26. štev. V Kranju, dne 1. julija 1905. VI. leto.
GORENJEC
======= Političen in gospodarski list. =
Izhaja vsako soboto VKiift. — Stane za celo leto 4 K, za pel leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravnišlvo se nahaja v hiši št. 106 nasproti iupni
leta 1 K. Za druge države stane K 660. Posamezne številke po 10 vin. — Na rerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročhe brez istodobne vposirjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Skrbimo za povzdigo tujskega prometa!
Deželni predsednik izjavlja, da obžaluje najodkritosrčnejše, da se o deželi Kranjski in o nje prebivalcih širijo obrekujoče vesti, žal, da vlada nima nobenega sredstva, da bi to preprečila, poskusi v tem oziriuialete navadno na gluha ušesa. Najboljše sredstvo bi lilo vse-kako izogibali se vsemu, kar bi moglo dati povod pretiranim in neresničnim časnikarskim vestem. V tem oziru čaka društvo važna naloga. Ker je društvo spoznalo važnost tujskega prometa, šteje si v dolžnost odstranjevati vse zapreke, ki bi ovirale povzdigo tujskega prometa, zato je naloga društva, da poučljivo vpliva in porahi ves svoj vpliv, da se odstranijo nedostatki, ki bi mogli provzročiti taka neugodna časniška poročila. Glede delovanja bosniške vlade omenja, da to za naše razmere ne velja, ker ima bosanska vlada v tem oziru proste roke, dočim smo pri nas vezani na državni zbor. Vsled tega od države v tem oziru ni dosti pričakovati; tu bi pač dežela lažje kaj storila. Glede zidanja hotelov je omenili, da naj bi se stvar pričela na Kranjskem v velikem slogu, da bi se obenem sezidalo več hotelov v najlepših in najmikavnejših krajih. Ker pa tega ne more storiti posameznik, bi bilo dobro, da se osnuje veliko akcijsko društvo,
PODLISTEK.
Govor
pred rojstveno biio pisatelja M. Tonejca ▼ Gorjah.
Govoril dne 26. ni. m. g. nadučitelj Janko2irovnik. Spoštovana družba!
Danes praznuje bralno društvo v Gorjah svojo petindvajsetletni«). Četrt stoletja že deluje to društvo med vrlimi Gorjanci, in sicer z vidnim uspehom.
Jako umestno je torej, da se pri tej priliki hvaležno spominjamo moža, ki je prvi sprožil misel na ustanovitev bralnega društva, kajti, kdor ni hvaležen svojim dobrotnikom, ta jih tudi — vreden ni.
Ta mož je bil Matej Tonejec, ki seje kot pisatelj podpisoval — Sam os ta 1, domačini so mu pa sploh rekli Zidankov Matevž. Rodil se je v tej preprosti kmetiški hiši pri «/.idanku» 9. septembra 1846. Oče njegov je bil resen mož, redkih besedi. A, kar je izgovoril, je držalo kakor pribito.
ki bi zbralo potrebno glavnico in bi lažje prebolelo takoimenovane »otroške bolezni*.
Dvorni svetnik Proske omenja, da bi se lahko dovolila prevoznina na železnici tudi za zidavo hotelov tako, kakor se za ono pri indu-slrijelnih podjetjih.
Zupan Hribar toplo pozdravlja današnjo anketo, v kateri je dvorni svetnik Proske podal zanimive podatke. Govornik omenja, da je že I. 1897 mislil na to, da bi se storili odločilni koraki v povzdigo tujskega prometa, osobito za Ljubljano. Dejstvo, da Ljubljana nima hotelov, ki bi vsi rezali modernim zahtevam, kar je prvi predpogoj velikega tujskega prometa, pa je stvar zajezila. Sedaj se je sezidal v Ljubljani hotel prve vrste, ki se ima otvoriti že v jeseni. Župan pravi, da sc je posvetoval z nekaterimi gospodi in sad tega posvetovanja je bila ustanovitev »deželne zveze*. Mestna občina, ki za sedaj še ne ustanovi krajevnega društva, bode pristopila društvu, kar je samoobsebi umevno in bode od prihodnjega leta dalje stavila v proračun vsako leto 4000 K. Ta znesek, ki je bil prvotno namenjen za plakatiranje, oznanila, i. e., se bode dal društvu na razpolago. Občine, ki naj se pritegnejo, naj se določijo sporazumno z deželnim odborom. Podrobna razmotrivanja, kako naj se pridobi obrtnike, reklamo i. t. d., se zdi govorniku zelo umestna Nadejati se je, da se bode tudi dežela odzvala z izdatnimi podpo-
Njegova mali je bila ljubezniva, dobrosrčna in dovtipna gorenjska ženica. Ljubila sta prav srčno svoje otroke. Ko se je jel njihov Matevž v šoli izkazovati, — sta takoj sklenila poslati ga naprej v šole, dasi sta vedela, da bode trda za stroške.
Matevž je v latinskih šolah izvrstno izhajal. Po prestani matur: se je vpisal na visoko šolo, da bi postal profesor. Toda velika mesta so draga in opustiti bi bil skoraj moral svoje hrepenenje po profesuri, ker mu je primanjkovalo denarja. K sreči je ravno takrat izšel nov zakon o ljudski šoli. Ta zakon je omogočil Matevžu stopati dalje po začrtani poti in doseči svoj cilj, četudi po malem ovinku.
Naredil je namreč najprej izpit za meščanske šole i odliko.Ta izpit mu jedo-nesel službo, a služba — denar, ki ga je rešil najhujših skrbi. V tej službi se je pridno učil dalje ter potem napravil še profesorske izpite. — Poleg tega je bil tudi še častnik. — Med vsem tem časom pa, ko se je tako pridno učil, je spisal marsikatero lepo sličico
rami. Zupan meni, da ni dobro, da bi se glede hotelov vedno obračalo do vlade, kajti konečno se mora pri našem ljudstvu enkrat vzbuditi podjetnost; ljudje se morajo vendar enkrat postaviti na lastne noge, pač pa naj se deluje na to, da se bodo zvišali krediti, ki se določajo v proračunih in da se bodo iz njih dovoljevala brezobrestna posojila. Pri plakatiranju naj bi se vpeljal nekak kolek, katerega izku-pilo bi se prepustilo društvu. Govornik meni, da bode težko kaj storiti proti obrekljivi pisavi nemških in laških listov, in sicer to tem težje dandanes, ko strasti vedno hujše divjajo. Na vsak način pa je naloga vlade, da ona omili tako pisavo s pomočjo c. kr. korespon-denčnega uraaa, kar je pričakovati z ozirom na dobrohotnost deželnega predsednika napram deželi. Govornik ne dvomi, da se bode to tudi zgodilo.
Dvorni svetnik Proske meni, da ni računali z državno podporo za zidanje hotelov, ker se porabi ta podpora vedno v namene centralne zveze, osobito za vzdržavanje jako dragih poizvedovalnic v inozemstvu. On opozarja tudi na povzdigo ribarstva in zimskih športov, ki igrajo v najnovejšem času veliko vlogo in bi privedli kakor uči izkušnja mnogo denarja v deželo.
Deželni glavar pozdravlja najpris-čnejše delovanje v povzdigo tujskega prometa ter obljubi, da hoče porabiti svoj vpliv na občine
iz planinskega življenja svojih rojakov. Poleg lega je pa bistrim očesom opazoval položaj svojega naroda in posebno še svojih ožjih rojakov — svojih Gorjancev, v katere je bil kar zaljubljen.
