1. štev. Ljubljani, v soboto 18. embra 180. Letnik VIII. I meriti ae (prejemajo in velja trUtoooa vrata : S kr., ee se tiaka lkrat. 12 4 - - ii D «i i» » n » u » u ^ II Pri večkratnem tiakanji «t ce j lahko predrugači. Med njimi zlasti omenjamo vradnih listov, Bankovčar. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. Janez, kdo menja s teboj! (Dalje.) Janez ne bi bil to, kar je, če bi kaj tacega ne bil slutil. Pazljivosti laških služabnikov pravice bi sc ne bil posebno bal, kajti njihovi bistroumnosti je bil davno že kos, — če bi bil osleparjeu z bankovci le avstrijsk pod-Iožnik, ne pa tudi lašk državljan ; zavoljo zadnjega se je toraj pa vendar bal, da bi se laška pravica ne spravil i na najhitrejše noge, kar jih ima, zato je sklenil ravnati po uaj veči previd nosti. Denar je bil po večem razposlal že razni m švicarskim bankirjem, da mu ga hranijo, pri sebi je imel 1 tnal znesek v laškem papirj', kterega jc za zlaio zamenil. Kaj se je v t-m zgodilo z Albino, o tem, se ve da, pač on u č ni vedel, še sanjalo b se mu ne bilo to, kar je že ves Napolj vedel in govril, ko je on v obleki napolitanskega prodajalca sadja nekega dne prišel v mesto s svojim oslom, tvoje blago ponujal po m' . j uih cestah in na ušesa vlekel vse, kar je mogel vjeti pogovora ljudi. Tako dospč tudi do hiše svoje in tu začne svojo robo posebno nadležno ponujati, tako, da pride hišnik in ga podi proč z besedami : „Daj mir, sitnež, saj tu ni nikogar domu, je vse zaprto in zapečateno." „Ej, je mar bogati gospod grof izselil se?" poprašuje mož z oslom po navadi radovednih Lahov. „Kaj grof — lump je bil, nemški tolovaj', odgovorja zgovorni hišnik, „ki je bankovce delal. Njega čaka tu polic ja, če se le nazaj pokaže, nje pa menda nc bodo dobili, ker je nekam daleč popihala , ušia je z mladim gospodom , 8 kterim je že prej preveč znana bila, kam? tega nihče ne ve, najbrž čez morje kam.' To sporočilo zgovornega Laha tako omami Janeza, (la se mu jameju noge šibiti iu ae mora nasloniti ob svojega osla. Albina ušla, njegova Albino, in ne sama, marveč z drugim, ,s kterim je že prej preveč znana bila" — i - povedal hišnik, ki je moral vse to gotovo dobro vedeti, ker je vedel za vse skrivnosti hiše. Da bi ga bila toraj izdala ta Albina, zavoljo ktere je toliko prestal, toliko grešil! Ne, ljudje njegove Albine ne poznajo, tako govori le črna zavist. Bežala je la zato, da uide nevarnosti, ktero je po svoji neprevidnosti na glavo uakopala sebi in njemu. Gotovo je iskala zavetja v kakem kraji znanem ji že od prej; v Avstrijo nazaj vendar ni pobegnila. Najbrž bo toraj v Švici kje, toraj za njo, pa le previdno, tudi ua svojo nevarnost nikar pozabiti I „S pota, lenuh", se oglasi za Janežem nekdo, Janez se ozre in vidi, da je policaj. Brž vdari s palico po oslu in oba jo drvita po ulicah, da prideta do zadnjih hiš. Tu izprazni Janez v zakotji precej trebušno čajno, na ktere vrhu je bilo sadje , vzame ž nje paket., iz kterega se zvali nekoliko pomečkana obleka; čez par minut je ves drug, podoben kakemu kupcu z živino, precej trebušen , prejšnjo obleko vrže v njive, vdari osla s palico po plečih, da ostrašena žival, ki vidi vse druzega človeka, skoči in se spusti v nagel beg, z vso robo obložena. Juuez pa vkrene v drugo stran ki ie vedno bujskajo zoper večino in se laskajo manjšini, kakor da bi še zmerom ona in le ona imela pravico do teh listov. In ako je težko, neprijetne osebe prestaviti iz enega kraja v druge manj nevarne Blužbe, se mora pa vsaj pri imenovanji novih državnih služabnikov vlada ozirati na želje dotičnih dežel, in na uatančno izvrševanje postavnih določb o ravnopravnosti vseh narodov. Na ta način bode vsaj polagoma napake prejšnjih vlad odpravila in si v vsaki deželi preskrbela vsaj nekoliko zanesljivih služabnikov, ki jo bodo zvesto podpirali, ne pa njenega dela in ujeuih dobrib namenov ovirali. Dokler so levičarji imeli večino v zboruici in krmilo državno v rokah, so pred vsem gledali na to, kako bi skrbeli za svoje gospodstvo in za