262. številka. Ljubljana, v sredo 16. novembra. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan a%e««r, lsinaći nedelje in praanike, tor velja po poftti prejeman ca avatro-oge rBke dežele aa vse leto \f> gM., ca pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., ca jeden ■mm l gl«*. 40 kr. — Za Ljubljano brea poftiljanja na dom ca vse leto 13 gld., ca Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za*o«nanila plačuje no od Cetiristopne potit-vrste po 6 kr., Ce te ocnanilo jedenkrat tiBka, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat^tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi oe ne vračajo. — Drednifttvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgn št. 19. Opravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, ocnanila, t. j. vse administrativne stvari. toda in le-ta za m ogla je v obrambo slovenske dece na celi naši narodni periferiji žrtovati v zadnjem letu le ubogih 9 tisoč goldinarjev. In Še ape-1 ujm „Sehulverein" na požrtvovalnost nemškega naroda, če mu ne zadostujejo hekatombe slovenskih otrok, globlje in globlje Se hoče prodirati do srca naroda slovenskega. Uverjeni Brno in moramo biti žalibog, da brez uspeha ue bo ostal ta oklic našega najstrastnejšega sovraga in da se bodo skoro tudi na slovenski zemlji s podvojeno silo nabirali jude-ževi groši za potujčevauje slovenske dece . . . Povedalo in razjašnjevalo se nam bo Bicer zopet in zopet, da nemški BScbulverein" še nikdar ni prekoračil po zakonu odkazauib mu mej, da brani le nemško deco potujčevanja, a take besede spominjajo nas v očigled statističnim podatkom nehote na krvnika, ki je govoril delinkventu: BNiČ se ne boj, saj ne bo nič bolelo." To pot pa nam je prišel na pomoč še pangerman in pravniški prefekt na c. kr. terezijanišfci dr. M. Ratkowsky. Ta mož je b svojo uvodno napominano brošurico izveBtno nehote potegnil krinko raz obraz nemškemu ,Schulvereiuuu. Kar le-ta oficijelno taji, to priznava in propoveduje dr. RatkowBky s cinizmom, c> ' > v nemški in židovski duevni literaturi nečuvenim. Ou piše, da a tor i zgolj le dobroto češkim in slovenskim otrokom tisti, ki jih germanizuje, da ima do tega država avstrijska polno pravico, da je bila dopustitev člena XIX osnovnih zakonov neodpustna slaboBt Nemcev in da so dokaz iste slabosti nemške vse češke in slovenske šole. — Mi bi se smejali tem fantazijam češkega renegata, ako bi ne bile tako krasen, tako klasičen komentar istodobnemu oklicu nemškega „Schulver-eina". To, kar društvo modro zamolči, to iskreno in brezobzirno priznava in odkriva član onega narodnega renegatstva, ki ima prvo besedo v odboru „Schulvereiua* na severu in na jugu in mi Brno mu celo hvaležni, da pluje v obraz svojemu lastnemu narodu — za ščitom naše tiskovne svobode. Hvaležni smo mu zategadelj, ker je Žrjavico zbral na glavah tistih „narodnjakovu, ki za nemške univerze, za afriške misijone in za strankarska tiskovna društva v lastnem taboru žrtvuiejo slovenske goldinarje in krajcarje, ki v znamenji slabo in krivo razumljenega katoličanstva ugled in veljavo izpodkopujejo naši jedini pomoči zoper strastne navale nemštva in italijanstva, naši šolski družbi. Bog jim odpri oči, ki sami trde, da pod nož ue gredo nikomur ! Sedaj jim mora biti jasno, kdo je v nevarnosti, vera ali narodnost, in sedaj vsaj podajajo naj nam bratBko roko pod geslom: Prvo i u, ako treba, tudi zadnjo krono za obrambo slovenske dece, za družbo sv. Cirila in Metoda. Afera Spincić. O seji imunitetnega odseka z dne 11. t. m došlo nam je sledečo avtentično poročilo: V sejo prišla sta kakor zastopnika vlade sek-cijski načelnik Rittner in min. svetnik Spaun. Pred obravnavo stavi dr. Ferjančič predlog, da bo pozove stenograf, kateri bode imel beležiti poglavitne izjave vlade; to je potrebno, ker odsek ne dobi spisov in bode jedino to, kar bode vlada ra-zodela, podlaga nadaljui obravnavi in poročilu na zbornico. Temu se ustavlja posl. Abrahame vvicz trdeč, da bi tako prejudicirali nejavnosti odseka. Naposled se zjedini odsek z odposlanci vlade za to, da bode perovodja vzajemno z vlado njene izjave v zapisnik spravil. Vlada na to izjavi, da je imela zgol profesorja Spinčića prt-d očmi, a ne poslanca, pravi, da po dovršeni preiskavi se je videlo šolski oblasti potrebno predlagati zaradi teže pregreškov odpust iz Blužbe in da je zato v zmislu dvor. dekr. z dne 3. febr. 1821 pritegnila dva sodna svetnika, katera sta odobravala odpust. — Vladni zastopnik na to prečita razsodbe deželnega šolskega sveta, naučnega ministerstva in državnega sodišča ter na zahtevanje posl. Nitsehe-ja tudi svojo izjavo pred državnim Germanizacija — pravica in dolžnost. Pred nami ležita dve politični