i T/i M Obseg: Kaj eksekutorji pri izterjevanji davkov ne smejo zarubiti kmetovalcem in obrtnikom. — Sadimo in snažimo sadno drevje pravilno. — Kako naj bi se v ljudski nadaljavni soli poducevalo o rudninskem gnoji. — Delovanje kmetijske podružnice novomeške. — Kršćanstvo pri Slovencili do Cirila in Metoda. (Dalje.) — ,,Kres<; in „Ljubljanski Zvon44, — Naši dopisi. — Novičar. ne smejo zarubiti kmetovalcem in obrtnikom. Davkovski eksekutorji pri iztirjevanji davkov vča-sih tako neusmiljeno ravnajo. da zadnja krava, zadnji plug in kmetovalcu ali obrtniku potrebno orodje za-pade eksekuciji. Kmetijska družba kranjska se je zarad tega uže zdavno obrnila na c. k. finančno direkcijo kranjsko; odlok njen je bil, da se potrebščine za gospodarstvo (fundus instructus) postavno ne smejo zarubiti, vendar njen odgovor ni bil tako jasen , kakor je ta, ki ga je štajarska kmetijska družba na enako vlogo přejela od c. k. deželne finančně direkcije štajarske 30. decembra 1880. pod štev. 16.374. Glasi se tako-le : Vsled postavnih določil se eksekutivno ne smejo zarubiti: a) postelje, oblekainperilo, ki jih davkovski dolžnik in njegova družina po svojem stanu neobhodno potřebuje, pa tudi postelje za posle in pa za gospodarstvo neobhodno potrebna hiš na in kuhinjska oprava ne; b) obrtnikom (rokodelcem) se vrhu tega ne sme zarubiti orodje, ki ga po §. 18. patenta prido-bitnega davka obrtnik (rokodelec) za svojo obrt-nijo potřebuje; c) kmetovalcem se poleg tega, kar je bilo pod a) imenovano, ne sme zarubiti nič, kar spada v vrsto „potrebščin za gospodarstvo" (fundus instructus). Ker ni mogoče na drobno nasteti vseh teh stvari in koliko vsakaterih kmetovalee ali obrtnik potřebuje za svoje gospodarstvo ali svojo obrtnijo, zato imajo davkovski eksekutorji dolžnost, po različnih okoli-ščinah , posebno z ozirom na obseg in lastnost gospodarstva razsoditi v vsacera primerljeji, katere stvari se ne smejo zarubiti. V dvomljivih slučaj ih se imajo eksekutorji z županom pogovoriti ali pa druge izvedence vprašati za to, katere stvari se smejo zarubiti. — Treba je, da to vsi vedó, katerim za dolžni davek žuga eksekucija, in da tudi župani vedó, da imajo po postavi pravico in tudi dolžnost se vstopiti zoper neusmiljeno postopanje davkovskega iztirjevanja. Sadimo In snažim« sadno drevje pravilno! Povsod, kodar sem hodil in kjer se sadjereja še vedno le po starem kopitu goji, opazoval sem sploh eno liajglavnejših napak : pregosti nasad, in pa nepravilno snaženje odraslega sadnega drevja, katero se pa največkrat še celó popolnoma pogreša. O teh dveh splošnih napakah hocem danes par besedic spregovoriti. „V drenji ni dobro bivati", glasi se stara prislo-vica. Tudi tišti ni dober gospodar, ki si preveč poslov najame , kojim nima zadostnega opravila dati, pa tudi ne potrebnega in zadostnega živeža. Takemu gospodarju počasi cela družinica in ž nj o vred tudi on sam popolnoma opeša. Živinorejec, ako ima malo zemljišca, toraj prideluje le za dvoje ali troje goved zadostno krme, a si omisli pet, šest ali še vec goved na račun male krme, smel bi se v polnem smislu besede pravi bedak nazivati. On ne bi zavrgel le samo krme, nego imel bi prazen trud , a živina bi mu nikakoršnega dobička ne gledé vžitka, ne gledé gnojá a tudi ne glede prodaje ne donašala, ampak bil bi v nevarnesti še celó ob njo priti, ker bi mu jo glad vničil. — Tak živinorejec bil bi ob enem tudi pravi trinog svoji živinici , katero bi polagoma izhiral. Nekaj enacega je tudi sè sadnim drevjem na stalno mesto posajenim. Tudi drevo ljubi prostost; zahteva prostora, svitlobe in zraka, — mineralnega, gnojilnega in zračnega živeža, ako se hoče od njega tudi kakega dohodka pričakovati. V gošči sadno drevo nikdar vspešno ne raste, še manj pa sad roditi more; če ga pa vendar slučajno obrodi,, nima nikakoršne veljave in nič pravega okusa. Vsakega kolikor toliko izvedenega kmetovalca izkušnje učé, da se nobena pregosta sete v na polji dobro ne obnese, naj bode katere koli vrste ; s pregosto setvijo pokvari se mnogo semena , katero bi se moglo kot živež družini dobro vporabiti. Le pri nasadu sadnega drevja se to pravilo splošno vse preveč pogreša. Tu gre vse navskriž; nasadi se drevo poleg drevesa, da ima komaj člověk med njima prostora. Čudno ni, ako tako nasajeno drevje tri, Štiri leta še precej dobro raste, nekoliko v poznejših letih cvete, sèm ter tjè kako leto tudi po nekoliko sadú obrodi, a nemudoma v rasti zastane, ostari in — pogine. Nad zemljo se veje vse preprežejo, a pod zemljo pa korenika koreniki na-potje delà, mineralno gnojilo poide, tako tudi drugo, katero se pa od lastnika nikdar ne — nadomesti. Zemlja in zrak pa čudežev delati ne moreta čez svojo moč. Naj navedem tu ie eno priliko. Pri skledi, katera z jedjo napolnjena ravno za eno osebo zadostuje, hrani se en sam Člověk redno in pošteno, ostane krepak in glađu ne pozna, ako se mu skleda tudi proti in o pra- vém času napolnuje. Prisede naj pa k taki skledi vse- še druga oseba, nasitila bosta se oba v posledici imenom apnenec. Cela pogorja kranjska sestavlja podučevati zeló važni predmet rudninskega gnoja: začeti hočem z apnom. Ap n o. vsi naši deželi nahaja se sploh znana rudnina z na pol. Na zadnje taki osebi popolnoma oslabite, namreč beli ali pa sivi apnenee, in cela dežela naša Koliko hitreje se pa to še zgodi f ko bi se k skledi, obstojí skonj iz same apnenine Jsatera z o enemu samému člověku zadostuje, šestero, vadni kamen ) osmero in se več ljudi vsedalo ! ga žgó v apnenicah. ga rabijo pri v sace m u je znan na nas za z Žg an je i ali pa ano (živo; apno gase potem v To velja posebno gledé nasada sadnega drevja na jamah , ter si napravljajo iz njega ugašeno apno, stálno mesto po starem načinu po veliko krajib naše katero z vodo in s peskom zmešano daje potem mort domovine. Na prostor enemu drevesu primeren posadi (mavto) za zidanje. Ta kamen ni druzega kakor zgo- se jib po in še več. Ne nobenemu čudno zdeti, da tudi sadjereja sme se po tem takem raj imenovani apnenec. iz apnenca obstojí pa tudi veČi 7 kjer kaj je je dei plodovite zemlje, ki je nastal iz apnenčeve skale. pravega dobička ne donaša. Ni ne res, da se mora Skala je namreč v teku časa razrušila in razdrobila se rva j , Vq» uuv/ív/ixu uwuwuni "V i VO, «u wu LUU1M JW 'V/ » IV/UU VUCft lai'lUCIiO L la^UlUUUd ac od sadnega drevesa