pospeševanje svoj h strankarskih namenov, niso se vstrašili nobenega koraka, nobene še tako čudne reči, nobenega ugovarjanja nasprotnikov; zakaj bi jih v tem ne posnemala sedauja vlada , ki nima namena gojiti strankarstvo, ampak hoče spraviti narode iu pravici pa resnici pripomoči do zmage! Na starem strelišču ljubljanskem je bila videti plošča, na kteri je bila naslikana luna, in zdolaj tropa psov in maček, ki so proti luni mijavkali in lajali. Okoli roba pa so bile zapisane besede: ,,La lajajte, le mjavkajte, mene vendar z mojega tira ne premaknete!' Te zlate besede naj si vlada zapomni, ter po njih tudi ravna. V boji za pravico vidimo zdaj naše slovenske poslance na Dunaji. Da so se za nas krepko potegnili, kaže nam odstranenje Kalteueggerja. Narodni deželni poslanci kranjski pa so tudi izrekli, da ne pojdejo več v kranjski deželni zbor, dokler ostaue v sedanji sostavi; ker odide deželni glavar, so nove volitve toliko bolj gotove. Na tako energični poti vidimo naše poslance radi, in jim nikakor ne bomo kratili zaslužene hvale. Upamo pa , da v boji za prav co ne bodo opešali, ter da ne bodo jenjali prej, dokler nam ne izbore narodne ravnopravuosti v šolali iu uradnijab, ker brez te je naša narodnost v nevarnosti. Mi smo etično zavezani, ohraniti si po očetih podedovano narodnost, sicer zgubimo svojo samostojnost in postanemo gnoj tujemu življu ter politični sužnji. Važnost go- spodarskih vprašanj, ki nujno rešitve tahtevajo, ne sme zadržavati naših poslancev, da bi poleg teh ue mislili tudi ua duševni razvitek naroda. Priprosti človek sicer ne misli dalje, ko od rok do ust, In proda avoje prvorojen-stvo za sklede leče, kajti lačen rod je ne-pristopen višini nazorom; blagostanje dežele |e podlaga vsacega napredka; vendar pa bi bilo napačno, duševno odgojo naroda s pripro-stiui človekom vred kot ne«potrebno spoznati. Težaku, delavcu, kmetu, manjšemu in menj izobraženemu obrtniku je vse eno, ali se podu-čujejo ujegovi otroci v nemškem ali slovenskem jeziku, on bo hvalil le tako vlado, ktera mu da zaslužka in jesti; njemu je vse eno, ali napreduje narod v znanosti in umetniji, ker on potrebe teh viših cvetov človeškega duha ne spozna ; — izobražen domoljub pa dobro ve, da je duševno življenje naroda toliko važno za občni blagor, k*kor polna kašta žita in mesa; potrebna v resnici je skrb ze materjalni blagor, in res je, da je dosedanja nemškutar-ska vlada v tem oziru mnogo pregrešila se, da je v marsičem zanemarjala interese ljudske, ker je preveč skrbela za svoje strankarske polit čne ideale in za svojo nadvlado; potrebno je, da sedanja konservativna večina in Taaffe jeva vlada po svoji moči popravi, kar so oni zakrivili, da državno gospodarstvo v boljši t'r spravi; vendur bi bilo napačno, spred oči spustiti duševni razvoj avstrijskih narodov, zato je šolska stroka silne važnosti za prevdarek naših poslancev, in splošno je spoznauje^da bo treba novo šolo popolnem prestrojiti v verskem in narodnem oziru, ako hočemo od nje kaj prida pričakovati. Ne manjka se v državnem zboru duhovitih katoliških mož, ki bodo dokazali, kako ljudska nravnost propada vBled brezverskih šol, in kako je treba poduk v kr-šauskem smislu urediti, da bo šola služila toliko veri, kakor tudi odgoji, kajti tudi učeni človek je surov divjak, ako mu manjka krščanske podlage in humanitarnih študij, kteri se v novi šoli realističnim strokam na korist bolj in bolj odrivajo. Zastran učnega jezika pa je že Uavno dokazano in od vseh pametnih ljudi priznano, da se zamore mladina le v maternem jeziku uspešno izobraziti, da postane človek brezdomovinec in brezverec, da ne spoštuje ne staršev , ue svojega naroda , ne vere ue starih ob čajev, ako se mu poduk vcepljuje v tujem jeziku. To spoznavši moramo toliko bolj silno terjati uvedenje slovenščine v naša sreduje šole, ker smo Slovenci zdaj naj bolj preziran narod v Avstriji, ker se Poljakom, Cehom, Italjanom in RuBinom ne odreka pravica do svoje narodnosti, zakaj bi se ravno nam? Isto velja o