Vse misli so se mu vrlile ob tem, kako izboljšati težavni položaj svojih rojakov. Videl je, kako kmet vedno težje izhaja, ker so pridelki postajali c ene j i — potrebe pa večje. Spoznal je, da tudi našega kmeta more vzdržati na površju le večja omika, večju d u-ševna delavnost, ki bi mu pomagala v danih razmerah kar mogoče veliko doseči.
To je v njem rodilo misel na bralno društvo. A on ni pri tem -ostal. Smilile so se mu revne družine Fužinskih kovačev. »Dajmo jim dela in ž njim zaslužka,* je rekel in poslal svojo sestro Polono v Idrijo učit čipkarstva. Po dveh letih je dobro izučena prišla domov in učila dekleta revnih kovačev izdelovati čipke. Pri tem so dekleta precej zaslužila ter s tem poboljšala položaj svojih družin. Takrat smo imeli v Gorjah v resnici te čipkarsko šolo. Polona se
in na pristop dežele k zvezi. Materijelno pospeševanje delovanja je pač odvisno od deželnega zbora, v pošfev pridejo tudi skromna sredstva dežele. Da bi dežela sama zidala hotele ali dajala v ta namen posojila, ne bi priporočal. Pač pa je mnenja, da se je blagostanje v deželi še toliko povzdignilo, da l»i se pač lahko osnovala delniška družba. Le želeti je, da bi se povzdignila podjetnost. Govornik je mnenja, da bi se lahko zbrala sredstva za zidanje liotelov, treba je le, da se kapitalisti že vendar enkrat odvadijo svoje premoženje nalagati le v hranilnic ali; oziroma naj bi se hranilnice tudi same udeleževale pri takih podjetij.
Dr. Vinko Gregorčič se najtopleje zahvaljuje za sklicanje ankete ter razpravlja o hotelskem vprašanju in nedostatkih v tem oziru. On našteva težkoče, ki jih je imela delniška družba «Union>, ter zagotavlja, da je podjetje popolno nevtralno, da ima le namen povzdigniti tujski promet, v čemer so pa vsi navzoč-niki edini. Zeli pa, da bi se postopalo složno na tem polju, kjer je toliko potrebnega dela.
Tajnik trgovinske zbornice, dr. Murnik, opozarja na pospeševanje tujskega prometa od strani zunanjih poslaništev ter toplo priporoča, naj bi se društvo udeležilo razstave v Londonu.
C. kr. okrajni nadkomisar Lapajne pravi, da se je za postojinsko jamo že delala velika reklama, da so se med drugim že izdelale panorame in da je jamska komisija že sklenila udeležiti se londonske raslave. Zagotavlja tudi pristop jamske komisije k društvu.
Začasni predsednik deželne zveze Ub. pl. Trnkoczv se zalivali za dragocene napotke.
Dr. Tominšek zagotavlja, da bode slovensko planinsko društvo zvezo rado in v vsakem oziru podpiralo, da ista doseže svoj namen povzdigniti tujski promet
Ko je na vprašanje Repeta govoril dvorni svetnik Proske o organizaciji deželnih zvez, povzame besedo deželni predsednik ter se dotakne še enkrat sodelovanja od strani dežele, političnih oblastev, trgovinske zbornice, podpor od strani železnic ter reklame. Kaj.
je omožila in šla od doma. Ker ji ni bilo mogoče dobiti sposobne nadomestnice, je čip-karija po malem zaspala.
Tonejec je tudi videl, da moramo skrbeli, da bo kmet in obrtnik dobival ker mogoče ceno denar ter si mogel ž njim izboljšati svoje kmetije ali podkrepili svoj obrt s stroji. Njegov ideal je bil: Hranilnica in posojilnica za bi ej sk i kot s sedežem na Bledu. Ta misel je bila prav blizu uresničenja in smo v to svrho imeli že skupne pogovore z Blejci.
Tudi mlekarna in sirarna sta seže kazali od daleč na obzorju. A vse to se ni dalo tako hitro uresničili, ker nismo imeli dovolj šolan i h ljudi, ki bi nam pomagali. Kakor pravijo, da, kdor se hoče vojskovati, mora imeti 1) denar, 2) denar in 3) denar, tako se tudi lahko reče, kdor hoče na tem svetu dandanes kolikortoliko dobro živeti, mora imeti 1) izobrazbo, 2) primerno izobrazbo, 3) temeljito izobrazbo. Resničnost tega se vidi ravno tu v Gorjah. Iz skromnega bralnega društva so se sčasom razvila gasilno društvo, hranilnica, kmetijska podružnica i. t. d., ker so postajali ljudje bodisi zaradi šole, bodisi zaradi bralnega društva bolj duševno delavni.
zadeva podporo od strani političnih oblastev, prosi predsednik, naj se mu odpošlje imenik občin, na katere se je Ireba ozirali. Glede reklame omenja to, da je posebne važnosti reklama na ladjah s plakati, brošurami i. e. Ta reklama je, kakor uči izkušnja, posebno priporočljiva in izdatna, ker se potujoče občinstvo na parnikih najraje peča z ilustriranimi spisi o potovanjih. Pri branju se pojavi želja po opisanih krajih in to je mnogokrat odločujoče na določitev cilja potovanja. Predsednik je tudi mnenja, da bi se za Bled lahko mnogo storilo, ker je jako prijetno bivanje na Bledu v začetku poletja in koncem jeseni, v času, ko je na Rivijeri že prevroče, v visokem pogorju pa premrzlo. Bledu bi se s tem zagotovilo lahko mnogo tujcev tudi pred ali po pravi sezoni, osobito iz onih krogov, ki ljubijo čisti zrak ali pa, ki bolehajo na sopilih.
Priobčili smo podatke o anketi, ker menimo, da je velike važnosti za stvar, da se širše mase seznanijo z vsem, kar bi moglo pospeševati tujski promet na Kranjskem.
Kakor je spoznali iz naših člankov, je napočila nova doba, ki naj prinese obilo sadu naši prelepi deželi. Dalje prih.
Klerikalci in resnica.
Naprošeni smo objaviti naslednji članek: Naši čitatelji se bodo spominjali še članka, ko se je šlo za zasebno obtožbo gospoda cerkljanskega učitelja Josipa L a p a j n e t a proti 10 posestnikom, seveda črne barve, iz cerkljanske tare nad Kranjem radi prestopka zoper varnost časti, ker so mu oni očitali, da je zanemarjal šolo s tem, do je hodil na lov in da je sadil drevje med šolskimi urami in to o času, ko ni imel dopusta, ter slednjič tudi za to, da pohujšuje otroke, ker je tedaj, ko je imel zdravnik cepili otrokom koze, v svojem deškem razredu ukazal otrokom, in to vsled naročila okrajnega glavarstva, da morajo razgaliti desno roko, da se prepriča, jeli je otrok umit ali ne.
In kaj bi bil še blagi Matevž Tonejec vse oživel v prid svoje domovine, če bi ga nam ne bila nemila smrt pobrala v najlepši dobi. Dne 15. maja 1881. I. je tu doma umrl tako mirno in vdano v božjo voljo, da smo se mu kar čudili. Pravijo, da so zadnje besede umirajočih znamenitih mož zelo pomenljive in značilne. — Ko smo omenjenega 15. maja ob poldveh popoldne stali okolu Tonejčeve postelje in občudovali njegovo udanost in mir, ter se nam je krčilo srce ob zavesti, da zdajpazdaj izdihne svojo blago dušo, — tedaj se je hotel malo poravnati v postelji. Vprašal sem ga, česa želi. Odgovoril mi je čisto razločno: Težko ležim! Par sekund na to je bil pa — mrtev. Te besede so jako značilne in resnične, ker mož, ki je bil vedno priden, kakor čebela in si ni dal nikdar miru, nego vedno delal, če ne z dušo, pa s telesom, tak mož res »težko leži*.