na stalno mesto posajenega , in to v majhne koščeke in ti razpali so potem ter spremenili še morebiti v pregostem sporedu, brez daljne skrbi za- se v prah. Znano je pa, da vsaka rastlina jemlje a VOJ htevati obilnega in zdatnega pridelka. Naj bode še tako živež iz zemlje, kateri obstojí iz ravno taistih delov, iz velik zakla s kupaj, če se od njega vedno nič ne dodaja, siednjič zgine ni ga vec t jemlje in To veljá posebno o sadnem drevji in o zemlji. Prva leta drevo na zemlji, kamor je stalno vsajeno, katerih zložena je sama rastlina. Tudi apnenec pomaga sestavljati rastlinske dele, in sicer kot apno. Apnenec obstojí namreč iz dveb teles: iz ogljenčeve kisline, to je, iz plinovega telesa, kislatega posebno če je spočita, dobro raste, a ko je mineralne in reznega okusa, ki nareja se neprenehoma pri žival- ....., nahaja se pa tudi v kisli vodi, na pr. v in druge gnojilne tvarine iz sebe oddala , počne drevo skem dihanji vidno pešati , ostari in se nazadnje prezgodaj tudi Slatini, katera dobiva od njega rezen okus. posusi Tu .Ie treba 7 okopavanju dreves, da spodnje plasti od časa do časa gnojila in pa zemlje na vrh pridejo, se pod vplivom zraka, mokrotě, toplote in mraza ^ ni ravno hrani skozi Oglenčeva kislina prišteva se sicer tudi k rastlinski 7 to da reže rano to pridobiva si rastlina le iz zraka kemično razkrojijo ter rodovitne postanejo To svojega listja, ne pa iz zemlje. V rf) 1 /"t V I \ 11 A ft đ I ff « •« « . Drugi del velik trud, katen se pa vselej dobro splača. apnenca ,,apno4' je laista hrana, ki jemlje jo rastlina iz zemlje apnene. Sadno drevje delà navadno tisto širiavo izrasčeni Toraj sestavlja rastlino tudi a p n o Ako venec korenin pod zemljo, kakor ga ima v vrhu iz vej. tako , od kod pa vemo, da obstoji rastlina je temu Zatega del mislim* da ne bode napačno, ako tukaj na vedem primerni lesa? \ lan, koliko epelu sežganega soeivja iz tega te- i vrste sadnega re v) a narazen naj se posamezne telje najde se skoraj polovica sarnega apna na stalno živ dokaz , da poglavitni del teh rastlin mora pa sežgane de- i drevo od drevesa mesto sadi. Sicer se to lahko vidi na izglednih vrtih biti to apno > in da toraj te rastline potřebujejo za svoj živež zavednih sadjerejcev (kakoršnih je pa pri nas še vse apnenske hrane, ako je pa ne dobé pripravljene uže premalo) ter se nahaja tudi skoraj v vsaki sadjerejski v zemlji, moramo jo mi jim voziti z gnojem napolje. 1 • • V • knjižici. A, ker sebej častiti m prevažna, naj jo podam še po- em ,,Noviciť tudi tukaj Apno koristi pa polji tudi na drug način. Umni gospodar pripelje apna tudi na travnike, po Jablane, hruške in češnje naj se sadé na stalno rašcene z mahom in šarjem — s „kislo travo*' ; tu napravi mesto od 10 do 13'/2 metra narazen; višnje, breskve. marelice in češplje slive, 7 ) mandeljni pa po Q11 ° 13 do si iz apna maj hne kupčeke ter pokrije jih se zemljo, do 6V2 zemljo razpade apno v prah, ki ga razmeće potem metrov, po čelem trávníku in z brano povleče. Na tem trav- metra vsaksebi ; kutne in nešplje po a orehi in kostanji pa po 13 do 17 metrov eden od niku raste potem žlahna druzega ) H dka 7 a ne kisla trava: Po takem nasadu ima vsako drevo za-se zadostni preveliko mokroto. zraven tega pazi pa na to , (la zadržuje od travnika Ona prostor, se veselo in krepko razširja, dobro raste vzrocuje namreč na k raj i h ima 7 ) kjer ne more zarad stojeće vode zrak preriniti v zemljo v zemlji zad"Stni prostor za razvoj korenik , tako tudi veliko kisline, in na tacih krajih rastejo samo kisle, za do niega e doh > o zraku in živino ne uzitne trave. posebno mineralnih gnojil, svitlobi odprt, a pod njim se tudi še lepe krme — sena — ^a apno v resnici koristi na ta način , lahko se pridela, ter ako je snaženo in ima mir pred elementar- prepričaš, ako napraviš si doma sledeči poskus. Vzemi nimi silami, dobri, obilni in okusili sad donaša; se ve; si košcek apna, bodi si žganega; bodi časa nekoliko da mu je treba tudi od ča*a do ob koreninah zrahljati in pravilno pognojiti, i*ai redkokateremu današnjih sadjerejcev na um pride. / T ▼ #1 1 • è V k kar zemljo deni si ugasenega, in ga pa v kozarec, v katerega nalil si poprej polovico Cez malo časa moreš prepričati se je si h a. kusis to tekočino ako da po (Konec prihodnjic.) izgubil je jesih svoj kisli okus Kako naj se soli ~ ~ " x ~ > "" J^oui o v vyj ivioA. ^auo, apno je odvzelo mu namreč ta okus. Tako odvzame apno tudi zemlji vso kislino, ako poapniš ž njim njivo ali travnik. (Dal. prih.) poducevalo 0 rudninskeun gnoji. Spisal Anton Derganc. (Dalje.) Delovanjo podružnice nov O letošnjim novim letom predramila se je krnetij-ska podružnica novomeška iz druzega zimskega spanja. 50. listu lanskih „Novic < razložil sem učni nacrt * Radostni pozdravljamo to poročilo novomeške podr želj za nadaljeyalno šolo in splošni obseg knjige, ki bi mo- nice, dostavljaj rala spisati se, predno bi začeli z organiziranjem te šole. tijskiin bilo delovanje novomeške podružnice spodbudlj Danes pa hočem razviti svoje misli, kako bi se dal naj bi tudi drugim podružnicam kme iv zgled Vred. 43 ■ j Sedaj mislimo^ da ne bode zaspala zopet v tretjič, kajti 784. v Solnogradu. * àe je V a 1 d u h přej preselil v dobila je izvrstnega predsednika, ki ne bode imel samo věčnost nego Virgilij, se ne vé; Velzer trdi, da prej ; ime, ki dejanski bode pokazal, da bije mu srce za bla- Boliand pa pozneje gor kmetijskega stanu , na pravem mestu. Gospod Po Valduhovi smrti zgubé naši očetje popolnem po- dr. Albin Poznik, novi predsednik novomeške kme- litično svobodo. Karol Vélikt, zmagavši Bavarce, tijske podružnice, je pa tudi strokovnjak v kmetijskih podvrže si Korotansko in po zmagi nad Avari vednostih, in bode toraj tudi v tej zadevi dober vodnik vso Panonijo z drugimi slovenskimi pokrajina®'!. društvu. bi ne bili 79o. Da naši preddedje premoćni, in da bi se ne mogli Kot tajnik te podružnice pooblasten sem razglasiti spuntati, razdeli in razkosi slovensko vojvodstvo v mnogo dnevni red dveh odborovih sej, katerima je predsedoval koscev; vladarsko oblast pa prepusti domačim poglavar- . dr. Poznik. jera> knezom in županom. Nadzorovali so te poglavarje Na dnevnem redu prve in druge seje bile so sle- in grofe kraljevi namestniki, ki so pazili in skrbeli za gosp deče posvetovaine reči: y. red in mir; ob vojski so vodili tudi