enuncijaciji iz nemSko-židovsko-liberalnegatabora, dopolnjujoči druga drugo tako krasno, da jima izvestno ni samo slep slučaj naklonil isti rojstni dan. Prva izjava je nekak obupen manifest nemškega .Schulvereina" na avstrijske Nemce, druga pa brošurica pravniškega prefekta na c. kr. terezijanišči dra. M. Ratkowskega »o pravici in dolžnoBti, germauizovati Čehe in Slovence." Vodstvo „Schulvereina" v svojem manifestu bridko toži, kako od leta do leta pojemajo društveni dohodki, kako se od leta do leta širi v Nemcih apatija napram društvu, katero vsled tega skoro ne bode moglo več ustrezati vsestranskim svojim »dolžnostim*. Kako velikanske morajo biti te „dolžnosti" razvida jaBno iz številk, katere navaja društveno vodstvo v svojem oklicu. Pravi, da je imelo društvo še leta 1889 dohodkov 294.000 gld., da so se pa ti letni dohodki znižali leta 1891 na 260.000 gld. in da jih bo to leto jedva se 212.000 gld.! In s to svotico se ta uzor »defenzivnega in nepolitičnega" društva ne upa več izhajati. Te Številke in ta trditev dajo misliti, mnogo misliti! Recimo, da nemški „Sehulverein" uporablja za svoje delovanje ob mejah, kjer se Btikata nemški in slovenski narod, to je, jasno povedano, za boj zoper slovenski narod, le deseti del svojih letnih dohodkov (in ta trditev izvestno ni pretirana !), tedaj pridemo do resultata, da se je v zadnjih letih za pacifikacijo Slovencev ob jezikovni meji porabilo od stroni tega specifično »nepolitičnega" društva povprečno na leto 3 O — 2 0 tisoč goldinarjev. Ako prištejemo tej svoti še 5—10 tisoč italijanskih goldinarjev, katere porabi vsako leto v isto svrhu »Lega nazionale" in ako vržemo v isto važoico še postopanje deželnih in mestnih zastopstev na Štajerskem in Koroškem, v Trstu, v Gorici in v Istri, tedaj — tedaj ježe se nam lasje. Nasproti vsem tem valovom nam je poleg Goriške „Sloge", ki pa mora omejiti svoje delovanje zgolj le na Gorico, jedini jez, jedina pomočnica naša družba hv. Cirila in Me- LISTEK. Dosegla je kneginjo. i ('cMi i spisal B o h d a i) K a m I n ■ k y, preložil V i n k o.) (Konec.) X. Ko so je drugi dan ob osmi uri zjutraj na kolodvoru Frančiška Jožefa ustavil Turnovski vlak, stopila je iz voza prvega razreda mlada, elegantna d>ima v popotnem plašči in s črnim zavojem pred obrazom. Iz druzega razreda stopi k njej kakih dvajset let stara, lično oblečena devojka, vzame jej iz rok majhno košarico ter pravi: „Milostivu gospa, to je bila cela večnost." In zasmeje se. Vratar, ki jo od potnikov vsprejemal potne listke, seže v žep dolge suknje, sname čepico ter jej poda zapečaten list. Ona osupla pogleda vratarja, ki jej je rekel: „Milostiva." Njene oči se upro v naslov. Spoznala ju pisavo svojega moža, vtaknila list v žep svojega plašča tor rekši „Dobro" stopila v stol-bišfie. ,Vaclavski trg," veli fliakarju globoko in nerodno klanjajočemu se ter mu pove botel. „Gospod Stejskal, graščak," pravi vratarju v hotelu. „\ petem, milost'va goBpa," odgovori jej po- nižno. „A milostivega gospoda ni doma. Ključ je tu," pristavi, vedoč damo po stopnicah. Dama je bila vidno pobita. „Čudno," dejala jo sama pri sebi. „Ćudno," ponavljala je. „Kaj so je zgodilo?" List, kateri je hlastno odprla, pove* jej vse. Nekoliko vrstic pove jej toliko, da z jednim samim, groznim, srce trgajočim krikom pade po tleh. Pisano pa je bilo to-le: „Duša moja, žena moja ! Krvavelo mi je srce, ko sem se prišel k tebi poslovit. Odšel sem na daljšo pot, nego si mogla hi misliti. Zakrivati se ne da več. Draga Alina, draga duša moja, strašne so besede, katere ti pišem. Pri konci smo, berači. Odvrniti se ni dalo. Glej, vse je zamau. Do poslednjega diha zakrival sem ti to grozno, obupno resnico, nikdar nisi niti slutila, koliko sem pretrpel, koliko premišljeval. Ne govori mi, Alina, da so bile še druge poti, nego ta, odpusti mi, drugače nisem mogel. Ne bil bi pretrpel misli na svojo sramoto, ne mogel bi tebe, duša moja, videti v bedi in sili. Nate mislim do zadnjega diha, ljubim te bolj kot kedaj poprej. Glej, dete moje, oči imam polne solza iu roka so mi trese, žena moja, Alina! Alina, žena moja, z Bogom." — — »Usmiljeni Bog," zašepetala je, ko je zopet mogla odpreti oči in se globoko vzdihnivši vračala v življenje. „Kaj se je zgodilo, kaj se je zgodilo !" zakričala je tako, da so se vsi, ki so stali okrog, tresli od groze. Uverila se je o vsem, preduo je omedlela nad mrtvim truplom tvojega moža, čegar glava z odprtini, groznimi očmi je bila skoro ločena od telesa. Po mnenji zdravnikov nastopila je pri Djein smrt isti hip. XI. Grad gospe Ali ne Stejskalove je sedaj last druge gospode. Bil jo prodan. Pomoči ni bilo nobene več. Stejskalovi so bili v istini na konci. Njegova