85 54
OSREDNJA p.P.126
>G01 KOPER
hOlOO^-U'.
PFcmviuRSKI DNEVNIK
JoStnlna plačana v gotovini «	* nA ■.
Abo- »»tale i gruppo Lena 40(1 lir
Leto XXXVI. Št. 263 (10.783)
TRST, četrtek, 13. novembra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. mala 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Deberdob* * Dovču pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi.
URADNI začetek madridske konference o varnosti in SODELOVANJU V EVROPI
ŠPANSKI PREMIER ADOLFO SUAREZ POZVAL H KONTINUITETI POSTOPKA UVELJAVLJANJA NAČEL HELSINŠKE LISTINE
Ni še jasno, kako bo konferenca potekata) saj se je pričela brez dnevnega reda
("Poseben dopis)
MADRID — Predsednik španske vlade Adolfo Suarez je včeraj imenu vlade in države gostiteljice pozdravil udeležence konference ,e^°Pski varnosti in o sodelovanju, ki je kljub temu, da še vedno dnevnega reda, začela z delom v torek zvečer ob 23.45 in tako '^ao vol ji la sklepu zadnjega srečanja KEVS pred tremi leti v Beo-* j. 0 začetku glavnega sestanka tukaj v Madridu.
Adoif0 Suarez je sicer v kratkem, endar vsebinsko bogatem govoru lač Po*no dvorano «kongresne pa-j??®* pozval države udeleženke i'. k dialogu, medsebojnemu za-Patiju, razumevanju in spoštova-»• »Zavedati bi se morali zgodo-odgovornosti, ki jo imamo za Jedoče generacije,* je dejal. Nika-* E® smeli dovoliti, da bi pro-«S KEVS propadel, nasprotno, vlo-9 moramo vse za njegovo konti-mteto — ne glede na velike raz-med posameznimi državami ter Jffskimi in političnimi grupacija->• Detant mnogi razlagajo po svo-■?D) je pri tem gotovo imel v mislili 006 velesili oziroma Vzhod in Za-
Brežnjev o težavah
madridske
konference
MOSKVA — Sovjetski predsednik Leonid Brežnjev je vče-raJ med delovnim kosilom s finskim predsednikom Kekkonenom spregovoril tudi o madridski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zahodne države 'n še posebej ZDA je obtožil, da se pri «podlih poskusih zavlačevanja* sklicujejo na najrazličnejša proceduralna vpra-sar>ja. Samo konferenco posku-sajo spremeniti v tribuno • i «ce-°eno propagando in demagoške govore*. Obenem je poudaril, da bo SZ še naprej vztrajala Pri svoji politiki in se bo vsemu temu zoperstavila. Zavzela se te*, da bodo na 'konferenci sprejeli »take sklepe, ki bedo v interesu popuščania napetosti, varnosti in mirne bodočnosti za narode.* Delal je tudi, da naj bi se v Madridu predvsem dogo-vorili za priuravo novega mednarodnega srečanja o popuščanju napetosti in razoroževanju v Evropi.
jj°d. Pozval ju je k dialogu in sporazumevanju, čeprav je menil, da Dl morale pri tem sodelovati tudi J^se ostale države, kajti varnost v VVr°Pi — pa tudi nasploh — je ne-d"jiva. Sestajamo se v času ve-nke mednarodne krize in napetosti, t8*0 je posluh za dialog, kot je de-*)“• zdaj še toliko bolj nujen. Za-Vze‘ se je za tak detant, ki bi mo-
ral upoštevati varnost vseh držav in ne samo velikih sil.
Ko je govoril o nekaterih konkretnih temah, o katerih bi morala konferenca spregovbriti, je izdvojil tudi vprašanje varnosti v Sredozemlju. Sredozemlju bi morali prav tako posvetiti dovolj časa, kajti varnost v Evropi je tesno povezana z varnostjo tega prostora.
Predsednik Španske vlade seveda ne pričakuje, da bo madridska konferenca odgovorila na vsa vpra sanja, upa pa, da bo predstavljala spodbudo več za sožitje, sodelovanje. varnost in mir.
Dan. ko so pred petimi leti v finskem glavnem mestu podpisali zaključni dokument, je imenoval zgodovinskim in ponovil privrženost Španije k te dni tolikokrat izrečeni helsinški listini in njenemu uresničevanju.
Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju je torej vendarle stekla, čeprav je ostalo še veliko neznank. V tem trenutku vsi nestrpno pričakujejo, kaj se bo tukaj dogajalo v naslednjih tednih, ko se bo začela resnična debata o evropski varnosti in sodelovanju.
Po kakšnem receptu bo potekala razprava o uresničevanju helsinškega dokumenta ter o novih predlogih in idejah, namreč še ni jasno To pa je bilo, kot vemo, tudi jabolko spora devet tednov trajajočega pripravljalnega sestanka. Soglasje o dnevnem redu in proceduri, torej o vsebini konference, zdaj poskuša poiskati posebna delovna skupina, v kateri so predstavniki vseh držav udeleženk.
Osnovno nesoglasje se vrti okrog tega, koliko časa naj bi posvetili analizi uresničevanja helsinške listine in koliko novim predlogom. O-čitno je. da bi Sovjeti radi videli, da bi se v Madridu čim mani govorilo o Afganistanu, položaju v nekaterih vzhodnoevropskih državah, disidentih in drugih »kočlji-vih temah*, medtem ko Američani vztrajajo ravno na tem.
Čeprav soglasja med velesilama oziroma blokoma ni, mnogi vendarle menijo, da se je s pričetkom konference sprožil »psihološki pri-tisk*. kar pomeni, da je nastopil skrajni čas, ko bi morala bloka graditi vsaj skromne brvi, če ne že kaj drugega.
VAŠO GASAR
Na sliki (telefoto AP) predsedstvo madridske konference.
DOSLEJ BREZ VSAKEGA USPEHA PRIZADEVANJA TAJNIKA PICCOLIJA
Težavno iskanje enotnosti v KD o izvolitvi predsednika stranke
Struja Donat Cattina in Fanfani vztrajata na vetu proti kandidaturi Andreottija - Seja vodstva PSI brez odločitev
RIM — Prizadevanja tajnika Pic-colija za vzpostavitev notranje enotnosti v KD so se vsaj za sedaj izjalovila. Kolikor jp mogoče razumeti je predsednik senata Fanfani v bistvu postavil tajnika «kot komisarsko upravo*: spopad zadeva An-dreottijevo kandidaturo, glede katere Fanfani ne namerava umakniti veta. S strogo političnega gledišča Fanfani (ki so mu zavezniki struje Donat Cattina in nekateri doro-tejci) meni, da ni mogoče doseči notranje enotnosti KD na račun politične linije, da ni torej mogoče misliti na izvotlitev .izida zadnjega demokrščanskega kongresa.
Nekateri drugi prijatelji predsednika senata opozarjajo na nevarnost razdvojitve stranke, če bi Andreotti postal njen predsednik: na tej osnovi se je razbila struja Nuo-ve cronache. Na eni strani Fanfani. na drugi predsednik vlade For-lani, ki se je odločil podpirati An-
dreottijev vzpon. V ozadju zapletene zadeve ostaja seveda petrolejski škandali (zaradi katerega je minister za industrijo Bisaglia manj zgovoren), predvsem pa perspektiva dirke na Kvirinal: prihodnji predsednik KD bo skoraj gotovo tudi naslednji predsednik republike.
Nekateri zastopniki demokrščan-ske levice so tudi včeraj izrazili sum, da zasleduje brezkompromisna igra fanfanijevcev in Donat Catti-novih prijateljev cilj, da se nenadoma pojavi Fanfani jeva kandidatura za predsednika vsedržavnega sveta KD. Predsednik senata je namreč pred kratkim dal svojim prijateljem razumeti, da se nikoli ni odpovedal povratku k polni dejavnosti v stranki. Gre pa vsekakor le za domneve: za sedaj o-staja kamen spotike kandidatura Andreottija, kateremu more nemalo koristiti notranje trenje v fanfani-jevski struji.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiuiHMHiNiiiiiinuittiiiiiiiiiiiiiniuiniiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiinmiiifiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
MEDTEM KO SE JE VČERAJ ZJUTRAJ PELJAL V SLUŽBO V SESTO S. GIOVANNI
V MILANSKI PODZEMNI ŽELEZNICI SO RDEČI BRIGADISTI UBILI FUNKCIONARJA DRUŽBE »MARELLI* RENATA BRIANA
Dva zločinca sta se mu približala in mu izstrelila več strelov v glavo - Številne sožalne brzojavke političnih oblasti
MILAN — Zatišje rdečih brigadisiov je bilo kratko. Prav v času, I je zadovoljil obe strani, tako sindi-ko je bilo že upati, da so množične aretacije iz preteklih mesecev kalno gibanje in vseh 6.500 name-razmajale temelje prevratniške organizacije so streli ponovno odjek- ščencev, kot tudi vodstvo tovarne, nili. Včeraj okrog 8.40 sta dva killerja v milanski podzemni železnici v kateri je zaposlen, ubila ravnatelja urada za osebje tovarne »Ercole Marelli*, 47-letnega Renata Briana.	.’	'
Renato Briano
*"Uiiiiiiiiiu,....................................................l■■■ll■■■■lllll■m•mlllllll■l■l■l■ll■■■■l
MEDTEM KO SE NADALJUJE IHANSKO IRAŠKI SPOPAD
Mfaldheimov odposlanec Olof Palme bo odpotoval v Teheran in Bagdad
Za ajatulaha Deheštija ameriški odgovor na medžlisove pogoje nezadovoljiv
NEW YORK, TEHERAN, BAG-JMp _ Bivši švedski premier in roditelj švedskih socialdemokratov u°f Palme bo v začetku prihodnje-§a tedna odpotoval v Teheran in “agdad kot posebni odposlanec ge-fj^alnega tajnika OZN Kurta Wald-7^'nia. Glavni cilj Palmejeve misija te »olajšati dialog med OZN in jte-,rna državama ter med njima, r8 s tem vzpostavijo pogoji za pri-?tep k mirovnim pogajanjem.* Ta-8°. v Bagdadu kot v Teheranu so Postali na Palmejevo misijo, kar J', krogih svetovne organizacije pozivno ocenjujejo.
Glasnik Združenih narodov je vče-■“J izjavil, da Kurt Waldheim s jDzomostjo spremlja vse druge po-nnTe,- Predvsem gibanja neuvršče-"“1, jn pristavil, da je sedanja Pal-*"eieva pobuda komplementarna.
Medtem ko skuša svetovna organi-ijaeija ponovno zgladiti spor med oriavama, niso vesti s fronte nič Jtej obetavne. Kaže, da bo vsak čas
i čela tolikokrat napovedana iran-alta protiofenziva. Včeraj so v Teranu sporočili, da so iranska le-r*)a »dokončno uničila* iraški nafte* terminal v mestu Fao. Prav ta-?° trdijo v Teheranu, da so iranski evski bombniki uničili številne vo-•teske objekte v severovzhodnem I-r®ku in radarsko napravo na jugu 'Tteve. še najhuje je bilo zahodno °U Dezfula, kjer so baje predvčerajšnjim iranske oklopne enote ob Podpori letalstva ubile 350 iraških Rojakov in uničile številne iraške tenke in vozila. Opazovale' trdijo, da so že pred dnevi opazili, kako je 'ranski generalštab koncentriral jugozahodno od Dezfula ogromne tankovske in motorizirane enote in, da &e kar 15 kilometrov vozili med d^Pretrganimi kolonami oklopnikov,
tankov in samohodnih topovskih baterij. Če so podatki resnični, bodo baje prav od Dezfula mimo Ahvaza Iranci sprožili svojo protiofenzivo, ki naj bi razbremenila južno fronto. Da se med Dezfulom in Ahvazom nekaj dogaja, je potrdil sam iraški generalštab, ki pa omenja samo srdite spopade, Na južnem odseku fronte pred Abadanom so iraške e-note ponovno brez uspeha skušale s silo prekoračiti reko Bahmanšir.
Iranski predsednik Banisadr je že izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehi iranskega letalstva in pristavil, da je kopenskim silam po začetnih težavah uspelo ponovno vzpostaviti nekdanjo borbeno sposobnost. Morebitni uspehi iranske armade so kot naročeni za zmerne sile predsednika Banisadra, ki se soočajo z napadi islamskih integralistov.
Ob vsem tem pa armado še vedno žuli pomanjkanje nadomestnih delov. Vodja islamske republikan-
ske stranke ajatolah Behešti je včeraj izjavil, da je ameriški odgovor na predloge iranskega parlamenta o osvoboditvi talcev nezadovoljiv, končno besedo pa bo moral vsekakor izreči medžlis. Odgovor, ki so ga včeraj prejeli s posredovanjem Alžirije, baje vsebuje samo zagotovilo o ameriškem nevmešavanju v iranske notranje zadeve, glede ostalih pogojev pa Carterjeva administracija zatrjuje, da niso v njeni pristojnosti, ker se morajo o izročitvi šahovega premoženja in o ameriških zahtevah nad iranskim premoženjem izreči sodišča.
MOSKVA — Italijanski zunanji minister Emilio Colombo je včeraj končal tridnevni uradni obisk v SZ in odpotoval iz Leningrada. S sovjetskimi voditelji, med drugim tudi z Gromikom in Brežnjevom, se je pogovarjal predvsem o gospodarskem sodelovanju med državama.
Renato Briano, oženjen in oče treh otrok, se je kot vsako }Mro okrog osmih odpravil v službo v Šesto S. Giovanni, v predmestju Milana, kjer je kril svoje vodilno mesto že od leta 1973. Na Trgu Lima je stopil v podzemno železnico, v drugi vagon proge št. 1. Na isti postaji sta baje vstopila tudi dva mladeniča, stara okrog 25 - 30 let in sedla na sedež v neposredni bližini Briana. Ko se je vlak približal postaji v Gorlu je eden od mladeničev vstal ter iz neposredne bližine z dušilcem izstrelil Brianu v glavo in obraz tri strele ter se napotil proti izhodu. Drugi atentator, ki mu je kril ramena, je medtem s samokresom grozil potnikom ter večkrat zakričal: «Smo rdeči brigadisti. Ne ganite se. To je bil izkoriščevalec...* Pnevmatična vrata so se v tistem trenutku odprla in v hipu sta zbežala neznano kam. Baje so ju pajdaši pričakali na ulici z avtomobilom.
Na postaji v Gorli je bil vlak ustavljen le običajnih 30 do 40 sekund, nakar so se vrata ponovno zaprla in vlak je odbrzel naprej. Nihče ni sprožil alarma, osuplost očividcev je bila prevelika. Šele na naslednji postaji v Precottu se je vlak, zaradi kričanja potnikov u-stavil.
Nemudoma so prihiteli agenti po licije ter Digosa, ki so ustavili promet na prvi progi ter pospremili očividce na kvesturo, da bi tu pričali o krvavem dogodku. Za Renata Briana pa ni bilo nobene pomoči več. Pokrili so ga s časopisom, ki ga je še nekaj minut prej držal pod pazduho. Na kraj zločina so prišli še namestnik državnega prav-dnika Vito Tuccd, njegov pomočnik Ferdinando Pomarici, milanski župan Tognoli, prefekt Vicari. Briano va žena ter njegovi otroci.
Poldrugo uro oo zločinskem dejanju so si z dvema telefonskima pozivoma prevzeli odgovornost za atentat pripadniki rdečih brigad. Neki ženski glas je sicer zmedeno sporočil: »Izvršili smo smrtno obsodbo. Ponovno izzivamo državo. Pozivamo revolucionarno gibanje, da sestavi množično organizacijo. Naše geslo .je: delati manj. delati vsi!*
Renato Briano je že osma žrtev teroristične dejavnosti v letošnjem leto samo v milanski pokrajini. V zadnjem času se je kot vodja oddelka potegoval v korist delavcev in pred dvema tednoma je speljal te-1 žaven sindikalni spor, s katerim
Takoj, ko so delavci tovarne «Er-cole Marelli* izvedeli za kruti u-mor je tovarniški svet obrata sklical zborovanje, med katerim so oklicali v znak solidarnosti z ubitim nameščencem dveumo stavko, ki so se je udeležili, vsi delavci v kraju Šesto S. Giovanni.
Številne brzojavne poslanice z izrazi ogorčenja in sožalja so se včeraj stekale k družini umorjenega Renata Briana. Med temi naj omenimo sožalno brzojavko predsednika republike Pertinija, predsednika senata Fanfanija, predsednice poslanske zbornice Jottijeve ter milanskega župana Tognolija.
RIM — Poslanska zbornica je včeraj skoraj soglasno zavrnila ostavko radikalnega voditelja Pannelle. Po glasovanju je Pannella izjavil, da je nameraval s svojo odločitvijo omogočiti vstop v parlament bivšemu sekretarju radikalne stranke Rippi.
Brianovo truplo v podzemni železnici
(Telefoto AP)
V zadnjih dneh so Fanfanijeve izjave potrdile njegov namen, da ne prepusti vodstva struje nikomur, kar dokazuje tudi dejstvo, da bo v prihodnjih dneh prav‘Fanfani skupaj s Piccolijem vodil pogajanja, ki naj bi privedla do enotnega vodenja stranke. Ta so se včeraj prekinila in je težko misliti, da bi se do 21. t.m. ustvariti pogoji za izvolitev Andreottija za predsednika vsedržavnega sveta KD, če se medtem seveda ne pojavijo drugi kandidati.
Po drugi strani pa je Piccoli mnenja, da je treba vprašanje nujno rešiti, saj je med srečanjem voditeljev «preambulske» večine naglasil, da ni enotnost stranke le pomembna, ampak odločilna za o-hranitev osrednje politične vloge v državi, za katero se je KD vedno zavzemala. Načrtom Donat Cattina in Fanfanija bi mogla koristiti prenapetost Zaccagninijevih pristašev. zato naj bi Piccoli pozval Gal-lonPa, Guija, Gullottija in druge predstavnike levice, naj ne ovirajo njegove pobude in naj se zato izognejo prehudim polemičnim tonom.
K vztrajanju pri njegovih prizadevanjih je Piccolija spodbudil tudi predsednik vlade Forlani, ki se zavzema za dosego sporazuma o e-notnosti v stranki brez postavljanja nikakršnih vetov. V potrditev namena, da odpravi kongresni razkol, je Piccoli naglasil, da »izhajajo napori za vzpostavitev enotnosti iz samih dejstev: stranka, kot ,ie KD, se nima pravice nrerekati. si ne more dovoliti osebnih in stru tarskih prenanetosti*. Nazadnje je Piccoli opozoril, da «je treba strategijo, ki jo je določil koneres, preveriti na stvarnih dejstvih.*
Iz socialističnega tabora pa je zabeležiti, da se je včera >šn ia seja vsedržavnega vodstva končala brez posebnih odločitev. Pet članov, ki SjjuOristoDili v vlado, niso nadomestili. baje zaradi nesoglasij- tako elede imep. kot glede vodil za njihovo izbiro. Nekateri izmed ministrov. med njimi De Michelis, bi radi izbrali svoie namestnike, medtem ko namerava Craxi osebno določiti nove kand'd»to. Zato so vsako odločitev odložili na Drihodnjo sejo vodstva PSI. ki bo v tcek.
R. G.
% —
RIM — Medministrski odbor za cene bo po vsej ver jetnosti na današnji seji odobril poviške telefonskih tarif, ki naj bi znašali v povprečju 17.2 odstotka in naj bi zagotovili družbi SIP, ki ji je poverjena ta služba, v prihodnjem letu 637 milijard lir večje dohodke. Ni še znano, če bodo nove tarife stopile v veljavo že s 1. oktobrom ali šele s 1. januarjem prihodnjega leta.
..............................luninim.............................Hiimiimimii.r
BIVŠA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA SIP JE NEPOSREDNO VPLETENA V PETROLEJSKI ŠKANDAL
Rimski preiskovalci so izdali zaporni nalog za generala Malettija in kapetana La Bruno
Oba sta obtožena, da sta izmaknila zaupne dokumente - Maletti se je že zatekel v Južno Afriko Senatna komisija za finance in zaklad zavrnila zahtevo po odstopu predsednika Segnane
RIM — Ponovno odprtje preiskave v zvezi z umorom rimskega časnikarja Mina Pecorellija daje petrolejskemu škandalu sedaj že mednarodno razsežnost in še bolj zaostruje protislovja, ki jih je v italijansko družbeno in politično stvarnost vnesla bivša tajna obveščevalna služba SID.
Rimski sodniki so včeraj izdali zaporni nalog za bivšega vodjo u-rada SID Gianandelia Malettija in za njegovega sodelavca kapetana Antonia La Bruno, ki sta že bila vpletena v primer o pokolu na Trgu Fontana leta 1969. Maletti in La Bruna sta obtožena, da sta izmaknila zaupne dokumente. Sam Maletti, ki se je že pred časom zatekel v Južno Afriko je v telefonskem pogovoru z nekim novinarjem dejal, da je sam odredil uvedbo pre-
Predstavljen slovenski izseljenski koledar 1981
LJUBLJANA — Slovenska izseljenska matica je predstavila tradicionalni «Slovenski koledar 81», namejen številnim izseljencem po svetu. Koledar jih seznanja z dogodki tega leta v Jugoslaviji in Sloveniji, z življenjem v stari domovini in pa življenjem ter povezbva-nju izseljencev po svetu. Uvodnik v koledar je prispeval predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič, pravzaprav so ga uredniki vzeli iz njegovega govora na seji* 1 izseljenskih matic Jugoslavije ko je govoril o občutkih do Jugoslavije, ka-
kršne so izrazili vsi narodi na vseh celinah ob Titovi smrti. V teh iz razih je bilo čutiti spoštovanje do socialistične Jugoslavije in njenega pomena v svelu, pomena Titovena dela za jugoslovanske narode in so cializem kot svetovni proces. Ribičič je govoril tudi o vlogi izseljencev v vsem obdobju od začetka NOB do danes, ko so najprej s finančno in moralno pomočjo podpi rali osvobodilni boj in ko so zdaj ambasadorji^ razumevanja med svo jo domovino in deželo • v kateri ži vijo. V" nadaljevanju številni avto-
rji pišejo o Titu in kako Jugoslavija sledi njegovi poti, razlagajo izseljencem kaj pomeni politika neuvrščenosti in kako prispevati k miru in sodelovanju v svetu kaj je splošni ljudski odpor in tako dalje Koledar govori o tem, da sloveti ščina ni nič težja od drugih jezi kov, prikaže solidarnost, ki se je izkazala po potresu v črnogorskem primorju, govori o slovenskih gozdovih in naravi, o spremembah v vodstvu slovenske cerkve ter o številnih novih pridobitvah in usmeritvah v Sloveniji od šolstva, arhi-
tekture do odkrivanja prejšnjih civilizacij. Koledar v svojem drugem delu predstavi nekatere literarne novosti, v tretjem pa podrobno govori o življenju slovenskih izseljencev v svetu.