uradovanji. Če se je na Češkem zapovedalo uradom, pisati v češkem jeziku, zakaj pa pri nas ue? Ali smo mi izvr-žek avstrijskih narodov? Ne moremo Bi kaj, da ne bi še enkrat povdarjali potrebe slovenskega vseučilišča v Ljubljani, ker le to nam zamore dati uradnike profesorje, advokate itd., ki bodo zmožni v slovenskem jeziku podučevati in uradovati', le to nam bo središče duševnega gibanja in poroštvo duševne emacipacije. Italijan o papeževi poslanici na čast ss. Cirila in Metoda. Kako važna in pomenljiva da je zadnja okrožnica Leona XIII. o slovauskih apostolih, Cirilu ir. Metodu, tega pač mi sedaj še ne moremo prav spoznati. Kadar bode slovausko gibanje dospelo tako visoko, da bomo s te' višine mogli lahko pogledati preteklost, pa tudi sklepati gotovo o prihodnosti, takrat bode zgodovinar govoril tudi o zgodovinski važnosti omenjene okrožnice. Da smo Slovani po njej mnogo mnogo pridobili, kaže le površen pogled v ujeno vsebino. Zlatimi črkami ste zapisani v zgodovino slovansko imeni Ciril in Metod, najlepši spomini in najpravičneji ponos vzbujajo v vsakem Slovanu , ki sliši ti imeni. In ti imeni se glasite sedaj po celem svetu; o naši najlepši dobi čitajo povsod, kjer biva katoličan ; naših apostolov slava bo donela po vseh katoliških cerkvah. Iiadost nas mora navdajati, ko slišimo inostranske časopise, pozdravljajoče to sijajno izjavo skrbljivosti sv. očeta za svoje slovanske sinove. Ne morem si kaj, da bi ne — ako tudi nekoliko kasno — priobčil tukaj enega takih tujih pozdravov, kratek sestavek, ki ga je spisal prof. Pietro Pressutti (ki je tudi obširneje piBal o Slovanih, posebno Jugoslovanih. Morebiti priobčimo pozneje kaj več o tem), za „O sse r v a t o r e Romano" o zadnji okrožnici. „Vatikan, svitlo središče, ki je razš rilo in nekoliko pozneje ga vidimo na kolodvoru, kjer si kupi vožen list navzgor, t. j proti severu. Mi gremo za njim nagle poti, kakor s telegrafom in železnico, ker kdo bo dandanes drugače potoval I Vsa njegova pozornost, ves um njegov sta bila obrnjena le na to, da bi prišel na sled Albini. Zato je skoro na vsaki postaji nekoliko ur mudil se, kar je mu bilo toliko lajše, ker je povsod popraševal po konjih, če bi jib bilo kaj naprodaj. Le memo grede je tudi skušal zvedeti, če je morda pred par tedni neka taka in taka gospa s takim in takim gospodom tam ostala in kaj mudila se. Dolgo je bilo vse popraševanje brez vsakega vspeha, kdo li bo kudi spominjal se na posameznega človeka tam, kjer se jih toliko vozi! Saj se pa tudi Albina gotovo ni kazala ljudem, toliko previdna mora že biti; še le tik ob švicarski meji je prišel na sled, ker tu ata se begunca mudila par dni, — najbrže zato, da si je Albina odpočila po dolgem in težavnem potu. V hotčlu , kjer sta prenočevala, je dobil celo zapisano v knjigi tujcev imč spremljevalca svoje žene s pristav-kom „s svojo gospo soprogo." No, to nič ne de, to je Albina dovolila le iz previdnosti, ker so ji bili gotovo trdo za petami. Zdaj, ko je bil sled najden, je Janez šel za njima pač previdno, a veudar naglo kolikor mogoče; bilo je res tako, kakor je on mislil, Albina je bežala v znan ji kraj , v Genovo (Genf), kjer smo ju po poroki najprej videli. Tam je nehal sled, znamenje, da je Albina še tu ; toraj le urno, a vendar previdno iskati jo in kmaiu boš zopet srečen človek na svetu. Položiš jej svoje bogastvo pred noge, potem pa z Rogom, Evropa! Zvila Amerika! Človek takega uma, take odločnosti kakor Janez bo prej našel koga, ko policija. Drugi dau je že zvedel hotdl, kjer je Albina vstavila se, in ravno ga vidimo naglih korakov hitččega tje Da Albina tam biva v družbi Laha, s kterim je bila pobegnila, in pod imenom njegove soproge, to ae Janezu nič čudno ne zdi, kajti revica Be še zmiraj boji, da bi je pravica ne prijela, akoravno bi morala vedeti, da je tukaj skoro popolnoma varna. Kako bo revica zavriskala, kako vesela mu naprot pritekla, ko ga bo zagledalal V hoičlu brž izpraša sobo in nemudoma se poda po stopnicah gor. Hišna ga pelje do