Tak je bil torej Zidankov Matevž. Ljubil je svojo domovino in svoj rod prav iskreno in bi jima bil gotovo še veliko koristil, če bi nam ne bil tako zgodaj izginil nad zvezdami. Sovražnika ni imel, a kdor ga je poznal, ga je ljubil in spoštoval. Po očetu je podedoval resno bo, kadar se je šlo za delo, po materi pa dobrosrčnost, kadar
Kakor smo svojedobno že poročali je 15 teh klerikalnih podrepnikov zlezlo pod klop ter priznalo, da so bili naščuvani in da so delali g. učite^u Lapajnetu krivico, prosili ga odpuščenja ter se zavezali plačati zastopniške troške. V spomin kličemo samo še, da so ga vsi naznanili tudi Še na det. šolski svet, vsled česar je bil g. Lapajne primoran k sodnim korakom proti vsem ovaditeljem, takozvanini »prizadetim staršem*. Edini Martin Teran je bil tako trmoglav, dani hotel preklicali, vsled česar je bil obsojen na 1 teden poostrenega zapora. Vkljub temu, da je pred sklepom razprave hotel vse preklicati, kateri preklic se pa ni sprejel, ker je bil on nekak glavni «Radeisführer», se je pa zoper tozadevno razsodbo okrajnega sodišča v Kranju pritožil na ljubljansko deželno sodišče ter si najel tudi zagovornika v osebi proslulega gosp. dr. Viljema S c h \v e i t z e r j a.
Na vzklicni razpravi dne 15. m. m. je g. dr. Schweitzer v imenu svojega klienta nastopil dokaz resnice ter ponujal v dokaz za to, da g. Lapajne takrat, ko je sadil drevje in šel na lov, ni imel dopusta, par cerkljanskih kmetov in pa dve cerkljanski učiteljici ■— Slomškaiici, Krušic in Bohinjec. Pač lepi koleginji! Radovedni smo, jeli imata dve učiteljici in pa par klerikalnih razgrajačev pravico, dajati učitelju dopust, posebno vzpričo dejstvu, daje cerkljanski g. nadučitelj Andrej Kmet že na prvi razpravi potrdil pod prisego, da je on edino kompetenten, dajali dopust ter da je za omenjena dva dneva g. Lapajnetu dopust tudi dal ter tudi potrdil istinitost zadevnega ukaza okrajnega glavarstva kranjskega. Vzklicno sodišče kot zadnja instanca je predlog gostobesednega g. zagovornika odklonilo ter prvosodno razsodbo potrdilo v celem obsegu.
Gospod učitelj Lapajne je dobil torej s tem sijajno zadoščenje, na čimer mu kar naj-iskreneje čestitamo. Pri razpravi je prišlo na dan, kakor smo culi iz ust zagovornika g. dr. Schweitzerja, da so vse na drugi instanci po-nudene priče slišale to ali ono deloma iz ust cerkljanskega župnika Dolinarja, deloma iz ust cerkljanskega kaplana Bešterja, ki je pač še
je bilo treba razvedrila po trudapolnem delu.
On se je prav točno držal navodila slavnega
pesnika A. Gregorčiča:
c Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more to mol je storiti dolžan.»
Zalo pa tudi zasluži, da se ga častno spominjamo ob taki priliki, kakor je danes, ko obhaja bralno društvo svojo pelindvajsellet-letnico. To društvo je temelj, na katerem je zasnovan ves napredek v Gorjah in ustanovitev tega društva je sprožil on prvi. Pa ne samo, da se ga spominjamo kar tako mimogrede, nego posnemajmo ga vsak po svoji moči. Kakor je on iz ljubezni do bližnjega delal .a svoje drage rojake, tako tudi mi delajmo, kajti, če hočemo, da bo naša domovina kdaj videla lepše in boljše dni, moramo za njo 1) pridno delati, 2) vestno delati, 3) v s t raj n o delali. Pri tem naj nas pa poživlja spomin na blagega Mateja Tonejcal Temu spominu kličem: Slava!
Cepljenje kdz.
Varuj svoje zdravje, ker zdravje je najboljša posest.
Zalo so si že v davnih časih prizadevali higijeniki in zdravniki dajati navodila, kako si ohraniš telo zdravo in krepko, in dajejo
1. priloga ..Gorenjcu" št. 26 iz 1.1905.
zadostno znan iz svojega famoznega dogodka v Kostanjevici, ko se je valjal s prasci v isti gnojnici. Torej spet tiči za tem farška kuta in razvideti je staro sovraštvo črnuhov do naprednega učiteljstva. To naj naše učiteljstvo upošteva ter naj se varuje farjev in Slomškarjev!
Dopisi.
Il Garij. Preteklo nedeljo je naše bralno društvo slovesno praznovalo svojo 25 letnico. Pri tej priliki se je spominjalo tudi domačina Mateja Tonejca, kateri je bil tudi uslanovnik tega društva. Pred rojstno hišo, v katero se je že ob njegovi smrti vzidala spominska plošča, se je vsa družba z 12 zastavami iz cerkve grede zbrala in nadučileij g. Janko Zirovnik iz Št. Vida je v proslavo in spomin moža, ki je toliko ljubil svoj domači kraj in se žrtvoval zanj, imel govor, katerega priobčujemo v današnjem podlistku.
Od druge strani smo prejeli naslednje poročilo: <Bralno društvo v Gorjah* je praznovalo 25. junija i. 1. svojo 25 letnico. Zdaj pravijo temu društvu »Katoliško bralno in i z obraze v a Inodruštvo*. Odkar je namreč zavladal po naši lepi deželi tisti klerikalni duh, ki le svoje hvali, in če bi bilo tudi s 1 abo, vse drugo pa graja, če je tudi dobro, od tedaj spreminjajo taka imena našim čitalnicam in bralnim društvom. Zakaj ? Pred leti so bili ustanovniki in člani bralnih društev tako dobri kristjani in katoličani v mislih in djanju, da se je to takoj videlo na njihovem vedenju in govorjenju. Zalibog pa na marsikaterem voditelju ali članu tacih društev dandanes ne vidi ne krščanske ljubezni do bližnjega in ne izobrazbe. Ravno zato pa je treba, da imajo take pridevke, ker sicer bi nihče ne mogel verjeti, da so t o ž e katoliški možici.
S Koroškega. (Vaje ob laški meji.) Oddelek 17. pešpolka, sestavljen po večjem iz nadomestilih rezervistov, ima 26 dnevne orožne vaje ob italijanski meji na Koroškem in Primorskem. Vojaki so bili nastanjeni v Ukvah (kanalska dolina) in Rablju po leden dni; prihodnji teden gredo v Bovec.— V slralegično - praktičnem oziru so vaje velikega pomena, kajti
še dandanes nasvete, kako ti je ravnali, da se ubraniš različnih bolezni, katere se razvijajo po uplivu raznih škodljivih snovi in tvarin na človeku.