Hkrati s koledarjem je Slovenska izseljenska matica predstavila tudi bibliografijo «Slovensko izseljensko časopisje 1891-1945», ki jo je pripravil po skoraj 18 letih zbiranja gradiva Jože Bajec. V njej je zajeta analiza 128 izseljenskih publikacij tega obdobja.
JURE PENGOV
iskave o sumljivi dejavnosti nekaterih častnikov finančnih stražnikov. Kaže, da so bili v afero o prekupčevanju nafte vpletena tudi številna podjetja in državniki iz Libije in Malte. Da sta bila Pecorelli in njegov tednik «O.P.» le orodje v rokah SID je posredno potrdil tudi bivši vodja ekonomskega urada SID Nicola Falde, ki je dejal, da je u-stanovitev tednika zahteval sam admiral Henke. Le-ta je verodostojnost vesti, ki odpira nova vznemirljiva vprašanja, odločno zanikal. Vendar bodo rimski sodniki v kratkem zaslišali tako Henkeja kot Faldo.
Danes se bosta sodnika Gallucei in Sica sestala tudi s ministrskim predsednikom Forlanijem, ki bo moral izdati dovoljenje za objavo tajnih dokumentov, ki so jih zaplenili med hišno preiskavo na Peco rellijevim domu. Oba sodnika bosta tudi odpotovala v Turin, kjer bosta zaslišala generala Giudiceja Iz vsega tega jasno izhaja, da je bil časnikar Pecorelli pravzaprav žrtev spletkarstva in podtalne bor be, ki poteka med raznimi nasprotujočimi si državnimi telest. Poraja pa se še drugo, politično najzanimivejše vprašanje: kaj je v vseh teh letih ukrenila vlada? Ali je sploh mogoče, da sta bila ministrski predsednik in obrambni minister povsem neinformirana? V obdobju, ko je Maletti odkril so krivdo častnikov finančne straže sta bila obrambna ministra Andreotti in Forlani. Rumor in nato Moro pa ministrska predsednika.
Predlo? komunistov, radikatoei in misovcev, ki so zahtevali od46j.
predsednika Segnane, je včeraj se i ročilu medrepubliškega odbora za natska komisija za zaklad in fi obveščanje je rečeno, da so pogo-nance zavrnila s 14 glasovi proti | vori tekli predvsem o tem, kako
10. Komunista Bonazzi in Pollastrel-li sta dejala novinarjem, da se «primer Segnana* ne da odstraniti le z enostavnim glasovanjem. »Kdor je kršil pravila delovanja parla menta mora odstopiti*, sta pouda rila.
Predložen osnutek triletnega načrta za razvoj gospodarstva
RIM — Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje, ki mu predseduje minister za proračun La Malfa in ga sestavljajo še ministri za industrijo, za proračun, za delo, za državne udeležbe, za kmetijstvo, za zunanjo trgovino, za finance in za izvajanje politike EGS, je včeraj opravil prvi pregled osnutka triletnega gospodarskega načrta. Pred odobritvijo vlade in predložitvijo parlamentu bodo osnutek obravnavale delovne skupine, ki so jih u-stvarili v okviru posameznih pristojnih ministrstev.
Obmejni promet med Avstrijo in SKIJ
LJUBLJANA — V Jennerzdorfu v Gradišču v Avstriji se je včeraj končal dvodnevni sestanek predsed nikov jugoslovansko-avstrijske ko misije za obmejni promet. V spo-
uresničiti sklepe, ki so jih sprejeli na prejšnjem zasedanju. Obe strani sta se tudi dogovorili, katere prelaze za obmejni promet bi bilo treba v prihodnje spremeniti v prelaze za meddržavni promet, ki jih lahko uporabljajo državljani obeh strani s potnimi listi. Podpisali so tudi meddržavni sporazum, na osnovi katerega lahko Jugoslovani. Ki imajo maloobmejne propustnice, u-važajo blago za' osebno uporabo in za potrebe gospodinjstev iz Avstrije brez plačila carine do 1200 dinarjev vrednosti, (dd)
MILAN—Po zadnjih izrednih vzponih vrednosti delnic, beležijo italijanske borze te dni občuteno nazadovanje vseh vrednotnic ob špekulacijah operaterjev, ki igrajo na močno naraščanje prodaj. V povprečju se je vrednost delnic zmanjšala včeraj za 5,4 odstotka.
Husak in Kadar o Poljski
PRAGA — Češkoslovaška in madžarska voditelja Gustav Husak in Janos Kadar, ki sta se včeraj sestala v Bratislavi, sta po končanih pogovorih izdala skupno poročilo o položaju na Poljskem. V njem sta izrazila podporo češkoslovaške in madžarske partije »naporom poljskih komunistov v obrambi pred ofenzivo protisocialističnih sil in prizadevanjem imperialistov, da bi vplivali v poljske notranje zadeve.*
OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI
Včeraj v Kulturnem domu slovesno odprli seminar za tržaške šolnike
Pozdravni nagovori šolskega skrbnika Corbija, predstavnika RK za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SRS Winklerja, ravnateljice liceja Abramove ter predstavnice SSŠ - Prvo predavanje dr. Paternuja
Včeraj so v Kulturnem domu slovesno odprli šestnajsti seminar za kulturno in didaktično izpopolnjevanje naših šolnikov. Otvoritve se je udeležilo veliko število učiteljev, profesorjev, otroških vrtnaric in dijakov, ki so najprej z zanimanjem sledili prvemu predavanju dr. Borisa Peternuja, r.ato pa prisluhnili priložnostnim govorom predstavnikov tržaškega šolskega življenja in predstavnika iz SR Slovenije.
Novi šolski skrbnik dr. Ottavia-no Čorbi je tako v svojem govoru poudaril, da je tudi prisotnost dijakov na takem izpopolnjevalnem simpoziju velikega pomena, nato pa de al, da daje prisotnost predstavnikov oblasti na otvoritveni slovesnosti študijskega seminarja le-temu poseben blesk. Dr. Čorbi je naglasil, da želi biti seminar priča in potrditev vezi globokega prijateljstva, ki obstajajo med kulturnimi ustanovami italijanskega in jugoslovanskih narodov, kakor tudi duha sodelovanja, ki preveva slovensko in italijansko narodnostno skupnost tostran in onstran meje obeh držav. Na še bolj specifičen način pa pomeni sedanja kulturna pobuda nepretrgano in uspešno nadaljevanje sodelovanja, ki se je plodno razvilo med šolskimi oblastmi SRS in tržaške pokrajine. Tržaški šolski skrbnik je še takole nadaljeval: «Kar sem le bolj splošno omenil, me utrjuje v prepričanju, da bo 16. seminar mogel obroditi trajne sa dcve tako v smeri izboljševanja posameznih šolskih ustanov in obogatitve slovenske jezikovne skupnosti kot v smeri prispevka k napredku celotnega kulturnega življenja te dežele, v katerem se tudi na področju javnega šolstva srečujeta raznolikost in mnogovrstnost prispevkov, ki zaslužijo, da jih najbolj u pcštevajo tisti, ki so zadolženi za to, da usmerjajo vzgojne in oblikovalne procese.
Ob zaključku svojega kratkega nagovora je dr. Čorbi izrazil upa n e, da bi seminar še naprej predstavljal novo obliko priiateljstva in sodelovanja med šolniki ter med i-talijanskimi in slovenskimi kulturni mi ustanovami ter da bi obran'al plamen tradicije prijateljskega srečanja ob skupnih vprašanjih vzgoje naših mladih in kulturnega napredka naših ljudstev v duhu o-simskega sporazuma.
Zatem je prevzel besedo predstavnik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SRS Peter IVjpl^ler, ki je vsem zaželel, da bi v dneh seminarja poglobili svoje znanje in
ske narodnosti v Jugoslaviji in šolstvo za Slovence v Italiji, predvsem pa, da bi zagotovili pripadnikom o-beh manjšin spoznavanje jezika in kulture matičnega naroda, smo v o-kviru dobrososedskih odnosov med Italijo in SFRJ razvili na področju šolstva za pripadnike obeh narodov številne oblike sodelovanja, ki jih že dvajset let razvijamo in poglabljamo.
Peter Winkler je nato na kratko orisal oblike tega sodelovanja, podal nekaj podatkov ter zaključil svoj poseg s prepričanjem, da bo tudi ta seminar prispeval k strokovnemu napredku pedagoških delavcev in k ustvarjalnemu sožitju med sosednjima deželama, ki že dolgo nudita svetu praktičen zgled, kako je mogoče graditi mir in sodelovanje na podlagi medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti.
Tudi predstavnica Sindikata slovenske šole Živka Marc je prinesla svoj pozdrav, obenem pa opozorila pristojne oblasti na še mnoge nerešene probleme, ki pestijo slovensko šolo v Italiji ter pozvala šolskega skrbnika, naj se zavzema za njih čimprejšnjo rešitev.
Pozdravne nagovore ie zaključila ravnateljica liceja «France Prešeren* prof. Laura Abrami, ki o-benem seminar tudi ve<’i ter posredovala spored predavan1 oziroma dela v prihodnjih dneh, ko bedo za slaviste predavanja v Gregorčičevi dvorani, za profesorje ostalih predmetov v Kulturnem domu. medtem ko bodo imeli učitelji predavanja v treh skupinah in vrstili se bodo trije predavatelji iz Zavoda za šolstvo. Vsa predavanja se bodo prižela ob 8.30 in bodo trajala do
13.30.
Po tem uradnem delu ie za vse udeležence seminarja sledil sprejem s skromno zakusko. Sprejem je priredil generalni konzul SFR v Trstu Štefan Cigoj.
Carbone sprejel delegacijo Unije Italijanov
JUTRI V DOLINI
Resolucija za globalno zaščito na seji ' občinskega sveta
Jutri ob 18.30 se bo sestal dolinski občinski svet. Nadaljeval bo razpravo o tistih točkah dnevnega reda, ki niso prišle na vrsto na zadnji seji. Poleg teh pa bo v razpravi resolucija o g’obalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Po odobritvi zapisnika prejšnje seje, se bo zasedanje kot običajno začelo s sporočili župana o raznih občinskih zadevah.
Včeraj je predsednik pokrajinske uprave Gianfranco Carbone sprejel delegacijo Unije Italijanov iz Istre in z Reke, ki jo je vodil predsednik Bonita.	> mu • > i '
Predsednik tržaške pokrajine je iz razil željo, da bi se nadaljevalL stiki med tukajšnjimi ustanovami in Italijani, ki živijo v Jugoslaviji. Carbone je obenem potrdil, da bo pokrajinska uprava še naprej skušala sode’ovati v skupnih pobudah z Unijo Italijanov.
Pravo število članov sindikata NCCdL-CGIL
Deželno vodstvo CGIL in pokrajinsko vodstvo NCCdL/CGIL sta nam poslali v objavo popravek v zvezi z vestjo o letošnjem včlanjevanju v sindikat, katero je objavil dnevnik «l’Unita». List je zapisal, da je število včlanjenih padlo za 6.000, kar pa ni res; gre za napako, ki ji je botrovala okoliščina, . da so bile prezrte dvojezične — italijansko-slo-venske — članske izkaznice, ki jih vsedržavno vodstvo CGIL razdeljuje na Tržaškem neposredno in ne preko bančnih zavodov.
NCCdL/CGIL javlja, da je bilo v sindikat včlanjenih 31. oktobra letos 17.849 aktivnih delovnih moči in 10.500 upokojenih (proti 11.000 predlanskim). Vseh članov je torej bilo 28.349.
Na otvoritveni slovesnosti govori prof. L. Abrami
Vsedržavni predsednik gradbenikov v Trstu
Danes bo obiskal naše mesto vse državni predsednik gradbenikov j posl. Francesco Perri, ki se bo sre-I čal z deželno konzulto gradbenikov. Francesco Perri je že obiskal naše mesto in sodeloval na srečanjih o problemih gradbeništva. Srečanje bo na sedežu združenja industrij-cev, Trg Škorklja 1.
NA SESTANKU Z VSEDRŽAVNIM VODSTVOM ENOTNE SINDIKALNE ZVEZE
Obveza ministra za državne udeležbe v korist ladjedelnice Alto Adriatico
Dehgacifa sindikalistov in delavcev obišče danes predsednika deželnega odbora - Prihodnjo soboto začetek U. konference o pristaniških dejavnostih
Kakor smo že včeraj bežno napovedali, bo predsednik deželnega cd-bora Comelli danes ob 11. uri sprejel odposlanstvo tovarniškega sveta miljske ladjedelnice Alto Adriatico ter pokrajinskih vodstev enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in kovinskega sindikata FLM. To bo naravno nadaljevanje dialoga med delavci in sindikalisti na eni ter osrednio deželno oblastjo na drugi strani, potem ko se je v torek delavsko : sindikalna delegacija sestala s predsednikom deželnega sveta CoTli/em.
Pomnožitev tovrstnih stikov narekuje, kot znano, nuja, da deželna uprava učinkovito pritisne na rim sko vlado z zahtevo, naj miljski ladjedelnici zagotovi nadaljnji obstoj še pred uveljavitvijo vsedržavnega področnega ' načrta' ' za razvoj la djedelstva. Morda sč v tej smeri ijiekaj"ze premlkš: medtem ko so sb predvčerajšnjim predstavniki delavstva in sindikatov razgovarjali s Collijem. so se zastopniki vsedržavnih voostev CGIL - CISL - UIL in FLM nahajali pri ministru za državne udeležbe De Michelisu in mi
IMIMfllllIMflMlIllllMIMIIIMlIlllimiHIIIIIIIHmMMimillMIMMIltlIMMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIinilllllllllMIIIIim
PO OCENI DEŽELNE ZVEZE MALIH INDUSTRIJCEV
si pridobili nova spoznanja o jeziku in kulturi slovenskega naroda, predvsem pa naj bi bil seminar vzpodbuda za samostojen študij in izpopolnjevanje. Peter Winkler je po pozdravih takole nadaljeval: Vedno znova ugotavljamo, da živimo v času. ko se znanost in tehnologija tako hitro razvijata, da noben strokovnjak ne more ostati pri znanju, ki si ga je pridobil med šolanjem, če noče. da Li zaostal za življenjem. Še v večji meri pa je izpopolnjevanje znanja potreba in dolžnost učitelja, ki pripravlja mladino na jutrišnji dan, še ppse-bej, če vzgaja in izobražuje mladino ob stiku dveh narodov in kultur. Visoka izobrazbena in kulturna raven manjšine je namreč eden izmed pogojev za njen obstoj in njeno enakopravno uveljavitev ob večinskem narodu. Taka manjšina povezuje oba naroda med seboj in olajšuje zbliževanje in razvijanje dobrososedskih odnosov, ki temi ji jo na medsebojnem spoštovanju in razumevanju. K takemu cilju lahko prispeva tudi šola z izobraženimi in razgledanimi učitelji, ki z ljubeznijo in odgovornostjo opravljajo svoje delo. Zaradi specifičnosti, ki jih ima šolstvo za pripadnike italijan-
Z vrsto tehnoloških inovacij omogočiti razmah gospodarstva
Razširiti je treba tudi gospodarsko sodelovanje z obmejnimi deželami in bolje izkoristiti možnosti, ki jih nudijo avtonomni računi
V prejšnjih dneh so se sestali predstavniki deželne zveze malih industrijcev in deželnega tajništva krščanske demokracije; pregledali so trenutno stanje deželnega gospo darstva in ugotovili, da je vse bolj opazno pomanjkanje delovne sile, medtem ko se število študirajoče mladine čedalje veča.
Da bi se zoperstavili takemu evolucijskemu procesu je po mnenju zveze malih industrijcev potrebno favorizirati izpopolnitev krajevnih produktivnih sektorjev in s tehnološkimi inovacijami nadomestiti pomanjkanje delovne sile in istočasno zagotoviti najširšo zaposlitev štu dirajoči mladini. Za uresničitev na; širše izpopolnitve produktivnih sek torjev je po mnenju malih industrijcev potrebno čedalje okrepiti med narodno vlogo naše dežele na področjih prevozov, komunikacij, gospodarskega posredovanja in kulture. Vso skrb je treba nadalje vložiti v uresničitev centra za tehnološko raziskovanje in služnostnih centrov za malo in srednje indu strijo; poleg vsega tega je treba tudi v največji meri izkoristiti možnosti, ki jih nudi poklicno izobraževanje.
Med glavne Instrumente za izpo polnitev produktivnih sektorjev v deželi je treba tudi prišteti razširitev gospodarskega sodelovanja z ob mejnimi in bližnjimi deželami (od Bavarske do Grčije) in s tem omo-
gočiti uresničitev širokega in inte griranega krajevnega trga, V to optiko se nadalje uokvirja Dotreba po izboljšanju, tako kvantitativno kot kvalitativno, vodenja avtonomnih računov v italijansko-jugoslovanskem obmejnem pasu, v okviru katerih .je treba polagati večjo važnost industrijski kooperaciji.
Zveza malih industrijcev je bila mnenja — in s tako oceno so se strinjali tudi predstavniki deželnega tajništva KD — da bi primerna uporaba teh štrumentov lahko omogočila postopno premostitev še obstoječih teritorialnih razlik v krajevni gospodarski stvarnosti.
10. decembra podelilev zlatega sv. Justa Marcellu Maschcriniju
V sredo, 10. decembra, bo v občinski dvorani slovesna podelitev zlatega sv. Justa kiparju Marcellu Mascheriniju. Tako je včeraj sklenil odbor Zveze julijskih kronistov, ki vsako leto nagrajuje s kipcem pok. kiparja Albertija najzaslužnejše meščane.
nistru za trgovinsko mornarico Compagni. Govcr je bil ravno o področnem načrtu pa tudi o ladjedelnici Alto Adriatico.
Minister De Michelis se je obvezal — kakor so nam pojasnili v tržaških sindikalnih krogih — da bo posredoval za čimprejšnjo odobritev področnega načrta v medministrskem odboru za industrijsko načrtovanje (CIPI), brž zatem pa naj bi ministrski svet odobril navadilo, po katerem bi finančna družba Fincantieri morala prevzeti 20 odstotkov delniškega paketa CA A; tedaj se bo ustrezni delež deželne finančne družbe Friulia lahko povzpel z zdajšnjih 33 na 49 od sto, tako da bi zasebnemu kapitalu o-stalo na voljo 31 odstotkov.
O tem so se včeraj pogovorili tudi podpredsednik deželnega odbora, oziroma odbornik za industrijo De Carli ter miljski župan Bordon in podžupan Rossini. De Carli se bo te dni sešel z ministrom De Micheli-som, a za ponedeljek, 17. t.m., je sklica) snidenje, ki se ga udeleže deželni tajniki strank ustavnega loka, parlamentarci, sindikalisti, zastopstvo združenja industrijcev pa še Bordon in Rossini ter predsednik pokrajine Carbone, ki je včeraj ravno tako posredoval pri De Ofjrliju za rešitev miljskega problema.
Ladjedelstvo sodi v širši okvir pristaniških dejavnosti in pomorskega gospodarstva, ki je pri nas prav pošteno razmajan. O tem, kako bi ga bilo mogoče nanovo utrditi. bo tekla razprava na II. pristaniški konferenci, ki se začne prihodnjo soboto, 15. t.m., ob 18. uri na tržaški pomorski postaji in nadaljuje v dneh 22. in 23. novembra. To bi moral biti obračun enoletnega dela v naši luki, ali bolje obračun, do kakšne mere so bile uresničene obljube, ki jih je vodstvo pristaniške ustanove (EAPT) nanizalo-med prvo konferenco pred letom dni.
Sindikati menijo, da so obljube o-stale po večini na papirju in zahtevajo, da se prično spoštovati vsaj po drugi konferenci, kar bo kajpada spričo zamujenega časa toliko težje. Zahtevo utemeljuje enotna zveza CGIL - CISL - UIL tudi z okoliščino, da so pristaniščniki že napravili prvi korak na poti k boljši organizaciji dela, sicer z združitvijo treh luških kompanij v eno (o čemer smo že nadrobno poročali). Po sodbi sindikatov je sedaj treba med drugim izpeljati sledeče načrte: preustrojiti tako operativno kot administracijsko službo; uvesti tako imenovano centralizira-
Nadaljuje se preiskava o kokainu: zopet aretacija
V okviru znane preiskave o razpečevanju kokaina in aretacije Tržačana Ricčarda Daineseja in Milančana Marca Pizzija na petkovem skoka - partyju» ter torkovi aretaciji Milančana Enrica Cavallija, so agenti letečega oddelka, po nalogu dr. Roberta Staffe, aretirali včeraj popoldan še 29-letnega tržaškega trgovca Roberta Di Rocca. Tudi Di Rocco je obtožen razpečevanja kokaina.
Delni pogled n« dvorano
Tatvina v stanovanju
Stanovanjske miši so izkoristile enourno odsotnost lastnice stanova nja na Trgu Santorio 5 in so se. potem ko so vdrli skozi vrata, po lastili raznih dragocenosti. Lastnica Silvana Collini por. Perotto je ugotovila, da so ji ukradli zlato za pestnico in uro ter prstan z briljantom.
no načrtovanje, ki nai docela ustreza zahtevam pristanišča kot pravega podjetja; okrepiti podjetniške dejavnosti znotraj luke. predvsem pa ojačiti izvenluške, ki zadevajo prevozništvo, industrijo, spodbujanje novih mednarodnih prometnih tokov in trgovinskih dejavnosti nasploh ipd.; potenciranje delavnic za vzdrževanje strojev in naprav in še marsikaj, kar bi bilo treba urediti pravzaprav že zdavnaj, (dg)
Sinoči v Gregorčičevi dvorani
Predstavitev filma «Pomladni posmehi»
Sinoči so v Gregorčičevi dvorani predstavili širši javnosti srednjeme-tražni igrani film mljfffagp openske ga študenta režije Marka. Sosiča «Pom?adni posmehi.* Film jfi „ diplomsko delo M. Sosiča, ki dokončuje študij filmske režije na zagrebški akademiji, in predstavlja začetek filmskega ustvarjanja v zamejstvu.