udova se je vzgrozila nad tem, kar je je čakalo pri vrnitvi domov, vzgrozila se, ko so jej rekli iz usmiljenja, kot beračici, da jo pomilujejo in da je mkdo ne bode takoj pregnal izpod strehe. Kakor nekdaj stara kneginja, a še bolj uničena in uesrečna in z večjo grozo oBtavila je tudi ona nenadoma svoje krasno sobe, bvoj krasni grad, zapuščena, revna . . . Vsega je bilo konec . . . Ko je odhajala gospa kneginja, dejali so ljudje: „Uboga gospoda!" O gospo Stejskalovi pa so dejali: „Evo je, gospo kneginje! Sedaj gre lahko za kuBirko!" In ona j« padala od stopinje do stopinje, dokler — — — A to je novo življenje, nov roman. Mogoče, da se prijatni čitatelj nekoč še sreča ž njim. sodiščem. Ker ni hotela več razodeti, dvigne se najprej posl. br. M oraey, očitajoč vladi, da zato ji ni bilo treba v odsek priti, da ni odseku s tem nič povedala, ker odsek vse to že \o in zahteva, da razodene ona dejanja, katera se Spinčiču očitajo in iz katerih bode razvideti težo njegovib pregre-škov. Pos|. dr. Lan g zahteva, da se odseku; na znanje da preiskovalni zapisnik s Spinčiejm in posl. Nit sebe, da se pove vsebina izjave sodnih svetnikov v tej stvari. Vladni zastopnik, pravi, da dejanja so navedena v razsodbah, da preiskovalnega zapisnika ne more prijaviti, iz izjave sodnih svetnikov pa da je pripravljen bistvo prečitati, če bode odsek zmatral to za upu i m. Odsek je pa odklouil take prijave, katerih mu ni moči porabiti. Dr. Ferjančič ugovarja, da imajo razsodbe kaka fakta osobito v oziru volilne agitacije. Koliko je le-ta dopuščena poslancu, kakor tudi o tem, ali so izjave Spin-čićeve na Zagrebški razstavi dopustne ali ne, o tem bode razsojal odsek, a da mu je moči svojo sodbo izreči osobito o volilni agitaciji, treba j«, da izve, kaj se Spinčiču očita. Na to izjavi vladni zastopnik, da se mu očita, da je imel v svojem stanovanji v Poreču nekako volilno agenturo, iz katere bo je vodila volitev. Še le zopet na zahtevanje pove tudi odgovor SpinČič^v na to očitanje, iz katerega je posneti, da Spinčić odločno odklanja besede „agitator" i. t. d., da pa je res sprejemal ljudi, ki so k njemu pribajali in jih poučeval o volitvi ter težil na to, da se volijo hrvatski volilni možje. Dr. Ferjančič vpraša še, katere določbe so se rabile, da se je spoznalo na kazen odpusta iz službe in ali rabljene določbe ne poznajo stopnjevanja kazni. Vladni zantopnik navede celo vrsto določb, katere prihajajo v poštev ali nikaka nima točnih določil o tem. — Tako je bila inkvizicija končana in po odhodu vladnih zastopnikov prenehal je odHek to obravnavo in rešil zahtevanje sodišča, da se dopusti pregon proti posl. Nedelli zaradi hudodelstva po § 129. kz. Naposled volil se )e dr. Ferjančič za druzega podnačelnika, ker je podnačelnik gf. \V r a t i s 1 a v bolan. Državni zbor. Na Dunaji, 14 novembra. Gospodska zbornica sešla se je danes na kratko sejo, h kateri so prišli skoro vsi novoimenovani člani ter storili obljubo. K ustavovernemu klubu pristopilo je samo osem od novih pairjev. Predsednik predstavil je zbornici tudi u-.vi.imenovanega podpredseduika kneza VVindischgraetza. Na dnevnem redu je bila zakonska predloga o zemlje-knjižnem deljenju zemljišč za javne ceste. Začetkom seje naznani predsednik grof T r a ut t-mansdorff, da je N|ega Velečanstvo cesar imenoval kneza Alfreda VVindischgraetza podpredsednikom gospodski zbornici in ga kot takega predstavi članom. Knez VVindiBchgraetz, zavzemši novo svoje mesto, zahvali predsednika za laskavi pozdrav in člane gospodske zbornice za prijazni vzprejem; drugemu podpredsedniku se le redkokdaj primeri, da mora voditi obravnave, a govornik obeča, da bode v tem slučaju deloval veBtuo in kakor bo vedel, da je dobro. Predsednik naznani potem novoimenovane člane, kateri store obljubo, ter omenja z obžalovanjem, da je novega člana viteza Zimmermanna-Goilbeima ugrabila smrt, predno je še mogel prevzeti maudat. lstotako nazuani predsednik, da je od zadnje seje sem umrlo šest člauov gospodske zbornice. V znak sožalja ustali so navzočni člani na povabilo predsednika raz sedeže. V specijalni razpravi o zakonskem načrtu o zemljeknjižnem deljenju zemljišč za javne ceste in jednake naprave, unela se je mala debata samo pri jednem odstavku. Nasprotno vladni predlogi iu ukrepu poslanske zbornice priporočala je namreč juridična komisija gospodske zbornice, da je tudi pri prošnji za deljenje več zemljišč obvestiti individuvelno vse tabularue upnike, dočim sta vlada iu poslanska zbornica za ta slučaj izrekla se za ediktalno postopanje. Pravosodni minister grof Schonborn seje upiral temu naBvetu, povdarjajoč, da bi v slučaju iudividuvelnega obveščanja narasli stroški neopravičeno visoko, da bi