Nimamo tu v mislih bolezni, kalere nastopajo vsled prehlajenja, ali po vžitju pokvarjenih jedil, ali po nezmernosti i. t d., temveč menimo le bolezni, kalere nastanejo po uplivu raznih glivic, ki pridejo v človeka bodisi potom sopii, ali potom prebavil ali skozi kožo. Take bolezni imenujemo kužne bolezni, ki so tem nevarnejše, ker so pre-nesljive in nalezljive, in takim boleznim so prištevali koze ali osepnice.
V starodavnih časih so koze grozno razsajale, izgubile pa so svojo, rekel bi, strupenost, odkar se je vpeljalo cepljanje kóz.
Angleški zdravnik Edvard Jenner je leta 1796 prvikrat precepi! mezgo iz kravje osep-nica na človeka in se prepričal, da je bil do-tični človek nekako zavarovan proti kužnim kozam. Od tedaj je prišlo tako cepljenje boljin-boy v navado in je sedaj — in to z največjim vs-pehom — v veljavi malodane po celem svetu.
Temu cepljenju koz hočemo posvetiti nekaj besedi.
moštvo kakor častniki spoznajo lego obmejnih krajev, posebno še pota in steze, ki vodijo po planinah iz enega kraja v druzega. Privadijo si pa trpljenju, katerega mora vojak prenašali na marših in ležiščih. — Čudno se nam zdi, da so k 17. pešpolku. ki sestoji iz samih Slovencev - Kranjcev — dodeljeni rezervni častniki, ki ne umejo slovenskega jezika, katerega govori moštvo. V tem oziru so aktivni častniki na boljšem. Dalje so razen enega rezervnega častnika, ki spada k temu pešpolku, vsi rezervni častniki od drugih različnih pcšpolkov. Poroča se nam, da se oddelku ni pripetila nobena nesreča — kar bi se prav lahko glede kozjih steza in — včasih še teh ni zgodila. — Pri nadzorovanju se je nadzirajoči podpolkovnik prav pohvalno izrekel o možlvu. — Do merodajnih krogov imamo eno vprašanje. Bi li ne mogli preskrbeli, da bi se čas vaj skrajšal na 13 dni, kajti kmetovalec, rokodelec in obrtnik je hudo prizadet, če mora biti 28 dni od doma. Zelo neprilično pa je, kdor mora delati še orožno vajo pri deželni hrambi. — Posebno se je pritožiti zagrizenosti Nemcev do slovenskega jezika. Znanih nam je več slučajev, da pisma s samoslo-venskim naslovom niso prišla adresatom v roke. Pismo, na katerem je bila firma adre-sanla, je prišlo nazaj. Kakor hitro je bil nemški naslov, prišlo je pismo v prave roke. To je gotovo delo nemško-nacionalnih poštnih uradnikov.
Tedenski politični pregled.
25 milijonov za izpopolnjenje vseučilišč.
Ministrski predsednik baron Gauč je rekel v svojem govoru v poslanski zbornici, da bo vlada zahtevala izreden kredit 25 milijonov kron za izpopolnjenje avstrijskih vseučilišč in tehničnih visokih šol. Visoke šole na Dunaju, v Pragi, Inomostu, Lvovu, Krakovu in Gradcu bodo deležne vladne podpore. Kaj pa mi Slovenci ?
Dogodki t Macedoniji. Avstro - ogrski poslanik je izročil turški vladi noto, ki so jo podpisali vsi poslaniki inleresiranih velesil, in v kateri se zahteva odgovor na noto o ma-
Upravna oblast va vseh držav so, upoštevaje tozadevna raziskovanja in izkušnje bi-gijenikov in zdravnikov, odredila, da se ima tako cepljenje vršiti vsako leto v večjem obsegu, da se kolikor moči poda ljudstvu nekako varstvo, nekak zaščit proti kužnim kozam.
Dokazano je, da to cepljenje slori človeka manj navzetljivega za oscpniški strup, da mu zavaruje zdravje za čase, ko bi se epidemično širile osepnice.
Naj navedemo tu samo nekatere številke!
Od enega milijonu ljudi je umrlo za kozami
prmd upejjavo cepljenja         p« upeljavi cepljenja naNiijeAvstri.skeni'/484oseb,     pa le 840 oseb, na Tirolskem         »11  „        „     no „ naBrandenbtiiftketu 2181  „        „ „ 181 |( v Berolinu          8442  „        „ „ 176 „ v Sleliji 6812....., 198 „
Da so izgubile koze svojo opasnost za splošno zdravstveno stanje, je istina, in da se ne razširjajo več tako pogubnosno, kakor v prejšnih časih, je posledica blagolvorne zdravstvene narcdbe, lo je: cepljenje koz. —
Zato naj bi se ljudstvo v najobsežnejši meri posluževalo te dobrodelne naprave ter
cedonskih finančnih reformah. — V skopelj-skem vilajetu kljub energičnemu posredovanju avslroogrskih orožniških častnikov še ni miru. V pretočenih mesecih se je izvršilo 70 umorov.
Nemiri na Roškem. Pravo ognjišče nemirov je mesto Lodz. Te dni so zopet izbruhnili poulični boji. Mrtvih in ranjenih je okoli 300 oseb. V Varšavi je izbruhnil splošen št raj k. Iz Lodza se poroča, da je tam prava uslaja. Dogajali so se grozni prizori. Mrliči so ležali po cestah. Ljudstvo je rabilo v boju z vojaki steklene šipe, opeko, revolverje in mrtvim vojakom vzeto orožje. Zaprte so vse trgovine, kavarne, hoteli in tovarne. Vojaštvo je zasedlo vse ulice in ceste. Pretrgane so brzojavne in telefonske žice. Ubitih je mnogo kozakov, vojakov in častnikov. Množica je zgradila ponoči nad 24 novih barikad, a so jih vzeli vojaki. V mrtvašnicah leži vse polno mrličev. Meščanstvo zapušča v divjem begu Lodz, kjer se pleni in požiga. Celo noč je trajal v soboto 24. t. m. boj. Neprestano je bilo čuti vojaške strele. Šlevilo mrtvih in ranjencev cenijo na 2000, med njimi mnogo vojakov. Vrženi sta bili dve bombi.
Vstaja t Odesi Vstaši so zažgali centralni kolodvor v Odesi. Vojaštvo je moralo na množico streljali s strojnimi puškami. Do-sedaj je bilo mrtvih 1000 oseb in 2600 ranjenih. Na tisoče vstašev je bilo po cestah z bakljami in gorečimi petrolejskimi cunjami, ne prizanaš< gOč nobeni hiši. Vžgana so vsa skladišča in tudi cerkve. Tudi kmečko prebivalstvo iz okolice se udeležuje vstaje. Na tisoče kmetov, okrašenih z rdečimi trakovi in kokardami, na čelu z rdečimi zastavami, drvi v mesto in pomnožuje vstaške množice.
Na Španskem so se vršili po nekaterih krajih veliki nemiri, ker je vlada poslala svoje agente pobirat nov davek na poljedelske izdelke. V mnogih krajih se ljudstvo oborožuje, da prežene agente. Vojaštvo je pripravljeno.
Rusko-japonska vojna.