vojaška krdela teh Svota nedoplačanih letnih doneskov se pokrajin. Prvi nam znani namestnik je bii Ger old ^ m ^ ^ ^ m A «1 A m. — « m * * » ^ ^ A 4 ''jflNM « ^ ^ — natanko odločila, isto tako tudi način iztirjave odločil. Karlov svak in sicer za Bavarsko in Korotansko do 9 o draj tanji denarja, ki tirja ga postavno Drave. Pod Dravo je gospodovai furlanski vojvoda Erik. Važna je ta politična rasdelitev za cerkveno centralni odbor od novomeške podružnice. sredstvih. katerih naj se poslužila krne- upravo ; dežele namreč, ki so bile izročene Geroldu, iz- tijska podružnica, da udeležé vse družbe boljše stari ročene so bile tudi solnograškemu škofu ; med tem. ko udje, in da pridobi si vec novih udov. Kako bi zamogla kmetijska družba podpirati so pokrajine pod Dravo spadale pod Oglej. Akoravno je bilo gospodstvo Karola nad Slovenci ljudske popisovalce pri izvedovanji koristne domaće v političnom obziru iako škodljivo , bilo je vendar za da vstreglo bi se želji c. kr. ministra kme- krščanstvo ugodno. Tako se odpre po zmagi nad Avari živin e tijstva. ogerskim Slovencem pot do nebeških naukov, ki so do- cesarjeviča Rudolfa. udeležitvi podružnice novomeške pri p o r o k i slej z divjaki v temi malikovalstva živeli, kajti V 3e po unicenji tega naroda pridejo k njim duhovniki ki ^ v KW^Mi Uttl UU« ^/liUUjV/ XV U )IUJ UUUV V UiJLM j IX 1 jih podučujejo , krstijo , cerkve zidajo in posvečujejo. Predlogi, ki stavil jih je tajnik podružnice: Naj razglasijo se vse posvetovaine reči od- Sploh pa je "spod boj al Karol solnograške škofe, bornikov pri sejah novomeške podružnice kme- pošiljali marljivo svećenike v Slovenijo, tamošnjim kne- da so tijske v ,.Novicahť', zom in naj skliče predsednik družbe vsaj enkrat v me- ščanstva. grofom y ki so bili jako vneti za razvitek kr- Posebno vnet kristijan je bil knez korotanski Ingo secu od borovo sejo; naj bi delala podružnica na to, da osnovala bi se ki je pridobil Kristovi veri" plemenitaše. Žlahtniki nam v vsaei vasi vašcanska kmetijska društva rec niso hoteli nikakor prave vere sprejeti; mislili so y naj sproži podružnica ustanovitev n a d a 1 j e v a 1- y ona za prostake in kmete, ne pa za nje. Sicer se nih kmetijskih sol na Dolenjskem, in naj tudi značaj krščanstva ne vjerna z njihovim značajem, udeleži se potem sama dejajno pri organiziranji kajti njegove čednosti, kakor ponižnost, potrpežljivost, taistih ; krotkost , mir in ljubezen, niso nikakor biseri plemeni- naj delà kmetijski odbor podružnice pri slavném tega stanu. Dokler se niso vdali Rimljani tem čedno- eentralnem odboru na to, da obdarovali od tega odbora tišti ljudski učitelji, ki se tičé s po- stim, bili so slavni in mogočni ; ko so pa zapustili ma- like in sprejeli krščanstvo neh je njihova slava. o ------- ----- J--------------J> ------jf **» u^i vjvii movauijt»w , nv^noia jo tuuiuva o. sebnim ^ veseljem in izvrstnim vspekom kmetijski Sploh je pa ' Kristus med vsemi bogovi najrevnejši, ki ni obljubil in dal Svojim na tem svetu niti bogastva nauk gledoma sadjerejo na ljudskih šolah; naj umisli si podružnica iz svojega denarja štiri niti veselja kmetijske Časnike in nekaj kmetijskih knjig. y raarvee Novomesto 30. prosenca Anton Derganc tajnik podružnice trpljenje , strah in zaničevanje, Zraven pa je še preganjanje in druge križe in težave. tako prevzeten, da ne trpi zraven sebe ne druzega boga ne druge boginje. y Duhovniki in škofje so jih skušali Z^otiovinske stvari kazovali so jim podučiti^ in do- 7 da slava Rimljanov ni nehala, ker so sprejeli krščanstvo, marveč zarad niihovega nenravnega in 0 hujšljivega življenja. Da pa Kristus ne more tr- pri Slovencih do Cirila in Metoda. ?etl zrave"sebe dru,?ih bo§ov> ie iako I nn aam »nini nvowi 1 < n «• AW vrac» niin, naravno, ker je Spisal Ivan Lavreneie (Dalje.) VI. Ko so bili pomorjeni poganski voditelji mirili duhovi in povrnil se je notranji mir. y so se Zopet po so on sam edini pravi Bog. Ker vse pređi kovanje nič ne pomaga, pridruži se mu Ingo, ki osmeši, po nasvetu solnograškega škofa Arna, Virgilijevega naslednika, njihove paganske nazore. Ingo povabi namreč nekoliko kmetov in nekoliko žlahtnikov na pojedino. Kmete pokliče v sobano , posadi jih na visoke stole zraven miz, ki so obložene z prišli iz Solnograda: Reginbald, Reginhar, Avgustin in najboljšimi in najslajšimi jedmi in pijačami v srebernih y ter Gundhar. *) Da, še celó škof Virgilij sam je obiskal in zla^ih posodah. Zlahtnike pa pusti pred vrati na priprošnjo Valduha naše pokrajine;' obhodil je pod- jim sti;eže s kmečkimi jedmi v prstenih posodah; pri- učevaje skoro celo Korotansko; zidal in posvečeval je naša jim črnega kruha, smrdljivega mesa, kislega vina cerkve, posvětil je mnogo učenih in pobožnih mož v & eno besedo kmet je gospod in žlahtnik; žlahtnik in duhovne. S kako* radostjo je bil povsod sprej et, kamor gospod je kmet. Se vé, da so bili plemenitaši jako neza- prišel y pove nam neko poročilo bavarskega zgodo- vinarja ,,Adelsreiterja u Da tako y da so ga imenovali svojega apostola. prikupil se je Slovencem onečastuje. Ingo odgovori: 1 i 9 i it 1 • a i i « Umri .Ie * Anonymus Salisburgensis. dovoljni in razžaljeni, ter vprašajo kneza, zakaj jih tako ki živé v mestih, v visokih in lepih palacah, niso tako Čisti, kakor oni, ki živé na deželi v majhnih, crnih koČah. Oni revni ljudje „Oni, m kmetje, ki so očistili svoje duše v studencu sv. krsta ? * r r 80 Čisti m ali ko m snažni. ) Vi žlahtniki pa, ki služite âe vedno aind." dajatiV Zakaj neki se ima zadnjim oblikam prednost ste tako umazani, crni in smrdljivi, da Vas ne morem trpeti zraven sebe. Od tod razloček, ki sem ga naredil med Vami in kmeti. *) Ta dogodek gane plemenitaše tako > da se dadó Kam pa je preminol i ned docnikovega debla? saj se vse přetekle oblike obrazé od nedolocuikovega debla, tedaj od dregni podučevati. Skof Arno sam prihiti , pehni , pikni-, stisni , vzdigni-, itd. — Kaj pa Miklošič pravi ? Vergl. gramm. III. 169 : .Das part, praet. pass wird (bei den vb. der IL classe) precej v sv. ven Solnograda; razkrije nasledke malikovalstva in nasledke wie ven den verbis auf niti gebildet (Mikl. obrazi pri kršćanstva, kar jih tako pretrese, da se odpovejo starim gl. II. vrste nedoločnik na noti); nadehnjen, vukradnjen j bogovom prejmo sv. krst L e t o ked to zgo- pognjeo Habd. crknjen, preieknjen gekriimmt. dilo, ni znano; nekateri mislijo i. 790.: drugi 1. 