bo pa tudi izgubilo mnogo časa, ker so sodišča z delom pieobložena, dostavljale! Hodnih spisov pa svoje posle jedva zmagujejo. Število tabulurnih upnikov je primeroma zelo veliko, v jednem samem slučaju jih je celo nad 1800. Pravna varnost tabuiarnih upnikov se z ediktaloim postopanjem ne bode oškodila, ker stanujejo navadno vsi v dotičnem kraju, kjer leži posestvo. Tisti upniki pa, kateri bivajo, ijjven občine, v kateri leži posestvo, so le redkokdaj zasebniki, ampak večinoma kreditni zavodi, kateri pač niso v tako slabi prijo-riteti, da bi jim zamogla našteti kaka škoda, Če bi ne bili obveščeni. — Izvajanjem pravosodnega, ministra ugovarjal je poročevalec grof Chor insky, priporočujoč nasvet Juridične komisije, ker gre temu nasvetu priznati večjo kousekventnost iu ker je baš pri zemljeknjižnih rečeh posebno paziti na juridično kousekventnost. Doslej bil je vedno v veljavi princip, da je tabularnega upnika obvestiti individuvelno o vseh premembah, katere se dostajajo hipotek. Da je maksimalna vrednost določena na 50 gld., ne more biti merodajno, ker je časih tudi ta svota velik del vse tirjatve, torej za upnika velevažna. — Pravosodnega ministra grofa S eh on boru a niso ti razlogi prepričali, zato je znova priporočal od poslanske zbornice vzprejeti vladni načrt, češ, da individuvelno obveščenje tabuiarnih upnikov ne bodo imelo pričakovanega uspeha, ker obveščeni upniki večinoma ne bodo vedeli, kaj jim je storiti z obvestilom, dočim se je ediktalnim potem še vedno dosegel smoter razglasila. Poročevalec grof Chor in-sky ugovarjal je temu, češ, da ta zakon ni drugega nič, kakor produkt nekoliko pretiranega principa, naj bodeta zemljiščna knjiga iu kataster v popolnem soglasju. Takšno soglasje pričakovati bi bilo od splošnega eksproprijacijskega zakona. Od vlade priporočano ediktalno postopanje je neko polovičarstvo ter ne bode pomoglo doseči smoter ter obvestilo tabularne upnike. Pri glasovanju o tem odstavku zakona vzpre-jela je zbornica uasvet juridične komisije in potem ves zakon brez daljše debate. Vsa stvar mora vsled tega priti še jedenkrat pred poslansko zbornico. Prihodnja seja naznanila se bode članom gospodske zbornice pismenim potem. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 15. novembra Shod koroških Nemcev. V nedeljo vršil se je v Celovci toliko pričakovani shod koroških Nemcev. Došlo je baje do 1000 udeležencev, mej njimi razen nekaterih poslancev tudi c. kr. okrajni glavar Mac Nevin, kar je gotovo zelo karakteristično. Gospod okrajni glavar je najbrž dobil tam informacije, kako mu je postopati proti Slovencem. Deželni poslanec dr. Lug gin pripovedoval je mnogo o potrebi organizacije koroških Nemcev in brez usmiljenja kritiziral grofa Taaflea in pa slovenske poslance, kateri so tako predrzui, da se upajo delovati tudi za koroške svoje rojake. Dr. Luggin pa je storil tudi zanimivo izpoved. Rekel je namreč: Skrajni čas je, da se upremo slovenskim težnjam, sicer bode ta agitacija postala prenevarna za nas, zlasti ker nimamo izdatne podpore od v 1 a d e. (!) Ni dovelj, da spć Pražakove naredbe, treba jih je pokopati. To je brez dvoma zanimivo. Nemci se torej slovenske agitacije boje; Pražakova naredba pa spi na Koroškem! Poslanec, dr. Steinvvender odobraval je poziv k slogi, potem pa dokazoval, da more biti sloga samo praktična, to je, odrekel je zaupnim možem, ki so se volili, in njih ukazom pokorščino. Za Stein-\v.'mirom govoril je koroški Katon baron Dum« reicher. Priporočal je popolno slogo, ne slogo na štirinajstdnevno odpoved a la Steinwender, ker je organizacija koroških Nemcev samo del organizacije vseh Nemcev Očital je vladi, da kaže Jaoovo lice, da je nje sedanja naklonjenost levičarjem samo navidezna in dosti bolj nevarna, kakor nje nekdanje nasprotstvo. Šulverein je v zadregi in v nevarnosti — to je posledica političnih razmer, ki bo morajo premeniti. Vlada posluša tudi sedaj še vedno slovenske poslance, mi moramo torej biti pripravljeni. Končno predložil je Katon Dumreicher posebno resolucijo, v kat-ri se povdarja potreba odločnega (Še bolj ?) postopanja zoper slovenske, od tujih elementov (!) zanesene agitacije, katere merijo na to, da nemškemu narodu in jeziku na Koroškem izpodkopljejo veljavo — iu razložil, kakšen bodi kolegij zaupnih mož. Ko je še državni poslanec Ghon slavil dra. Luggina in je bil ta voljen načelnikom zaupnih mož, bila je predstava pri kraji. Nesreča se ni nikaka primerila, vsaj pri zborovanju ne; kako je bilo po komersu, nam ni znano. Državni zbor, V posebnem komiteju tiskovnega odseka predložil je poslanec dr. Jaques od njega izdelani načrt za premombo tiskovnega zakona. Razprava je bila zelo Živahna. V principu ukrenil