Omenjeno filmsko delo je nastajalo letos spomladi: snemanje je trajalo le deset dni in to predvsem zaradi časovnih težav s snemalno ekipo. Film je produkcija agencija Alpe Adria, v niem nastopajo Silvij Kobal. Adrikin Rustja, Drago Gorup in Ingrid Žerjal, kostume je izbrala Marija Vidau, scenograf je bil Jurij Žerjal, dialoge v nedefiniranem dialektu je napisal Miroslav Košuta, scenarij pa sam Marko Sosič.
Številno občinstvo, ki je sinoči napolnilo Gregorčičevo dvorano, je sledilo preprosti zgodbi o treh moških in ženski, ki s svojo prisotnostjo povzroči krizo med tremi prijatelji. Razkrivanje odtujenosti in nesposobnosti komuniciranja je v filmu združeno z melanholično noto pustega provincialnega življenja. Režiser je v svgjem prvencu pokazal predvsem zmožnost pripovedovanja.
Prosveta
F tl Lipa Bazovica vabi na srečanje z naivcem Klavdijem Klaričem in narečno pesnico Marijo Mi-jot, ki bo v soboto, 15. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. Nastopil bo tudi mešani pevski zbor Lipa. Razstava Klavdija Klariča bo odprta tudi v nedeljo od 11. do 15. ure.
PD Kraški dom Repentabor priredi v soboto, 15. t.m., ob 20.30 v prostorih osnovne šole «Alojz Gradnik* na Colu gostovanje PD Tabor z Opčin s predstavo «Melonarjada» (melonarska šagra s petjem). Režija D. Gorup. Vabljeni!
DRUGA PREMIERA VERDIJEVE OPERNE SEZONE
Dopadljiva Rossinijeva «Pepelka» z galerijo odličnih interpretov
Režija Filippo Crivelli, dirigent Gabriele Ferro - Naslovno vlogo je pela mezzosopranistka Lucia Valentini Terrani
Rossinijeva opera cPepelka*, ki je v torek doživela v tržaškem gledališču Verdi svojo tretjo povojno uprizoritev, ima vse značilnosti Rossinijeve glasbe in zato tudi močno spominja na njegova bolj znana dela, kot sta predvsem «Sevilj-ski brivec» in «Tatinska sraka*. Pri tem ne gre samo za splošno u-gotovitev pač pa tudi za dejstvo, da je Rossini v tPepelkh, ki jo je napisal v enem samem mesecu in nekatere dele celo samo dan pred krstno uprizoritvijo, uporabil cele arije in simfonije iz drugih svojih del, na primer simfonijo iz manj znanje «La Gazzetta», arijo grofa Almavive iz ^Brivca*, ki jo je spremenil v zaključni rondo, in druge.
Slovita pravljica Charlesa Perra-ulta, po kateri je libreto napisal Ia-copo Ferreti, se s svojo pravljično zgodbo o nagrajeni dobrosrčnosti in kaznovani prevzetnosti po eni ter komičnim in celo burlesknim karikiranjem nekaterih oseb po drugi strani v nasprotju s privzdignjenim slikanjem drugih, na moč podaja Rossinijevemu skladateljskemu slogu lahkotnega in briljantnega muziciranja. Rossini je bil veliki mojster prelivanja spevnega v komično in narobe, toda pri tem ima vsaka oseba svojo jasno karakterizacijo. Tako sta v «Pepelki» princ Don Ramiro in Angelina (Pepelka) vseskozi prepojena z nekakšno muzikalično vzhičenostjo poosebljene čednosti in lepote, baron Don Ma-gnifico in Dandini kot prinčev sluga pa naravnost kičasto obložena s satirično - komičnimi glasbenimi elementi. Njihove muzikalno - karakterne značilnosti pa Rossini mojstrsko zliva v duete, kvartete, in sekstete, ki zvenijo sočno, pevsko briljantno in harmonično. In še ena Rossinijeva skladateljska značilnost lepo izstopa v «Pepelkh: poudarjena vloga orkestra, ki ni samo sekundant nastopajočim osebam in zboru, marveč je vseskozi nosilni interpret glasbenega tkiva od uvodne simfonije pa skozi vse dogajanje do finala. Njegovo muzi-citiranje sloni na briljantni nadrobni izdelanosti partiture z vsemi namernimi ponavljanji celih fraz in nadrobno gostolečim petjem.
Za tokratno tržaško uprizoritev moremo zanesljivo reči, da je bila dobro pripravljena v vseh svojih sestavinah. Režijsko je bila primerno razgibana z redkimi statičnimi pavzami, kostumi in scena so u-strezali karakterizaciji časa in o-■seb. Glasbeno vodstvo je bilo v zanesljivih rokah dirigenta Gabriela Fena in orkester je muziciral briljantno kot redkokdaj. Zlasti se je odlikovala skupina violin z natančno izcizeliranostjo hitrih fraz, in skupina pihal z mehkobo zvokov.
ie podal lik filozofa Alidora Alfredo Giacometti, sopranistka, j"' vana Moyso in mezzosopranistk Milin Mascaro va sta bili dopadtp' vi Člarinda in Tisba.
Moški zbor je skrbno uvežba Andrea Giorgi.
Občinstvo je nastopajoče, zlas1' nosilko glavne vloge, nagradilo dolgotrajnimi aplavzi in cvetjem galerij, (jk)
Solistične zasedbe so bile dobro zadete, kar velja v prvi vrsti za nosilko naslovne vloge mezzosopranistko Lucio Valentini Terrani. Pevka poje z lahkoto v vseh legah, svoj glas obvlada z mojstrskim o-blikovaniem fraz, odlično obvlada gostolenje (gorgheggio), s pravo o-gnjemetno vokalizacijo se spušča v kontraaltovske nižine. Igralsko je zaostajala za pevskimi vrlinami, toda v celoti je ustvarila prepričljiv lik. Imenitno komično vlogo je tako z igro kot s prilagajanjem glasu ustvaril baritonist Enzo Dara kot baron Don Magnifico. igralsko i:i zlasti pevsko pa je svojo vlogo kreiral tudi bas - bariton Claudio Desderi kot Dandini s polnim in lepo oblikovanim glasom. Princa Don Ramira je pel tenorist Dalmacio Gonzales s čistim a šibkim glasom in zanesljivim nastavkom. Ustrezno
V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Ni cepiva proti gripi
Zdravnik pokrajinskega zdr®^ stvenega konzorcija sporoča, dat:re-nutno uradi za higieno naseg zdravstvenega konzorcija ne razp?" lagajo s cepivom proti gripi-bodo prejeli omenjeno cepivo, boa nemudoma sporočili.
Romeo in Julija v izvedbi bocenskega gledališča
Znamenita ljubezenska drama nas postavlja pred zanimiv problem sodobne interpretacije
Stalno gledališče iz Bočna go- l Julijo skrbi Dojka, ki je čutna i® stuje te dni v Trstu s Shakespearo- i konkretna ženska. Prav tako ko®* vo ljubezensko dramo Romeo in I kretni in zemski so Romeovi P1"}' Julija. Delo je svetovno znano, re- jatelji, skratka, daleč smo od nad'
žiserji in igralci pa se vsakič znajdejo pred interpretacijskimi vprašanji. saj je stalno na preži romanti-zirana verzija dela, ali bolje ro-mantično-meščanska preobleka, ki pa več ne odgovarja hotenjem našega časa.
Režiser Marco Bernardi, ki je avtor predstave bocenskega gledališča. se je tega problema dobro zavedel in pripravil osnovo, ki odkriva določene razsežnosti drame, ki ne obtičijo pred plotom klišejev in predsodkov. Spor med družinama Montecchi in Capuleti živi od sovraštva, ki ima v sebi marsikaj «pobalinskega», ulice so večkrat prizorišče spopadov članov enega in drugega klana, konflikt je torej globoko zakoreninjen a hkrati banalen. Romeo je mlad fant, z vsemi lastnostmi- vih.ravega’;-medeni i ča iz 'dobre' <frSž?i'na. 'Ima' ljbbice; ponočuje, preizkuša se v drznih in, bahaških dejanjih, hkrati pa je priljubljen in pošten, skratka, normalen fant. Julija je mlado dekle, ki se odpira svetu zrelosti in ljubezni. Družina, v kateri živi je sestavljena iz članov, ki so v bistvu povprečni ljudje bogate družine, za
iiililiiiliiiliiiiiiiliiiiilllMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiinitiiiimiiiiiiHiiitiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiii
V KROŽKU ZA KULTURO IN UMETNOST
Renato Guttuso govoril o realizmu v umetnosti
Slikarja je številnemu občinstvu predstavil Marceli o Mascherini
Sinoči je v Krožku za kulturo in umetnost govoril mojster italijanskega realizma slikar Renato Guttuso. Občinstvu ga je v krajšem nagovoru predstavil Marcello Ma-skherini, nakar je Guttuso orisal nekatere izhodiščne temelje realizma v likovni umetnosti, oziroma, govoril je v tem, kako je generacija italijanskih umetnikov med dvema vojnama, predvsem pa v prvih povojnih letih, pojmovala realizem. Guttuso je dejal, da je realizem pomenil in pomeni smer človeške misli. Realisti so nastopili v obdobju, ko se je razvijala abstraktna umetnost, oziroma poetika »odsotnosti*, kot je Guttuso imenuje. Odsotnost pa pomeni izgubljen odnos do stvari, umik v duhovne oaze. Ponovno ovrednotenje stvari, pomeni za Guttusa tudi tesnejši in
niiMMiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHHiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Samo do sobote v prednaročilu
dialektični odnos do sveta. Guttuso je med drugim dejal, da sta umetniška in družbena zavzetost nedeljivi. Pot k stvarem, k svetu pomeni torej tudi pot k družbenemu angažmaju, hkrati pa skuša preseči o-kvire abstraktnosti in odsotnosti.
Zapisati moramo, da je bilo Gut-tusovo izvajanje le nekak uvod k debati, čeprav je umetnik nakazal nekatere bistvene značilnosti svoje poetike, prave debate potem ni bilo, pa čeprav je bila dvorana Krožka za kulturo in umetnost nabito polna. Pomanjkanje poglobljenega razgovora ni dovolilo, da bi bolj osvetlili nekatera stališča. Kljub temu pa moramo zapisati, da je Guttu-sovo pojmovanje realizma globoko •utemeljeno, ne gre mu le za teorije posnemanja. Zapisali smo si na primer umetnikovo trditev, da je bil impresionizem eden izmed skrajnih robov realizma, tudi pri pop-artu je Guttuso uporabil besedo realizem. Odnos do stvari in konkretnosti sveta se nam tako odkriva kot eden izmed temeljev Guttušove poetike; pomembno pa je tudi to, da je umetnik z razumevanjem govoril o poteh abstraktnega slikarstva, o-ziroma o poetikah «odsotnosti».
Padel z vespo
Z vespo 50 se je včeraj, okrog 15. ure, v Ulid Bonamo, verjetno zaradi hitrosti in spolzkega cesti šča, prevrnil 15-letni Giorgio Trevi san iz Ul. delle Alpi Giulie 17. Mladega vespista so zaradi udarca v glavo in številnih drugih poškodb prepeljali na nevrokirurški oddelek glavne bolnice. Okreval bo v 20 dneh.
povprečnih ljudi tragedije. To j® prolog in nastava dela, od tu P® sledi pot do ljubezni in tragedij®-Romeo in Julija postopoma hod®* v strmi vrtilec mehke ljubezni, j® se vedno globlje in usodneje sope® s sovraštvom dveh družin. Režise® in igralci so imeli prav tu, pri Uu' bežni največ težav; zastavljalo jim je vprašanje, kako razreši® pot', ki vodi od vsakdanjega edinstvene in tragične usodnosti }n usode. Kako bežati pred stereotip" nim dojemanjem in igralskim Prl’ kazovanjem tragičnosti? Kako vskl®" diti predlogo z vrhom dela? Tu j® je sem pa tja zataknilo tako, režiserju in igralcem ni uspelo ved" no najti skladnih rešitev in ig®* je včasih zanikala, posebno še, je bilo opaziti velik razkorak m®? fiosilci -glavnih vlog in ostalimi i" gralci (stara hiba nekaterih iijanskih gledališč). Ne povsem razčiščena interpretacija in nih®" nja v vrednosti vlog so nekod*0 šibila potek predstave, ki je bil® drugače v marsičem zanimiva. Skp" po in dovolj funkcionalno sceno i® kostume sta izdelala Roberto Fra®" cia in Iris Candrelli, v glavnih vlO" gah pa so nastopili Corrado Pa®1’ Aldo Reggiani, Maria Teresa Mal" tino in Donatella Ceccarello.
Razstave
V občinski galeriji na Trgu Unitš je odprl razstavo svojih del slika® Ercole Colautti. Razstava bo traja" la do 16. novembra.
Razna obvestila
Fotografski tečaj v Zgoniku (žup" nišče) je preložen za en dan. Te* čaj se bo zato začel jutri, R’ t.m., ob 20.30. Za prijave in potrebna pojasnila, naj zainteresirani I®" lefonirajo na štev. 229-389.
Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora na festivalu Revolucija in glasba, ki bo 22. in 23* t.m. v Črni na Koroškem, v Mariboru in v Slovenskih Konjicah. -Vodstvo partizanskega zbora obvešča ves ansambel, da bo skup®8 vaja za .'gostovanje na štajerskem jutri, 14. novembra 1980, ob 20.30-Ker se program nekoliko menja i® bo RTV Ljubljana direktno prenašala iz dvorane v Črni na Koroš; kem, prosimo, da se glavnih vaj zanesljivo in vsi udeležite.
Društvo slovenskih upokojencev vabi na predavanje Maria Magajne, ki bo tudi predvajal diapozitive z Daljnega vzhoda in sice® iz Manile, Bangkoka, Hongkonga. Singapura in drugod.
Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, danes, 13. t.m., ob 16 30.
Deželni svet avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine se pridružuje žalovanju deželnega svetovalca Claudia Tonela ob izgubi žene
Elde
Trst, 13. novembra 1980
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
NERE0 CAPANI
Samo še do sobote lahko naročite Jadranski koledar 1981 in ustrezno zbirko knjig po prednaročniški ceni 17.000 lir. Za to vsoio boste poleg tradicionalno bogatega koledarja prejeli tudi tri zanimive knjige, u-metniški koledar ZTT in darilni bon za nakup še drugih knjig. V - poznejši prodaji bo cena zbirke seveda
precej višja.
Pogreb pokojnika bo danes, 13. t.m., ob 13. uri iz kapele na pokopališču pri Sv. Ani.
Kolegi in prijatelji
Trst, 13. novembra 1980
Gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostuje z Albeejevo «Kdo se ■»Ji Virginije Woolf?» do 15. novembra v PDG v Novi Gorici.
VERDI
Jutri, 14. t.ra., ob 20. uri bo na sporedu sedma predstava Zandonai leve opere «Francesca da Rimini*. Dirigira Gabor Otvos. Delo režira Pier Luigi Samaritani.
ROSSETT1
Danes, 13. t.m., ob 20.30 bo na sporedu Shakespearjevo delo «Ro tueo in Julija* v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna.
Rezervacije pri blagajni v Pasa-21 Protti.
# * #
. Dne 18. novembra ob 20.30 gostuje Narodno gledališče iz Zagreba z . om Marinkoviča «Kiklop». Režija Kosta Spaič. Izven abonmaja. 50 Procentov popusta za abonente.
AVDITORIJ
Danes ob 10. uri p Istava Mace-
oniovega dela «Slarka in luna» s
Kupino «La Contrada*. Predstava za šole.
* # *
Dne 20. novembra se začne ciklus *r.IrJe italijanski avtorji*. Informa-
>Je in abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti ter pri blagajni gledališča Rossetti pred pričetkom predstav.
Kino
Aviston Zaprto.
azionale 16.00 «Un caldo deside-rio erotico*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom, uen 16.36 «Pole position*. Barvni film za vsakogar
K"z 16 30 «Odio le bionde*. E. Mon tesano.
vcelsior 15.30 «Lo spettacolc inco-mineia*. Barvni film za vsakogar.
fattacielo 16.30 «Mia moglie e una strega». Renato Pozzetto, Eleono ra Giorgi. Barvni film. enice 16.00 «Cruising». Prepove dan mladini pod 18. letom.
'gnon 16 30 «Kagemusha». '»odrammatico 15.30—22.00 «Pre-slazioni particolari*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
'mora 16.30 «1 ragazzi del coro». prepovedan mladini pod 14. letom, nstallo 15.45 «L’impero colpisce ancora*. Barvni fiim.
1 lorio Venefo 16 no «Un sporco e-rr°e». A. Quinn, J. P. Law.
®^ilol 16 30 «Do’ce ca'da Lisa*. «, fepovedan mladini pod 18. letom, lodernn 16.30 «Easv rider*. Peter ronda. Prepovedan mladini pod 14- letom.
MED KPI IZ ČEDADA IN ZK IZ TOLMINA
Izmenjava mnenj in predlogov za razvoj obmejnega območja
K uresničevanju konkretnih dejanj je treba pristopiti s koordiniranimi pobudami
«S koordiniranimi pobudami moramo sedaj začeti našo dejavnost in preiti h konkretnim dejanjem. To bo naš prispevek za razvoj prijateljstva, dobrososedskih odnosov in kooperacije med obema narodoma. To bo naš prispevek za njun razvoj in za širši cilj popuščanja napetosti in miru*. S temi besedami je Angelo Del Piero, odgovoren pri videmski federaciji KPI za mednarodna vprašanja, sklenil svoje poročilo na nedavnem sestanku med komunisti iz videmske pokrajine in s Tolminskega. ki je bil v Čedadu.
Pcdobne misli je izrazil tudi predsednik komisije za mednarodna vprašanja pri ZKS iz Tolmina Rok Uršič, ki je v imenu svoje organizacije govoril na sestanku. Take misli, ki zadevajo splošno politiko obeh strank, pa je treba konkretno izvajati in jih uresničiti z dejanji. Zaradi tega sta se organizaciji že večkrat sestali in iznesli vrsto konkretnih predlogov. Obstajajo torej točne garancije, da bodo ti predlogi obrodili konkretne sadove
Izneseni predlogi imajo konkretno osnovo:, predvsem se nanašajo na uresničitev boljših prometnih zvez za povezavo med obema prometnima sistemoma Furlanije - Julijske ,kra-ijine in Slovenije, na razvoj turističnih središč Kanina in Matajurja, na gospodarsko sodelovanje in na sodelovanje med videmsko in ljubljansko univerzo. Delegaciji, ki sta se sestali v Čedadu sta v imenu KPI in ZKS predložili dva dokumenta, ki naštevata vse sektorje, v katerih je mo-
goče posegati za razvoj obmejnih dežel. Omenjeno je predvsem gospodarsko sodelovanje za razširitev že zastarelih sporazumov o izmenjavah, industrijska kooperacija, sodelova nje na kmetijskem in gozdarskem področju ter v turističnem sektorju, zaščita okolja, razvoj goratih predelov ter kulturne, znanstvene, rekreacijske in športne izmenjave.
O vseh teh problemih se je razvila realistična razprava, v kateri so prišle do izraza tudi vse težave, ki so se doslej pojavile. Del Piero, kot oba sekretarja Toschi in Jug, so predvsem poudarili, da je treba preprečiti, da bi predlogi prišli kar z vrha: zainteresirati je treba prebivalstvo. krajevne ustanove, združenja, sindikate in zainteresirane kategorije. Na osnovi dosedanjih izkušenj je vse to mogoče, zaradi česar sta se obe stranki obvezali, da si bosta v roku enega meseca izmenjali vrsto konkretnih predlogov.
Na srečanju v Čedadu sta pozdrave prinesla župan Pašcolini, ki je izrazil voljo za vzpostavitev stikov s tolminskimi upravitelji iri svetovalec Pasta, član pokrajinskega izvršnega odbora PSI. Srečanja so se u-deležili tudi posl. Lizzero, načelnik svetovalske skupine KPI v gorski skupnosti Battocletti, Dorino za CG IL, Arrigo Pascolat, občinski svetovalec iz Manzana Vosca, Andrian za svežo zadrug, številni občinski upravitelji iz Rezije. Tipane, Čedada, Špetra itd., posl. Colomba ter deželni in pokrajinski svetovalci KPI.
lllllllMlii»uMii»lllM»il»lllltimi»lllilliMHililiiiliiiiiiniiiiiiiiiirtiii»l»iii|iiiillHlulllillli»MiH*«il»lun»Hiiiiiiil
V Ljudskem domu v Trebčah 6o v soboto, 15. oktobra.
mladinski
P.lrFS,
5MAH1
l organizaciji vaške mladine. ; Začetek ob 18. uri.
KD VALENTIN VODNIK DOLINA
priredi v soboto, 15. t.m., ob 20. uri v društveni dvorani
VEčET DIAPOZITIVOV
z Damijano Ota o njenem po tovanju P° Sri Lanki in Nepalu.
KD Primorsko in PD Mačkone se zahvaljujeta občinski u-Pravi, društvom in ostalim organizacijam za darila in popravne besede in vsem domačinom, ki so pripomogli k uspešnemu odprtju občinske hiše.
Šolske vesti
^druženje staršev slovenskih šol v ižu javlja, da bo seja za vse star-osnovne šole Albert Sirk jutri, t.m., ob 20.30 v prostorih obnov-Uega doma Albert Sirk.
$<55* SLOVENSKO STALNO _ “l®; GLEDALIŠČE JD=P V TRSTU
EPHRAIM KISHON
BIL JE ŠKRJANEC
vesela žaloigra v dveh delih Režija MIRAN HERZOG
Danes, 13. t.m., ob 20.30 ABONMA RED E -mladinski v četrtek; jutri, 14. t.m.,
ob 16. uri ABONMA RED I -mladinski; v soboto, 15. t.m., ob 20.30 ABONMA RED F -druga sobota po premieri;
m V., BSdel.jp,	,
iPP:16. liri ABONMARED G -ppppjd^n fla.dan.Pfgznika.