vrat, na ktera potrka pa kar vstopi. Kaj zagleda v sobi? Mladi Lah se ziblje na mehkem naslanjači v suknji za dom, njemu nasproti pa Albina tudi le za dom napravljena. Strmeč postoji Janez, kakor da bi bil z ledeno vodo polit, in iz grla privriši klic: „Albina!" Je-li, kako zdaj Aibina , veselja kar raz sebe, kvišku skoči in svojemu milemu soprogu leti v naročje I Kaj? Saj to ne more biti. Ne, to že ni res, da bi Albina vsa razburjena vstala, drla iu drla in drugo sobo in tam za-čeia kričati ua pomoč, češ , da je v sobo pri-drl blazen, norec. Ali zakaj te rine Lah proti vratam? Da bi te ta pehal, ta? Vrzi ga ven Janez, potepuha, zapeljivca svoje Albine, saj si močan in jeza ti du dvojno moč. Že leži nesramuež pred vratmi na tleb, ali v tem hipu pridere toliko ljudi nad-te, da si premagan, predno se zaveš. Tvoje upitje ne pomaga nič, blazen si, to Aibina neprenehoma upije, in zvežejo ti uporne ude, nogi in roki. (Dalje prih.) svojo luč tudi med divje narode srednjeveške' vedno pripravljen vstrezati željam in nameram narodov ua poti prave omike, ni mogel zanemariti verskega iu političnega gibanja slovanskega. 1q red, ni gazauemanl papež Leon XIII, ki je s svojim velikim iu bistrim dubom dobro premeril njegovo važnost in ga hitro vporabil za zboljšanje nesrečnega stanja tega dela krist-janstva. Že začetkom svojega papeštva se je obrni! z dopisom 7. junija 1878 ua avstro-ogersko in francosko viado, naj podpirate v berlinskem shodu zahteve katoliških vzhodnih Slovanov. Njegova vzvišena beseda, ki je bila gorko sprejeta od drugih evropskih vlasti, je imela sijajen vspeh, ker je pripravila Slovanom novo in boljo bodočnost. In sedaj se je zopet pokazala Djegova očetovska skrb in apostolska gorečnost: v okrožnici „Grande munus C velika naloga) 30. septembra 1880.'1 Zdi se, da je namen tej okrožnici dokaj priprost, ker zapoveda po vsem katoliškem Bvetu praznovati praznik sv. Cirila in Metoda, apostolov in učinikov slovanskih. Ali kdor dobro pogleda, vidi, da je dostojna za najvišega duhovnega poglavarja. Narodom slovanskim, posebno južnim je napočiia sedaj doba važueja in elovesueja nego ktera koli v njihovi zgodovini : Doba nravnega in političnega vstajenja. O tem dušnem nemiru pa ne morejo najti meri, ue morejo najti sredotočja, h kteremu bi hotel1, kakor k bliščečemu in varnemu svetlin ku. To sredotočje, ta varni svetilnik je pokazal Leon XIII. v sv. Cirilu in Metodu, ki sta, hranjena in vodjena od papeškega Rima, vtemeljila slovansko omiko. Zares, zgodovina teh mož je polna poduka, vrednega, da se oživi v spominu v seds-njih razmerah. Louis Leger, eden najučenejših slavistov, ki dičijo dandanes Francosko, veli tako-le: ,,Priučevaje si zgodovino slovanskih narodov sem se prepričal, da bi se bili ognili največ zlega, ako bi učenci Cirilovi in Metodovi bili nadaljevali apostolsko delo in razširili po vsem slovanskem svetu uk krščanski, na trdni podlagi zapadne omike in katoličan-Btva .... Pozabiti ne smemo, kar je rekel Leib-nitz, da je sedanjost hči preteklosti, in ne moti se oni, ki misli, da je prenehanje apostolskega delovauja vzrok zlega težečega vzhodno Evropo, in političnih spletek, ki nas vedno vznemirujejo. Slabo bi zadel, kdor bi v življecji Cirilovem in Metodovem ne našel drugega, kakor zgodovino dveh duhovnikov.1' Te besede, *ad globokega premišljevanja, so pravične in treba jih je imeti, kakor Be mi zdi, v mislih, ko cenimo namen in važnost papeževe okrožnice. A Ciril in Metod nista Bamo blagovestnika verska, ki sta spreobrnila Slovane h krščanstvu, ampak sta tudi začetnika njihovega slovstva. Iznašla sta slovanski alfabet in pisala prva jezik, vzet iz ust teh barbarskih ljudstev, v Bvojih liturgičnih knjigah. Katoličanstvo in slovstvo ste se rodili pri Slovanih h krati; ta dva apostola in učenika sta vdihnila velikemu narodu življenje, misli; odprla pot do duševnega napredka , da je tudi ta narod mogel vstopiti v družbo drugih omikanih narodov. Zatorej sta sv. Ciril in Metod pri vseh slovanskih ljudstvih v veliki časti, z domovinsko ljubeznijo ju imajo za vsoje narodna patrona. Verni prosijo zaupno njune pomoči, učenjaki pišejo nju zgodovino, modrijani ju ponosno nazivljajo začetnika slovstva, politiki in državniki dovoljujejo spominjati se ju za občni poduk, in ju smatrajo za prapor moralne edinosti, za stvaritelja največe moči v slovanskem rodu. Od Dobrovskega, ki jc zbudil slovansko jezikoslovje in slovansko zgodovino, ki je 1. 