je komite popraviti besedilo nekaterim določbam načrta tako, tia bode bolj jasno. Dolga debata unela se je tudi glede popravkov, končno pa je komite čital ves dotični odstavek. — Poljski klub volil jo v zadnji seji vse prejšnje člane parlamentarne komisije in začel debato o parlamentarni situvaciji, katero je pa proglasil kot tajno. Domači socijalisti. Včeraj zaprla je policija na Dunaju, v Pragi in v Grafici nekatere voditelje takozvanih „neodvisnih" socijalistov, kateri ne hodijo s stranko, ampak zmatrajo za svojo nalogo negovati revolucionarno misel. Ta stranka, ki stoji najbližje anarhistom, sicer ni mnogobrojna, a nevarna je toliko bolj, ker ji je vsako sredstvo dobro. Sploh je pa zadnji čas čutiti, da se množi število tistih, ki bi radi šiloma premenili sedanji socijalni red. Otjerska kriza. V nekaterih dneh sestavljeno bode novo mi-nisterstvo in, kakor se čuje, predlagal bode v imenovanje vse tiste ministre Szapaivjevega kabineta, kateri so za obligatorni civilni zakon. Grof Csaky, kateremu se je ponudil portfelj notranjih rečij, ga je odklonil ter ostane naučni minister in isto tako bode Szilagvi prevzel pravosodno ministerstvo. Glavni interes ae koncentrira na bodočega ministra na cesarskem dvoru. Pred kratkim za to imenovani baron Fejervary moral se bodo najbrž umakniti. Okolu Tisze zbrana stranka želi imeti Hvojega za-upuega moža v vladi iu kandidira za to mesto Tiszo Lajoša. Ministra notranjih rečij še niso našli in to je uzrok, da novi kabinet še ni sestavljen. Imenujejo se razna imeua, mej drugimi kandidirajo razen Štefma Tisze tudi bivši minister grof Tele ki in grof Josip Zichy, a ni verjetno, da bi Teleki bil voljan prevzeti težavni portfelj, Krofa Zicbyja pa večina vladne stranke ne mara. Danes se je ministerstvo najbrž kompletiralo in pojde na Dunaj, da stori običajno obljubo. V soboto bode zopet seja državnega zbora, v kateri se bode predstavilo novo ministerstvo narodnim zastopnikom. Trojna zveza. Londonski „Standard" poroča iz baje zanesljivega vira nastopno: Ko je hI Oriapi na krmilu, določilo se je mej Avstrijo in Italijo jasuo in nedvoumno, da je pod „integriteto Italije" umevati tudi posest Rima. Vatikan se je trudil razveljaviti to določbo in se obrnil do Avstrije, nai mu ta naznani besedilo trozvezui podgodbi. Avstrija je to odklonila in od tedaj začel je Vatikan boj proti trojni zvezi. — Glede ogrskega cerkvenega vprašanja trdi imenovani liat, da bi Vatikan takoj popustil, ko bi Avstrija odstopila od aljance z Italijo. Ko pa je Vatikan to sporočil avstrijski vladi, odgovorilo se mu je, da o tem ni govoriti mogoče, ker je to reč, ki briga samo trozveznu države. Miniaterttka kriza na Francoskem, V Parizu pričakujejo v na k dan ministerske krize. Zbornica sešla se je v zadnje zasedanje, kajti začetkom prihodnjega leta vršile se bodo uove volitve. Radikalci, čeprav niso ravno nezadovoljni z vlado, želel vender premerahe, sosebno zato, da bi postal minister notranjih rečij kakov radikalec, na-mestu sedanjega oportunista Loubeta. Zmerni republikanci izbacnili bi radi iz vlade radikalnega pravosodnega ministra, vrh tega pa vse stranke očitajo vladi, da ni umela ukrotiti anarhiste. Finančni minister Rouvier izgubil je zaupanje zbornice, ker ne ve\ s Čim bo pokril deficit 88 milijonov frankov. Trgovinski minister Uoche zameril se je protekcijonistom radi trgovinske pogodbe s Švico — skratka, materijala za krizo je obilo in ker Žele stranke premembo zato, ker računajo, da bodo od tega imele korist, nastala bode brez dvoma pri prvi priliki. Nemška vojaška pretllotja. Splošno skoraj se sodi, da bo nemška vlada radi vojaške predloge morala razpustiti državni zbor. Neodvisno mnenje se tej osnovi vse boli in bolj upira, zlasti odkar b« je sam Bismarck tako ostro izrekel zoper njo. če bo treba državni zbor razpustiti, bo trd boj. Pri volitvah ne bo šlo samo za usodo vojaške predloge, ampak tudi za usodo kancelarja Caprivija in o politični bodočnosti sedanjega sistemu, „novoga kursa". Skoti nemških HOcijallHtov. V Berolinu vršil se je včeraj shod nemških socijalistov, na kateri je došlo nad 300 odposlancev. Neodvisni socijalisti se tega shoda niso udeležili. Poslanec Fiscber poročal je o poslovanju uačelstva stranke in konstatiral, da napreduje stranka mirno in izdatno. S tem, da je izključila neodvisnjake, odklonila je odgovornost za njih nepremišljene govore in dejanja. Da se množi stranka, pokazalo se je pri volitvah v deželni zbor saški in pri nadomestnih volitvah v državni zbor. Stranka vzdržuje 70 političnih in 57 strokovnih listov. Poseben oddelek poročila posvečen je vprašanju o verski obliki prisege. Socijalni demokratje protestirajo odločno zoper