Rezervacija vstopnic vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni KuUurnega doma. Ul. Petronio 4, tel. 734-265. Lepo prosimo vse tiste, ki še niso dvignili izkaznic, da to storijo čimprej.
SPDT	SK DEVIN
DAN PLANINCEV —
JESENSKI POHOD
SPDT in SK Devin vabita v nedeljo, 16. novembra, na tradicionalni planinski pohod.
Zbirališče v Samatorci od 9. do 10. ure za Dohod in ob 13.30 za poligon.
Za jedačo in pijačo poskrbljeno
GUI
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1980 - 81 2. ABONMAJSKI KONCERT
V torek, 18. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ENSEMBLE Dl VENEZIA
Na sporedu: Maderna, Mirt, Martinu, Viozzi in Prokofjev
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Čestitke
Danes praznuje na Proseku roj-dan naša KATJA. Vse naj-|pDSe ji voščijo mama, tata, Marta vsi, ki jo imajo radi.
SPDT
prireja v okviru svoje predavateljske sezone danes, 13. novembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11) s pričetkom ob 20. uri, predavanje z naslovom:
AMERIKA,
DEŽELA PROTISLOVIJ
Predavanje odbornika SPDT bo o-premljeno z barvnimi diapozitivi.
Vabljeni!
mBmmk
‘».J.,..........................................MM................................""
Včeraj - danes
MLADINSKI KROŽEK DEVIN NABREŽINA
prireja
KONCERT
.viiuvmjut
mladinskega jievškega zbora Glasbepe , mati^p iz Trsta pod , vodstvom Stojana Kureta.
Koncert bo v soboto, 15. t.m., ob 20,15 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
Vabljeni!
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednje izlete:
V nedeljo, 30. novembra, avtobusni izlet v Ljubljano, kjer gostuje sloviti MOSKOVSKI CIRKUS. Cena izleta. (kosilo in vstopnica vključena) 20.000 lir.
Na voljo so tudi novoletni programi za potovanja v Pariz, Palmo de Mallorca, Tenerife in Zagreb.
Vpisovanja in informacije pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 60261.
Mali oglasi
telelon (040) 7946 72
DOVOLJENJE JE KONČNO PRIŠLO
V PONEDELJEK PRIČETEK TEČAJA 150 UR V GORICI
Tečaj bo v prostorih nižje srednje šole «1. Trinko» v UL Alviano
Prav prejšnji teden smo pisali, da so se v raznih krajih na Goriškem pričeli tečaji «150 ur» za delavce. šlo je za tečaje v istih krajih, kjer so bili že v prejšnjih letih, tukajšnje šole in sindikati pa so za letošnje šolsko leto predlagali še nekaj takih tečajev, med temi tečaj v slovenskem jeziku. V sindikalnih in šolskih krog" je vladalo precej negodovanja, ker ni takrat prišlo dovoljenje iz Rima za odprtje teh novih tečajev, zaradi tega s tem večjim zadovoljstvom objavljamo vest. da se bo slovenski tečaj 150 ur za delavce pričel v ponedeljek, 17. t.m. Dovoljenje je prišlo iz Rima in ravnateljstvo nižje srednje šole -Ivan Trinko* nam je včeraj sporočilo, da se bo tečaj pričgl v ponedeljek. 17. t.m., cb 18. uri v prostorih šole v Ulici Alviano. Vsi, ki so se k tečaju prijavili, so vabljeni, da prideto ta dan in ob napovedani uri v šolo.
Kot smo izvedeli, se je v ta slovenski tečaj vpisalo okrog trideset ljudi. Dobili bodo možnost, da z izpopolnjenim in hitrim postopkom pridobijo diplomo tretje nižje srednje šole, t.j. šole, ki je danes obvezna za vse.
Z zadovoljstvom objavljamo to vest, tako kot smo v prejšnjih dneh ožigosali prepočasno birokratsko gledanje šolskih oblasti. Seveda želimo. da bi tečaj dobro uspel in da bi v prihodnjih letih bili na | vrsti še drugi, po možnosti tuc'i drugačni. takšni, za katere se sindikalna organizacija že poteguje v vse državnem merilu.
sedežu kot cah.
v perifernih podružni-
Končno predujmi šolnikom
Šolski sindikati so zelo zadovoljni, da so po tako dolgem zavlačevanju v Rimu sklenili dati učnemu in ne-učnemu osebju na vseh šolah predujme ,za. izboljšave na plačah za leti 1979 (9O.C0O lir) in 1980 (40.000 lir). Tukajšnji sindikati so zadovoljni. da je šolsko ministrstvo naročilo šolskim skrbnikom naj pripravijo vse potrebno, da bo osebje dobilo ta denar v novembru.
• Znanstveni licej v Tržiču je bil v zadnjem času že večkrat tarča različnih izpadov. Tako so neznanci v noči od sobote na nedeljo menda
spet poskusili zažgati glavna vhodna vrata. Poskus pa jim očitno ni uspel.
V kratkem semafori na križišču Tržaške ceste z Ulico Duca d’Aosta
Nevarno križišče med Ulico' Duca d'Aosta v Gorici in Tržaško cesto bodo že v prihodnjih dneh o-premili s semafori. Predvčerajšnjim so namreč začeli postavljati potrebne nosileg in drugo opremo, prejšnje dni pa so poskrbeli za podzemno napeljavo električnih kablov. Promet na južni vpadnici v Gorico, ki je posebno ob konifcah ,zelo gost, bodo odslej urejevali semafori.
Z RAZPRAVE V POKRAJINSKEM SVETU
Vprašanju psihiatričnega varstva namenili premalo pozornosti
Tako pravijo komunisti ■ Cej (PSI) opozoril na nevarnost, da bi Goriška ostala odrezana od velikih prometnih tokov sever-jug ter vzhod-zahod
V goriškem pokrajinskem svetu, ki je zasedal v torek zvečer, se je nadaljevala razprava o programskem dokumentu, čeprav se je k besedi priglasilo že lepo število svetovalcev, bo razprava najbrž še precej dolga in se tudi na prihod nji seji, ki je napovedana za sredo, najbrž ne bo izčrpala. V sredo naj bi govorila načelnik komunistične svetovalske skupine Bratina in demokrščanski prvak Longe.
Posegi na torkovi seji so bili dokaj različni. Tako se je komunistka Di Datova predvsem dotaknila tistega dela programske izjave, ki obravnava psihiatrično varstvo. Temu vprašanju je bilo v izhodiščnem dokumentu namenjeno premalo pozornosti, obveze in nameni pokrajinskega odbora pa so, ne glede na napovedi, da bo skrb za duševno prizadete občane kmalu izven pristojnosti pokrajine, preveč, splošne-
»IIIIIIIIlllHHIIIlIlllSllllimilllllllllllllUllllllHIIHIIIMmillHIIIIIIlllllllllllHIIIIIIUIHIIimiHllllUlMHHIlimiMIIIIIHHIIIHIIIIlIllllllHIIIIIIIIIHIIIHIlllMIHIIIIIIimHH«
VEČLETNI NAČRT POKRAJINSKEGA PREVOZNEGA PODJETJA
NPL spet nad Gradežem?
Prebivalci Gradeža. Tržiča in drugih krajev ob obali so bili v torek proti večeru priča nekoliko nenavadnemu pojavu. Okrog 18 35 so namreč na nebu nad grade.ško laguno opazili žareč predmet v obliki krogle, ki je za sabo puščala, prav tako žareč sij. Krogla se je z veliko hitrostjo premikala v smeri vzhod zahod, nekako od Trsta proti Benetkam. Pojavu je sledilo precej eseb.
Proti koncu poletja so nad Gradežem opazili podoben pojav. Takrat so bili ■ očividci pri opisu dosti bolj natančni. Tako naj bi žareč predmet padel v morje, nekje med Gradežem in Lignanom. Pristaniške oblastfiiz ‘Gradeža so omenjeni predel lagunč'’^reiškale, vendar' brez uspeha.
. .1 ■
11 Leviti 4 J\ .4.1	,	• i
Sckcljs\c konference komunistov v mestu
Goriški komunisti se pripravljajo na drugo mestno konferenco, na kateri bodo analizirali položaj v pašem mestu. Ta bo 21. januarja in bo sovpadala s 60-letnico ustanovitve KPI. še prej pa bodo imeli konference v petih področnih sekcijah, v katere je razdeljena gori-ška organizacija KPI, Drevi se bodo sestali člani sekcije Podturn -Sv. Ana - bolnišnice, jutri člani sekcije mestno središče in tudi sekcije štandrež - Rojce, v nedeljo člani sekciie Podgora, v torek pa člani sekcije Ločnik. Svetogorska četrt, Pevma, tovarne.
Danes, ČETRTEK, 13. novembra STANISLAV
»nce vzide ob 7.02 in zatone ob 3.37 — Dolžina dneva 9.35 — Lu-a vzide ob 11.44 in zatone ob 21.15 Jutri, PETEK, 14. novembra BORISLAVA
reme včeraj: najvišja temperatu-a 7,2 stopinje, najnižja 1,7, ob 18. ri 7,2 stopinje, zračni tlak 1006,2 fb pada, brezvetrje, vlaga 96-odstot-a, padlo je 6,6 mm dežja, nebo 'tobiačeno, morje skoraj mirno, aniperatura morja 14,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Rodili SO SE: Stefano Pregare, }ieola Dimatteo, Elena Cicala. UMRLI SO: 71 letni Dorando Do n*ni, 86-letni Francesco Tarantino, 2-letni Giovanni Eontanot, 74-letni ierruceio Assereto, 69-letni Roma-"> Vidi, 83 letni Giuseppe Augusti-“, 66-letna Giulia Pitacco por. Pre-lonzan, 87-lelna Dina Pierazzoli vd. ■'annucci, 66-letna Anna Blasizza »r. Sclaunich, 91-letna Clotilde jroebner vd. Trenca, 30-letna Ni-ba Penzo por. .Murenu, 66-letn*
Francesca Lazzar por. Bernardi, 73-letni Giuseppe Magaletti, 78-letni Carmelo Palermo, 78-letni Antonio Beccari.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Corso Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta di S. Anna 10, Lonjerska ce-sta 172.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Libertri 6.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 51. do 8. ure tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica, tel 226-165, Opčine: tel. 211001» Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan: tel. 209197; Žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124,
PRODAM električni harmonij tiger ero 61 v dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 220-397.
IŠČEMO potnika/co za Jugoslavijo z znanjem slovenščine in hrvaščine. Plača dobra. Telefonirati v delovnem času na št. 793-478.
UGODNO prodam diane 6 letnik 1974 v dobrem stanju. Telefonirati vsak dan od 19. do 20. ure na št. 213233,
FIAT 131S mirafion letnik 77 v zelo dobrem stanju z avtoradiom in priključkom za prikolico prodam takoj. Telefonirati od 16. ure dalje, št. 212-723.
MILKO BAMBIČ naproša morebitnega lastnika njegovega prvomajskega letaka za leto 1947, naj mu ga posodi ali proda. Javiti se čimprej na telefonsko številko 572734.
DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244.
Prenovljena poslovalnica goriške hranilnice
Kot smo v nedeljo podrobneje poročali, bo goriška Kmečka banka v soboto odprla svoje nove prostore na Verdijevem korzu. Svoje prostore pa je prenovila tudi goriška hranilnica, in sicer prostore v mestni agenciji št. 2, v Ulici Duca d'Aosta. Predsednik upravnega sveta ing. Graziato se je izvrševalcem del zahvalil za delo, osebju pa za dvajsetletno delo te agencije, V go-riški hranilnici sedaj posodabljajo razne naprave, tako na osrednjem
Do leta 1985 naj bi podjetje APT prevzelo avtobusne proge na Goriškem
Načrt bodo izvajali postopoma, v zadnji fazi prevzem mestnih prevozov v Gorici in na Tržiškem ■ Trenutno opravlja podjetje javni prevoz na 19 medkrajevnih progah, že prihodnje leto pa naj bi skrbeli kar za 34 prog
ga značaja. Di Datova je kot primer drugačnega načina reševanja tega vprašanja navedla pordenon sko pokrajino. Giuseppe Agati (KD) je skušal poudariti nujnost, naj bi pet stalnih komisij pokrajinskega sveta nemudoma pričelo z delom, saj reševanje nekaterih vprašanj terja hitrih odločitev. Najbrž pa bi kazalo sestavo komisij prilagoditi novi politični stvarnosti.
Daljši poseg je imel socialist Cej, ki je govoril o različnih cestnih in železniških povezavah na. osi vzhod -zahod in sever-jug ter o gradnji dopolnilnih struktur. Pri tem je opozoril na nevarnost, da bi goriška pokrajina iz takih ali drugačnih razlogov ostala izolirana od teh prometnih tokov.
V razpravo so posegli še Bressan (PSDI) s področja šolstva, Grino-verjeva o vlogi krščanske demokracije. misovec Cosma, Gallarotti (KD) in nekateri drugi.
Uvodoma je predsednik pokrajine, prof. Silvio Cumpeta, poročal o imenovanju predstavnika pokrajine v deželno komisijo za sodelovanje z EGS. Mnenje odbora je, da bi to odgovorno dolžnost zaupali predsedniku Cumpeti.
Razstave
V	okviru zakona o reorganizaciji služb in osebja, je tudi pokrajinsko avtobusno prevozno podjetje na Goriškem (APT), ki je nastalo 1. julija 1976. leta s publicizacijo zasebnega podjetja Ribi, pripravilo ustrezni dokument, iz katerega povzemamo nekaj najbolj značilnih podatkov
Načrt naj bi izvedli v treh stopnjah, v obdobju od 1980 do 1985 leta. Prva stopnja predvideva prevzem javnih medkrajevnih prevozov tudi na progah, ki jih zdaj opravljajo podjetja «Isonzo», Pe-truz. Gradese in Autolinee Triesti-ne, z odkupom, oziroma pripojitvijo nekaterih od omenjenih podjetij. V drugi fazi naj bi poskrbeli za temeljito izboljšanje ,,§t(ptev v medkrajevnem .rpvozu, v, tretji fazi pa je predviden prevzem mestnih prevozov, čeprav ‘jejjgleje (ega vprašanja še vrsta nejasnosti glede pristojnosti občin, oziroma občinskih podjetij.
S tem bi {»krajinsko prevozno podjetje na Goriškem že ob koncu prihodnjega leta dejansko vzdrževalo 34 medkrajevnih prog, dolžina omrežja pa bi sp z dosedanjih 738 kilometrov povečala na 1249 kilometrov. Po deželnih standardih bodo za redno opravljanje službe marali razpolagati z 71 avtobusi ter drugimi štirimi avtobusi za posebne vožnje, oziroma za izredne slučaje. V skladu z omenjenim načrtom je predviden v dveletju 1980 -81 nakup 16 novih avtobusov (šest so jih že nabavili) ter izločitev od 13 do 15 starih vozil. Stanje voznega parka naj bi bilo tako ob koncu prihodnjega leta sledeče: 45 avtobusov starih manj kakor petnajst let (od tega kar 36 manj kakor 5 let) ter 26 avtobusov starejše izdelave. V skladu s povečanjem števila prog in voznega parka naj bi se povečalo tudi število uslužbencev, od 93 na 144 (od katerih bi bilo 116 neposredno zadolženih pri opravljanju prevozne službe).
V	drugi stopnji izvajanja petletnega načrta naj bi APT prevzela še medkrajevne proge, ki jih vzdržujeta podjetji Saita in medobčinski konzorcij na Tržišken:, v zadnji stopnji pa še vključitev mestnih prevozov v Gorici in na Trižiškem.
Tako izgleda v glavnih obrisih načrt za prihodnje petletno obdobje. Zdaj pa nekaj statističnih podatkov o poslovanju v lanskem le-
HANCA Dl CPEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A,
TBBT - ULICA P. Fli.ZMO 21* Ol-zuift
12. 11. 1980
Ameriški dolar	896.—
Funt šterling	2132.—
Irski funt šterling	1760.—
Švicarski frank	522,—
Francoski frank	203,—
Belgijski frank	28,75
Nemška marka	471.—
Avstrijski šiling	66.25
Kanadski dola’	745,—
Holandski l.orin*	433,—
Danska krona	152.—
Švedska krona	207,—
Norveška krona	178.—
Drahma	16.—
Mali dinar	26,75
Veliki dinar	,	27.-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Aoricola ’80
SEJEM KMETIJSKIH STROJEV IN PRIDELKOV
TEKMOVALNA IN PRODAJNA RAZSTAVA DVORIŠČNIH ŽIVALI
SREČANJA - TEKMOVANJA - ATRAKCIJE
29. november — 8. december 1980
URNIK: od 9. do 17. ure
ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO - GORICA
goZizia. esposizioni
Via dfiHa 3arca. 15 - Tol 0481/33440
TAJNIŠTVO IN CIAVNA DIREKCIJA
SEJEMSKIH PRIREDITEV GORICA VIDEM FlREl
NZE LIGNANO S
orgalfi
OBIŠČITE SEJEM!
tu. ki je tudi izhodišče za omenjeni načrt. Podjetje je ob koncu lanskega leta razpolagalo z 49 avtobusi (ob nastanku je podjetje imelo vsega 43 avtobusov) ter opravljajo prevoz na 19 medkrajevnih progah, na področju goriške, videmske in 'tržaške pokrajine. Na vseh progah so lani prepeljali 1.920.844 oseb, od tega jih je redno vozovnico plačalo okrog 28 odstotkov, drugi pa so se poslužili abonmajskih vozovnic. Režijska cena za vsak kilometer je dosegla 916,46 lir, od česar so z izkupičkom od prodaje navadnih in abonmajskih vozovnic krili približno tretjino (312,54 lir), 257,42 lir pa je zna šal prispevek dežele. Lani so z av tobusi prevozili nfckijj, jnan^k.akgi: dva milijona kilcipefrov.,,. ....
Po daljšem obdobju upadanja šte: vila potnikov, izgleda. da gre zdaj razvoj, čeprav počasi,1 v drugo smer. Tako so v prvem polletju
letos zabeležili za okrog 25 tisoč potnikov več, kakor v enakem obdobju lani, posebno značilen pa je porast števila abonmajskih vozovnic. Javni prevoz pridobiva torej ponovno na pomenu.
Koncert zborov v soboto v Ločniku
V veliki dvorani nove stavbe nižje srednje šole v Ločniku bodo imeli v soboto, 15. novembra, ob 20.30 drugo revijo pevskih zborov ob priliki martinovanja. Pobudnik je domači pevski zbor «Coral di Lucinisu, ki bo tudi nastopil, sodelovali pa . bodo 4.e zbori <La cla-pe» iz Červinjana, «A. Capello» iz Begliana, Corale giovanile &San Mare.O) jt tdoša, uLorenzo Perosh iz Fiumičella in zbor Marij Kogoj* iz Solkana. Vstop prost.
IIHIIMIIIIIIIHtlllllItHIlIHtlllllllllllllllllllllllllimillimitlllllltllllllHIIIIIHIIIIIIinilllllllllllllllllltlllllllllllll
MESEC IN POL PO UMESTITVI
GORIŠKI OBČINSKI SVET SE SESTANE V PONEDELJEK
Na dnevnem redu tudi imenovanja v številne komisije in upravne svete
Mesec in pol po umestitvi (bilo je 4. oktobra), se bo goriški občinski svet sestal v ponedeljek, 17. novembra. Župan dr. Scarano je včeraj poslal občinskim svetovalcem zajetni dnevni red za ponedeljkovo sejo. Svetovalci morajo o-dobriti, oziroma ratificirati vrsto sklepov, ki jih je sprejel ožji občinski odbor od letošnjega aprila sem, ko je bil razpuščen prejšnji občinski svet. Zajetni dnevni red z več sto točkami, so svetovalci dobili že pred 4. oktobrom, sedaj pa so dobili še dodatek, saj se je sedanji občinski odbor sestal že nekajkrat in sprejel vrsto sklepov.
V novem dnevnem redu so na prvem mestu obvestila župana. Gre seveda za programsko izjavo novega odbora. Zatem imamo na dnevnem redu vrsto interpelacij, ki so jih razni svetovalci poslali županu v zadnjem mesecu in pol. Na vrsti so še ratifikacije odborovih sklepov. Zatem najdemo na dnevnem redu številna imenovanja v razne ustanove in komisije. Gre za imenovanja zastopnikov občine. V nekaterih primerih morajo to biti svetovalci, drugje pa to ni potrebno.
Izvoliti morajo predstavnike v občinsko komisijo za pregled volivnih seznamov, v briško gorsko skupnost, v goriški zdravstveni konzorcij, v upravni svet mestnega podjetja, v upravni svet občinske lekarne, v upravni svet razširjenega odbora trgovinske zbornice, ki upravlja goriški sklad in prosto cono, v prometno področje, v občinsko komisijo za trgovske obrtnice, v u-pravni svet doma za starčke v Ločniku, v občinsko komisijo za delitev ljudskih stanovanj, revizorjev za proračun občine in občinskih podjetij
Gledališki abonma
odslej v Verdiju
Skoro gotovo je, da se bo tudi slovenska gledališka abonmajska sezona odslej odvijala v Verdijevem gledališču, tako kot smo pred časom že napovedovali. To gledališče je namreč postalo spet uporabno za gledališke predstave in prejšnji teden smo imeli priliko videti bocensko gledališče s Shakespearovim «Romeom m Julijo» in znane italijanske gledališke in filmske igralce.
Kot je znano, sta lanski slovenska in italijanska abonmajska sezona potekali prva v Katoliškem domu, druga pa v telovadnici UGG.
Slovenska sezona se je pričela letos pred italijansko, zaradi tega je bila prva predstava v Katoliškem domu. V tej dvorani je bila za danes zvečer napovedana druga letošnja abonmajska predstava m sicer Kischonova vesela žaloigra «Bi! je škrjanec», a sb jo odpovedali zaradi nerazpoložljivosti dvorane Predstava pa bo čez teden dni, tn sicer v četrtek, 20. novembra, v Verdijevem gledališču. Tam bodo najbrž tudi vse druge letošnje abonmajske predstave. O tej možnosti so se sicer že ob napovedi letošnje sezone domenili predstavniki SSG s predstavniki obeh kulturno-pro-svetnih central v Gorici.