1823 natisniti dal svojo knjigo o Cirilu in Metodu, do novejih del Jagičevih in Račkije-vib, sta se slovanska apostola opisovala v monografijah in velevažuih spisih, ktere so na stotine izdali? zgodovinarji, pesniki in vsakovrstni knjižniki, katoliški in razkolniški. Leon XIII. je pokazal v svojem načrtu zgodovino teh apostolov , kako je rimska sto-lica sprejela in potrdila njun nauk verski in omikani, kako sta se ona dala povse voditi in ravno njej bila vedno pokorna in poslušna. Sredstvo tedaj, ktero sta rabila Ciril in Metod, da bi izvršila velikanski načrt moralne in politične slovauske omike, to sredstvo je bilo katoličanstvo. In kakor v devetem veku, tako mora tudi v devetnajstem biti glavni pripomoček katoličanstvo, da se vnovič oživijo in vstanejo Slovani. Ker še niso dospeli do prave omike, jim je treba trdue nravnosti; in ker se mora v ta namen vplivati na duha in srce, je razvidno, da ae ta svrha ne da drugače de-seči, kakor b katoličanstvom. Ko tedaj kaže Leon XIII. ona sredstva, koja sta rabila Ciril in Metod omikovaje Slovane, kaže tudi pot po kteri morajo ta ljudstva v sedanjem gibanji dospeti do namerovanega kraja. Ne vem, sem jo li dobro ali slabo zadel; a zdi se mi, da ta okrožnica — za onim dopisom 7. junija 1878 — ni drugega nič, kakor drugi korak do velikega namena, namena ki se nekoliko svita onemu, ki pazno bere besede mod»ega pastirja. Toliko trdneji pa je tudi moje prepričanje, ki sem ga zapisal v drugi priliki o Slovanih: Knezi Slovanski, ki žele dobro svojim podložnikom , ne morejo izbirati drugih pomočkov razun tega, da se strinijo s častitljivim starčkom vatikanskim , papežem Leonom XIII. in po njegovem svetu zopet na daljujejo krepko delovanje sv. Cirila in Metoda. Leon XIII. je menda pozvan po previdnosti, da združi razdrobljene dele v socijalnem neredu. Le znjegovo pomočjo, sredsvi njegove duhovne veljavnosti bodo mogli vladati mišljenje in čutenje svojih ljudstev, širiti med njimi pravo nravnost in pravičnost, — bodo mogli povzd'guiti vero , ki je edina trdna in trpežna podlaga omike. (Presutti P. II. papato a la civilta degli Slavi meridionali, p. 70.) Politični pregled. V Ljubljani 13. decembra. Avstrijske dežele Že zadnjič smo poročali, kako se je dn najski mestni zbor grozno blamiral pred cesarjem, in na kak plemenit način je bil za to kaznovan. Dunajčani se zdaj sami pred seboj sramujejo, ter so vsi srditi na mestni zbor in ua ono kliko, ki je s svojim ščuvanjem voz tako globoko v blato zavozila. V resnici je to velika predrznost in celo nesramnost, da so hoteli cesarju ukazovati, kje ima on svoje reči kupovati, in da so še potem, ko je princ Hohenlohe zagotovil jib, da je skor vsa oprava za princa Rudolfa pri domačih obrtnikih ua-kupljeua, razposlali vohuue, ki so pri trgovcih in obrtnikih pozvedovali, če je to res; da bo se v pravi svoji prusijansko - judovski predrznosti obrnili celo do ministra vuanjih zadev, naj on v Parizu poizve, koliko je kron princ tam blaga naročil. Minister IIaymerle jim je vrata pokazal, in potem so na svojo roko najeli vohune v Parizu. Ali si je mogoče misliti večo nesramnost nasproti cesarski hiši? Vsak priprosti človek, naj zadnji hlapec si ne bo pustil ukazovati, kje naj za svoj denar blago kupuje , in cesarski hiši naj bi se ta svoboda odrekala! Ko je cesar tedaj vse to zvedel, ni mogel skor druzega odgovora dati, kakor ga je, namreč tega, da ni treba nobene slovesnosti napravljati na čast poroke princa Rudolfa. V svoji plemenitoBti pa je še ta grenki kelih, ki je bil toliko grenak za njega ko za po