Zadeva o premirju na bojišču je brezuspešna, ker Roosevelt odklanja, da bi zato on naprosil Japonsko. Rusija bo poizkušala z upanjem, da izčrpa sovražnikovo moč, se
ima ravno v tekočih dnevih priliko to storili, ko so po vseh okrajih v deželi na raznih sta-viščih cepijo otrokom koze. Zdravnik pride v vsako župnijo na prej določen dan, da cepi, in čez osem dni, da cepljence pregleda ter uspešno cepljenim deli dotična izpričevala, katera cepljenec v poznejših letih ob mnogih prilikah potrebuje. Stariši nimajo pri tem ni-kakih težkoč in nikakih troškov, le malo pota, imajo pa sigurnost, da jim je otrok zavarovan proti eni najkužnejših in najnevarnejših bolezni.
Bodite toraj pozorni na to dobrodelno napravo, vi stariši in varuhi, zavarujte svojim otrokom in varovancem zdravje, da se ne boste kesali ob času nevarnosti.
In taka nevarnost ni tako daleč. Pri gradnji železnice na Gorenjskem so se pojavile črne koze pri delavcih, ki so došli iz tujih krajev, lani na Hrušici ter letos prav nekaj tedni na Bohinjski Beli, in le točno in vstrajno izvršenim zdravstvenim odsedbam se je zahvaliti, da se je bolezen zatrla in da se ni razcvela v hudo epidemijo, katera bi bila sigurno zahtevala mnogo žrtev. S.
vojskovati se več let, predno bo zadovoljna plačati vojno odškodnino ali odstopiti kaj sveta.
Kakor se poroča iz Londona, je došlo v Tokijo poročilo, da imajo Rusi med Vladivo-stokom in zalivom Posjet zbrano močno armado, ki šteje nad 30.000 mož. Ta armada ima nalogo, da prepreči, ako bi se Japonci hoteli izkrcati v zalivu Posjet.
Iz Londona se poroča, da je nastal v taboru, kjer so zaprti ruski častniki, ki so bili ujeti v bitki pri Tsušimi, konflikt. Admirala Nebogatova in druge oficirje, ki so se udali Japoncem, ne da bi bili ranjeni, so bojkotirali vsi ostali ruski častniki. Nihče jih ni pozdravljal in nihče ni hotel govorili ž njimi. Japonci so napravili konec tem neprijetnim razmeram s tem, da so admirala Nebogalova in njegove častnike popolnoma ločili od ostalih ruskih ujetnikov. Iz Petrograda pa se poroča o aferi admirala Nebogalova: Čudno postopanje admirala Nebogalova je pojasnjeno. Ako se vrne domov, bo brez dvoma ustreljen I vsemi onimi častniki, ki so se zajedno ž njim vdali!
Jfoviiar.
Vtbilo na naročbo. Cenjenim naročnikom, katerim poteče polletna naročnina, smo priložili poštne položnice in jih uljudno prosimo, da nam čimpreje izvolijo laislo vpo-slati, da se redno pošiljanje lista ne pretrga.
Pravna fakulteta v Ljubljani V proračunskem odseku je naučni minister Hartel podal izjavo, s katero vlada principijalno pripoz n a v a opravičenost slo venske zahteve glede vseučilišča v Ljubljani in odljubuje, da začne potrebne obravnave zaradi ustanovitve slovenske pravne fakultete, na kateri bi se v smislu sklepa kranjskega deželnega zbora učili nekateri predmeti v nemškem jeziku in hoče v kratkem stopiti s konkretnim predlogom pred državni zbor. V proračunskem odseku sede izmed Slovencev sami klerikalci. Naj bi se torej ti zavedali odgovornosti, ki jo imajo pred slovensko javnostjo.
Tržiška železnica. Z ozirom na odgovor voditelja železniškega ministrstva na dr. Fer-jančičevo interpelacijo glede tržiške železnice se nam poroča iz prizadelih krogov: Iz vla-dinega odgovora je posneti, da se je odredila sprememba prvotnega načrta iz fiskaličnih nagibov, ob jednem je pa izjavila vlada, da ta sprememba ne bo zadrževala pričel ka zgradbe, ker so tozadevne študije že zaključene! V resnici se je pa ravno vsled spremembe načrta izgubilo najmanj celo leto; ako bi obveljal prvotni načrt, bi se bila gradba razpisala že lahko lani po dovršenem političnem odhodu, dočim je sedaj to v najugodnejšem slučaju mogoče šele letos v jeseni. Se manj utemeljen je drugi del odgovora, ki zvrača krivdo zavlačevanja na prosilce za koncesijo, češ, da niso predložili konkretnih predlogov glede električnega obrata. Kakor se je dokazalo že v brošuri «Der Bureaukra-tismus im Eisenbahnministerium» in kar mora slednjič uvideli tudi vsak Irezno misleč človek, je bilo naravnost nemogoče določiti množino električnega toka, dokler se ni vedelo, kako bo železnica po spremenjenem načrtu speljana. Predno je pa bilo možno dognati, koliko moči se bo potrebovalo, pač ni bilo umestno baviti se z vprašanjem, če bo sploh in proti kaki odškodnini dobiti potrebni električni tok.  —  21. junija so prosilci za
koncesijo slednjič vendarle prejeli podoržni prerez spremenjenega načrta, ki zvišuje maksimalni vzdig na BoVZ/oo- ^a podlagi teh neizogibno potrebnih vladnih podatkov, se je tekom štirih dni načrt za električni obrat prilagodil spremenjenemu železničnemu načrtu, določila se je množina potrebnega toka, in se je vse gradivo odposlalo dunajskemu zastopniku prosilcev za koncesijo. Le - ta je vso zadevo s poročilom in konkretnimi predlogi vred že predložil vladi, ki se bo sedaj, če ima za to resno vol jo, lahko v k ratkem odločila za električni obrat ali za obrat s parom. Seveda se bo vsled spremenjenega načrta morala še izvršiti šlacijska komisija v Kranju in izvršiti politični obhod na onih delih proge, ki se bodo preložili, kar pa utegne trajati zopet mesece, ako se bo tako počasno postopalo kakor doslej.
Knez Ernest Windi»chgratz si je v torek ugledal v laboratoriju kranjske lekarne v Lajhu izkopane starine ter je nato bil navzoč pri odpiranju groba št. 125, pri katerem se je našlo več nožev, železnih osti in srebrna za-pona. Knez si je nadalje ogledal kranjsko gimnazijo, kjer mu je g. ravnatelj Hubad razkazal bogate in lepo urejene kabinete, kapelo in telovadnico.
Langobardsko groblje v Lajhu. V grobovih preteklega tedna je bilo poleg raznovrstnih korald, med katerimi so zopet nekatere nove oblike, priloženih nekaj bronastih lično okrašenih lasnih igel. Zapon se je dobilo precejšnje število, poleg železnih in bronastih nekaj srebrnih, med temi dvoje pozlačenih z lepo izdelanimi glavami bajeslovnih živali («Greifkopf», specifično germanski motiv). Kostnjak groba št. 130 je imel poleg železnega noža z lepimi bronastimi okraski obilo nožnico; spodnji okov nožnice je bil pozlačen. Nekateri mrliči so imeli bronaste in železne ročne obročke in pri jednem je ležal ob desnem stegnu sekač, ki je na jednem koncu imel obroček, na katerem je bil bržčas privezan. Danes se je odkrilo nekaj grobov z lepimi priložki. Našlo se je večje šte\ilo zelo lepili izvanredno pisanih korald; tudi mitlefiori. Ženski mrlič groba št. 138 je imel dvoje krasnih srebrnih in pozlačenih zapon v podobi rozet z niello-ornamenliko. Tudi rimski denar (se ne očiščen), več železnih nožev, kresilnikov, bronastih in srebrnih zapon se je dobilo. Do danes je prekopanih 140 grobov.