V DOBERDOBU
Od danes do 19. t.m. izplačevanje pokojnin
Na pošti v Doberdobu bodo danes pričeli z izplačevanjem obroka pokojnine VO iri #icer po sledečem redu:
danes upokojenci s priimkom od A do C, jutri od D do E, 15. novembra F, 17. novembra G - L, 18. novembra M - P in 19, novembra Q - Z.
Obveščamo cenjeno občinstvo iz Goriške, da se predstava KISHONOVE vesele žaloigre BIL JE ŠKRJANEC prenese na
PRIHODNJI ČETRTEK,
20. NOVEMBRA
Predstava bo ob 20.30 v gledališču Verdi.
V	galeriji Rika Debenjaka v Kanalu razstavlja oljnate slike in a-kvarele idrijska slikarka Fanči Gostiš.
V	deželnem avditoriju v Ul. Roma je do 16. novembra na ogled razstava slikarke Olivie Bregant.
Umetnica se je rodila v Solkanu, živi in ustvarja pa v Rimu.
Razna obvestila
ŠD Dom (Gorica) je ponovno pričelo s treningi ženske odbojke. Treningi se vršijo v ponedeljkih (od 16. do 17. ure) in četrtkih (od 17.30 do 19. ure) v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Vabljena so predvsem dekleta do 15. leta starosti. Informacije: ŠD Dom (Ul. Malta 2, Gorica, telefon 26-44).
Na sedežu Slovenskega planinskega društva v Ul. Malta 2 bo v soboto, 15. novembra, od 15. do 17. ure tradicionalni sejem rabljene smučarske . oprei, j.
Slovensko planinsko društvo obvešča, ' da so žaradi velikega- zanimanja oklenili podaljšati rok za prijave zri smučarski tečaj, oziroma smučarske izlete. Doslej so oddali vsa razpoložljiva mesta v dveh avtobusih, nove prijave pa sprejemajo z rezervo. Tretji avtobus bo namreč peljal, kolikor se bo nabralo zadostno število interesentov.
Sovodenjsko županstvo obvešča, da bo uslužbenec goriške davčne izterjevalnice v četrtek, 20. novembra, pobiral davke v Sovodnjah. Na razpolago bo od 9. do 11. ure.
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo v nedeljo, 16. novembra, avtobus odpeljal ljudi na martinovanje v Novo Gorico po naslednjem umiku: iz Gorice (Travnik) ob 15. uri, iz Pevme ob 15.05, iz Štandreža ob 15.10, iz Sovodenj ob 15.15. Postajališča na običajnih mestih. Bodite točni!
Kino
C uri v.u
VERDI 17.30—22.00 «Non ti conosco piu amore*. M. Vitti in G. Do-relli. Barvni film.
CORSO 17.30—22 00 «Galactica — 1’attacco dei Cylon». D. Benedict Barvni film.
V1TTORIA 17.00-22.00 «Exibition 80». Prepovedan mladim pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30 - 22.00 «Vener-di 13».
PRINCIPE 17.30—22.00 «Malizia ses-suale*.
Nora Carica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Demonsko seme*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Arestanski blues*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Veliki Jack — javna hiša v Singapuru*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72 341.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italija 89,'tel. 24 43.
Sporočamo žalostno vest, da je v bolnišnici «Villa S. Giusto* v Gorici preminila naša draga mama, žena, tašča in sestra
MARIJA DEVETAK por. VISINTIN
Pokopali jo bomo danes, 13. novembra, ob 14.30. Pogrebni obred bo v cerkvi v Zdravščinah.
Mož In otroci, nevesta, bratje In drugi sorodniki.
Gorica, Zdravščine, 13. novembra 1980
OB NEDAVNI DRUGI PREMIERI V NOVI GORICI
«Čigavo je moje življenje?» na odru Primorskega dramskega gledališča
Delo je režiral Dušan Mlakar - Glavno moško vlogo, paraliziranega kiparja Harisona, je odigral debutant Bine Matoh - Mlada doktorica Scot-tova je bila na odru Tea Glažarjeva - V splošnem dobra uprizoritev
Prizor iz predstave dela «Čigavo je moje življenje?*, ki ga je kot drugo letošnjo premiero uprizorilo
novogoriško gledališče
«Čigavo je moje življenje?* je r nekem smislu nenavaden naslov dramskega besedila angleškega sodobnega avtorja Briana Clarka, ki ga je v sredo, 5. novembra kot letošnjo drugo premiero uprizorilo Primorsko dram-
sko gledališče v Novi Gorici. Nenavaden naslov tega dramskega dela je v tem, ker nam običajna logika vendar odgovarja na ta vprašalniški naslov drame, da je pač življenje slehernega izmed nas izključno in le njegova last.
•fUMiiMiiiUMiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiioHniiiMHiiiuHiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinmiiiitiiiitii
Mačkolje so doživele svoj praznik
V nedeljo so v Mačkoljuh.,na. svečan način izročili svojemu namenu obnovljeno srenjsko hišo, reldi bi nov kulturni dom. V bogatem kulturnem sporedu sta sodelovali obe domači prosvetni društvi. PD (Primorsko* je pripravilo za to priložnost (Partizanski miting* (gornja slika), PD «Mačkolje» pa satirični prizor «Pod lipo*.
Odprtje doma je privabilo izredno veliko ljudi, seveda predvsem domačinov in Brežanov nasploh, pa tudi gostov iz drugih krajev ter iz
mesta samega
Pa vendar ni tako. Brian Clark si je namreč v svojem delu zastavil izredno zanimivo in hkrati tudi prav, takšno moralno vprašanje, transponirano in zastavljeno pravzaprav tistim, ki skrbe za naše zdravje, to je zdravnikom.
Gre namreč za drugačen pristop k problemu evtanazije, dobrohotne ali dobrotne smrti, ki od Hipokratove prisege, ki evtanazijo izrecno prepoveduje, buri človeka in njegov obstoj že ves čas njegove zgodovine in civilizacije. Medicina je pri tem nedvoumna: peta točka Hipokratove prisege pravi glede evtanazije: «da ne bom nikoli nikomur — tudi ko bi me prosil — zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel; prav tako ne bom nobeni ženski dal pripomočka za uničenje telesnega plodu.* In vendar, mar ta izredno strogi in tudi humani člen Hipokratove prisege v določenih primerih tri tudi vprašljiv,' zlasti s stališča, ki zastopa v svojem odrskem v bistvu vse-t	da'.lastna
lastnega življenja, pomeni za slehernega človeka njegovo največjo svobodo in samospoštovanje, zlasti ko gre tu konkretno za primer kiparja Kena Harisona, nepopravljivo poškodovanega v prometni nesreči, totalno paraliziranega in odvisnega izključno od medicinske znanosti in njene tehnologije, da lahko še vegetira dalje, čeprav sta mu pri tem ostala um in razsoja kristalno čista in dejavna.
Brian Clark si za razreševanje tega, zdaj čisto etičnega in moralnega problema, ne išče odgovorov pri zdravnikih, katerih veščino včasih enači celo s črno magijo, temveč, kot tradicionalni Anglež, pri svojem tradicionalnem pravu in anglosaški pravni doktrini riiabeas corpus* ter ni zato nič čudnega, če ob koncu prikliče na oder še tipičnega angleškega sodnika, ki seveda razsodi v prid bolniku, konkretno človeku, ki naj sam in po svoji volji odloča o svojem življenju kljub zahtevam medicinske stroke in kljub hipokratskim načelom
Režiser Dušan Mlakar je celotno uprizoritev speljal gladko in profesionalno dovršeno, čeprav si je prizadeval dati delu večji moralni in umetniški poudarek kot ga besedilo samo vsebuje, prizadeval si je, da bi zlasti podčrtal moralno krizo in dramo mlade doktorice Clare Scottove, ki je sprva podrejena hierarhiji v zdravniških vrstah, a se skuša temu upreti in samostojno misliti in ukrepati, vendar je bilo vsega tega že v napisani vlogi premalo, kar se je poznalo tudi v interpre-
Novosti na knjižnem trgu
Marjan Rožanc:
Vstajenje mesa
Znani slovenski pisatelj Marjan Rožanc objavlja v knjigi pod naslovom Vstajenje mesa tri novele, od katerih je prva dala knjigi naslov. V vseh treh novelah, od katerih sta prvi dve pripovedovani v prvi osebi in zato še toliko bolj neposredni in prepričljivi, se avtor dotika sveta okoli sebe in ga razkriva v svojevrstni podobi. Sicer pa kažejo vse tri zgodbe, ki so vsebinsko sicer različne, po avtorjevem odnosu do sveta okoli njega pa sorodne, mnogo podobnosti. Gre za današnji svet, katerega pisatelj rahlo ironično prikazuje in kritično o-bravnava, pri tem pa ob zgodbah meditira o splošnih človeških vrednotah. Prva novela je osredje knjige in je še posebej zanimiva, pri čemer pa v njej kot v drugi še posebej izstopa pisateljev neposreden odnos do spolnosti.
taciji tega lika, ki ga je odigrala Tea Glažarjeva, dobro se zavedajoč v nekem smislu tolikšne o-mejenosti same vloge. Zato pa je bilo tem večje presenečenje predstave debut mladega igralca Bineta Matoha, ki je dobro odigral glavno vlogo ponesrečenega kiparja Kena Harisona. Kajti dobro odigrati vlogo v nepremičnem, ležečem stanju paraliziranega človeka od začetka do konca predstave in to na bolniški postelji vsekakor ni lahka naloga, vendar je Matoh tako z mimiko obraza kot z glasom vendar ustvaril lik človeka, ki se bori za lastno odločitev glede lastnega življenja in si zavestno želi smrti, ker ugotavlja, da je ostal le živa, vegetirajoča, sicer strokovno dobro zakrpana, a vendarle človeška pokveka.
Tone Šolar je kot nasprotni igralec in primarij dr. Michael Emerson svojo vlogo velikega zdravniškega žreca in strokovnjaka odigral dostojanstveno in dovolj reprezentativno za svojo zdravniško kasto. Bil je neupogljiv in premočrten, skratka zaverovan v svoj poklic in svojo skrivnostno zdravniško umetelnost. Pri tem mu je ustrezno sekundirala sestra Andersen Brede Urbičeve, medtem ko sta mladi par, mlada medicinska sestra Kay Sadler Nevenke Sedlarjeve in strežnik John Iva Barišiča predstavljala v tej sicer mračni drami tisto živo in mlado neugnano življenje kot protiutež težki Clarkovi dramski tezi.
Tudi ostali igralci kot Metka Franko v vlogi terapevtke Gillian Bovle ali Karel Brušnik kot odvetniški zastopnik glavnega junaka Philip Hill ali pa psihiatrinja dr. Paula Trvers Dragice Kokot - Šolarjeve in psihiater dr.
Barr Janeza Lavriha in končno Stane Leban kot sodnik Justice Millhose so svoje vloge odigrali v skladu z režiserjevim konceptom in v duhu Clarkovega dramskega dela.
Posebej pa je potrebno pri tej predstavi poudariti sceno Svete Jovanoviča, ki je znal dokaj čisto, poudarjeno in prostorsko smiselno podati vzdušje kliniko, konkretno oddelka za intenzivno ne® j ys$mi. u^znirai .apara-turfoji, %. opremo,, da smo tako zares dobili na odrti pristno vtsdu-sje riioueriie TtliiTiKer
DUŠAN ŽEUEZNOV
■iiimiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiHimitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiii
Danilo Lokar:
Rodovi
To je že sedma knjiga Danila Lokarja, sicer pa knjiga sedmih novel, od katerih sta zadnji dve Sošolci in Rodovi napisani v dialogu. Zadnja je dala knjigi naslov, izstopa pa zlasti prva, Sprevod v Bitnem. Ta je tako značilna za Lokarjevo pisanje, za prikaz primorskih ljudi in več ah manj običajnih dogodkov življenja, da nas najbolj prevzame. Sicer pa pisatelj prikazuje v teh novelah stiske in tesnobe primorskih ljudi v današnjem svetu, in so te izpoved pisatelja, ki ostro zaznava svet in človekovo usodo v njem. Objektivna, mirna in o-sebno neprizadeta podoba življenja, ki veje iz vsake zgodbe, to pa je tisto, kar bralca prevzame, ob nevsiljivi pisateljevi modrosti ob sicer preprostih zgodbah.
Muharjenje ali knjiga o ribolovu
Muharjenje: to je nenavaden naslov knjige, ki naj zainteresiranim pove vse o ribiškošportni panogi, lovljenju rib z muho, da bi ta panoga pridobila vrednost, ki ji gre, vrednost najbolj humanega športnega ribolova. Knjiga uči, kako naj se riba ujame, vendar tako, da jo je mogoče nepoškodovano vrniti nazaj v vodo. S knjigo pa avtorji želijo prispevati, da bi se ta najbolj pradavna človekova sla, sla.ujetf rib?, povzdignila y vrednoto. Knjigo o muharjenju je izdala jDržavpg založba Slovenije, napisali pa so jo športni ribiči jezikoslovec Tomo
Korošec, veterinar Jože Ocvirk, tehnik Lucijan Urbančič in zdravnik Božidar Voljč. Knjiga je napisana v skladu s prizadevanji boja proti skrunjenju narave in za ohranitev okolja, ima pa namen ne samo učiti loviti ribe, temveč tudi siliti ljudi k razmišljanju in pisanju. Sicer pa knjiga govori o pripravah za ribolov, o škornjih, kolescih, košarah, vozlih, palicah, pa o muhah in seveda o ribah in slovenski terminologiji.
Knjiga o muharjenju je gotovo zanimiva, tudi ilustrirana je, pomeni pa tehten prispevek k športnemu ribolovu in slovenski stro-kovno-športni ribiški terminologiji.
Sl. Ru.
V	Velenju razstavljal Valerio Miroglio
V	kulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju je razstavljal Valerio Miroglio iz Astija, umetnik, ki spada brez dvoma med tiste italijanske ustvarjalce, ki so zavzeti za sodobno stvarnost doma in v svetu. Angažirana vsebina in vzorna oblikovna izvedba, ki se poslužuje pridobitev moderne tehnike, se v Mirogliovih delih povezujeta v ubran likovni organizem.
Za to priložnost je kulturni center Ivana Napotnika izdal katalog, v katerem je Cene Avguštin med drugim zapisal: «Italijanski slikar in kipar Valerio Miroglio ni neznano ime v sodobnem likovnem dogajanju na Slovenskem. Njegov spomin upora v Velenju je eno najzanimivejših likovnih del na temo narodnoosvobodilnega boja pri nas. Prikazuje skupino partizanov, ki se nam v hitrem pohodu približujejo s strani in se na mestu gledalčevega očišča sunkovito obrnejo v levo. Vendar telesa, ki stopajo mimo, niso individualna bitja, zdijo se kot val, ki nam drvi naproti. Umetnik ga je razrezal na posamične dele in jim dal antropomorfno obliko. Simboličen upor, v katerem posameznik pomeni le toliko, kolikor predstavlja del celote, je v velenjskem spomeniku zgledno prikazan. Upodobljene figure, ki prikazujejo idejo zmagovite revolucije, so postavljene na izrazito nizek podstavek, postale so del množice, ki je nihče več ne more zaustaviti. S to mislijo je Valerio Miroglio, komunist in partizan izrazil svoj pogled na svet in čas, ki prihaja.»
Valerio Miroglio je komaj šestnajst let star sodeloval v boju proti fašistom. Med drugo svetovno vojno je skupaj s starši in bratom odšel k partizanom, kjer je oče decembra 1944 padel.
Razstava je v Velenju in okolici vzbudila veliko zanimanje.
J. O.
Patronat KZ - INAC svetuje
Komu pritiče in koliko znaša sedanja povišana družinska doklada
Vpr.: ':Od vas bi rad dobil informacijo, če imam pravico ali ne do družinske doklade za mater in očeta, ki imata majhni pokojnini in ju jaz vzdržujem. Pozanimal sem se že na začetku tega leta in so mi odgovorili, da za malenkost nimam pravice do doklade. Ker sem slišal, da se je v zadnjih mesecih povišala tako družinska doklada kot tudi dohodki, ki jih lahko imajo starši v breme, vas vljudno naprošam, če mi navedete, kateri so najvišji možni dohodki določeni po zakonu, koliko znaša sedaj doklada in če bi eventualno lahko vprašal za likvidacijo družinske doklade tudi za nazaj. P. G.»
V vašem pismu pravilno ugotavljate, da je v teku leta 1980 prišlo do spremembe v zneskih družinske doklade, saj je po L januarju prišlo še do dvojnih sprememb, in ;sicer 1. julija in nato še 1, oktobra. Vzporedno s povišanjem minimalnih pokojnin, se pravi s 1. majem in nato še
s I. julijem, pa se je povišala tudi meja dohodkov, ki jih lahko imajo osebe, ki so v breme delavca oziroma upokojenca. Ker žal v vašem pismu ne navajate, kakšni vrsti pokojnine prejemata vaš oče in mati, np moremo dati neposrednega odgovora, če imate sedaj pravico do družinske doklade. Vendar bomo navedli točne zneske doklade za razne kategorije in pa tudi meje dohodkov.
Zneski družinske doklade:
a)	odvisni delavec: od 1. julija do vključno septembra 14.820 lir na mesec, od 1. oktobra dalje pa 19.760 lir mesečno:
b)	neposredni obdelovalci: od
I.	julija do vključno sentembra
II.	875 lir mesečno in od 1. oktobra dalje 15.832 lir na mesec. Kot je iz tega razvidno, dobivajo kmetje še naprej manjše zneske kot odvisni delavci, vendar pa so bistveno povišali družinsko doklado, saj so prej prejemali le 95,000 lir na leto.
Družinska doklada za vsakega izmed staršev v breme znaša 1.440 lir na mesec in je torej ostala nespremenjena.
Nove dohodkovne razmejitve, ki dajejo pravico, do družinske doklade, pa so naslednje:
1.	od 1. maja do 30. junija lah ko imajo zakonec, eden izmed staršev in vsak otrok največ 215.450 lir dohodka mesečno, za oba starša pa dohodek znaša
377.000	na mesec:
2.	od 1. julija do 31. decembra letos pa je meja dohodka dolo čena za zakonca, enega izmed staršev in vsakega otroka v znes ku 231.750 lir mesečno, za oba starša pa 405.450 lir mesečno.
Kontrolirajte torej, koliko zna Sata skupaj obe pokojnini vaših staršev. Če pokojnini ne preše gata omenjenega zneska, potem lahko vložite na INPS prošnjo za družinsko doklado, ki vam jo bo do izplačali tudi retroaktivno, pravica do družinske doklade za pade po' petih letih.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja
13.00	Dan za dnem ■
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK — Danes v parlamentu
14.10	Josephine Beauhamais
15.05	Bologna: Nogomet (under) Italija - Jugoslavija
16.15	Les Angeles: Ospedale nord
17.00	DNEVNIK 1 — Flash
17.05	3, 2, 1.. . Stik!
18.00	Šolska vzgoja
18.30	Glasba, glasba
19.00	DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Corri e scappa, Buddy!
19.45	Almanah
20.00	DNEVNIK
20.40	Ruote, 4. del
21.50	Posebna oddaja Dnevnika 1
22.35	Mash
Ob koncu DNEVNIK — Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Un soldo, due soldi
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Šolska vzgoja
14.00	- 18.00 Popoldan
14.10	V Lavvrenceovi hiši
15.00	Labodji dan
15.25	šolska vzgoja
17.00	DNEVNIK 2 — Flash
17.05	Popoldan
18.00	šolska vzgoja
18.30	Iz parlamenta — DNEVNIK 2 — športne vesti
18.50	Ma che storia e questa Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	Kingston: Dossier, TV film
21.35	L’America non sogna piu, 4. in zadnji del
22.35	15-dnevnik o predstavah Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
20.00	in 20.35 Gianni in Pinotto
20.05	šolska vzgoja Srečanje s knjigo
20.40	Glasbena oddaja
21.35	DNEVNIK 3 — Tedenski pregled
22.05	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	- 10.00 TV v šoli
16.30	Šolska TV
17.25	Aljaska, dok.
17.50	Dežela sprehodov, dok. uk15
18.05	Zadnja dirka, otroška serija
18.35	Obzornik
18.45	Mladi za mlade
19.10	Risanka
19.22 TV nocoj 19.24 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Studio n
22.00	V znamenju
Koper
17.30	Film (ponovitev)
19.00	Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku
19.30	Sandro Giacobbe, glasbena oddaja
20.00	Risanke - Dve minuti 20.13 TVD - Stičišče
20.30	Hitro sojenje 22.03 TVD danes
22.15	Lisica z žametnim repom — celovečerni film Igrajo: Jean Sorel, Amalia Cade. Režija: J. M. Forque
Zagreb
17.45	Ptičje strašilo
18.15	Nuklearna revolucija
18.45	Dnevi jazza
20.50	Drugi jaz, kviz
22.05	Dirigira Zubin Mehta
ŠVICA
18.50	Star Blazers
20.40	La provinciale, film
Igrajo:	Gina Lollobrigida
Gabriele Ferzetti. Režija Mario Soldati
Srednii val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKVV - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKVV - Nanos	101,0 MHz
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja;
10.10	Radijski koncert; 11.30 Beležka, sledijo — Folklorni odmevi; 12.00 Iz sveta umetnosti: «Dvignjena zavesa*; 12.40 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 13 romanov; 15.00 Pišite, predvajali bomo; 16.00 Potovanje v Ameriko (ponovitev);
17.10	Mi in glasba: Poezija sa-
mospeva: 18.00 Četrtkova srečanja; ,18.30 Kulturne rubrike naših. tednikov.	„	,	; ;
KOPER
(Italijanski program)
. »■■■	.....v. .	...	.	.
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je ...;
10.32	Mozaik; 11.00 Kirn, 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne: 14.33 Zbrani za vas;
16.32	Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.32 Klavir;' 18.00 Jugoslovanska pop sčena; 19.15 Orkester Bob James.
KOPER
(Slovenski program)
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UK\V - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz
6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek; 8.00 - 13.00 Val 202;
13.00	Pregled dogodkov; 13.05 Po-
pevke se vrstijo; 13.40 Mladi izvajalci; 14.00 Koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes, objave m reklame; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.00 Poročila; 6.00 Glasbe-
no prebujanje; 9.00 Radio anch’io 12.03 Vi in jaz; 13.30 Glasbeno govorni program:	15.03 Rally
15.30	Errepi - i; 17.03 Patclnvork
19.30	Radijska drama; 21.03 Glas bena Evropa; 2.3.00 Telefonski
'Telic.