793 (Konee prihodnjic.) Jezikoslovne stvari. Kres IÍ) v Ljubljanski Zvon « (Dalje.) se c) Pl. gen. besedij ,,Zvon" 8. 14. 15., zraven be- Z. 31. 32. 33. 34. dnij Z. 13. 15. 29. itd. > ! V • • hcerij K. 13. 17. 18. in zobi Z. 44, (štajerska oblika m. zob ali zobov.) „Beseda1' se sklanja po a-sklanji, kakor zena ne pa po i - sklanji, kakor nit, tedaj pl. gen besed. Den se je sklanjalo v starosloveoščini po kon- zonantični sklanji > tedaj gen d b ul> î v novosloven- ščini konzonantične sklanje Lemamo (samo beseda den se še sklanja vecinoma po konzonantični sklanji) in gen. se glasi tedaj dan : dni, dnev, dnevov (Mikl. Vergl. gramm. 111.142) ne pa dnij. Hči se sklanja kakor mati po konzonantični (vecinoma v novoslov. po a-sklanji) sklanji in nigdar ia nigder po i sklanji ; gen. pl. se tedaj glasi v starosl. materi. d'Bšter.; v novosl. pa mater, hčer (Mikl. 1. c. 44. 144). Staroslovenščina je obrazila gen. pl. na > toda samo pri i-debiih; novoslovenščina takih oblik ne pozna, temveč j odpahoe. Razen sloven-skega jezika se je konènica ij pl. gen. spremenila v i še v srbsko-hrvaškem, českem, poljskem in lužičko srb- skem jeziku. Ce nekateri pisatelji še veodar pišejo kostij recij itd. naj jim bode; te oblike so vsaj po staroslo ) zna venskem pravilne, dasiravno jih novoslovenščina ne po- ; zgorej navedene oblike besedij dnij, hčeri j itd. so vender krive. Fart, praet. pass, in substant. verbal, glag. II. vrste: drgnen Z. 52. 53; nagnen Z. 38, nagnenje K. 20, obrněn K. 4, odgrnen Z. 38, odvrnen Z. l2, osup-nen K. 19, povrnen iv. 17, povzdignen Z. 20, pritisnen K. 37, priliznen razgrnen K. 2, sklenen K. 37. Z. 30 > jen Z. zagrnen Z. 36 Z. 25, zamrznen Z 18, zraven sklenjen K. 20, zganjen Z. itd. porin Glag. IV. vrste: pogospodjen K. 36. raznaroden Z. 59, raz-vrsten Z. 60, trdenje K. 55, zraven: počejen (počediti) K. 9, utru jen K. 9, vzbujen Z. 54, itd. pravi v svojej zgorej navedenej slovnici pag Dr. Sket 135: ,,Das part. praet. pass, wird aus dem infinitivstamme vermit- telst des suff. H oder consonantisch oder auf gebildet*4' in pag. 136: y , Au 1 auslautenden iníinitivstamm wird das - u vermittelst des vocals — e angefiïgt > zw. 1) bei der I. classe: plesti (aus plet - ti) 2) bei der IV. classe , wobei das u. n. i mit dem vorher- plet-e gehenden consonanten lautgesetzlich verschmilzt, als : hvali-ti hvalj e-n; rodi-ti roj-e-n (aus rodj-e-n); (aus , An nos-e-n t moti-ti — moc-e n (aus motj e-n) ; nosi-ti nosj-e-o); vozi ti — vož-e-n (aus vozj-e-n)." Dalje: die IV. classe angelent bilden die verba der II. classe die participalformen aus der nebenform : vzdigni-ti (statt vzdignoti), als: vzdignj-e-n; piknj e-n: neben vzdign-e-n, welcb letztere for men jedochvorzuziehen Beli Kranjci, zaklenjen, preobrnjen Stapl. vzdignjen; doch trnut je oka. Krell. neben trn jen je. Trub " *) Ce tedaj MiklosiČ, st.iri slov. pisatelji in narod ne poznajo oblik: jim tudi obrněn, povzdignen, razgrnen, sklenen itd. se ne sme pred pravimi: obrnjen, povzdignjen, razgrnjen sklenjen itd. prednost dajati. 9 e zgoraj ^sub d) se je omenilo , da Miklošič samo oblike mignoti, minoti, zdigooti itd. rabi; enako tudi 99 Kres" in sicer dosledno. All nebi kazalo se teh oblik poprijeti? Staroslovenščina pozna samo minuti, zdign^ti ; srbo hrvaščina minuti, zdignuti itd. Novoslovenščina ima tam o (imenujmo ga: globoki o) , gder ima staroslovenščina mttžB — mož, muž, r^ka — roka — ruka itd. „Zvon" piše blisknil (t. j. blisknol) ^8; obrnil 28; vzdigniti 1 Vř in minul 28 itd. Upajmo, da bode v prihodnjej Številki in naprej „Zvon" tudi dos edno pisal : minoti ) obrnoti itd., ker tudi narod tako govori. 9) Kres a je tedaj glagol 111. ima obliko zaželjen 16. Inf. se giasi želeti (in no pa željeti ali želiti ; part, praet pass, tedaj želen, zaželen, ne pa željen, zažeijen Naletel sem tudi na inf. narastati m. narascati Z. '22; spominati m. spominjati Z. 40, spominajmo m. spo-minjajmo Z. 16. Havno tako krivo je reći: za hoditi, za udariti, za vzdigniti (m. za hojo, za vdarjenje, za vzdigovanje) Z. 19. „Za" pred inf. je grd germanizem Adj. od kmet se glasi v nsl. kmecki Z. , ne kmetski Z. 2. 10. 22. ts se teško izgovarja, zato se včasi spreininja v c: hrvački. Vramec. včasi v ç : kmecki, ali v š: hrvaški m hrvatski Z. Zarad ložega izgovar- janja se tudi mora odpabnoti, na pr. gosposki m. go- spodski K. 36; Z. 12; gospostvo £JQ. gospodstvo, K. 41. 57. Z. 57. (že Trub. piše gospostvo); sosestvo m. so-sedstvo Kr. 42. (kakor bistvo K. 47. 60. m. bit^tvo. bistven K. 60. bogastvo K. 59. m. bogatstvo itd.). obzir Z. 17. 57. se čestokrat b odpahne, tedaj ozir Z. . 57. 60.- Od brat se ne obrazi adj. bratski K. 27. temveč bratovski (Janežič, Slov. slovnica pag. 130) bratin- ski (Habd. Mikl. Vergl. gramm. II. 278), zategadelj Z. 17. 19. 20. 25. 31. 34. 36. 55. se ne piše z vUflflH^H i 9 ker se gen delà ne „delj, delja". Netjakinja K. 63. pisati je krivo; v srbskem se nahaja nećak m. ex sorore nepos, nećaka f. ex sorore nepotis. V Hercegovini in po bližnjih krajih Bosne se sicer tudi govori netjak, kakor vodjak, mladjak, (Vuk. Rječnik p. 419.); glasi se tedaj nećakinja. pred samoglasnikom se spremeni v starosl. v št, v uovosl. v č. Po istem praviiu se mora glasiti namesto mestjan K. 26. 30. 31. 65. mešcan. • * • c^ • I • • • f / à A.1 pisavi mazjar Z. 3. ia pomadjariti Z. 47. ne dosied- nosti. Ali ne bi kazalo se tujega pravopisa držati in pisati magyar, pomagyariti? Ravno tako v pisavi v on- dotnjem Z. 61. in ondotnej Z. 63.; bulgar Z. 43 ry r*t /i • i i i nr ^ r\ f r\ / è « bol- gar Z. 57. 60 in bolgarski Z. 57.v 58. 59. i) 1. starosl. bltgark (besedi bolgar se mora prednost dajati, hrv.-b. bit gar ef. v^lk^^^BBM^B^BB^^^B vuk 9 polk puk, dolg - dug itd.) ; oba Neofyta Z. 58 zraven Rilski Neofit Z. 58; vpliven 56 zraven upliv; danes K. 3. 17; Z. 13: dandenes Z. 61. zraven denes Z. 44. 46. 47. ne doslednosti. 10. 11; in dendenes Z. * Primeri v se * ->9 Mikl. Vergl. Gramm (Kon. prih.) Aufl.) I. 222 j Valvazor buk. VIL str. 393 ; Schonleben III, str. 389. 