Velika gozdna veselica, katero priredi bralno društvo v Kranju s prijaznem sodelovanjem meščanske godbe, se vrši dne 8. avgusta 1. 1., in sicer v Straheči dolini. Več o tem prihodnjič.
Odbor meščanske godbe razpošilja te dni okrožnice meščanstvu s prošnjo, da bi pristopilo kolikor le mogoče veliko podpornih članov. Ker godba res potrebuje zdatne podpore, ako se ji hoče zagotoviti nadaljni obstoj in ker je denarnih podpor od strani meščanstva v vsakem oziru tudi vredna, priporočamo cenjenemu meščanstvu prošnjo godbe in upamo, da se bode dosedaj res malo število podpornih članov zdatno pomnožilo.
Velika narodna veselica v Radovljici v
korist družbe sv. Cirila in Metoda, ki bi se imela vršiti dne 88. julija preložila se je na 9. julija 1905. Ista se vrši ob vsakem vremenu s naslednjim sporedom: Godba. Petje. Ples. Srečolov. Šaljiva Pošta. Umetalni ogenj i. t. d. Za pijačo, jedila i. t. d. pripravljeni bodo posebni paviljoni, v katerih bodo stregle
narodne dame. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabijo vsa radovljiška društva.
Ustanovni shod deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. Gosp. Ubald pl. Trnkoczv pozdravi kot načelnik pripravljalnega odbora navzoče ter poda kratko poročilo o dosedanjem delovanju odbora, iz katerega je bilo posneti, da je župan g. Ivan Hribar že 7. februarja 1.1. sklical shod interesentov, pri katerem je bil voljen odbor. Ta se je obrnil na različne že obstoječe avstrijske in inostranske zveze te vrste ter prejel od njih mnogo zelo poučnih pravil in letnih poročil. Vse gradivo se je porabilo v sestavo pravil in programa. Načelnik naglasa s posebnim zadovoljstvom, da se je vršila pri g. deželnem predsedniku baronu Heinu meseca maja anketa ter da je deželna zveza dobila zagotovilo izdatne državne podpore. G. dr. Valentin Krisper pojasni že odobrena društvena pravila in opozarja na posebne določbe take deželne zveze, katera ima namen bili središče posameznim lokalnim prometnim društvom. G. dr. Vinko Gregorič razvija program, po katerem bi zveza mogla delovati in govori o velikem materijalnem dobičku, ki ga bode imela dežela od prometa s tujci, omenja, da je glavni namen take zveze, podpirati in nadzorovati podjetja, ki služijo tujcem, posluževati se dobro urejene reklame ter pridobivati tudi denarna sredstva. Končno zagotavlja, da ima kranjska dežela dosti podlage za razvoj turistike. Izvolijo se potem sledeči gospodje v odbor: c. kr. sodni pristav dr. Vladimir Forster, primarij dr. Vinko Gregorič. odvetnik dr. Valentin Krisper, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe Gustav Pire, kanonik Ivan Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor dr. Josip Tominšek, lekarnar Ubald pl Trnkoczv, vsi iz Ljubljane; vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni Štefan Lapajne in hotelir Jakob Peternel, župan na Bledu. Končno izreka v imenu mestne občine župan g. Ivan Hribar pripravljalnemu odboru zahvalo.
Tombolo priredi prostovoljno gasilno društvo v Begunjah na vrtu gostilne gospoda Ivana Avsenika na Urhovo nedeljo, 9. julija 1905. Začetek ob polpeti ari popoldne. Spored : tombola, prosta zabava. Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. Cisti dohodek je namenjen v prid društvene blagajne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Spored današnjega promenadnega koncerta tukajšnje meščanske godbe je naslednji; 1.) Wagnerjeva koračnica; 2.) Uvertura iz opere <Planinska roža; 3.) Valček; 4.) Slovenske pesmi ; 5.) Schneiderjeva mazurka; 6.) Veteranska koračnica.
Prememba posesti. G. Leopold Puhar je prodal za 20.000 kron svojo hišo v Kranju št. 118 na glavnem trgu g. Karolu Polajnarju, kavarnarju v Kranju, ki bo ondi izvrševal fi-jakarski obrt.
Toča je šla v petek, 23 junija, po severnih hribih selške doline. Nekaj časa je padala debela kot orehi, pa ta k sreči ni bila gosta. Posebno so prizadete vasi: Dražgoše, Rudno, Podblica in Nemilje. V Nemiljah bodo morali poseči nekaj njiv z žitom. Največ škode je pri zelju, solati, fižolu, krompirju in travi.
Pokopali so minuli četrtek v Kranju gospo Marijo Orel, p. d. Fidrovko. N. v m. p.!
Poročil se je dne 27. t. m. g. Josip Jereb z gospico Vincencijo Debevec, c. kr. poštarico v Železnikih.
Ceitt s Bleda V Bohinj. Cesta z Bohinja do Bleda je v prav slabem stanju in živina trpi na vso moč. Naj se temu vendar odpo-more, kolikor je mogoče.
Toča t Bohinja. Dne 23. m. m. ob *L1 popoludne je v Bohinju padla 2'/, do 3 cm debela toča. Dežja »i bilo ne kapljice. Toča je uničila vse poljske pridelke začenši od bohinjskega jezera čez vso Bukovško dolino do Bitenj. Zadete so vasi Stare Fužine, Ribčev Laz, Loški rot, Polje, Kamnje, Savica, Brod in Bohinjska Bistrica. Škode je nad 20.000 K. Noben kmet nima danes za porcijo salate ali prikuhe.
Huda toča je padala dne 23 m. m. popoldne okrog Kamnika in Mekinj. Napravila je ogromno škodo, ki znaša okrog 10.000kron. Prizadetih je pet posestnikov iz Mekinj.
Požar. Dne 24. m. m. ponoči je pogorelo poslopje barona Schwegla na Pokluki. Škoda se ceni na 3000 kron. Kako je nastal ogenj, še ni pojasnjeno.
Lekarno t Litiji na Dolenjskem prevzame te dni tudi po Gorenjskem dobro znani iti obče čislani prijatelj g. Hinko Brilli, mag. farm., ki je sedaj mnogo let služboval v lekarni g. Ub. pl. Trnkoczvja v Ljubljani. Litiji in okoličanom se priporoča, da ga podpirajo z vsemi močmi, zakaj čestitati jim moramo na njega pridobitvi.
Jeseniške novice.
Slovensko županstvo na Jesenicah ni
bilo povabljeno k slavnostnemu prebitju predora na Hrušici. Na ta način se je zopet enkrat pokazalo tisto zloglasno švabsko sovraštvo do slovanstva, ki nam kaže v naj-odurnejši luči, kaj bi imeli pričakovati od teh ljudi, če bi imeli našo usodo v rokah. Kadar bo pa prišel zopet kak slavni c. kr. penzijonirani nemški organ na Jesenice, takrat naj mu naše županstvo obrne hrbet, ker ga ne more nihče siliti, da bi lomil hrbet pred nadutimi švabskimi ljudmi! Klin s klinom!
Pogorel je ravnatelj Trappen s svojim rekurzom, ker mu je županstvo zavrnilo zahtevo, da bi sedel kot virilist v občinskem odboru. Dobil je pošten odgovor od vlade, da si nikakor ne sme prisvajati te pravice, ker ne plačuje postavno določene vsote pri-dobninskega davka. Direktor Trappen je hotel po vsej sili doseči čast občinskega odbornika, a mu je to tudi pri najvišji deželni oblasti izpodletelo.