RADIO 2
7.30,	9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
16.30,	17.30, 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	- 6.45 Dnevi; 9.32 Radio 2 -3131; 11.32 Tisoč pesmi; 13.41 Sound-Track; 15.00 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco Club; 17.32 Skupina MM; 20.10 Prostor X; 22.00 in
22.50	Nottetempo.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober -dan; 8.30 Mladfna poje; 10.05 Rezervirano za ! . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Znane melo . ciije; 12.30 Kmetijski nasvet; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes ob 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam ...;
14.05	Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmev vi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Vsa zemlja bo z nami za pela . . .; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.35 Ljubezenski sen in ljubezenska bol v skladbah za violino in klavir:
19.35	Lahko'noč, otroci!; 19.45 Mi nute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije;
22.25	Iz naših sporedov; 22.30 Pie sna glasba iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev.
Vladimir Gradnik
Primorski prostovoljci v obrambi severne meje
12	1918-1919
Natovorili so nas na vlak in odpeljali v ujetništvo.* — To je bil jasen primer pomanjkanja obveščevalne in varnostne službe in nekontrolirane budnosti.
Naj temu dodamo podatke in pisma Zorana, brata , poročnika Ivana Prezlja, zajetega v Podkloštru, ki med drugič? pra,vi: «Brat Ivan je poveljeval četi v Podkloštru. Kakor m-i je svoj1 čas pripovedoval, je zvedel po svojih obveščevalcih, da bodo drugi dan z veliko premočjo napadeni. Ker ni hotel prepustiti mesto Nemcem, je to hitro sporočil takratnemu poveljniku tega področja stotniku Martinčiču pri Podrožci. Ta mu je, namesto zahtevane pomoči, poslal poročnika Tavberja, kar ni predstavljalo pomoč, kajti drugi dan so že vse Nemci zajeli in jih odpeljali v Celovec in d^lje. — Toliko sem o tej zadevi slišal in si zapomnil, za avtentičnost dogodka pa ne morem jamčiti.
Naj še omenim, da smo se na severni meji 1918/19 bpjevaJi štirje bratje fn to: Vladimir, Ivan, Ludvik in jaz. Dva od teh sta bila že prej na soški fronti, ranjena na Osifivju, oziroma na škabrijelu. Zapomnil sem si tavanje po koroških gozdovih z bratom Ludvikom vse do Libelič. On je krenil dalje proti. Velikovcu,, mene pa so poslali v Ljubljano v sestavo prve baterije topniškega polka, s
katero smo prispeli v Maribor in se nastanili v nemški šulferajnski šoli na desnem bregu Drave. Iz Maribora smo krenili v Ljutomer in Gornjo Radgono. V Murski Soboti smo se nastanili v grajščini Rakičan, odkoder smo v osvajanju Prekmurja v juliju prešli reko Muro in prodrli do vasi Sv. Jakob. Zaradi malarije, ki sem si jo nalezel že prej na albanski fronti, so me poslali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico.
Iz vojske sem bil odpuščen 19. 8. 1919.
Obstaja edini posnetek naše prve baterije slovenskega topniškega polka s poveljnikom stotnikom Jankom
SI TUA Cl JA	.m c*
DEPEMBER .^JANUAlt
1916-	/9/9.
✓ ''StTvid'
- %
j* N
' t> 7* L
0 VOBRE
■ CUAKi&TfcVS?	CELOVEC /	•
fT* K	-OBOV.JE	_[2
A //• A" \	Uu.ulruf
LJUML •<	■*	~	1 *'
• «r*
JB&
Mm«
'v t‘i n *	—
^ \i
Smoletom na čelu. Zastavo so nam sešile narodno zavedne žene iz Ljutomera po zaslugi domačinke Kukovičeve. Kje je sedaj ta zastava mi ni znano. Na sliki so med drugimi; stotnik Janko Smole, zastavnik Zoran Prezelj, narednik Tone Vah tar in ekonom Ivan Zajc.*
POSKUSI ITALIJANSKEGA PRODORA V GORNJESAVSKI TRIKOT
Morda bi upravičeno vprašali, če je bil dogodek v Podkloštru v zvezi z italijanskim vdorom čez Rateče proti Kranjski gori. Naj to zadevo v kratkem osvetlimo. Italijanska delegacija je na mirovni konferenci v Parizu med drugim postavila zahtevo, da se Italiji dodeli tudi del slovenskega ozemlja v severozahodnem kotu Gorenjske, tatico da bi se meja v korist Italije pomaknila do izvira reke Save Gorenjke in po njeni dolini čez Kranjsko goro proti Jesenicam. Njihov namen je bil polastiti se proge Trbiža Jesenice - Gorica. To zahtevo sta odbili predvsem angleška in ameriška delegacija. Ko so bili slovenski odredi zapleteni v bojih v območju Drave in Karavank, so v njihovem zaledju pripravljale italijanske enote pohod proti Kranjski gori. Naj iz spominov nekdanjega predsednika Alojza Smoleta iz Kobarida PSMZB Nova Gorica, navedemo zanimiv odlomek:
♦Četa prostovoljcev, pod poveljstvom poročnika Karla Sefmana, ki je štela 150 mož in 8 strojnic, je že v novembru 1918 zasedla važne položaje v gornjesavskem trikotu, med drugim tudi proti italijanski meji od Rateč do Vršiča. Že prve dni novembra 1918 so Italijani poskušali s prodori s trbiške strani in z Vršiča proti Kranjski gori. Na obeh straneh so bili potisnjeni na njihove odhodne črte. V januarju 1919 so ponovno poskušali prodreti proti Je-
senicam, tokrat z železniškim transportom. Budni železničarji in stražarji so to namero opazili ter so s Šefma-novimi prostovoljci z napadom proti Beli peči s strojnicami preprečili, italijanski vdor in ni izključeno, da je bil dogovorjen z nemško (akcijo onstran Karavank.*
Naj še naglasimo, da ta italijanska akcija ni bila na koroškem ozemlju, oziroma v Podravju, toda Italijani so jo začeli iz dotedanje Koroške, ki so jo zasedle italijanske enote. Akcija je prešla mejo pri Ratečah v zaledje naših enot, ki so se borile v koroškem Podravju in na Karavankah (Podklošter, Korensko sedlo in karavanški predor). Te enote bi bile obkoljene in odrezane od svojega zaledja. Sam prodor proti Jesenicam pa bi vojaško-' politično situacijo močno zapletel.
Z LJUBLJANSKO LEGIJO V PODROŽCO JANUARJA 1919
Z izgubo 80 mož pri Podkloštru je odred stotnika Martinčiča pri Podrožci oziroma pred vhodom v karavanški predor, številčno oslabel. Obenem je oslabela tudi zaščita prehodov na reki Dravi pri Sv. Jakovu in v Rožeku, ki so za nasprotne nemške enote predstavljali ugodno taktično mostišče za nasilni prodor na desni breg Drave. Zahtevali so hitro pomoč pri ljubljanskem poveljstvu, toda tudi tam so rezerve prostovoljcev bile že pri kraju, le občasne prijave so vzbujale upanje na formiranje manjše enote prostovoljcev. Prav takrat pa so razglasi vebili tudi mladince, naj bi s svojo enoto (legijo) podprli boj za severno mejo. S tem naj bi opomnili .in spodbudili kavarniške politikante in stratege, saj so se njih samohvale razlikovale od dejanj. O tem pripoveduje udeleženec, povratnik iz Ukrajine, Vladimir Gradnik.
RORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET	. r*
KVALIFIKACIJE IA E? «WDER 21»
Danes v Bologni generalka za sobotno tekmo v Turinu
^italijanski reprezentanci tudiBagni- V Jugoslovanski postavi vrsta obetajočih nogometašev
.BOLOGNA — Danes bo v Bo-k s Pričetkom ob 15. uri prvo aufikacijsko srečanje nogometnih ■.eprezentfnc ped 21 letom med Ita-
ma k!! JuS°slavijo. Današnja tek-^ bo tako prava generalka za so-nedvomno važnejše šreča-članskima postavama obeh
* ^re®anje med mladima reprezen-j.jn^a.ma Pa je glede na nekatere , kije prav tako važno kot so-Jana tekma članov. Glede italijan-a reprezentance ne moremo mi-zot uplnv>tve, da je vcč'na Bear-tih izbrancev že krepko v le-ko h ’ Bettega, Causio itd.j, ta-, ba bo italiifln.cUi ?vP7ni trpnpr
ITALIJA
JUGOSLAVIJA
1	Zinetti	1	Erič
2	Cr. ntratto	2	Pešterac
3	Tacccni	3	Rumora
4	Benedetti	4	Jankovič
5	Guerrini	5	Tipurič
6	Albicro (Pin)	6	Djurovski
- 7,	Musella	7	Marič
8	Bonini	8	Fegic
• 9	Bagni	9	Deverič
10	Sclosa	10	Bošnjak
11	Pradella	11	Vullč
Boschin. 13 Storgato,.		12 Ravnic, 13 Djanič,	
Pin	(Boito), 15. Gio-	14 Drobnjak, 15 Bažda-	
rannelli, 16 Mariani		revic, 16 Cvetkovič	
Sodnik: Ottorino De Bernardo (Francija)
ODBOJKA
Zmaja borovk nad OMA
V prijateljski odbojkarski tekmi na stadionu «1. maj* v Trstu je sinoči ženska šesterka Bora premagala OMA s 3:0 (15:7, 16:14, 15:10).
To je bilo tipično predprvenstveno srečanje, v katerem sta trenerja o-beh ekip predvsem preverjala pripravljenost svojih igralk. OMA je letos nekoliko oslabljena, kar je bilo videti tudi na igrišču, kljub temu pa je predstavljala za borovke dovolj kakovostno ekipo in so morale naše igralke le pokazati svoje sposobnosti, da so zmagale. Posebno je pri naših dekletih pohvalno dejstvo, da so v drugem nizu izgubile s 14:11, v zadnjem pa s 7:1, a so obakrat z borbenostjo in vztrajnostjo prve prišle do zadnje točke. Prav to dopušča dobre obete za prvenstvene na sp-,-o ]-j se vp^ne boli blLa V>
GIMNASTIKA
V meanaiconem gimnasiien* m srečanju ženskih vrst v Kosovski Mitroviči je Jugoslavija premagala Belgijo s 168,80:164,05.
KOŠARKA ^
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Domovci želijo v D ligo
Precej novosti v ekipi - Skrbne priprave - V nedeljo start v Ronkah
Sredi novembra se bo pričelo na Goriškem košarkarsko promocijsko prvenstvo, v katerem bodo tudi letos nastopali domovci. Lansko leto so «belo-rdeči» zasedli končno šesto mesto, po izrednem začetku prvenstva, ko so bili sami na vrhu lestvice. Letos pa bo "'o kot izgleda zares, saj startajo na prvo mesto in na prestop v D ligo. Če jim bo ta podvig uspel, bomo tudi na Goriškem imeli ekipo in to prvič v zgodovini zamejske košarke, ki bo branila slovenske barve v deželnem merilu.
Domovci so letos pričeli s treningi v začetku septembra, na čelu e-kipe pa je prišlo do spremembe. Po odpovedi lanskoletnega trenerja Hvaliča je letos potrjen kot trener članske Domove ekipe Gojkovič, po rodu iz Nove Gorice, ki pa je že v
ka' i? “o italijanski zvezni trener bh ™la'u moral uvesti v člansko rano vrsto nekaj sprememb. Kje nadomestitve kot v mladi Prezentanci. Bearzot z zanima--em sledi nekaterim nogometašem u Jjaade reprez°ntanee kot so: Zi-Musella, Seleša itd. fj"3 Jugoslavijo pa postaja mlada JPtozentanca iz leta v leto skoraj .Nadomestljivi člen jugoslovanske p°toetne poli'ike», saj je vprašati ■-?e^e najbo'jših nogometašev. Vse	sreče in deviz v tujini
tli. bolj pereče. «Primer Buljaita,
Vol' 6rau Hamburger noče dati do--^ja za sobotni nastop
Ilu •"" w auuuuii l U.JJ v Turi--’ Je še sleherno svarilo-za ju-rrjnvanski strokovni štab; da je ■rio iskati rešitve za člansko re-ezentanco v sami Jugoslaviji, .^današnje srečanje je imel itali-pi^ki zvezni trener AzegPo Vicini j"1 sestavi reprezentance nemalo te-v- Najprej se je moral odreči
TV v Bologni
Današnje srečanje ndadih reprezentanc v Bologni se bo Pričelo ob 14.30, italijanska teorija pa bo tekmo prenašala s Pričetkom ob 15.05.
stebru v obrambi, Francu Baresiju, nakar se je poškodoval še Selvaggi, pa tudi Nicoletti (Como) ni bil nared. Vicini je zato pozval Peru-giinega napadalca Bagnija. Naj o-menimo, da bo tokrat igral tudi napadalec Udineseja Pradella, ki je v prijateljskem srečanju proti Danski dosegel zmagoviti gol.
Jugoslovanski reprezentanti so že v Bologni. Trener Toplak priktično ni imel s svojimi izbranci nikakršnih priprav. Mladi Jugoslovani, ki bodo danes nastopili v Bologni, pa so vsi člani prvoligašev, kar pa je navsezadnje tudi jamstvo, da so «plavis> vajeni tudi težkih borb.
Napredkov vratar Erič odlično brani v prvenstvu, zelo zanesljiva sta tudi «zVezdaša» jankovič in B. Djurovski. V jugoslovanski postavi pa gre tudi z zanimanjem slediti srednjemu napadalcu zagrebškega Dinama Deveriču, levemu krilu splitskega Hajduka Vuliču pa ne nazadnje tudi članu ljubljanske O-limpije Bošnjaku, ki je bil v prvenstvenem srečanju proti Radni-čkemu eden boljših v. domačih vrstah.	...	-.............
Favorit? Vsako predvidevanje je dokaj težko. V rahli prednosti so vsekakor Italijani, ki bedo igrali pred domačim • občinstvom.
Naj omenimo, da bedo polovični izkupiček inkasa današnjega srečanja namenili prizadetim družinam fašističnega atentata 2. avgusta na bolonjski železniški postaji.

NOGOMET
■ v'	•-
V 3. AMATERSKI LIGI
JUVENTINA IZENAČILA V ROM JANU
Naše moštvo je pokazalo zelo dobro igro in bi zaslužilo zmago
Vermegliano — Juventina 1:1
JUVENTINA: Bregant. Adragna, Furlan, Lorenzon, Muner, Medeot, Acconcia, Devetak, Blason, Mauri, Klanjšček.
STRELEC za Juventino: v 30. min. Klanjšček.
Srečanje v Romjanu lahko označimo z besedami trenerja Borghesa, ki vedi letos Juventino: «Zadovcljen sem z igro, ki smo jo prikazali, saj mislim, da smo v nedeljo igrali najboljšo tekmo v tem prvenstvu Istočasno pa nisem zadovoljen, kajti zaslužili bi zmago s štirimi goli prednosti in če nismo zmagali je samo naša krivda.*
To je v kratkem tudi slika tekme, ki se je odvijala na blatnem igrišču med ekipama Vermegliana in Juventine.
Prvi polčas ko je bilo še mogoče dostojno igrati je bil na višjem tehničnem nivoju, drugi polčas pa je postal zaradi stanja igrišča prava bitka. Domači so z edinim strelom
.....................................
Včeraj 18 golov, koliko v soboto?
* .	. .Er ■ ■

Skutina «azzurrov» med treningom: Graziani, Scirea, Tardelli, Oriali, Antognoni, Collovati, Altobelli,
Bettega in Pi-uzzo (Telefoto AP)
na vrata povedli v 20. minuti, ko je kazalo, da bodo dali gol gostje. Kljub temu pa so se v nadaljevanju igre Borghesejevi varovanci zbrali in izenačili v 30. minuti. Od takrat naprej in skozi ves drugi polčas, so Štan-drežci pokazali res solidno igro in so si pripravili vsaj pet čistih priložnosti za zadetek. Toda bodisi zaradi netočnosti pri strelih na nasprotnikova vrata, bodisi zaradi dobrega domačega vratarja se je ves trud o-mcjil na en gol in je zato ostal izid neizpremenjen.
Vsi igralci Juventine zaslužijo pohvalo, z upanjem, da jim bo v prihodnjih kolih bolj naklonjena sreča.
D. K.
V Gorici trening ženske odbojke
Kot smo že poročali v našem dnevniku, je športno društvo Dom iz Gorice pred nekaj tedni pričelo s treningi ženske odbojke, oziroma za dekleta, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo. Treningi so dvakrat tedensko in sicer ob ponedeljkih in četrtkih v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Ob ponedeljkih so treningi cgpl8;‘'do 17. ure; ob če-trtkifiod IrS do 19. ure.
ŠD" Dofrf' (Gorica) obvešča, da še' 'trekingov ‘ 'lahko udeleži sleherna zainteresirana, dovolj je, da se prijavi ob določenih urah v gori-ški telovadnici. Vse ostale informacije v zvezi z žensko odbojko lahko zainteresirani dobijo na uradu ŠD Dom v Ul. Malta 2 — Gorica (telefon 24-95).
NAMIZNI TENIS
MLADINA TRST — BETA NOVENTA PADOVANA 5:2
IZIDI:	Alain Tence - Mitrano
21:10, 21:13; Giorgio Tence - Pac-cagnella 8:21, 15:21; Diego Košuta -Beggio 21:13, 23:25, 10:21; Alain Tence - Paccagnella 19:21, 21:13; Diego Košuta - Mitrano 21:5, 21:9, Giorgio Tence - Beggio 21:17, 8:21, 21:15; Diego Košuta - Paccagnella 21:7, 22:20.
V četrtem kolu moške C lige si je v nedeljo kriška Mladina končno pridobila prvi dve točki. Tokrat je bila požrtvovalnost mladih in še nei-izkušenih kriških igralcev, ki so v prepričanju na boljše rezultate vestno in požrtvovalno trenirali, poplačano z neoporečno zmago. Zmaga je bila v dvomu le v začetku, ko so kriški igralci zgubljali proti starejšim padovskim igralcem kar 2:0. V nadaljnjih partijah pa je prišla do izraza tehnična premoč igral-
cev Mladine, ki so spretno izkoristili in zmagali. Ta zmaga je vlila novih moči mladim igralcem za u-spsšno nadaljevanje prvenstva.
(A. S.)
BOKS x
MARŠALA — Španec Carlos Her-nandez je sinoči ohranil naslov evropskega prvaka lahke junior kategorije. V dvoboju za naslov je namreč premagal, potem ko je v šesti rundi trikrat podrl na tla izzivača, s k.o, v sedmem krogu Italijana
Aristida Pizza.	
	
OSLO — Na mednarodnem ženskem rokometnem turnirju za «Po-larni pokab je Jugoslavija zasedla 2. mesto. V finalu je igrala z NDR neodločeno 13:13, o razvrstitvi na lestvici pa je odločala razlika v golih.
prejšnjih letih treniral mlajše Domove ekipa. Spomnimo naj še na odlično prvo mesto, ki so ga pred dvema letoma mladi Domod naraščajniki zasedli pod Gojkovičevim vodstvom in so zatem nastopili v deželnem finalu.
Domovci letos trenirajo trikrat tedensko in to v novi telovadnici v Kulturnem domu v Gorici. Domača srečanja v letošnjer prvenstvu bodo igrali v občinski telovadnici v Št-andrežu, kajti občina še ni dala dovoljenja 'za uradne nastope v telovadnici Kulturnega doma. To bp nedvomno oškodovalo naše fante,' ki bodo tako odigrali vsa srečanja na tujem igrišču.
Domovci so do sedaj odigrali tudi nekaj prijateljskih trening tekem in sicer proti Gostolu iz Nove Gorice, Arteju in Itali iz Gradišča, ki bosta verjetno najhujša letošnja Domova nasprotnika. V teh srečanjih so «belo-rdeči» pokazali velik napredek v uigranosti, pa tudi v telesni formi so prednjačili pred nasprotniki. Le v obrambi so prikazali še nepopolno tehniko.
Tudi v sami ekipi je letos prišlo do nekaterih bistvenih sprememb. Ekipo so zapustili Blažič, Prinčič in Vižintin, na njihovo mesto pa sta prišla Ugo Dornik in pa Diego Devetak, ki je v lanski sezoni igral pri Pagnossinu. To se pravi, da so domovci izgubili kar tri centre, kar se bo nedvomno negativno odražalo pri lovljenju odbitih žog.
V letošnjem prvenstvu bo nastopilo kar dvanajst ekip, ki so sledeče: Edera, Mobili S'Andrea, Časa del Carrozziere, Erbasol, Arte A in Arte B iz Gorice ter Ronchi, POM iz Tržiča, Itala iz Gradišča, Beglia-no in Grado.
Domovci bodo prvič nastopili na tujem in sicer v nedeljo, 16. novembra, v Ronkah proti ekipi, ki letos prvič nastopa v tem prvenstvu. Srečanje bo na sporedu v občinski telovadnici v Ronkah, Ul. D'Annunzio 18, s pričetkom ob 10.30.
Ostali razpored Domovih srečanj pa je naslednji: Dom - Arte A 22.11., Erbasol - Dom 30 11., Dom - Edera 6.12., Begliano - Oom 11.12., POM -Dom 20.12., Dom - Časa del Carrozziere 10.1.1981, Dom - Grado 17.1., Mobili S’Andrea - Dom 24.1., Dom Arte B 31.1., Itala - Dom 7.2.
Torej prvi del prvenstva se bo zaključil v začetku februarja. Domovci bedo odigrali šest srečanj v gostfeh, pet na domačem igrišču; pet srečanj bo na sporedu ob nedeljah, šest pa ob sobotah. Že v drugem kolu bo eno izmed najvažnejših srečanj in sicer proti Arteju A.
Lahko omenimo- še favorite za letošnje prvenstvo, ki so Arte A, Itala (ki je prošnjo sezono igrala v D ligi), Edera in na seveda Dom.