12 ; „Had jugoslavenske akademije znanosti in umjetnosti I. 122 < Z&odovinske stvari. I Kakosen denar je Feston? Velečastiti naš starosta, gosp. Davorin Trstenjak je v svojem zadnjem spisu v „Novicah": „Collectae papales, o kranjskih cerkvah leta 1323u na strani 28. pri cerkvi St. Martinus omenil „tres Fertones" in přistavil vprašanje: kakošen je bil ta denar? Malo niže pa pri cerkvi S. Vitus supra Laybacum stoji „Festones 1II.U Kolikor je mer.i znano, denarja z imenom Ferton ali Feston ni bilo, pač pa je znan denar po imenu Tes ton. Kar se tiče prve besede Ferton, gotovo je tiskarska napaka ter je isto kar poznejši Feston. Pri obeh besedah pa je F zamenjan z T, tedaj ne Feston, marveč Teston. Da se T kaj lahko zamenja z F-om, to je naravno, posebno pa še pri listinah, ki so često-krat nerazločno pisane. Teston = Testone = Tostun pa je portugalski denar v vrednosti okoli 5 srebernih grošev. V Italiji pa, kjer so posebno papeži Testone kovali, imel je vrednosti okoli 11—12 srebernih grošev. I ' J. Sašelj. Naši dopisi. Z Dunaja 7. febr. (Iz zbornice poslancev.) Taja se, taja — sem pisal zadnjič — in izrekel nado, da se kmalu rešimo političnega ledů. — Nimam sicer prekli-cavati danes tega prerokovanja, a opomniti moram Častite bralce na drug, vremensk pregovor: ,,Ako na sveč-nico od strehe prej kot od svece káne, se medved v brlogu ne gane". Ta pregovor je menda tudi našim prekanjeuim politikom bil kažipot, kajti do svečnice so se zeló varovali napraviti kaj — gorkote. Ko je bila pa osodepolna svecnica prestana, kanili ste vendar tudi ta teden dve kaplji, — kanil je namreč glasoviti mini-Bterski svetnik Lehmayr iz naučnega ministerstva tje v prostore upravne sodnije, kjer nam ne more vec nevařen biti. Kdor ve, da je Lehmayr prav za prav bil oče naših novih verskih postav, Stremayer pa le ocem, — ta bo vedel ceniti pomenljivost odhoda njegovega iz našega naučnega ministerstva. Lehmayerjev odhod pomeni, da se tam vkljub Con radovi mlač-nosti pripravlja prevrat — temeljit prevrat na naučném polji, kakoršnega vidimo na gospodarskem polji v ravno posvetovani oderuški postavi. — Oficijozni in vladi nasprotni časniki se sicer prepirajo o tem, ali je šel Lehmayr iz ministerstva na lastno prošnjo ali posiloma, toda meni in tudi druzemu političnemu svetu na tem ni mnogo ležeee , ali se državnemu življenju škodljivi iz-rastki odstranijo z bolečim zažiganjem ali z oštrim nožem, ali se pa podvežejo z lepobarvano svilo, — nam zadostuje to , da je le škodljivi izrastek odstranjen. — Druga kaplja tega tedna je imenovanje dr. Meznika, državnega poslane*, advokata v Pragi, uda českega kluba, tudi za svétnika upravne sodnije. O njem se je uže lani čulo, da si išče enacega posla; — imenovanje njegovo ima nekako značiti — politično nepristranost upravne sodnije. — Sicer ta teden ni prinese! posebnih novic; v dveh sejah državnega zbora nadaljevala se je obravnava oderuške postave. Ker predlog odsekov reprezentuje posredovalni dogovor z vlado, zato so brez-vspešni bili vsi predlogi poslancev, in to le zato, da se v tej zadevi zdaj vsaj nekaj doseže. — Tudi v budgetnem odseku je uže nekoliko vršelo — toda samo zato in v ta namen, da se s tem vojska napové za javno debato, ko pride državni proračun v obravnavo. — Usta-voverni časniki so si prizadevali tudi ta teden čenčati o razdvojenosti in razpadu Hohenwartovega kluba, al le ,,pia desideria" levičarjev so te čenče, vsaj do danes ne še vec , kajti vse dotična poročila so izmišljena. — Umri je ta teden zopet en poljsk državni poslanec Skrzinski za pijučnim vnetjem. Bil je rajnki poleg Kusnerja naj bolj levičarskega duhá. Iz Mandrešta 2. febr. — V Besarabiji in sploh v južni Rusiji imeli smo kaj toplo in čisto brezsnežno jesen. Mnogokrat bilo je vreme bolj spomladanskemu kot jesenskemu podobno. Oktobra meseca se je enkrat malo snega pokazalo , kateri je vendar precej skopnil. Potem pak imeli smo skoz in skoz vedre in jasne dni. Tudi začetek zime bil je popolnorna pohleven , brez mraza, snega in burje. Do novega leta (1. januarija po tukajšnjem julijanskem, a 13. po gregorijanskem ka-lendru) se je živina na polji pasla, — velika dobrota za tukajšnje kmetovalce, ker so lánsko leto vsled dolge in hude zime in piclega dežja kaj malo krme nakosili. Novoletni dan pak nam je prinesel precéj snega, toliko, da se je lehko kaj bistra vožnja s sanmi pričela. In sedaj imamo dovelj oštro zimo, 23. in 24. januarija n. s. bilo je — 20° Ř. Ker je imela Besarabija, kakor sem v svojem zadnjem dopisu omenil , v pretečenem letu dovoljno lep pridelek poljskih plodov, ni tu nikakoršnega pomanjkanja, samo vina je v primeri z drugimi leti malo. Tudi so tukaj vse reči dosti dober kup , a v mnogih kraj ih, posebno v večih mestih, je dragina, kakoršne v Rusiji še ni bilo. „Žitnica" Evrope imela je prošlo leto, iz-vzemši malo gubernij » v obče slabo žetev. Osobito v vzhodnih in južnih gubernijah se je v nekaterih krajih vsled žitaega žužka (anisoplia austriaca), v drugih zopet vsled preobilnega dežja meseca junija in julija kaj malo přidělalo, tako, da je v mnogih mestih veliko pomanjkanje. — Na jugu je poljedelstvo glavno pridobstvo, in slabe letine imajo tu kaj velik vpliv na kupcijo in obrt-nijo. Vse nekako zastoji, kedar pšenica ne obrodi. Bogate žetve pak vse oživé. Zadnja leta se je kaj mnogo žita iz Rusije izvozilo , na pr. 1878. leta 30 milijonov in 579.717. a leta 1879. celó 42 milijonov in 200.000 četvrt. V resnici mnogo. V prošlém letu pak šio ga je malo od tod. ^ Glavno eksportno mesto na jugu je O de sa, biser Crnega morja. od tod odpravilo se ga je leta 1880. 3 milijone in 849.140 četvrt, proti 7 milijonov in 721.530 četvrt 1. 1879., to je 50°/0 manj. Na skladiščih ga je tu 31. decembra 1880. leta 1 milijon in 68.500 četvrt ostalo. Drugo znamenito izvozno mesto na obalih Crnega morja je Nik o la j ev. Od tod odpo- slalo se je 1880. leta 1 milijon in 721.053 četvrt, proti 3 milijone in 780.720 četvrt 1879. leta v tujino. Konec leta ga je 543.643 četvrt na skladišču ostalo. Odesa in Nikolajev skupaj izvozila sta 1880. leta 6 milijonov četvrt žita manj kot 1879. leta, to daje deficit od 60 milijonov rubljev. Drugih manjših luk Crnega morja danes ne omenim. Upamo, da se pričeto leto boljše obnese. Gledè zakonodateljstva spomnim ukaza od 23. (5.) novembra 1880. 