očitanja nekaterih sodnikov, da podpirajo krivo prisego. Socijalna demokracija je sicer nasprotna verski obliki prisege, priznava pa pravico, Dalje v prilogi. ~*N Priloga „Slovenskemii Narodu'4 St. 262, đn6 16. novembra 1892. da je vsakega prisiliti, da pred sodiščem govori resnico. Poročilo o parlamentarnem delovanju socijalnih demokratov popisuje natanko, kaj ho storili poslanci pri poaamnih predlogah ler povdarja, da poslanci ue upajo, da bodo dosegli v parlamentu smotre socijalne demokracije. Drž. zbor jim je samo sredstvo, da morejo pobijati sedanjo socijalno uredbo in delati propagando za ta svoj smoter. Dopisi. Iz LJubljane 13. novembra. [Izv. dopis.] (Šolske stvari.) Mislim, da je bilo pred dvema letoma, ko je mestni odbornik g. Prosenc stavil v seji občinskega sveta predlog, da bi se v zimskem času pričenjal pouk na mestnih ljudskih šolah zjutraj Se le ob deveti uri. Predlog je bil z veliko večino, če ne celo jednoglasno — vzprejet, češ, saj je v trdi zimi res prehudo za nežne otročičke, da morajo že pred osmo uro v šolo. Predpisanim potem romal je predlog po raznih instancah in letos je postal tudi kri in meso. PriČetkom šolskega leta došel je namreč na vsa vodstva mestnih Sol ukaz, da se od si h dob v zimskem času, to je od 1. novembra do konec marca pričenjaj pouk na vseh ljudskih šolah v 1. in 2. razredu ob deveti uri zjutraj. Kdor ne pozna na drobno vseh razmer mestnih Sol, šolo obiskajočih otrok in roditeljev, je gotovo ta predlog z veseljem pozdravljal in g. Prosenc si je gotovo sam laskal in pripisoval velike zasluge za šolstvo s tem predlogom. Vsakdo mi pa mora pritrditi, da vse šolske razmere v mestu so učiteljstvu najbolj znane. Gospodje pri zeleni mizi so to tudi dobro vedeli in zato so povpraševali mestno učiteljstvo, kako sodi o tem predlogu. Kakor jeden mož bili so vsi učitelji odločno proti tej novotariji in to iz več uzrokov, koji redni šolski pouk le ovirajo, nikakor pa ne pospešujejo. Žal, da se pri zeleni mizi niso ozirali na mnenje in skušnje učiteljstva, kajti slabi nasledki te „lex Prosenc" se že prikazujejo. Istina je, da ni prijetno šest oziroma sedemletnim otrokom v mrazu tako zgodaj hoditi v solo. Skušnja nas pa uči, da do sedaj še ni nobeden otrok zbolel zaradi mraza mej potom v šolo. Kaj pa na deželi? Marsikje mora otrok že kmalo po peti ur, zjutraj vstati ter mora potem čeBtokrat prav slabo oblečen po celo uro daleč hoditi do Šole ter se boriti med potjo z raznimi vremenskimi prikaznimi in vender so ti otroci, kakor nas skušnja uči, bolj trdni in bolj zdravi, kakor pa tisti mehkužci, koje zavijajo stariši v gorke kožuhe in težke suknje, da bi jih ja ne obšla kaka mrzla sapica. Poglejmo si pa sedaj mestna šolska okoliša. Šolska poslopja so tako primerno postavljena na raznih krajih mesta, da nima nikjer otrok čez četrt ure hodd do šole in razlika mraza med osmo in deveto uro je tudi zelo neznatna. Sploh pa mraz otroka utrdi in prav iz tega uzroka puste gosposki stariši svoje otroke po zimi po dve do tri ure na drsališči in ako se ne motimo, tudi sam g. Prosenc tako prakticira! Če se otrok na drsaliSči ne prehladi, zakaj bi se neki v Šolo grede, ko se navadno enakomerno giblje! Še bolj pa govoie" rodbinske razmere zoper pričetek pouka ob 9. uri. Če pregledujemo zapisnik šolo obiskujočib otrok, vidimo, da v tukajšnje javne mestne šole hodijo večinoma otroci malih obrtnikov in delavcev. Otrok imovitih posestnikov in uradnikov ni niti pet odstotkov, kajti leti pohajajo večinoma v c. kr. vadnico in tu se pričenja pouk tudi v zimskem času ob 8. uri zjutraj. Delavec, delavka iu obrtnik mora biti največkrat že ob 7. uri zjutraj pri delu. Zajutrek se skupno použije in stariši so veseli, če gredo otroci poprej z doma, ker navadno nimajo nikogar, komur bi jih izročili v varstvo. To vidimo lehko vsak dan; kajti ti otroci so zjutraj prvi, največkrat kmalo po 7. uri pred šolskim poslopjem. V teh družinah navadno nimajo tako rane stanovanja zakurjenega in otroci komaj čakajo, da pridejo kar prej mogoče v gorko Šolsko sobo. Kako pa je sedaj, ko se pričenja pouk v nižjih dveh razredih ob 9. uri? Otroci pohajajo doma in drugod brez nadzorstva, ker so stariši izven hiše, v tovarni in drugod pri svojem opravilu. Nekateri pa dohajajo k Soli že pred osmo uro pod nadzorstvom svojih starejših bratov oziroma sester; starejši gredo v gorko Šolsko sobo, ker se pričenja pouk pri teh le ob 8. uri, mlajši pa pred šolo pohajajo in zmr-zujejo do *U9. ure. Umevno je ob sebi, da pre-mrazen otrok ni spoioben za pouk. V šolskem poslopji ni pravega reda in miru, ker vsak dohajajoči otrok kolikor toliko ropoče po stopnicah in hodniku, kar seveda pouk v višjih razredih zelo moti. Vsi ti in še mnogo druzih uzrokov govori jasno zoper ta najnovejši ukaz po nasvetu g. Prosenca. — Nič manj kvarna za redni šolski pouk bi tudi ne bila naredba, s kojo bi se vzel mestnim Šolam četrtek kot šole prosti dan Otrok bi potem več obleke strgal in bi ne imel nobenega dneva v tednu, da bi puslal k Čevljarju svoje čevlje ali pa h krojaču obleke zašiti. Sploh ni dobro, da bi se ljudska šola ozirala na rodbinske komoditete glede prostih poldni, ampak bolje je, če se godi to obratno. 