Pravico javnosti hoče dobiti nemška šola na Savi ter se je že tozadevna prošnja odposlala na c. kr. deželni šolski svet. Zahteve naših Nemcev so vedno večje in naša slavna vlada, ki je kar prepojena nemškega duha, jim gre vedno prav po hlapčevsko na roko.
Gospodarstvo. Tedenski sejm v Kranju dne 26. m. m.
Prignalo se je 145 glav goveje živine, 12 telet, 132 prašičev, 1 ovco, — koz, 30 buš, 60 kgpšenice K 9—, prosa K 10-50, rž K 8-—, oves K 7-50, ajda K 8*—, krompir K 450.
Darila.
Upravništvo našega lista je prejelo: Za  tukajšnjo   dljaJko  kuhinjo je darovala trrdka i. A. Majdič na Trati pri Skorji Loki namesto venca na krsto gospice Anice Majdičeve znesek 10 K Za Prešernov spomenik je darovala tvrdka J. A. Majdid ii istega namena 10 K.
V najem se da ali pa tudi pod ugodnimi pogoji proda
v prijaznem kraju ob okrajni cesti ležeče in v prav dobrem stanju se nahajajoče
z gostilno, lepim vrtom, kegljiščem in dragimi gospodarski poslopji, pol
ure oddaljeno od železniške postaje.
Kje? pove upravništvo «(Jorenjca». 101—1
Zahvala,
Gospod Vinko Majdič, veletržec itd. v Kranju, je podaril povodom smrti njegove nadebudne hčerke MVščanski godbi v Kranju svoto 100 K za spremljevanje pri pogrebu.
Za ta velikodušni dar, kakor tudi za prejšnje zdatne poddore se podpisani odbor najtopleje zahvaljuje.
V Kranju, 1.julija 1905.
Za odbor meščanske godbe v Kranju: Rud. Pibroutz Perd. Hlebš
tajnik. predsednik.
Zahvala.
Za vse dokaze odkritosrčnega sočutja ob nenadomestni izgubi nase iskreno ljubljene hr-erke, oziroma sestre, gospodične
Anice Majdič
za veliko udeležbo pri pogrebu, z* mnoge darovane cvetke, zlasti pa !■(■ duhovščini, slav. čitalniskemu pevskemu zboru za ganljivo petje, slav. meščanski godbi in sploh vsem, ki so nam ob tem bridkem udarii: t lažilno ni strani stali, izrekamo srčno zahvalo
Kranj, 30. junija 1905.
Rodbina Vinko Majdič-eva.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša preljubljena soproga, oziroma mati, tašča, stara mati in leta, gospa 105
Ana Hafner
roj. Pogačnik
danes po dolgi, trpljenja polni bolezni, previden* s sv. zakramenti za umirajoče v 68. letu svojega zemeljskega potovanja ob tričetit na 8. uro mirno in udana v voljo Gospoda Vsevednega zaspala.
Truplo predrage pokojnice bode v hiši zalo .ti blagoslovljeno in odtod v nedeljo, dne 2. julija, ob 4. uri popoldne n* domačem pokopališču, v posebno grobišče položeno.
Sv. maše n dušni mir se bodo brale v domači cerkvi.
Nepozabno pokojnico priporočane v molitev in blag spomin.
Jesenice, dne 30. junija 1906.
Mihael Hafner, soprog, zasebnik; Mihael, Fran, Josip, sinovi; Ana, Marija, Alojzija, Katlnka, hčere; Ivan KoSe-nlna, mesar in posestnik, Leopold Tratnik, zlatar in posestnik, zeta; Marija Hafner roj. Ramovš. Mlnka Hafner roj. Janša, Apolonija Hafner roj. Grajzer, sinahe in vsi vnuki in vnukinje.
0aprodsj
•ta v Kranju na glavnem trgu
hiši it. 110 in 120
s pristavo zunaj mesta. Proda se tudi posamezno.
Več pove upravništvo »Gorenjca«.
105-1
krojaški mojster
Radovljica št. 41
Jesenic« št. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek ia gospode, uradniških uniform, salonskih, turisto?-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter sc sprejemajo tudi popravila. 80-r>
Poslano.
Dne 29. junija 1.1. sem prodajal na Savi kosišča. Nekemu možu od tam ali iz okolice sem prodal košišče. Ta mi plača s pe-lakoin. Jaz pa sem mu v naglici odštel drobiž v zmenjavi desetaka. Tedaj nad 10 kron sem možu preveč «vun dal*.
Uljudno prosim poštenega moža, čegar ime mi je neznano, naj mi dopošlje omenjenih deset kron, katere sem mu v zmoti kot iz desetaka preveč «vun dal». 104-1 Anton Oroa
mizar v Goricah nad Kranjem št. 4.
1970
Hočete li dolgo živeti
In se veseliti zadovoljivega zdravja? Da dvsežote to, morate skrbeti, da ohranite svoj želodec zdrav In za prebavljenje vedno sposoben.
Vsak, kdor si je izpridil želodec s te?ko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedrni in pijačami, ali ti (t je z istimi morda preliladil, naj se posluži
Germanove okrepčala« esencije
katera se uporablja z največjimi tispebi pri: pomanjkanju »netita, želodčnem oslabljenju, vetrovih, rifanju, ifagi, vzdigovanju, glavobolu, omotici, krču, telesnem zaprtju, napenjanju in zlati žili Po
■■OfO zavžitem kosilu, posebno še po mastnih in težko prebavljivih jedilih, odstrani ta esencija pritisk n bolečine, vzbuja slast do jedi, kar zdatno pripomore ik ohranitvi in vzdrževanju telesa. Po odstranitvi laznhi izpridenib sokov iz telesa, učinkuje tako, da čisti ki i in ima poleg tega pred vsemi drugimi enakimi zdravil prednost, da ne škoduje prav nič, celo tedaj ne, če se jo rabi v presledkih mnogo let, ker se nareja iz najfinejših in najboljzbranili rožnih sokov ter ima prijeten, (frenko-aromatičen vonj tako zelo, da jo zavživajo s slastjo tudi gospe, otroci in celo prav razvajene osebe.
Germanove okrepčalne esencije, kol pravega domačega in ljudskega zdravila, bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker odvrne čeUoknit najtesnejšo bo lezen, kar je upoštevati zlasti tam, kjer ni zdravniške pomoči takoj pri roki. Pri k: povanju naj se zahteva vedno samo Oermanova okrepčalna esencija iz lekarne <pri imam orlu> v Belovaru: zakaj po svetu kroži še nekaj temu sličnih zdravil, od katerih pa se glede izvrstnosti ne more nobeno primerjati tej esenciji. Kot znak pristnosti mora imeti vsaka steklenica, ki se nahaja v zelenem zavitku popolen tvrdkiu napis: Lekarna «Pri črnem orlu K. Germana v Belo »aru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vsa poštna naročila. Cena steklenici je 140 K. Po pošti se ne pošlje manj kakor dve steklenici. 1'ri predplači naj se blagovoli doposlati še 20 vin. za zavitek. Naslovi naj bodo natančni in čitljivi. Naznanila pri povprrJ* vanju, prospektih ter navodila pri uporabi so zastonj.