Trener Gojkovič bo imel na razpolago sledeče igralce: Mauro Dornik, Herman Cantelli, Ugo Dornik, Franko Podberšič, Alberto Ziani, Livio Semolič, Marko Čubej, Diego Devetak, Glauko Nanut, Samo Sancin, Flavio Terčič, Marko Komel, Igor Kont, Robert Pisk, Robert Košuta, Mitja Baucon.	M. Č.
Uspelo predavanje prof. Ulage v Gorici
V	soboto nas je obiskal v Gorici prof. Drago Ulaga iz Ljubljane, eden najuglednejših in najplodnejših slovenskih športnih publicistov in teoretikov.
Predavalnica v športnem centru kulturnega doma v Gorici je bila to pot res premajhna, da sprejme vse vaditeljice Goriškega, saj so zraven vseh petnajst tečajnic, bili na predavanju tudi vaditelji, ki že leta učijo v naših telovadnih sekcijah. Ugledni gest nam je govoril podrobneje o osnovnih pojmih: Kaj je telesna vzgoja, kaj telesna kultura, kaj telesna'vadba in kaj telesne vaje. Ob koncu pa je seveda predvsem tečajnicam in ostalim vaditeljem in vaditeljicam, dal veliko napotkov za delo iz svojih lastnih bogatih izkušenj. Predavanje prof. Ulage sodi, v okvir predavanj ob tečajih za otroške vaditeljice, ki ga organizira Komisijo za otroško telovadbo pri ZSŠDI.
V	zaključku naj še dodamo, da
si p dobnih, tako kvalitetnih strokovnih predavanj, pri nas želimo čimveč.	—MUČ—

NAMIZNI TENIS
NA TURNIRJU V STRAZICAH
Mladi igralci Brn a nabirajo izkusil je
Sonja Lutman najboljša med domovci
V ponedeljek ji bil v telovadnici v Stražicah pokrajinski prijateljski turnir, ki ga je priredilo domače športno društvo Azzurra. Turnirja so se udeležile tudi tri Domove e-kipe. Nihče namreč ni pričakoval u-spehov, saj je večina igralcev prvič tekmovala in vsi vemo, da so v športu prvi koraki natežji. In prav pomanjkanje tekmovalnega vzdušja se je najbolj poznalo našim ekipam. Igralci so stopili za mizo polni treme in so igrah bolj boječe, kar so bolj izkušeni nasprotniki spretno izkoristili.
Najboljši vtis so prav gotovo zapustile mladinke, ki so (kljub porazu proti Azzurri), s prikazano igro zadovoljile. Sonja Lutman je iztrgala Maregi en set- in bi skoraj poskrbela za prijetno presenečenje, a je v ključnih trenutkih večja iz-
uiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiilut
Iz planinskega
Dan planincev
preložen
Slabo vreme je tokrat prav grdo zagodlo planincem. V nedeljo zjutraj je bilo namreč v Samatorci vse lepo pripravljeno na jesenski ocenjevalni pohod in na'Dan planincev, tudi prisotnih je bilo še kar precej, škoda le, da je deževalo. Organizatorja SK Devin in SPDT sta torej sklenila, da se to veliko skupno manifestacijo preloži za teden dni, v upanju, da se bo vreme obrnilo na boljše. Res škoda, saj je bila proga jutranjega pohoda, ki pelje iz Sama-torce preko Kostena in Sv. Lenarta spet na startno mesto, lepo trasira-na, jota in domače klobase so bile že pripravljene, vendar pa je tokrat prišlo tisto neprevidljivo.
No, upajmo, da bo prihodnjo nedeljo bolje, saj je travnik pred Sa-matorco ob glavni cesti, tako da ga vidiš že od daleč, v bližini pa lahko avtomobil z lahkoto parkiraš, dobro izbran, pogoji pohoda in Dneva planincev pa so ista. Vpisovanje skupin, ki morajo imeti najmanj tri člane je na kraju samem od 9. do 10. ure, ob startu prejme vsaka ekipa vprašalno polo in pravilnik, progo pa je treba prehoditi v dveh u-rah. V popoldanskih urah, s pričetkom okoli 14. ure bo na sporedu za najmlajše otroški poligon, za ostale
— Še dva dni nas ločita od “?0otnega kvalifikacijskega sreča-Ja za SP v Španiji med Italijo in Jugoslavijo. Obe reprezentanci se n./a važen nastop skrbno priprav-*iata, čeprav je na dlani, da ima anutno mnogo več težav jugoslo-, aski zvezni trener Miljanič, ki ,. v Turinu igral z dokaj zdesetka-feprezentanco.
n*Azzurri» pod vodstvom Enza earzota nadaljujejo v Astiju svojat *u'*lrave- Včeraj so odigrali pri--JJisko trening tekmo proti na-jf-.aajniškemu moštvu TSC iz A-ijja. «Azzurri» so zmagali kar z “:(l (8:0). Izid je seveda za zvez-Sa trenerja postranske važnosti,
■ J so bili mladi nogometaši Asti-rj badorasel nasprotnik za Bearzo-]nVe varovance. Za Bearzota je bi-nedvomno važnejše od rezultata “J-ga to, da preveri formo svojih * .fancev. «Azzurri» pa so, kljub •Jjemu igrišču zaradi dežja, poka-J1 dobro igro, zvrhano mero požr-, °valnosti in tudi učinkovitosti, ta-” je bil z včerajšnjim nastopom 'a%urrov» Bearzot povsem zado-volien.
.Julija je včeraj proti naraščaj-”lkom Astija igrala v prvem polča-ti, z naslednjo postavo: Zoff, Gen-Cabrini, Marini, Collovati; Sci-|ja. Bruno Conti, Tardelli, Grazia-'■ Antognoni in Bettega.
. Razen velikih presenečenj bo to udi postava, ki bo v soboto igra-‘a Proti Jugoslaviji. Bearzot je bil dvomu, če bi vlogo veznega i-sralca zaupal Mariniju ali Orialiju. nda tudi ta dvom je sedaj rešen. ^Pravil ga je sam Oriali, ki je ®earzot.u dejal, da še ni nared za zahteven nastop po poškodbi, ** 1° je utrpel pred kratkim.
Za kroniko naj dodamo, da so U*raj «azzurri» v drugem polčasu z naslednjo postavo: Zoff,
Gentile, Oriali, P. Sala, Collovati, Scirea, Altobelli, Pecci, Pruzzo, Zaccarelli, Bettega.
STRELCI: Altobelli 4, Antognoni 3, Tardelli 3, Pecci 2, Graziani, Bettega, Zaccarelli, Scirea, Pruzzo in Oriali po L
Jugoslovanski nogometaši, ki od ponedeljka trenirajo v Novem Sadu, bodo sklenili priprave danes. Ob 9.15 bodo odpotovali iz Novega Sada v Beograd, ob 11. uri pa z letalom v Turin.	.	...
O težavah zveznega trenerja Mi-ljaniča smo te dni že poročali. V Turinu bo Jugoslavija nastopila z zelo prenovljeno reprezentanco. Za Buljana je padla Se zadnja tancica upanja. Hamburger je ostal pri svo jem: Buljan bo v soboto igral v za-hodnonemškem prvenstvu. Ob vseh težavah pa kaže, da se je sreča je nasmehnila že «obupanemu» Milja-niču. Nikola Jovanovič, ki se je v angleškem prvenstvu poškodoval, si je te dni opomogel in je že treniral s soigralci Manchestra. Kaže tudi, da bo igral za «plave» v Turinu. V tem primeru pa naj bi bila jugoslovanska enajsterica v soboto naslednja: Pantelič, Zoran Vujovič, Hrstič, Jerolimov, Primorac, Jovanovič, Šljivo, Halilhodžic, Klinčar-ski, Sečerbegovič. Simonovič, ki bi moral v soboto opraviti krstni nastop v reprezentanci, bi seveda prepustil mesto Jovanoviču.
TEL AVlV — V tekmi šeste evropske izločilne skupine za svetovno prvenstvo 1982. leta v Španiji sta enaisterica Izraela in Švedske igrali neodločeno brez gola. Po tej tekmi je lestvica te skupine naslednja:

OBVESTILA
Sev. Irska
Izrael
Škotska
Švedska
Portugalska
0 3 0 1 0 1 2 1 0 0
SK Devin
bo imel v soboto, 15. t.m., od 14. do 20. ure in v nedeljo, 16. t.m., od 10. do 20. ure sejem rabljene smučarske opreme. Na ogled bo tudi nova. Sejem bo na sedežu v
Praprotu št. 20.
• • •
SZ Bor
sklicuje danes, 13. t.m., sejo glavnega odbora na stadionu «1. maj».
Začetek ob 20. uri.
• • •
SD Mladina
organizira predsmuearsko telovadbo. Telovadba bo v občinskem rekrealoriju v Križu vsak četrtek.
od 20. do 21.30.
• • «
Športno društvo Mladina organizira drugi sejem smučarske opreme (nove in rabljene), ki bo v prostorih bivšega slovenskega otroškega vrtca, v petek, 14. t.m., od 18. do 21. ure, v soboto, 15. t.m., in v nedeljo, 16. t.m., od 9. do 21. ure.
• * •
ŠD Dom v Gorici
obvešča, da je prostih še n-kaj mest v sekciji moderne ritmične gimnastike in orodne telovadbe. Zato prosi vse deklice, ki obiskujejo 2.. 3., 4. in 5. razred osnovne šole, da se javijo ' ar na treningu in to ob sredah s pričetkom ob
15. url v telovadnici v Ul. Brnss. • * «
KD Oton Župančič
Pri Kotalkarskem društvu Oton
Župančič v Štandrežu sprejemajo v tem času nove člane. Starši, ki bi svoje otroke radi prijavili k rednemu treningu kotalkanja, lahko to storijo ob sredah in sobotah med prvo uro vadbe. Podrobna pojasnila prejmejo ob vpisu.
V ponedeljek, 17. novembra 1980, sklicuje
Športna šola Trst
občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem roku z naslednjim dnevnim redom:
1.	Pozdrav in Izvolitev delovnega predsedstva
2.	Predsedniško poročilo
3.	Tajniško poročilo
4.	Blagajniško poročilo
5.	Razprav? o poročilih
6.	Razrešnica staremu odbori
7.	Volitve glavnega in nadzornega odbora.
Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11.
* * *
Športna šola Trst Sv.Ivan
obvešča, da redno poteka vadba za predšolske otroke nr stadionu «1. maj*. Umik: torek 16.30 do 17.15 (starejša skupina od 3 do 5 let); od 17.15 do '8 (mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši in otroci). Petek od 16.00 do 16.45 (starejša skupina od 3 do 5 let); od 16.45 do 17.30 (mlajša skupina od 2 do 3 tet. Skupna vadba starši in otroci).
ŠD Dom
iz Gorice obvešča, da bo vsak torek in petek od 16. do 17. ure vadba orodne telovadbe za dečke.
• • *
Sekcija minibasket
ŠZ Bor
obvešča, da so treningi prve skupine ob sredah ob 17. uri in ob petkih ob 16.30; treningi druge skupine pa ob torkih ob 17.30 in ob četrtkih ob 16.30.
Vsi, ki bi radi gojili minibasket (dečki letnikov 1969 in mlajši), se lahko vpišejo ob urah treningov ali lahko telefonirajo v večernih urah trenerju Massimu Raseniju na št. 763079.
* * *
Košari rska sekcija
ŠZ Bor
sporoča, da so treningi ženske ekipe ob sredah ob 17.00 ter ob petkih ob 20.00 na stadionu «1. maj*. Dekleta, ki bi želela pričeti z igranjem košarke, naj se javijo ob teh urah. Vpišejo se lahko dekleta vseh letnikov.
• * *
ŠD Sokol
obvešča, da so treningi minibn sketa v občinski telovadnici v Nabrežin' ob torkih !“ petkih od 16.30 do 18. ure. Vsakdo, ki hi rad igral minibasket, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali Pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509.
•*'	»L UMU i
razne druge igre. Organizator je seveda tudi poskrbel za jedačo in ;ijačo.
Danes predavanje SPDT
Nadaljuje se tudi predavateljska sezona SPDT. Drevi s pričetkom ob 20. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) predavanje odbornika SPDT na temo «Amerika, dežela protislovij». Predavanje bo opremil z barvnimi diapozitivi. ki jih je posnel na svojem potovanju po ZDA lansko poletje. Vabljeni!
Začetek smučarske sezone
Kot že vsako leto, bo prva akcija smučarske sezone SPDT, sejem smučarske opreme, ki bo jutri v petek. 14. t.m., od 19. do 21. ure ter v soboto od 16. do 20. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Na ogled bo tudi smučarski material, ki ga lahko dobijo člani SPDT s popustom v športni trgovini Legovini. Med sejmom rabljene smučarske opreme bo vpisovanje za smučarski tečaj SPDT. ki bo trajal pet nedelj decembra tega in januarja prihodnjega leta. število najetih avtobusov je seveda odvisno od števila vpisanih, nikakor pa jih ne bo manj od pet, od katerih bo najmanj eden zajel dolinsko ob čino.
Orientacijsko tekmovanje
na Čavnu
SPDT je iz Ajdovščine prejelo vabilo za planinsko-orientacijsko tekmovanje, ki bo to nedeljo na Čavnu s pričetkom ob 8. uri, zbor pa je ob 7.30 v koči na Čavnu. Tokrat bo tekmovanje ob vsakem vremenu, saj je že bilo enkrat preloženo. Tekmovanje bo potekalo po pravilniku za slovenska orientacijska tekmovanja, vabljene pa so ekipe (po tri člane) planincev, ljubiteljev narave, atletov in drugih. Kdor bo prišel na Čaven že v soboto, naj vzame s seboj spalno vrečo, saj premore koča na Čavnu le 40 ležišč. Kogar tekmovanje zanima, naj se vpiše tik pred začetkom tega.
Jugoslovani na Lhotse
Ni se še dodobra polegel odmev velike uspešne jugoslovanske alpinistične odprave na Everest, ko se bo prihodnje leto, nekje v začetku marca odpravila na pot sedma uradna jugoslovanska alpinistična himalajska odprava, s ciljem, da osvoji po prvenstveni smeri, Everestov sosed, Lhotse. Vodja odprave je Aleš Kunaver, komisija za izbor članov odprave pa je izbrala že 13 vrhunskih alpinistov, ki bodo v navezah skušali osvojiti prestižni vrh. Ti alpinisti so: Filip Bence, Borut Bergant, Slavko Frantar, Franček Knez, Rek Kovač, Marjan Kregar, Marjan Manfreda, Peter Markič, Pavel in Peter Podgornik, Andrej Štrempflj, Miro Šušteršič in Iztok Tomazin. Na seznam je Aleš Kunaver dodal še Janeza Benkoviča, Stipa Božiča, Vikija Grošlja, Iva Kotnika, Vanjo Matijevca, Željka Perka, Marka štempflja in Nejca Zaplotnike. Temu seznamu je treba dodati še zdravnika, kuharja, TV snemalca in morda še marsikoga.
UtiiJl ot u
V torek v Mertyr T"dfilu
Presunljivo slovo od Johnnyja Owna
LONDON - V Mertyr Tydfi-lu (in verjetno v vsem Wa-lesu) takega pogreba še niso videli, kot je bil torkov, ko so i okopali Johnnyja Owna, nesrečnega boksarja, ki je u-mrl po večtedenski nezavesti, za posledicami udarcev, ki jih je prejel v Los Angelesu, v srečanju za naslov svetovnega prvaka. Skoraj vseh 65.000 prebivalcev njegovega rojstnega kraja je prisostvovalo pogrebnemu obredu, nato pa je krsto s pokojnikom, ki je bil zaradi svoje prijaznosti, resnosti in privrženosti športu izredno priljubljen v vsem Wa!esu, na stotine in stotine avtomobilov pospremilo do 7 km oddaljenega pokopališča. Vse trgovine so bile zaradi žalovanja zaprte, učencem in dijakom vseh mestnih šol pa so predčasno dovolili odhod od pouka, da so se lahko udeležili pogreba.
kušenost nasprotnice odločila izid srečanja.
Tudi v igri dvojic sta Lutmanova in Fabbrova (slednja je igrala pri mladinkah, čeprav je naraščajni-ca) prikazali še kar dobro igro, več pa nista zmogli, saj sta igralki Azzurre državni prvakinji v svoji kategoriji. Splošno mnenje, ki ga lahko izrečemo o naših fantih in dekletih je, da jih čaka še mnogo dela. To pomeni, da poleg rednega treniranja igralci potrebujejo mnogo igranja na raznih turnirjih, da se privadijo na tekmovanja. Zato lahko rečemo, da je bilo sodelovanje na ponedeljkovem srečanju koristno za naše igralce. Visok poraz pa nikakor ne sme potreti do-movcev, nasprotno, vliti jim mora nove moči, da se bodo v bodočnosti lahko enakovredno borili z drugimi ekipami.
Izidi srečanj:
NARAŠČAJNIKI Azzurra - Dom	5:0
Lega nazionale - Dom	5:0
Za Dom sta igrala Rebec in Ro-ner..
NARAŠČAJNKE : -. Azzurra - Dom	5:0
Begliarttf'- Dom	5:0
Za Dom sta igrali Zalateu in Kocjančič.
MLADINKE
Azzurra - Dom	5:0
Domove barve sta zastopali Lutman in Fabbro.	MAL
Delovanje ZSŠDI
Sestanek s ŠD Sovodnje
V torek so se odbornik' ŽSŠDI sestali z odborom šp;rtn-ga društva Sovodnje. Na sestanku sta strani razpravljali o najrazličnejših vprašanjih delovanja samega društva, oziroma boljše organiziranoT sti ZSŠDI na Go: iškem.
Razpravljalo se je o zdravniških pregledih, o potrebi enega nogo-metn?ga igrišča na Goriškem, ki bi razp lagal z razsvetlj. vo ter o plavalnem tečaju, ki naj bi bil v Novi Gorici. Poleg tega je tekla beseda tudi o spremembi imena ša-mega sovodonjskega društva, v izvirno slovensko obliko.
'Strahi sta se nato dotaknili tildi delovanja otroške telovadbe ter zapletenega vprašanja dograditve občinske telovadnice, ki naj bi bila glavna osnova razširitve dejavnosti sovodenjskega društva tudi na druge športne panoge.
VESTI S TELEPRINTERJA
KOŠARKA
Pokal pokalnih prvakov
Poleg zagrebške Cibone, ki se je uvrstila v četrtfinalni del košarkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov na račun skromne avstrijske ekipe Klostemeuburg, so v torek odigrali še naslednja srečanja osmine finala:
Verviers (Bel.) —
Parker Leida (Niz.)	70:83
(prva tekma 73:93). Kval. Parker Le Maris (Fr.) —
Doncaster (Angl.)	86:60
(p.t. 66:78). Kval. Le Mans. Pilsen (Turč.) —
Levski Spartak (Bol.) 91:82 (p.t. 66:73). Kval. Pilser
V okviru tekmovanja za Iioračev pokal je v Benetkah košarkarska peterka Carrera premagala Hapoei iz Haife s 100:80.
NOGOMET
MONTECATINI - Italija je z 2:0 premagala Avstrijo v prvi tekmi mednarodnega juniorskega nogometnega turnirja. V drugi tekmi dneva je Španija premagala Jugoslavijo s 5:0.
t letnice prve osvojitve naslova svetovnih nogometnih nrvakov s strani italijanske reprezentance.
FIRENCE — V prijateljskem nogometnem srečanju je Fiorentina premagala ekipo Petro Atletico (Angola) s 5:0 (1:0).
PERUGIA — Argentinski nogometaš Fortunato, ki igra za Perugio, se bo verjetno vrnil v domovino. Njegov matični klub Boca je zanj ponudil 300.000 dolarjev.
Malo svetovno nogometno Drven-stvo bo leta 1984 verjetno v Italiji. Priredili naj bi ga v počastitev 50-
V angleškem nogometnem prvenstvu so v dveh mesecih do začetku ligaških tekem odpustili že 14 trenerjev, zaradi neuspehov njihovih ekip.
JUDO
Slavija iz Novega Sada je dosegla velik uspeh. Z zmago nad portugalskim državnim prvakom se je namreč uvrstila v finale evropskega pokalnega tekmovanja državnih prvakov v judoju.
VATERPOLO
Na polfinalnem vaterpolskem turnirju za pokal evropskih pokalnih zmagovalcev je na Reki zmagal moskovski CSK VMF. V zadnji tekmi so Sovjeti premagali z 12:9 reško Primorje, ki je tako osvojilo drugo mesto.
HOKEJ NA KOTALKAH
SANTIAGO — Italija je izenačila proti Španiji 1:1 v 3. kolu svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah, ki je v teku v Čilu.
Ostali izidi:
Portugalska - Francija	5:0
ZDA - Nova Zelandija	11:3
Avstralija - Kanada	0:0
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	------Tel.~(040) 794672 (4 linije)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 tir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjet|a mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSK
I I
Za SFRJ Oglasi
Stran 6
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61COO Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 rnn*l 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir &®se • Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-JuniSK* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih aeze v Italiji pri SPI.
. . . I	5t.H|«nsfc«l
Izaaja^^^ZTT zvez* Časopisnihj
in tiska j V trst jalotnikov FI6G'
13. novembra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
KONČAN OBISK PODPREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SFRJ SERGEJA KRAIGHERJA V QUITU
Poudarek na uspešnem sodelovanju med Ekvadorjem in SFR Jugoslavijo
feigher in ekvadorski predsednik sta v pogovoru tudi poudarila vlogo predsednika Tita - Ločeni razgovori o gospodarskem sodelovanju med obema državama
QUlTO — V glavnem mestu Ekvadorja so objavili skupno jugoslo-vanško-ekvadorsko sporočilo ob obisku podpredsednika predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja.
V	sporočilu je poudarjeno, da se je Sergej Kraigher mudil v Ekvadorju na povabilo tamkajšnjega predsednika Jaime Roldos Aguilera od 9. do 12. novembra.
Meti pogovori podpredsednika Kraigherja in predsednika Roldosa, ki so potekali v odkritem in prijateljskem vzdušju so obravnavali odnose med državama ter aktualna mednarodna vprašanja, Dri čemer so z velikim zadovoljstvom ugotovili sorodnost stališč obeh strani, je med drugim zapisano v skupnem sporočilu.
Kraigher in Roldoš sta se v pogovorih spomnila tudi predsednika Tita.in pri tem poudarila, da smrt tega: velikega revolucionarja in državnika predstavlja nenadomestljivo izgubo za človeštvo.
V	skupnem sporočilu je tudi zapisano, da sta se član ZIS Rado.je Kontič in namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milo-rad Pešič ločeno pogovarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi, s svojima ekvadorskima kolegoma ministrom trgovine in industrije Germanicom Salgadom ter namestnikom ministra za zunanje zadeve Mariom Alemanom. (dd)
Na sliki (telefrio AP): ekvadorski predsednik Jaime Roldos in podpredsednik predsedstva FRRJ Sergej Kraigher.
lucio Magri v Beogradu
BEOGRAD — Sekretar predsed stva CK ZKJ Dušan Dragosavac se je včeraj pogovarjal z delegacijo italijanske stranke proletarske enotnosti (PDUP), ki jo vodi generalni sekretar Lucio Magri. Govor je bil o družbenopolitičnih gibanjih v obeh državah, še posebej pa o vlogi ZKJ oziroma PDUP na notranjem področju, (dd)
LONDON — Kazalo bi celo, da gre celo za škotsko domislico o škr-t iti. Pa ni tako. Gre za enega od ukrepov, ki jih angleška ministrska predsednica Margaret Thatcher že poldrugo leto razlaga svojim državljanom v smislu gospodarskega varčevanja.
Prihodnji teden, cb tradicionalni parlamentarni gala večerji, ki jo vsako leto pripravlja ministrska predsednica, bodo morali ministri poseči v žep in plačati 21 funtov šterlingov in 25 pencejem (nad 46 tisoč lir), če se bodo hoteli udeležiti slavnostne večerje.
•illllliiiiiiiiiifriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivitiuiiiiimiiiiiuiimiiiiirmtiililiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitlliililllllliilimiiiliitllllllliiliiiiiiiiililli
ODISEJA AMERIŠKE VESOLJSKE AVTOMATIČNE POSTAJE
VOVACER 1 RAZKRIVA SKRIVNOSTI SATORNA IN NJEGOVIH SATELITOV
Prvi uspeli posnetki planeta - Zastarelo pojmovanje kolobarjev - Značilnosti svojevrstnega satelita Titana
PASADENA (ZDA) — Po triletnem potovanju je ameriška avtomatična vesoljska opazovalna postaja Voyager 1 končno uresničila svoj prvenstveni cilj in dosegla .^Saturn, ki je po mnenju Znanstvenikov najzanimivejši in najbolj avojgvrstep predmet našega planetarnega sistema. Pod silo planetne gravitacijske teže je vesoljska ladjica, ki je težka 985 kilogramov v zadnjih dnevih še pospešila svojo hitrost in se sedaj premika s hitrostjo 91 tiscč km na uro. Voyager 1 bo obšel Saturn, ki je po velikosti drugi planet sončnega sistema (za Jupitrom) na najmanjši razdalji 124.196 kilometrov.
Že v torek so filmske kamere posnele prve čudovite podobe planeta, ki se odlikujejo predvsem po presenetljivi jasnosti obrisov Računalniki pa so istočasno nanizali o-gromno število podatkov, ki jiv bodo znanstveniki ameriškega centra
•MIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIlilllUlilflMIfinilllllllllllllltllllniltllimlllMIIMIIMIIMIIIIIIIIMIIIIfllllllllllimuiMMMIIIII
OGROMNA ŠKODA OBHMBUM, DIŽJUJNLIDU
Katastrofalna zmrzal pustošila po Brkinih
Najbolj prizadeta nerazvita področja v občinah Postojna, Sežana in Ilirska Bistrica
'KOPER — Vremenske nesreče, kakršna je pretekli teden prizadela obširna področja občin Postojna, Sežana in Ilirska Bistrica, ne pomnijo skoraj 50 let. Prezgodnja zima se je pojavila že v ponedeljek z močno burjo, ostrim dežjem in snegom, V četrtek se je pa sprevrgla v pravo katastrofo, ko je znižana temperatura oklenila v leden oklep zlasti najmanj razvita po-dročja Brkinov v sežanski in bistriški občini. Zmrzal je polomila skoraj vse sadovnjake, ki predstavil jo skoraj edino skromno bogastvo Brkinov, pod težo ledu so se polomili drogovi električne in telefonske napeljave, v eni noči so bili uničeni obsežni gozdovi.
Najbolj so bile prizadete vasi od Zajelš do Pregarij in Tater z bistriške strani, s sežanske pa Vare-je, Misliže, Barka in vsi manjši zaselki proti Tatram. Tod je ledena ujma pokosila malone vsa drevesa v nadmorski višini več kot 459 m. teža ledu je ogrozila starejše zgradbe in strehe, najhujše je bilo za. številne domačije, ki jim omogoča obstanek piščančereja. v g’a vnem v kooperaciji s Perutninarskim kombinatom v Neverkah. Zmanjkalo je namreč električnega toka, ker je led potrgal žice in po lomil nosilne drogove daljnovodov, kar ie grozilo piščancem s poginom.
Ledena ujma je pustila za seboj popolno opustošenje na vsem prizadetem področju. Zaradi prekinitve električnega toka je bila ogrožena tudi oskrba z vodo, prometne težave zaradi poledice so še povečale potrgane žice daljnovodov in drevesa, ki so ležala poprek po cestah. Štabi civilne zaščite so se sicer nemudoma sestali tako v Sežani, kot v Postojni in Ilirski Bistrici, in odredili prve ukrepe, med niimi mobilizacij^ delavcev za čiščenje cest. Nastopila so takoj tu-
v Pasadeni sedaj z zanimanjem preučili.
Kot prvo dejstvo pa je znanstveno potovanje Voyagerja dokončno postavilo na glavo tradicionalno, rekli bi romantično pojmovanje Saturna in njegovih- raznobarvnih kolobarjev. L-e-ti so v resnici zapletena zmes številnih plinov in snovi, njihovo število pa je dejansko zelo težko določiti, prav gotovo pa jih je več sto. Ameriška sonda je njihovo sestavo podrobno razstavljala in ugotavljala več kot 18 ur in čeprav v tem trenutku še ni mogoče priti do nikakršnih Zaključkov, je neki ameriški znanstvenik dejal, da so Saturnovi kolobarji »vodnjak brez dna, poln skrivnosti*. Danes in jutri pa se bo Voyager pobliže seznanil še s sestavo atmosfere planete, ki ga obdajajo številni oblaki. Znanstveniki menijo,, da piha na planetu silovit veter s poprečno, hitrostjo 1409 kilometrov na uro.
Ameriški znanstveniki pa so, kljub uspešnosti odprave doživeli tudi bridko razočaranje. Raziskava Saturnovega satelita Titana je namreč klavrno propadla. Filmske kamere Voyagerja niso uspele predreti optično sicer tanko meglo, ki obdaja Titan. Slednji je namreč edini satelit našega sončnega sistema, ki ima lastno atmosfero. Titan je 1,8-krat večji od Lune in je celo večji cd planeta Merkurja. Ameriški izvedenci, domnevajo, da sestoji njegova atmosfera v glavnem iz metana o-ziroma tako imenovanega »močvirnatega* plina, ki je na zemlji rezultanta rastlinskega razpadanja.
Vodja projekta Voyager Brad-ford Smith je dejal, da je treba meglo, ki je onemogočila. filmske posnetke po vsej verjetnosti pripisati »kemičnemu smogu*, ki ga povzročajo sončni žarki takrat, ko pridejo v stik s plinom. Podob:,; fenomen nastaja tudi v Los Angelesu, kjer ga sicer povzročajo izpušni avtomobilski plini. Poleti je ta problem še posebno pereč v vseh velikih svetovnih mestih. Znanstveniki pravijo, da je sedaj na Titanu približno prvi april. Zima je bila leta 1973, poletje pa bo leta 1987. Voyager 1 se je
Titanu približal do razdalje 4000 km, medtem ko so običajni meteorološki sateliti oddaljeni približno 32 tisoč km od Zemlje.
Tako kot postaji Pioneer 1 in 2 ima tudi Voyager 1 na svojem krovu posebno »poslanico* za morebitne izvenzemeljske inteligence, ki bi v bodočnosti morda prišle v stik z ameriško sondo. Tokrat pa ne gre
di podjetja za javne storitve, katerih deiavei so hiteli z najnujnejšimi popravili, da omilijo posledice katastrofe. Toda po sili razmer je premet močno otežkočen, pomanjkanje teka je povzročilo ponekod zastoje v delovnih organizacijah in pri šolskem pounu. Ob glavni cesti Trst r Reka ie močna burja povsem uničila telefonsko napeljavo med Kozino in Podgradom, skupna škoda pa je ogromna, saj gre po prvih računih v > stotine milijonov dinarjev.
•iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiuiMiiimiHMiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiKiiiiiiH
PRED MADRIDOM ZARADI PREUTRUJENOSTI IN SPOLZKEGA CESTIŠČA
V PROMETNI NESREČI UMRL DISIDENT AMALRIK
k <
Saturn, kot ga je fotografiral Voyager	(AP)
za grafično upodobitev moškega in ženske ter položaja Zemlje v vesolju temveč celo za pozlačeno ploščo, ki vsebuje reprodukcijo številnih zemeljskih zvokov, od vetra in morskih valov vse do . glasbene skladbe ameriškega rock popevkarja Chuck Berryja in Mozartovih melodij.
BOČEN — Neznani atentatorji so včeraj ponoči namestili nekaj dekagramov tritola pred vhodom sodnij-ske palače v Bocnu. Eksplozija je uničila vhodna vrata, marmornati pod ter razbila več steklenih šip. Odgovornost za ta ponovni atentat si prevzela skupina južno tiroslskih nacionalistov ,
OB ŠTEVILNIH TEŽAVAH V ODNOSIH Z EVANGELJSKO CERKVIJO V ZAH. NEMČIJI
Najtežje papeževo potovanje v tujino
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
BONN — Papež sodobnih komunikacijskih medijev... kakor v zvezni republiki Nemčiji najbolj jedrnato opišejo karizmatično izžarevanje papeža Janeza Pavla 11. na množice katoliških vernikov, priha ja ob koncu tedna prvič v «deželo Martina Lutra* in po mnenju poznavalcev je to doslej najtežje potovanje sedanjega rimskega papeža v tujino.
Uradno so iz Vatikana sporočili, da prihaja poglavar rimsko-katoli-ške cerkve v zvezno republiko Nemčijo zato, da bi ^počastil nemški narod, ki je tako tesno povezan z zgodovino Cerkve, s krščanstvom in je zakoreninjen v krščanskih tradicijah*. Spravljive besede niso odpravile številnih in bistvenih vprašanj, s katerimi se v ZR Nemčiji (polovica prebivalstva je protestantska) sooča tako imenovano ekume-nično gibanje (teološki pojem za skupnost krščanskih Cerkva). Precej so h kopičenju nezadovoljstva evangelične cerkve prispevali za-hodnonemški katoliški škofje, ki so, v nasprotju z nekaterimi nepisanimi pravili ekumeničnega gibanja, s pomočjo papeževega obiska poskusili uveljaviti svoje prvenstvo med krščanskimi cerkvami v ZR Nemčiji. Vsi se strinjajo, da so obisk pripravljali povsem brez ob-zirov do stališč, ki jih zastopa evangelična cerkev in da so s pisanim gradivom (na primer o zgodovini spopada med katoliško 'cerkvijo in Lutrom) celo namenoma izzvali razburjenje med evangelični-mi verniki. V prvotnem načrtu potovanja papeža Janeza Pavla II., po katerem naj bi preživel 106 ur v ZR Nemčiji, niso predvideli niti ene same ure za papeževo srečanje s predstavniki evangelične cerkve in so šele pozneje, na njihovo izrecno zahtevo, odmerili eno uro za pogovore. Bistvena razlika v pristopu do obravnavanja vere in vernikov je s tem več kot očitna: med tem, ko bo papež ure in ure maševal množičnim masam na prostem in užival v občudovanju množic, ki jih bodo s posebnimi vlaki in avtobusi pripeljali na mesto zborovanja, bi želela &wmO«Učm>. cerkev izkoristiti papežev obisk za stvarni pogovor o teoloških vprašanjih. Očitno je, da papež Janez Pavel 11., ki ga celo del katoliških teoloških profesorjev šteje za odločnega nasprotnika reform in ki je v številnih zelo občutljivih vprašanjih medčloveških odnosov v sodobni družbi sprejel izjemno konservativna stališča, dialogu z evan-gelično cerkvijo v okviru ekumene ni niti najmanj naklonjen. Razlike med obema teologijama s tem postajajo precej bolj jasne, čeprav se vodilni evangelični duhovniki izogibajo odkritemu spopadu z diplomatsko splošno formulo, da «» razlagi svetega pisma ni mogoča ena sama pot*.
Problem je v bistvu v tem, da je osebnost papeža in njegov položaj največja ovira ekumeničnemu gibanju. Pred obiskom papeža so predstavniki evangelične cerkve poudarili, da me morejo mimo temeljnega dejstva, da odrekajo voditelju rimskokatoliške cerkve vodstvo vseh kristjanov*. Papežev položaj sprejemajo kot «določen način predstavitve rimskokatoliške cerkves, toda ta za evangeličane ni niti sprejemljiv, niti jim ne ustreza po organizatorični plati (zaradi hierarhije). Eden izmed članov sveta evangelične cerkve je tako dejal pred'dnevi, da po večinskem mnenju ne morejo v papeževem položc ju videti «simbola enotnosti krščanstva*. Podobno je tudi predsednik sveta škof Lohse izjavil, da dah ko priznajo papeža kot škofa v Rimu, ne pa. da je po božji volji zastopnik Kristusa na zemlji*.
tGloboke teološke razlike*, kakor jih ocenjuje škof Lohse. v bistvu niso rešljive, če obe strani (ali več strani, če prištejemo v razmerje še grško ortodoksno cerkev) v razpravi niso enakopravne. Posebno to velja, ko gre za tri poglavitna področja teološkega razhajanja med katoličani in evangeličani. Evange
Andrej Ainalrik (AP)
MADRID — Včeraj ponoči je na cesti med Guadalajaro in Madridom v prometni nesreči umrl znani sovjetski disident Andrej Amalrik. Skupaj z ženo Guzel Makudinovo in dvema drugima disidentoma. Vladimirom Borisovom in Viktorjem Fainbergom je bil namenjen v Madrid, kjer bi se moral udeležiti srečanja disidentov o človeških pravicah, ki so ga organizirale ZDA in ki sovpada s konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Amalrik je baje vozil neprekinjeno1 iz Marseilla kar dvajset ur, ter je zaradi utrujenosti in spolzkega cestišča izgubil nadzorstvo nad vozilom in čelno trčil v nasproti vozeči tovornjak. Smrtno ranjenega disidenta so takoj odpeljali v bolnišnico, a je med prevozom izdihnil. Po prvih vesteh so njegovi sopotniki nepoškodovani, prav tako tudi voznik tovornjaka.
Andrej Amalrik se je rodil pred 42 leti v Moskvi in se je posvetil zgodovinskim študijem, a leta 1963 so ga izključil' s fakultete za zgodovino moskovske u-niverze zaradi nekega referata o nastanku ruske države. Prvič so ga aretirali leta 1965 zaradi njegovih stikov z zahodnimi diplomati ip časnikarji, obsojen pa je bil zaradi gledaliških spisov »protisovjetske in pornografske vsebine. V Sibiriji je ostal le eno leto. Leta 1970 je na Zahodu objavil svojo najbolj
znano knjigo «Bo Sovjetska zveza preživela do leta 1984?»,-v kateri je apokaliptično napovedoval konec »poslednjega cesarstva sodobnega časa*. Po njegovih ugotovitvah je imel sovjetski režim štete dneve, ker ni prebrodil ideološke krize po (Stalinovi smrti in ni več sposoben presnavljanja Svojih kadrov. Konec naj bi nastopil po vojni s Kitajsko, ko bi morala Moskva premestiti svoje vojaške enote z evropskega dela Sovjetske zveze in bi se tu nenadoma sprožile centrifugalne sile, ki bi pokopale sovjetski. režim. Devet let kasneje je Amalrik popravil svojo katastrofično vizijo, saj so vse analize dokazale, da se je pošteno uštel, ko je napovedoval tako klavrn konec svoje domovine. Po novem se bo sovjetski režim rešil, če bo stopil na pot liberalizacije ali pa se bo odločil za še hujšo »vojaško-nacionalistično diktaturo*. Svoje teze je Amalrik »popravil*, ko se je že nahajal na Zahodu.
Ob objavi knjige »Bo Sovjetska. .. ?» so ga sovjetske oblast) aretirale in obsodile na tri leta strogega zapora v delovnem taborišču. Po prestani kazni je bil ponovno obsojen na tri leta »katorge*. Zaradi protestov zahodne javnosti so Amalriku spremenili kazen v tri leta konfinacije in končno s<f tnci let^. 1976 dovolili, da je zapustil Sovjetsko zvezo.
ličani ne priznavajo dogme o nezmotljivosti papeža, torej mu ne priznavajo primata v božjem zastopstvu na zemlji; ne priznavajo dogme o tbrezmadežnem spočetju device Marije* in dogme, ki jo je leta 1950 razglasil papež Pij XII. o «telesnem vnebovzetju Marije*. Glede na te dogme, ki se očitno pod sedanjim papežem še utrjujejo (tii-binskemu katoliškemu profesorju teologije Kiingu so odvzeli pravico do poučevanja, ker je med drugim napadel dogmo o nezmotljivosti papeža), je zamisel o ekumeničnem gibanju za katoliško cerkev sprejemljiva samo v primeru, če bi se ostali kristjani vrnili v imenu enotnosti krščanstva v okrilje poglavitnih rimskokatoliških naukov.
Evangelična cerkev v Zvezni republiki Nemčiji je seveda tako močna, da se ji za položaj ni treba
bati. Poleg tega zastopa v vprašanjih družinske politike, načrtovanja rojstev in celibata duhovnikov toliko sodobnejša stališča, da z njimi na istem prostoru more vplivati tudi na razpoloženje v katoliški cerkvi. Da se je to že zgodilo, dokazujejo izidi številnih mnenjskih raziskav. V eni zadnjih takih (v hamburškem tedniku «Spiegel») so objavljeni naslednji podatki: 72 odstotkov zahodnonemških katolikov je za to, da se odpravi celibat, 46 odstotkov katoličanov meni, da ni nič slabega, če tmlad par živi skupaj, ne da bi bil poročen», 44 odstotkov sodi, da bi katoliška cerkev morala dovoliti uporabo tablet za preprečevanje nosečnosti (samo 16 odstotkov se strinja s papeževo prepovedjo), 71 odstotkov meni. da bi se ločenci lahko ponovno cerkveno poročili (med temi je celo 58
odstotkov takih, ki gredo vsako nedeljo v cerkev).	v . .
S takimi podatki je mogoče Prj' trditi razlagi v omenjenem ŽBjJJF' su, da v bistvu dogme in ,5? konservativnega papeža za veliko večino katoličanov v ZR praktično ne pomenijo veliko, da P ljudje disciplinirano plačujejo cerkvene davke (pobira jih drzavu skupaj z državnimi, ki se za toWo zmanjšajo) in je tako zahodnornem-ška katoliška cerkev ena ^rne _ opornih stebrov Vatikana. Štiri J®*' lijarde mark zberejo katoliški škofje z davki na leto in še koksu milijardo v obliki prispevkov>, ki Ji državljani tudi lahko odbijejoi oa davčne osnove in so za premožnejše sloje pogosto neboleče sjedstr za razbremenjevanje v okviru V10' gresivne davčne lestvice. n MOJCA DRČAR-MURKO
AUSTIN MORRIS, ROVER, TRIUMPH in SHERPA čakajo na vas blizu doma. Pri zastopniku leyland za TRST, AUTOSANDRA S.r.L,
Ul. Follatoio 4, tel. (040) 829777/8.
Pri vašem zastopniku Leyland gotovo dobite popoln in strokoven servis:
visoko ocenitev vašega starega avtomobila, olajšave pri plačevanju (v gotovini, v obrokih z ali brez menic ali z leasing pri
leyland Italia Finanziaria), originalne
nadomestne dele Leyland.
Leyfand Italia
Autosandra Leyland blizu doma
TRST
I rvO I
• ■•.•V .
Si .
ror
m AUTOSANDRA UL Follatoio 4, teL (040) 829777/8 TRST
e
ENTE NAZIONALE PER UENERGIA El HTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOVI OBVEZNIC
OBVEZNOSTNO POSOJILO 197/! 1981
s Šestmesečnimi ovrednotenimi obrestmi
IN POVIŠANJI GLAVNICE
S 1. decembrom 1980 dospejo obresti za šestmesečje junij - november 1980 v višini 74,50 lire za obveznico.
Poleg tega sporočamo, da matematično poprečje efektivnega šestmesečnega donpsa vzorca, naznačenega v pravilniku posojila, ki ga je Me-diobanca izračunala za sleherni dan, ko je v šestmesečju maj - oktober 1980 borza poslovala, znaša 8,173% (efektivno 17,014% na leto).
Zato bodo v smislu čl. 4 pravilnika posojil obresti obveznic za šestmesečje december, 1980 - maj 1981 znašale 8,15%, kar je čistih 81,50 lire za obveznico.
V primeru, ko bi v smislu čl. 5 pravilnika prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za trinajsto šestmesečje življenja obveznic pozitivna razlika v višini 4,173%.
Opozarjamo namreč, da bodo v smislu drugega odstavka čl. 5 pra vilnika izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 4% pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi.
Po izžrebanju, ki je bilo 8. septembra 1980 bodo s 1. decembrom vnovčljive sledeče obveznice «serij»:
6	- 12 -	15 -	29	-	31 -	38 -	44	- 47	-	49 -	51	-	56	- 60 -
70	-	77 -	78 -	100	- 104 -	110 -	119	- 120	- 123 -	142	- 145	- 153 -
158	- 164 -	171 -	177	- 196 -	201 -	218	- 222	- 224 -	225	- 234	- 235 -
239	- 243 -	260 -	261	- 266 -	268 -	272	- 290	- 291 -	298	- 299	- 305 -
312	- 316 -	328 -	329	- 340 -	365 . -	390	- 39o	- 390			
Vrednost vnovčen ja Izžrebanih obveznic, določena v smislu člena 5 po pravilniku posojila, znaša čistih 1.336,20 ln'z za ob vejico.