mišljenji judovski dunajski mestni zbor, posladil z veliko dobroto, da jc podaril dunajskim reve« žem 40.000 gld. — Celo dunajsko meBto je razburjeno vsled tega dogodka, mestne odbornike je tako sram, da si na dan ne upajo, in govori se, da bodo nekteri iz njih svoje od-borništvo odložili. — Dunajski judovski listi so prej ščuvali odbornike , naj se krepko potegnejo za domačo obrtnijo, naj se ne plašijo cesarja itd.; zdaj pa se sramotno umikajo in hočejo vbo krivdo na druge zvaliti. — Ta slučaj je prav jasno osvetlil lojalnost nemško-liberalne stranke, in to ne bo brez vtisa ostalo na cesarsko hišo, ktera bo slednjič spoznala, kje ima svoje prijatelje iskati. V odselili ¡ta volitve državnega zbora se je vnela huda debata zastran volitev v gorenji Avstriji. Liberalci so sklenili glasovati proti potrjenju , ravno tako naprednjaki; večina pa bo volitve gotovo potrdila, kajti ne-postavnosti ni bilo, ampak le nekteri grajščaki so razdelili svoja posestva na lastne stroške in v resnici, ne pa b kakim fondom ali na videz; to vse še senca ni proti „chabrusu" na Češkem. Na OgerNkem še vedno raste razdra-ženost proti skupni armadi. Ko je prišlo v državnem zboru na vrsto razgovorov pobiranje novincev, niso hoteli skrajni levičarji za skupno vojno nobenega novinca dovoliti, čedalje bolj se vidi na Ogerskem želja, popolnem ločiti se od Avstrije. Vse to so zakrivili ustavoverci 8 svojo pogodbo od leta 1867, in s svojo trmoglavostjo v prejšnjih čash. Ako bi bili prej Ogrom le nekaj dovolili, ne bi bilo pozneje treba, ukloniti se popolnem željam Madjarov in skleniti pogodbe , kakoršna je ona od leta 1867. Vnanje države. Čedalje bolj očividno se kaže, da se Kalija |iripravlja na vojsko zoper Avstrijo. Ona zbira vojake na meji in se utrjuje , ter pravi da je tega Avstrija kriva, ker utrjuje svojo mejo v južnih Tirolih. Mi pa se utrjujemo le za brambo, ker se na Lahe nikoli zanesti ne moremo, in utrjujemo se le še premalo , saj na Goriškem nemarno nobene trdnjave , in če bi bila naša armada tepena, okusila bo naša slovenska zemlja vse bridkosti in strahove vojske! Domače novice. V Ljubljani, 18. decembra. (Časten meščan ljubljanski) je postal včeraj zvečer po sklepu nemčurskih gospodov na „rotovžu" vit. Kaltenegger. (Konecmedvodske dogodbe z „lidertajlerji.") Pri deželni sodniji ljubljanski je bil v četrtek na eno leto ječe obsojen 18.1etni malovredni fant Košenina, ki je v Medvodah napadel šest ,,lidertaflerjev." To je bil ves tisti velikanski „napad", o kterem se je svoje dni toliko hrupa delalo in zavoljo kterega so tudi skoro vsi slovenski časniki sitnosti pri sodnijah in Btroške imeli, dežela naša pa po lažnjivih poročilih nemških listov bila tako obrekovana. (Surovost.) Sožigauje slovenskih listov se nadaljuje. V četrtek zvečer je pridrla v neko tukajšnjih kavarn „vesela" družba, največ „uradnikov" banke „Slavije", ki so planili brž po „Brenceljnu" in ga slovesno sožgali; „Slo- venca" jim je previdni strežaj komaj vnesel. Ali bo tudi to mogel utajiti gosp. Hribar? Ta pot smo Be pa dobro podkovali b pričami, če bo hotel ktero ziniti. Njegovi ,,uradniki" bi bili radi napravili Se kak drug škandal, pa bo Be jim ljudje raji umaknili. Razne reči. — Sprava. Konzistoriaiui Bvetovalee g. Žuža in vrednik „Siov. Gospodarja" gOBp. L. Gregorec v Mariboru sta Be v miru spravila in tako je niju pravda končana. — Učiteljski Tovariš vabi na na-ročbo za i. 1881. S pričujočo številko dovr-šuje „Učit. Tov." svoj XX. tečaj in vabi na naročbo za bodoče leto. — Program ostane nespremenjen; kakor dosihmal, nam bode tudi v bodočem letu skrb za versko-nravno izobraževanje šolske mladine, za tako izobraževanje, ki ima izrediti verne katolike in dobre državljane, ki dajo Bogu kar je Božjega, in cesarju kar je cesarjevega, kakor govori §. 