Germanovo okrepčevalno esencijopriporočam bo-lehavirii kar najbolj, ker sem preverjen v izbornem učinku katere?" sem zapazil že mnogokrat deloma sam na sebi, delo ia pri mnogih župljaniii, katerim sem to esencijo nasvetoval. 117—13 Edmund Medeotti, župnik v Trojstvu (Hrvaško)
Obveščam Vas,  da sem  prejel že  od mnogih strani razna slična zdravila, toda tako niso učinkovala nobena kakor Germanova okrepčal. a esencija. Andrej Žižek, Sv. Ana, Kriehenbeig.
Prosim, pošljite mi nemudoma zopet osem steklenic Germanove okrepčalne esencije, katero najlopleje priporočam zlasti tistim, ki so bolni na želodcu. Zdravje se mi vidno boljša. Apolonija Haberl, Semriach, p, reggau (Štajersko).
Kmetovalci! zzz
MAST IN
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni tir. pl. Trnkoczjjev kranjski redilni prašek za prašiče. Natboljši zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietetično redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Himu in na Dunaju.
1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po
pošti 6 zavojev na naslov: Lekarna Trnkoczv, Ljubljana. Razpečevala dobe popust.
w >/>//,■■ "v •"" 7777, WflP^tWffiM
94-4
Iz Ljubljane v
Novi York
s dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zastopnik:
FR. 8EÜNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Jttestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
= po 4 odstotke =
brez odbitka rent nega daka
katerega plačuje hranilnica sama. Stanje vlog K 3.731.138-87.   Stanje hipotečnih posojil K 2,041.64717.
1-14
Slavnega lekarnarja in fizika dr. (i. Schmidta
ušesno olje
hitro in temeljito odstranjuje perijodičao gluhoto, tok iz uses, šumenje v ušesih in slab sluh tudi v slučaju zastarelosti. — Steklenica z navodilom o uporabi stane, 4 K. — Dobiva se v lekarni «pri črnem orlu» v Celovca, Novi trg. 33_g
-MtMBRlOCJUfW MOH3 CONCOURA'
Zobo- tehnični
Oton 5cydl
pri g*, dr. E. Globočiiiku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor (udi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdravnike operaoije izvršuje tu ipeoijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Loterijska srečka due 24. junija 1.1.
Trst: 8       9      19      28 64
V najem se odda tako] velika 101 VINSKA KLET
v kolero gre 3 do 4 vagone vina, na jako pripravnem prostoru za razkladanje. Ta klet je poletu mrzla, pozimi gorka, ker je v zemlji. V klet vodi le ena sama stopnica.
Prodam (udi še več travnikov za košnjo.
Frano Kuralt p. d. Jelen v Kranju.
I. Suttnor
urar v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo ur, Zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3-76, najfinejša znamka, gld. 6-50. 111—61
08
Cinbljana (Xolizej)
IyANG u zarije Terezije ccstt
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
ZalagatelJ društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. špecljaliteta : Gostilniški stoli.
97-5G
««asa....................
Modrocl Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste redno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Špecljalltete v nevestinih balah. Veliki prostori, pri-tllčno In v 1. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, osle garniture.
Najnovejše Bucherjeve
patentirane trombe za pinico
priporoča 98 -2
Trgovina z mešanim blagom Peter Majdič »MERKUR" v Kranju.
Naznanilo in priporočilo,
Usojam se uljudno naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sva prevzela z današnjim dnem
restavracijo tik kolodvora
v Kranju. 102-1
Ondi so točijo pristna razuovrslna domača vina ter vedno sveže pivo. Skrbelo se bode tudi za dobro kuhinjo in se bodo dobivala izvrstna gorka in mrzla jedila. Za hitro postrežbo je poskrbljeno.
Za mnogobrojen obisk se najuljndneje priporočata
Ana in Anton Kummer ml.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
& 1
»M
27-19
He, prijatelj!
Kje kupuješ to barvo? Kakor razvidim, Je Jako dobra, krije ter suši in se tudi veliko lahko ž njo pobarva!
Glej, glej! Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pungratu nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri
I. VVohlgemuthu
jo dobii vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni.
Le notri pojdi, ti žal ne bo, akobi ti pale prav ne b'lo, saj greš ven lahko.
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko ,jelen'.
Ono je BST* zajamčeno čisto ""VSj in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno priatno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad
11952
ime „Schioht" in varstveno znamko „jelen".
Dobiva se povsod!
i*        JURIJ SCHICHT m
(fcfr) največja toVarna sVoje Vrste na eVronsfcetn Kontinent«. S«W
Parix 1900
„Grand Prix11
Najvišje odlikovanje.
n Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji so wmA v konstrukciji in izvedbi.
Original Singer Šivalni Stroji » neutrpljivi n obrt in domačo rabo. Original Singer Šivalni StrOJi so najbolj razširjeni v tovamiskihobratoviščih. Original Singer Šivalni StrOJi so neprekosljivigledetrpežnosti in zmožnosti. Original Singer Šivalni StrOJi so posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje
Svila za vezenje v vseh barvali v veliki izbori v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Oo. šivalni stroji, deln. družba
I^jubljana,     Petra ceeta it. 4.
7—14
Vodna napraVa
za 15 konjskih moči se proda iz proste roke na Primskovem (četrt ure od Kranja) ob Kokri. Zraven spada temeljni zid za vodno napravo in mala hiša s 4 sobami ter velikim vrtom. Kupnina se lahko plačuje v obrokih ter ostane lahko polovico iste vknjižene na posestvu. 75-7
Pojasnila daje v Kranju lastnik Rudolf Kokalj v Ljubljani, pa Franc Golob, trgovec z železnino.
tfcgdluv I   G- Tönnies
Najbolje za zobe.
biva se v lekarni g. K. Šavnika
104-56
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot  posebnost  žage  in vse
stroje iza obdelovanje lesa. Fran ci s - t ur b i n e osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalnu-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
121-38
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zalitnvunje zastonj.
Hiša št. 5
v Kranju (Kokriško predmestje) z vrtom se proda iz proste roke. Kupnina se lahko plača tudi v obrokih.
Pojasnila daje Rudolf Kokalj v Kranju. 63—9
Najboljša
Najcenejša
kolesa
•v* in Šivalni stroji ~m
se dobe pri 65—9
EovrcncuRebolju v pranju.
posamezne JteVi.ll« .Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v
Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3;
ŠkOf ji Loki g. M. Žigo n, trafika, glavni trg;
Selcih nad Skofjo Loko g. Jos. Bernik,
posestnik in mizar; Radovljici g. Oton Homann, glavna
trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrnšicl g. Štefan Pod pa c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. Grobo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija A ž man, trafika.
********************************
»Dobra ((»barka"
spisala Minka Vasičeva
v založništva Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 0 K, po posti 0 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaskega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konecno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—86
Izšla je knjiga o
Osebni dohodnini'
obsegajoča zakonska določila o osebno-dohodninskem davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kakor tudi razne vzorce za napovedi, hišne izkaze i. t. d.
Uredil in sestavil Valentin 2un, c. kr. davčni nadzornik.
NaroČila se sprejemajo že sedaj pri založniku g. Ivanu Pr. Lampreru, tiskarju v Kranju. Cena knjige K 1-20, s poštnino vred K 1*30.
Učenca
za špecerijsko trgovino se takoj sprejme.
Ponudbe pod «F. D. §•> naj se peiljejo na
upravništvo »Gorenjca«. 97—2
Ixdaja konsorcij »Gorenjca«.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju,