče, zna fino kuhati, je služila vedno samo v boljših in finih hišah, je v gospodinjstvu dobro izurjena, razume dobro živinorejo in vse kar spada v gospodinjstvo. Več pove Elizabeta Sentočnik, Košake pri g. Morava, Maribor.
1492
ßaziun
Kče 88 1 vagon jelševega brezovega in bukovega lesa in 2 vagona Portland-cementa. Ponndbe na upravo lista.	1474
■liBSSISBEIflHII
1 Pohištvo
najboljše kakovosti izdeluje in prodaja po nizkih cenah
Obrtna zadruga mizarskih mojstrov v MARIBORU, Grajski trg št. 3.
Kupuje tudi vsakovrstni mizarski les. 63
a a M 2 BS! 13 H e M 8 S B B M B
Dijaka iz boljše hiše
sprejme boljša katoliško-narodna obitelj v Mariboru na popolno oskrbo. Ponudbe na upravo pod „Dijak boljše hiše“.	1435
P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril
1 fngoslov. posredovalnico za nakup in prodajo posestev in hiš
v Sloveniji s sedežem v Celju, Benjamin Ipavčeva cesta štev. 12.
Komeriöky Miloš. 1459—225
V najem iščem gostilno ali posestvo v mariborski okolici, najljubše v Slov. gor. Ivan Vicman, Jarenina.	1485
STUOJEi
Kdo si želi naročiti ali popraviti stroje vsake vrste, naj se obrne osebno ali pismeno na naslov : Jože! Kadrmas, delovodja pri tovarni K. R. Ježek, 'Varibor, Melje 103.	i483
Obrtniki, trgovci itd. inserirajte v naših listih, ki neoporečno najbolj razširjeni slovenski časopisi v
Sloveniji!
Med. di*. Vilko Marin
zdravnik za telesne poškodbe, spolne in ženske bolezn-, ordinira vsak dan od 11.—12. in od 14.—16. (2.—4 ) ure v Elizabetini ulici štev. 15,' Maribor, Telefon 205.
FERDO BABIC
edini slov. kjučavnjčar v Mariboru, Rosarien uf. 3
se priporoča cen j. občinstvu za najrazličnejša ključavničarska, dela. Izvršuje tudi vsa razno vrstnp,:i(popraviIa, Cene skrajno zmerne, delo otočno in solidno ter se priporoča za obilna naročila,
1486—151
300 različnih sodov
za zelje, vino itd. imamo na prodaj. Ogledajo se lahko pri tovarni za dušik (Stickstoffwerke) Ruše pri Mariboru.	1482
ŽENSKO ZDRAVILIŠČE
drž. toplice Dobrna pri Celju (preje Nenhaus bei Cilli, Steiermark) vrelec izredno bogat ca radija in ogljikovi kislini. Maj—Oktober.	1399
Stavbena pisarna
FRANJO NERAD,
mestni zidarski mojster v'CELJU.
'Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja. Izvršuje načrte in proračune po dnevnih cenah 1028'
ČEVLJE
fine, moderno izdelane in sandale ima
v zalogi in jih razpošilja po pošt. povz.
mirenska „CevIjarsla lattrap“ v Mira
-. - pri Mozirju, zrzrrzrzzz
čevlji so iz Ritke ževxo>-media kože, boksa in teletine. Dobite visoke, nizke in Balonske moške, ženske, deške in otročje“ čevlje ter sandaie. Cene usnja ee dvigajo, zato naročite čimprej!
Pri večjem odjemu prinoh-i ren popust!
Prodajalna tudi 'v Eefju „Marorinl dona“
Zmerne cene 1 Zahtevajte cenike !	1268
**1 i
HMELJ
kupi vsako množino RudoSff P&WGO v Mozirju. Cena po dogovora z vzorci.
NEICREP JOŽEF
tesarski mojster, stauben! podjetnik,
Matibor, Mozartova ul. 59
se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravil na dela.
M hü? dr? i kurjavo,
rezanega lesa, oglatega in desk, par vagonov cementa se •	kupi. Natančne ponudbe je poslati na
Gospodarsko zadrugo za Prekaurje, Mnrslo polje im Slov. gorice v Gornji Radgoni.	1475
Izdajatelj in založnik: Konzorcij ,.Str;
za."
Odgovorni urednik:- Vekoslav S tu an.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,