1. dr. šl. postave, ki pravi: LjudBki šoli je naloga, odrejati otroke, da bodo nravni in pobožni, da bodo enkrat prida ljudje in državljani. Naš list je dalje namenjen v prvi vrsti sioveusk m šolam in učiteljem; tedaj ne bomo tujih pravic varovali , svojih pa zanemarjali. Ako se poganjamo za versko šolo, ne bodemo zanemarjali domovinskih dolžnosti, vera in narodnost naj se vzajemno podpirate. Res da, teška naloga ; dalje ko list uredujemo , bolje čutimo težo in odgovornost uredovaoja šolskega lista, ki bi imel biti učiteljem kažipot v šoli in v javnem življenji. Vendar z zaupanjem na Božjo pomoč, in nanašaje se na Btare znance in prijatelje ter slovenske rodoljube svetnega in duhovBkega stanu, lotimo se zopet truda-polnega dela, in v prvi vrsti vabimo svoje to-varše in sodelavce na šolskem polji k naroče-vanju in k Bodelovanju. Videti je tudi sedaj, da nas stari sodelavci nočejo zapustiti, kajti gradiva imamo za prihodnje leto nekaj že pripravljenega , nekaj obljubljenega, tedaj nam ni volja umakniti se sedaj, ko smo že toliko časa vztrajali in delati dotlej, da nam kdo breme odvzame in na svoja ramena naloži. — Velja pa „Učit. Tov." za celo leto 3 gld., a za polleta 1 gld. 50 kr. Pri tej pri liki pa vabimo naročnike, ki so list sprejemali in obljubili plačati, da izvršb svojo besedo. Ako se list iz rodoljubja ureduje, vendar nihče ne more tirjati, da bi ga založnik sam plačeval, kajti tudi on nima pri listu drugega, nego skrbi in sitnosti; toliko prijateljem in neprijateljem v porazumljenje. — Spise in dopise prejema uredništvo, M. Močnik, učitelj na I. mestni šoli, Bt. trg h. št. 13; naročnino in naznanila pa založnik li. Milic, ua st. trgu hišna štev. 19. Ako kdo želi, lahko dobi še letnik 1880., ki je posebno zanimiv zarad g. Lavtar-jevega spisa o prirodoslovji. Bogi Poziv centralnega narodu«';;» v«!il-nctfu oiiimrn v IJnliljani. Kmalu imamo nove volitve v kupčijsko in obrtuijsko zbornico. Volitvena komisija se je po razglasu v časnikih po vladni naredbi žc ustanovila v Ljubljani iu svoje delovanje pričela s tem, da imenik volilcev sestavlja, ki bode od 12. od vštetega 26, dne tega meseca pri mestnem magistratu v Ljubljani, na deželi pa za trgovce , fabrikaute, obrtnike in kramarje pri ces. davkarijah, — za velike fibrikante in rudarje pa pri ces. okrajnih poglavarstvih za oglaševanje ugovorov (reklamacij) volilcem razpoložen. Ugovori tedaj ali pri t obe, Ce je kdo v imeniku volilcev izpuščen, ali da ni v pravi razdelek (nameBti v trgovski razdelek v obrtnijski ali namesti v obrtnijski pa v trgovski razdelek) vpisan, bo tedaj prvi važni del volitvenega gibanja, ki zasluži veliko pozor nost vseh volilcev, da nihče ne zamudi za reklamacije odločenega čaBa od 12. do 26. dne tega meseca. Drugi del volilnega gibanja je volitev sama, ki bode menda meseca februarja (svečana) prihodnjega leta in pri kateri bo šlo za to, da se volijo za odbornike tisti možje, ki jih bo po nasvetu veljavnih trgovcev in obrt nikov priporočil centralni narodni volilni odbor. To je dvojno važno delo volitvenega gibanja. Naj bi vsi narodnjaki po vsi svoji moči pripomogli k srečnemu izidu teh volitev, ki so velike važnosti v kupčijskem in obrtnij-skem, pa tudi v narodnem in političnem obziru zato, ker zbornica pošilja dva zastopnika svoja v deželni zbor. Prejšnja leta je zbornica ljubljanska bila po veliki večini narodna, — kako pa bo posebno leta 1875 nasprotniki naši si priborili večiuo, ui nikomur treba ua dolgo razkladati, ker ju gotovo še vsem v spominu. Naj nam je žalostni ta spomin resen opominj, da nas enaka osoda ne zadene zopet o prihodnjih volitvah. Mg Volilcev za VBe tri razdelke (kupčijski, obrtnijski in rudarski) je menda blizo 5000 v celi deželi , v kupčijskem samem , ki pa še posebno našo pozornost zasluži, jih je blizo 400. Volilno pravico v kupčijskem odseku imajo v Ljubljani tisti kupci (trgovci), ki plačujejo na leto vsaj deset goldinarjev 50 kr., na deželi pa osem goldinarjev 40 kr. pridob-nega davka (Enverbsteuer) brez priklada, — v rudarski razdelek volijo vsi oni rudarji, kteri na leto 4 gld. rudniškega davka plačujejo, — v obrtnijski razdelek pa volijo vsi obrtniki, fabrikantje, trgovci in kramarji, ki ne volijo ne v kupčijski odsek, ne v rudurski razdelek, pa plačujejo vsaj 4 gold. 20 kr. pridobitnega davka brez priklade. Na delo toraj narodnjaki! Da bode vspešen izid, se vstrašimo deia in truda! Da pomaga nam Bog, pomagajmo si tudi sami, kolikor nam postava dopušča in narodnost veleva. Dr. Jan. Itlehvics. Zahvala. Podpisani šteje Bi v svojo sveto dolžnost in posebno čast vsim častitim gospodom in gospem vsacega stanu , ki blagovolili podariti so mila darila , deloma osebno, deloma b tem, da udeležili so se v ta blagi namen v čitalnici osnovane gledišne igre iu tombole, ali pa, da sodelovali so pri igri, izreči očitno najtoplejšo zahvalo v svojem in v imeuu obdarovane šolske mladine. Novomesto 13. grudna 1880. Anton Dergauc, c. kr. okr. šolski nadzornik. Priznano izvrstne prave voščene sveče iz garantirano nepokvarjenega Melnep voska (8) prodaja I* iV iS. Secinann v Ljubljani. Klavir v prav dobrem stanu G in pol oktav, jc pri organistu v Kovorji pri Tržiču naprodaj in se bo vredno dobil. (1) Vabilo na naročbo. KRES. Leposloven in znanstven list. S Bodelovanjem gosp. prof dr. Greg. Kreka in gOBp. župnika Da v. Trstenjaka, ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. profesor v Celovci. Tiska, izdaja in založuje tiskarna družbe sv. Mohora. Velja na leto 4 gold.. na pol leta 2 gld., in se tudi lahko po zvezkih it 40 kr. v knjigarnah kupuje. Prva številka, ki v kratkem na svetlo pride, prinese iz spretnih peres sledeče članke. 1. V dan 1. januarja 1881 (pesem). — 2. Pomladanski vetrovi. (Povest iz časov francoskih vojski. — 3. Roka in arco. (Novela). — 4. Zdravniški poskus. (Humoreska). — 5. Popotne opazke. 6. Povstanek godbe in njeno delovanje na ljudi in živali. — 7. Narodno blago. — 8. Dr. Lju-devit Gaj in ilirska ideja. — 9. Doneski k filozo-fičui trminologiji. — 10. Kres. — 11. Zgodovinske črtico v nekdanji provinciji: Windiachgraz. 12. Drobnosti in dopisi. Naročnina Be naj pošilja na založništvo in opravniStvo Kresovo, to je tiskarnici družbe sv. Mohora. VredniŠtvo in založništvo. Hišna oprava («umre in tudi druge reči) je naprodaj v TrnovBkem predmestji, Konjušne ulice št. 1. Vinska zaloga. Udano podpisani naznanja p. n. občinstvu, g. krčmarjem in čast. duhovščini, da je uravnal Bi v spodnji Šiški v Čadeževi hiši veliko zalogo «lolirili !»is,cl.j*kili in ilo-Eni 5 s 5«, i ta vin. Vina se naroči lahko le en veder, ali pa več, kakor ljubo, in zagotovlja se vsakemu dobrapo8trežba. (2) Za obilna naročila prosi Janez Hafner, vinski trgovec. Telrtcroflcnr dcnnrn«- cen» 17. decembra. Papirna r«nt» 72 75 — ftrenerna rent» 73.75 — Zlata renta 87 00 — 18601etno državno Dosojiln 131.25 Bankin« akoije821 — Kreditne akcije 287 30 — Lourion 117.40— — Ces. kr. cekini 5.64. — 20-frankov 9.37. Dennrstvene črne 17. decemobra. Državni fondi. Denar. Hlago 6'/, avstrijska papirna renta . 72775" 72.96 5'/. renta v srebru .... 73.75 72.75 4% renta v zlatu (davka prosta) 86.— 86.60 Srečke (loži) 1854. 1. . . . 122.50 123.— „ „ 1860. 1.. celi. . 129.50 129.30 „ „ 1860. 1., petinke 131.76 132.25 Premijski listi 1864. 1., . . . 172 25 172 75 Zemljisčine odveznice. Štajarske po 6'/,..... 104.- 105.75 Kranjske , koroške in primorske po 5', 101.— 102.— Ogerske po 5'/,..... 97.60 98.10 Hrvaške in Blavonske po 5'/0 . 94.50 96,— 8edmograške po 6"/, 96.- 96.— Delnice (akcije). 826,- 827.— Unionske banke ... 1 ! 1 "Ji) 114 40 274.25 274.50 Niioavstr. eskomptne družbe . 786— 795,— Anglo-avstr. banke .... S 130,50 131 — Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. H. v. 183.nO 184.— Tržaške „ 100 ., k. (i. • 126 50 120.75 i, i, "0 ,, »» 67.~ 67,— Bndenske „ 40 gld. H. V. . 11.75 41.50 Kalmove „ 40 „ t) I) ' 61 50 52 50 Palfli-jeve „ 40 ,, 1) >1 41 25 42.60 Clary-jeve ,, 40 „ M 12 - 42,— 3t. Génois „ 40 „ n >1 • 44.50 46,— Windiscligriitz-ove „ -0 ,, M >1 • 42- 42 50 Waldstein-ove „ 40 „ M II 32 -6 32.76 24.— Srebro in «lato. I 5 5!) ! 5.61 9.37 | 9.38 Idajatelj in odgovorni urednik Filip ladrip. J. laziki nasledniki v Ljubljani.