1., vsled katerega je davek od soli odstranjen in pošljina (col) na vvozeno sol zmanjšana. Odprava davka od soli je vljuden in v resnici moder finančen in gospodarsk čin, kateri je neposredno od njegovega veličanstva cesarja Aleksandra II. přišel. Namen tega narodno ekonomičnega djanja jasno izražen je v samem ukazu. Želja, ne samo osvoboditi revne razrede naseljenja od težke naloge, temvee pospešiti živi-norejo, kmetijstvo, ribolovstvo in nekatere druge obrt- nijske predele. Brez davka bode sol okolo 40 kopek pud (funtov) stala. Ruskim žitorejcem uže nekaj let kvar delà žitni žužek, zdaj pa še vinogradnikom opasnost grozi, kajti na južnem bregu Krima pokazala se je filoksera. Žitni trg v Odesi je kaj mlahav, radi zravniteljno nizkih cea skoro ni mogoče zrnja v ïrst ali Marzelj razvaline: kje so novine 9 Žal! vse po starem ! odpo8lati. Vodnika potisnili so k vodi in suhemu kruhu na stara Vrli naš rojak g. No Ili s sijajnim vspehom pri leta in potem je šlo dalje! Vsak sin Vodnikov, sin svo jega národa ; imel je podedovani ta greh in pikra in operi" v Odesi deluje. V „Odessaer Zeitg. i talijanski od 11. (23.) januarija berem: ,,Jutri, 12. januarja, bode bridka bodi pokora! A hčerá in sinov bilo je premnogo. In čem veči tek imelo je njih delo , tem veči predstava na korist obče priljubljenega baritonista naše jeli? italijanske spevoigre, gosp. Noll i a. Za slovesni svoj strah, tem veče preganjanje, tem več razvalini Sedaj dan izbral si je Verdijev „Ernani", spevoigro, katera pa bijemo zadnji boj, bijmo ga hrabro in složno do i m al ci i I n 4-fX A t'S/Ji Vl-n, rî , Va ^ rr a m rrnomnnifi nnanali 111 1*11 Ck A71 \7I TOKIO ! Ilr, Tl.Vii c\ 7I7Û ioo r\Ck Lr i c r> -n o i »a imela je to glediščino dobo zmerom znameniti pospeh. Ilirije oživljene! Do Ilirije zveličane, ki snovala se je Naših bralcev ni treba k mnogobrojnemu obisku vabiti, ter snuje se v duhu v spomin Vodnikov ta mesec po potem, ko si je gosp. Nolli polno sočutje glediščnega sebno od m e j e do me je deželá slovenskih! 1 w • # s t • i • 1 t^i « « 1 f • • I TT v občinstva pridobil in obránil. Opomninoo samo, da se celó na Dunaji! In soboto 5. dan t. m. na večer je marvec bilo da je društvo „Slovenija" brez posebnih priprav beneficijant ni le kot pevec in igralec odlikoval spolnoval da je vestno prevzete dolžnosti. Odlični umet- přivábilo rojake slovenske pa slovanské nik Nolli ni bil skozi celo glediščino dobo nobenkrat prvi zgodovinski mož slovenski poslaví, poslavi tudi sebi da se v bolan'1. Avstrijanci osobito smeli bi jutri v gledišče Ilirija, oživljena pred 100 leti in „oživljena cez let pritl , i\ci je xi u 1 i X iiciuui UUIO ^ an uuuu » JI/J. i u uuuuoh« » o ou jv iv^v 1U »aunuv v i ouvi - • spevoigro v prvo kot prijatelji umetnosti, kajti Nolli oficijelnem delu zborovanja bral je stud. jur. Babnik o Iliriji oživljeni4'. Predavanje je kazalo mnogo bistro- ker je Nolli Avstrijanee; Nemci obis j. J IMf f j UJ li j A JL JL U U VA V/ f Ul« -I L Q ^ * vi* wt^ju ? v aj^ ± T v/^ w v% u aa» u a v rečja govori. Radi tega speval bode v prestankih ne- žavnim poslancem, posebno navzočim dr. Vošnjaku i koliko slavjanskih pesern í gosp. Nolli a nemški odeski časnik. ako med drugim hvali Klunu, Obrezi, Nabergoju in Pfeiťerju. Koncem govora ~ , m m s B ^ ve- Iz Slatine v Rumuniji febr. Albert Jasenec. Rumuniii imamo je pa zagromel po polni sobani srčan „živeli" i selja gosp glas in zaupanja Odzdravljal je v imé drž. poslancev K. Kl un spodbudno in tehtno. Ogenj je zažaril nad 5000 mlinov, ki delajo z lokomobili. Po dve ali tri in jeli so se vrstiti med petjem govori v vseh slovan- občine skupaj napravijo si skupaj parni mlin, z dvema, skill jezicih, živo pozdravljani. Tako da se nam jih je tremi in tudi štirimi ploščastimi kameni (Flachsteine). zdelo celó odveč, sosebno ko so jele^ odletavati iskre Koruza. pšenica buje za lastno ječmen in sploh vse, kar kmet potre- se ve- ined Rusom in Poljakom. Zalibog! Veodar pa rabo, se melje v teh mlinih. Za delo se je plačuje navadno moke, in sicer je običajno, da dobi stvu. Omenim naj prevlada! vse duh Vodnikov v veselju in prijatelj- y da mlin od 20 banic žita eno ; torej dvajseti e / l banica 20 ok; 1 banica = 85 lit.). Mlini so pa tudi tako del. vprek Puki umno vodil zabavni Popisati se pa ne dá, kako da je vzplamtelo vse y ko 1® K1 u n , v drugo govore in umno vple- dobro opravljeni, da zadostujejo popolnoma vsem potre- taje Demostenovo basen o ,,ovcah, volcéh in pesilv i bam, tudi takrat; ko se dá navadno največ mleti. Parni tudi na drug način se (fiat applicatio na naše razmere!) sklepal svoj govor stroj se ne rabi samo v mlinu, tudi na drug način se o očetu slovenskega naroda, dr. BI ei we i su in poziv-splačuje v njem naloženi kapital. Med žetvo delà stroj ljal na veliko zdravico. Vsakemu Slovanu znani mož lusi koruza itd. ali bil je slovansko, burno-mlado pozdravljen! Posebno, na polji, ž njim se mlati, v pomladi za lastno potrebo, ali pa proti plačilu za druge posest-nike. Mlin s strojem in drugimi pripravami vred veljá 10 ker na oi Je došel mimo druzih telegramov (od ljub- 15 tisoč frankov, to je y blizo tisoč gold. Ce so dobre letine , je mogoee, da tudi manjše občine poplačajo v treh ali štirih letih celo svoto. Povsod, kjer ljanskih bogoslovcev in društva ,,Hrvat") telegrafičer pozdrav tudi od očeta. Živio! — Zdravica starim hi-šam" in pa zabeljena ribniška ,,pripovajst. kaku sva y šla na sv. kavke dan na bužjo pot" Je m a 1 o vode, ali kjer voda pozimi zamrzuje y se na- ? tihi končala je glasno večer u v spomin Valentinu Vodniku. pravljajo parni mlini ; kmetje dobivajo proti večletni garanciji naj bolj še Gorici febr. * an^leške stroje , in jih poplačujejo v obrokih. Na tak način je tudi majhnim občinam in Dne 21. januarija je bila v po- kapeli Bockmannove ville, kjer stanuje g. grof Cham samesnim posestnikom mogoče, bord, masa za skoraj brez gotovega denarja. Lepo je videti ob času žetve, kako se vzdiguje na mnogih krajih iz velikan skih ravnin proti nebu dim delajočih strojev. — 0 kmetijskih strojih Vam poročam drusrikrat. To moram še umonenega francoskega kralja Ludo • . f 1« ' ,1 O O J si nastaviti parni mlin vika XVI. in se je braia po navadi njegova oporoka. ponedeljek, 31. januarija, se je poklonila deputacija tukajšnjega katol. društva slovečemu francoskemu generalu De Charette-u, nekdanjemu poveljniku pa- peževih zuavov , ki je přišel tište dni v Gorico. omeniti, da se vzdiguje tukaj poljedelstvo hitreje ko v februarija je bila na Kostanjevici obletnica po rajnci voj- zahodnih deželah. Ni čuda! Tukaj se vpelje vse drugod spoznalo za dobro in pripravno > kar brez voclinji Parmski, grof Chambordovi sestri. Dne se dolgotrajnih debat, brez dražih poskusov, katere vodiio pri nas čestokrat osebe, ki niti stvu in kmetijskem stroj stvu, ki pristopijo odboru ali dav kov name'rijenih naši družbi, ki ima namen pospeševati napredek kmetijstva, le iz častilakomnosti ali enacih vzrokov. februarija so poklonili 3 naši državni poslanci p. n. L , grof C o r o n i n i, prost dr. Val u s si in dr. Tonkli pojma nimajo o kmetij- - presveti, cesarju spomenico zadevajočo znižanje želi. petek ob uri fía Dunaji 6. febr. (Vodnik — Slovenija.) Schollmayer. ne moćan. Leta in leta so prešla y kar míro nabíral se vbadal in vpiral in 20 minut popolnoči je bil tudi v Gorici potres, pa Društvo katoliških gospá je podpi- Danes popol-odprt ,.bazar ralo v preteklem letu 1880. 36 družin. dne Je v voraní društva ,,Concordiau-e Vodnik Valentin in klical in pričal : ,, Ilirija vstaň! Za uboge", , lttU(,ltlí(l Ilirija vstaň!" AI viharji so vam vršéli tja po državah za katere bodo danes srečkali. in državic^h in majali so se stebri in iz razvalin pr ki- to je, razstava raznoterih podarjenih reČi; Nenavadna ne- Zo- pelo je tu in tam novo življenje! Al kje Ilirija sreča je zadela pošteno starogoriško rodovino oživljena, kje zvelicana? Razvaline imamo Slovenci * > Dopisa od 30 zalibog nismo přejeli. Vred. 4Ï ratti- e vo. deželne sodnije v Trstu , Staršemu sinu, vpokojenemu svetovavcu ki Je tukaj zbolel, stregla je staro sredstvo zoper kromp bolezen z želj da starsa sestra. Sinoči smo pokopali milosrčno sestro- skušeno bilo; Btrežnico in nekaj ur pozneje je umri brat svetovavcev, ga odbor razglasi in pozvé, ali je tudi na Kranjskem Drug dopis si bolezen pljučna vnetica pa ni bila nalez- boru, da popolnem odobri v odbor je sklenil ministerstva kmetijstva objavlj glas po „Novicah od Bolna je tudi 931etna mati, ki je imela 19 otrok, ženo porabo onih 600 gold, di predloženem računu razlo katero retekli mesec je umri rajnc. svetovavca sin v Pulji. je podkovski in živinozdravski soli ministerstvo za leto podp y Kaj tacega se pri m eri sem ter t je demije. o času kake epi 1880. dalo na Brega pri Trstu 7. s vec. jak Slap Vodi deželne in rejske » ole gosp. Dolenec poroca o nasvetu g. Ogul /j »J žalostném po katerem naj bi se peske amerikanskoga grozdi ? na položaji smo tudi mi kmetovalci v Bregu. Slabe letine kupile in iz njih trte Amerikanke dile , katerih se posušile so nam vinske kleti in žitne shrarabe ; kupČije us ne ni celó nic; ,,nova mera in vaga nam . aau jv »»«»»uj«» uu5u«uu , ^ iwi auicujvauoiva m» m to tako naprej šlo, potisnile nam bodo žalostné raz- varna phylloxere — vendar vsakako za to, da bi v no- malo rabi" Ako neki trt je po skušnjah dog loti Gosp D }e ceravno da tudi amerikanska trta ni mere popotno paiico v roke ter pogoale nas po širokém gradih Slapenske plodile se tudi amerikanske trte svetu s trebuhom za kruhom. Lansko leto so ^No- vice a objavile dopis iz Doline in dregnile nekoliko ob- in se je zato obrnil do deželnega odbora s prošnjo mu za ěinskega tajnika. Res, tako čudno uraduje ta mož, ua m^un«. — ou onmobcioivct mut se sam smeši pred svetom, i-'red nekoliko leti je pri- tralni odbor o isti zadevi ni še dobil odg da koliko kredita akup pešká amerikanskoga grozdja d naj ne- od si. ministerstva kmetijstva pa cen- vandral iz Nabrežine v naš kraj in seboj prinesel cei odboru předlož knj paternoster c. k. uradnih služeb; mislili smo no, to bo trtni uši jako všeč bila gosp Fr a o ; se mož na pravem mestu. sedaj v D o 1 i n s k i občinski vprašati > ali sklenilo, gosp. Kuralta žice ako bi se ne dobile lične slike njegove knj se napravil prevod slovenski. — Vsled isarni uraduje nemški in italijanski, kakor da bi Do- ina bila deloma Prusija, deloma pa Italija, kjer ni no- vloge podružnice novomeške, naj bi družba kmetijska bene žive duše slovenske! Pa pustimo ga, vsaj bo tudi delala na to, da se odpravi kmetovalcem na deželi on še rad se učd slovenščine, kedar na Dunaji popiha druga sapa. — 24. dne t. m. (na ,,Mati je v večer") napravi Dolinska čitalnica veliko „besedo" in pustno ve- s e mammmmt log g se vršila obšii prava, iz katere se je ranvidelo, da postav in temeljita raz okolice. pričakuje veliko gostov iz Trsta in Iz Novomesta. Naša čitalnica, ki je zadnji čas a zopei tepuhe (Vagabundengesetz), potem postava od 10. maja 1873. leta in raznovrstni drugi ukazi zadostovali posebne postave zoper ciganstvo popolnem, ako bi se tr og ; - — ~ ~ ■ w rvry li (eksekvirali), zato se krepko oživěla, priredi zopet v nedeljo 13. februarija niio obrniti se do si. deželne vlade, naj bi se z pol osmih zvečer v dvorani prvega narodnega doma na res ko nadlogo cigansko znova ok skle-lirom i vse v spomin prvému slovenskemu pesniku V. Vodniku dotične postave, po katerih se more zabraniti klateštv< slovesno veselico z nagovorom, deklamacijo, petjem in ciganov po naši deželi; treba pa bi tudi bilo, da se po tepuška postava o tem predrugači, da ne bi samo c. plesom. Vstopnina za neude od osebe 50 kr ? z dru- žino gold. Kranja febr. Fredvčerajšnjem ob i 0'/a uri Kokre nad „Pod- ziutraj odtrgalo se je iz le v ega brega skalovcem" poleg mosta v „Lajhí" strašansko skalovje okrajna glavarstva, ampak tudi županstva pravico imela, žandarje na pomoč poklicati o sili ciganov; — c. kr. deželna nadsodnija in c. kr. okrajne sodnije pa naj bi se prosile za strogo rševanje kazeoske postav s tako močnim bobnenjem in pokanjem, da so nekateri kedar se cigani zasačijo pri hudobnih namerah ) mislili gartu a y osoda Zagreba zadela je tudi Kranj žvenketale so šipe in tresla se pohištva y y ,Pun- prebi (.Deželni odbor kranjski) sklenil, deželni vladi naznaniti v sej valci mlina v „Lajhi" pa biii so v smrtni nevarnosti. Kakih 30 — 35 metrov visoko skalovje zasulo je Ko- povedala o tem svoje mnenje februarija kako bi se prenaredila sedanja vredba okrajn h cest, da bi svoje nazore y kro cez in cez tako, da se voda nekoliko odteka in v deželni bolnici V sreći je za od daj Za službo prima rij pisal se je nateeaj do 10. marcij delà pri popravljanji in predelavanji bi nice v deželni bolnici pa do 19. februarij za udrtim skalovjem jezeru enako nabira. K bila „Podskalovčeva" hiša uže nekaj mesecev vsa raz drta in tedaj prazna. Zarad mnogih razpok v bregu pa panstvom se razpošlje okrožnica o potrebi in korist bati se je, da še ni konca velikanskemu polomu, ki se nosti zavarovanja proti škodi po ognji in zarad vpe i popisati ne dá in ki bode v kaki povodnji toliko straš- ljanja prostovoljnih požarnih straž. Eni požarni st ako se zasuta struga Kokři vsaj nekoliko ne od- nejsi, pre. Okrajni most in mlin se v ,,Lajhui dovolilo 150 g d. podpore za napravo bruga i sta potem v naj- Današnji telegram z Dunaja v „Slov. Na r." na- veéi nevarnosti. Treba je tedaj nagle in izdatne po- znanja, daje dr. Kaltenegger dobil za 6 tednov do moci. ples izvršil. ki V č e r a j zvecer je bil v čitalniei „Vodnikov pusta y se je y kakor druga leta, tako tudi letos sijajno deželni gl da v tem času svoja opravila dovrši, kot bivši izroči, kakor postava veleva, svoj posel Přetečeni teden je bil nagloma iz službe enemu izmed 4 deželnih odbornikov, in se potem pre spoden tukajšnji davkarski eksekutor Kržišnik. Mo- opominjal in rubil uboge davkoplacevaice, ampak je tudi po kmetih kar naravnost zaostali davek seli na v • 1 • ziceij Dunaj ni v svojo tamošnj službo za se porabil. Opeharil je na ta način kobški. A A 1 1 TT1 ^ • ^ > • » K i obiral in judi za kakih 500 gld. Ubožci vedeli niso, da se ekse- kutorju davek ne sme odrajtevati in ker so zaupali tej novi iznajdbi povišanje davkov? morajo davek še enkrat Precastiti gosp. Jan. Rozman je bil v nedeljo slovesno vmeščen za župnika pri mestni fari St. Ja- nom y ki ga Narodni gospod , jako priljubljen svojim fara- UŽ6 let dobro poznajo, ker je bil učitelj plaćati ! Evo novo dobroto davkarskih eksekulorjev ! Ljubljane. (Iz odborové seje družbe kmetijske)^ ki verozakona v ljudski mestni soli pri sv. Jakobu, je od-stopivši iz šolstva v zadnjem „Tovarišu" s prijazno besedo slovo vzel od učiteljskih svojih tovarišev. (Ples v je pod predsedstvom podpredsednika gosp. J. Seuniga tako izborno izvrši! „Novieamu došlo sledeče poročilo : predpustne veselice. bila dne t m Je Kaj na Svečnice večer se je v vsem se sme uvrstiti med naj lepše ministerstvo kmetijstva naznanja odboru neko uže bila bi beseda „post festům". vec danes o njem poročati t imel ? 4. dan t. m. je bil res dan potresov po Kranj-zemlja se je majala na blizo 20 krajih Notranj- veje druga sapa in zato delà pokoro skem skega, Gorenjskega in Dolenjskega brez škode. za „novo Avstrijo". Mož čuti, da v viših krogih ? hvala Bogu y da Od deželne sodnije smo dobili sledeči popravek : Zbornica poslancev ima zdaj ie po dve seji vsak teden, kajti dotični odbori delajo neutrudljivo od zora do mraka, da napravljajo gradiva na javne seje Zani- Sklicaje se na § 19 tiskárně postave prosim da se mive so pa tudi seje odborov, še posebno seje budget sprej me sledeči preklic v prihodni list vašega časnika, nega odbora. Kakoršni protivniki so ustavoverci še zme ,,V novicah od 21. t. m. stev. 29 se bere na strani rom Taafřeovemu ministerstvu kazala je una j y » «V/ » ívwu VU. W »• V. uu. uivj . • uv ow wvi V/ UW umnui x wtu x w m 11 v/ v v v.- lu et ujuhqivi oi » c», nauata J^ U Lie* SG 238 obširno poročilo v izletu Ljubljanskega pevskega ko je šlo za dovolitev one svote, ki se navadno vladi društva (Liedertafel) na šmarno goro in potem v med- vode v katerem se ledeče nahaja pod imenom 77 77 ko. dispozicijskega zaklada" za njene skrivne • ♦ skakali.u Podp s tem izjavi p r i d r z a j topanje, da v cerkev na šmarni gori je na kor ,,das ist der Tag des Herrn, potem Offertorium plesali sploh... potrebščine daje. Ustavoverci niso ne krajcarja dovolili, večina naša pa 50.000 gld. v dejanski dokaz zaupanja. Pritožba, ki jo je tudi v budgetnem odboru vladi nasproti objavil dr. s i dal pet bil ,,Bone deus in neki agnus Dei Zraven med petjem so bili vsi družnik k in so se bnasali kak teg Vošnjak, da Slovenci nikjer nitinaStajerskem, niti na Koroškom, Kranj-gle igrale skem in Primorskem ne uživajo narodnih pravic, ki jim po ustavi gredó, je bila res beseda o pravém let v s e svetosti času. Večnih o bij u b, nikjer pa resnice, mora vendar tega kraja spodobi, nikakoršna poskočnica ni bila na enkrat konec biti! Zato pričakujemo, da bodo poslanci orglah igrana, tudi nihče ni plesal, niti pred cerkvijo, iz vseh naših slovenskih pokrajin besedo poprijeli in niti kot drugod na šmarni gori. Ravno tako je ne res- zahtevali, naj namesti večnih obljub se začno kazati niôno, da so se družabniki tega izleta tako vedli, da so de jan ja. Ce se drzne Turkinja ,,Neue fr. Presse" nejevoljo kmetov izbudili, ker se neč tacega ni zgodilo, irredentarje nasproti vseskozi in v najburnejših ča- od strani družabnikov , kar bi zamogio pri kmečkem sih 1848. leta Habsburški dinastiji verno udanim Slo- Jjudstvo kake sovražne nameni obuditi, in se tudi kaj vencem zago var jati, Slovence pa veleudajstva z ,,ju- tacega sploh ni pokazalo razen ne pričakovanih napadov goslovansko državo" kriviciti, je to nova na večer. Ravno tako je nereznično, dase 7 7 budalost na poti proti katero Turkinja v glavo ubija svojim neumnim dušam. medvodam ni šio po navadnih potih , ali da bise bila — V dodatnem proračunu je predložilo ministerstvo kaka škoda polskim sadežom godila, ali kmečkemu po- notranjih zadev državnemu zboru v potrdilo nekaj zdat-sestvu delala. ludi pri omenjenjem odhodu od šmarne nih zneskov za ceste na Goriškem, in sicer sle- gore ni bilo nobenih otrok pričujočih, samo dame deče : sobile v tej družbi. za popravljanje oziroma zravnanje in razšir godilo med vodah se ni ničesar pri- jenje skladovne ceste od Kob ari da do Rob ca in 7 kar bi kmetom zamogio biti ne všeč in karje od tod na levem bregu Nadiže do Stupice znesek 16.700 ondi povedano od ravsa in kavsa med družabniki, je gola domišlija dotienega poročevalca Ljubljani 23. Julja 1880 Eduard Wawrezka gold. 2. Za preloženje skladovne ceste od sv. Luçije prek Modrejce in Kozarskega do državne ceste pod Ci- ginjem predlaga ministerstvo podporo 10.000 gold, za leto 1881. in 3. za izdeianje ceste od Zelina proti idriji predsednik pevskega društva Liedertafel. <}0 Kranjske meje 6000 gld. — (Poziv.) Zupanstva, katera vsled dopisa podpi-sanega odbora od 18. dne januarija še niso poslala ca-znanil, koliko se navadno živine přižene na sejme v na Kranjskem je postavljenih 20.000 gld. Za reguliranje Save Spomenico društva ,.Edinosti