'Mt <4oreiiJMltcf{tfc 13. novembra. [Izv. dop.] (Ad v ocem udanostnih izjav.) „Slovenčeva" gospoda kar splamti, ako objavimo, kaka sredstva so služila nekojim občinam pri sklepanji in podpisovanji udanostuih izjav. Ni jim prav, ako zahtevamo, da se tako važne stvari morajo po zakonu obravnavati in o njih sklepati pri odborovih sejah, da se čuie tudi nasprotno mnenpj; ni jim všeč, ako povdarjamo, da ni korektno, da se je odposlala izjava, če tudi jo pri seji ni odobril odbor; ni jim po godu, če objavimo, da je pri tej in tej odborovi seji potegnil neznaten odbornik iz žepa Bog si ga vedi od kod mu doposlano zgotovljeno izjavo, jo po svoje razumel in tako tudi tolmačil; hudujejo se, če trdimo, da ni dostojno, da občinski sluga interpretira izjavo po svoji sla i razumnosti in vednosti, ko jo nosi odbornikom v podpis in da jo v odsotnosti odbornikovi podpise meBto njega tudi pest uma; ni jim po volji, če povdarjamo, da so občinski zastopi slabo, napačno in pristransko poučeni o našem domačem prepiru, ker se jim vedno in to z zlobnim namenom zatrjuje, da je vera v nevarnosti ; oporekajo nam, če pravimo, da bi dokaj nepodpisanih udanostnih izjav ležalo na županovih mizah, ko bi Be jim bila vsa zadeva jasno in nepristransko razložila in utemeljila. Vsled takih in še drugih nepravilnostij zgube udanostne izjave mnogo veljave in ne da bi „Slovenčeva" gospoda to pripoznala in z nadaljnjim objavljenjem lepo molčala, huduje se v jedno mer, ker obaojamo tako tolmačenje javnega mnenja. Še več, spravili so naše nasprotstvo napram takim nepravilnostim v dotiko s slovensko narodnostjo ter izrekli, da „ueizrečeno" škoduje naši narodnosti, češ: merodajui činitelji se zdaj ne bodo več ozirali in jemali v peštev prošenj in zahtavanj občinskih zastopov, ako bodo isti prosili za izvršitev v temeljnih zakonih jim zajamčenih pravic in da se bode v prihodnje predbacivalo njihovim sklepom, da ne morejo biti merodajni, ker niso izšli iz prepričanja in dejanjskih potreb, ampak da so jib prouzročili drogi, porabivši nerazsodnost in nevednost občinskih zastopov. Takemu tolmačenju moramo odločno oporekati. Našim občinskim zastopom je skrbeti za občinsko korist, posvetovati se in sklepati o njenih potrebah. O teh so prav dobro poučeni. Zdrava pamet in vsakdanja skušnja jim veleva, kaj jim je storiti za občno blaginjo. Ako se jim bo potegniti v svojem delokrogu za to in ono pravico, storili bodo to dostojno, pravilno, jasna jim bodo pota, po kojih jim je hoditi do zaželjenega smotra. Takim jasnim sklejiom ne bo mogel ugovarjati nihče. Le na širše politično polje ne vodimo takih manjših in od sveta ločenih občin, od kakoršnih prihajajo sedaj udanostne izjave. Ne zabtevajmo od njih, da b' dajale svoj votum o političnih vprašanjih, o kojih niso do dobra poučene. Is Ribnice 13. novembra. [Izv. dop] (Franc Erhouniz f.) Poročila se je že tužna vest, da je dne 9. t. m. umrl tukajšnji c. kr. notar g. Fran Erhouniz v najboljši moški dobi, stoprav 44 let star. Poslednja štiri leta bil je tudi župan Ribniški, odbornik kraj nega šolskega sveta, načelnik zastopstva zdravstvenega okraja ter ud načelništva, ustanovitelj in duša tukajšnji posojilnici, koja se mora že po maloletnem obstanji šteti mej prve posojilnice na Slovenskem. Že ta častna mesta kažejo dovolj, koliko zaupanje je užival ranjki mej nami in da ni delal Bamo, kar veleval mu je stan. Erhouniz je bil 17 let notar v Ribnici, je kacih 12 let opravljal tudi notarijata v Ložu in Velikih Laščah in nekoliko časa tudi onega v Kočevji, tedaj eol6 štiri nota-rijate in to z zelo maloštevilnim osobjem. Toliko posla opravljati je bilo mogoče le možu nenavadne delavne sile in spretnosti. Bil je izvrsten jurist, na- tančen, vesten in neutrudljiv delavec in vzgleden notar, ki je delal po nenavadno nizkih cenah ter si tudi s tem pridobil zaupanje liudstva. Ako si bode njegov naslednik prizadeval ga pos emati, svest si je lahko naklonjenosti Ribničanov. Kar si je pridobil, prislužil si je s svojo žilavostjo in spretnostjo. Pomagal je rad, ako je mogel, svojim dolžnikom nasproti bil je jako popustljiv, tožil ni nikogar. Bil je mirnega in prikupljivega obnašanja in tako ljubezniv družabnik, da je moral pridobiti vsacega, kdor ga je natančneje poznal. Njegov zuačaj je bil čist, kakor eter. Labko se mu je zau|>alo vse. govoril je malo, a resno in premišljeuo, njegova beseda bila je prisega. Kratko: bil je mož v najboljšem pomenu besede. Zbog svojega skromnega, mirnega in tihega značaja, ki je nasprotoval vsakemu hrupu, se ni rad kazal v javnosti. V narodnem oziru je bil res zmeren, a odločno napreden. Ker je bil tudi s poštenimi Nemci vedno prijazen, se mu je včasih celo očitalo, da je bil prikrit uemškutar. Prvo pravilo mu je bilo; „homo sum". A kdor se tako veseli vsacega pravega napredka svojega naroda, kakor on, mu ue more biti nasproten. Odkar se je pričelo slovensko uradovanje, uradoval je pri raznih svojih poslih prav rad slovenski in pisal v izborni slovenščini. Ilujskal ni nikoli in živel tako uzorno, da so ga morali tudi oni spoštovati, ki se niso povsem strinjali z njegovimi nazori. Erhouniz je bil jiravi korenjak, a nakopal si je bil Ž6 v dijaških letih po nekem padcu kal bolezni na nogi, koja ga ie tako rano spravila v grob. Pred okolo 10 leti je bil operirau dvakrat na nogi, a poslednje dve leti prestal je šest tacih hudih operacij. Prebil je več, nego si je moči misliti od jed-nega človeka, a vse mirno iu potrpežljivo. Svojega zla ni tožil drugim. PoBebno zanimal in veselil se je dolenjske železnice iu Se poslednje ure izražal je gorko željo, kako rad bi Se dočakal prvega vlaka! Kraaen pogreb 11. t. m., kakoršuega nismo vajeni v Ribnici, kazal je očito, koliko jirijateljev je imel in koliko simpatij je užival ranjki Erhouniz. Izkazalo mu je poslednjo čast razven domačega občinskega zastopa, tržanov, uradnikov, učiteljstva in šolske mladeži mnogo županov in občinskih zastopnikov iz Ribniškega in Vel. Laškega okraja, g. okrajni glavar, g. župan in drugi gospodje iz Kočevja, gg. uradniki iz Velikih Lašč, deputacije iz Rudoiiovega in Loža. Na rakev jioložilo se je okoli 20 krasnih vencev, izmej kojih naj osobito omenjamo one: notarske zbornice, mestuega zastopa Kočevskega, občinskega zastopa Ribniškega, posojilnice, krajuega šolskega sveta, strelskega društva iu sodnih uradnikov v Ribnici, gg. županov iz Do-lenjevasi in Velikih Lašč, okrajnega sodišča in notarijata v Velikih Laščah. Po lepem in ganljivem petji gospodov pevcev iz Sodražice imel je zastoji-nik notarsko zbornice g. notar Ivan liautan na grobu krasen govor, ki je v uavzočih izvabil mnogo greukih sol/. Tako smo izročili materi zemlji blagega moža, od katerega smo bo mnogo prerano in težko ločili in ki ga bodemo še dolgo dolgo pogrešali. Kdor je dobro poznal njegovo plemenito srce in njegov kristalno čist značaj, ga bode gotovo do konca dni ohranil v najboljšem spominu! Yr. Ilirske ItKIri«*«' 13. novembra. [Izv. dop.] (Pojasnilo k premovanju govedi.) V ^Kmetovalcu" je bilo res po neljubi pomoti objavljeno, da se prične premovanje ob deseti, mesto ob 9. uri, katera pomota se je pa popravila in sicer z lepaki, kateri so se razposlali potom c. kr. okrajnih glavarstev v velikem številu na vse občine. Razven tega bile so pa tudi občine naprošeue potom e. kr. okrajnih glavarstev, da objavijo po običajnem načinu program premovanja, ki se je glasil na 9. uro. Tej prošnji so se odzvale vse občine. Dokaz, da se po napaki v „Kmetovalcu" razven dveh ali treh Pivčanov nihče ni pustil motiti, služi naj to, da k vsem štirim letošnjim premova-njem nihče ni prepozno došel, celo tam ne, koder ao imeli po dvakrat ali trikrat tako daleč kakor iz Zagorja v Ilirsko Bistrico in koder je na dan premovanja dež curkoma lil, kakor na pr. v Čr-nomlji. Tudi ni res, da je bila zbrana v Ilirski Bistrici ob 9. uri le živina iz najbližje okolice, kajti zbrana je bila takrat večinoma že vsa in to tudi iz Senožeškega okraja in iz Št. Petra, ki je vender dlje nego Zagorje. Presojevalni odbor, sestoječ iz gosp. c. kr. okrajnega živinozdravnika kot zastopnika c. kr, vlade, iz treh gg. zastopnikov kmetskih živinorejcev in iz podpisanca kot zastopnika kmetijske družbe, je pa z ozirom na pomoto v .Kmetovalcu" vender čakal do desete ure in je celo priznal darilo Francu Škrlju, ki je pripeljal svojega bika dokaj čez deseto uro. Rob je, da se ne more priti z govedo točno ob določeni uri na premova-lišče, zato pa stoji v progromu: „Do devete ure (oziroma v ^Kmetovalcu": do desete ure) mora biti vsa živina na mestu razstave", vsled česar bodi skrb vsakemu, ki se misli udeležiti premovanja, da pride do določene ure na premovališče. Gospod dopisnik s Pivke naj je prepričan, da bi se bil odbor oziral tudi na njegovo živino, če bi se bil on vsaj držal programa razglašenega v „ K me t o v a 1 c uu. Kar se tiče bika iz Taka, menda tistega, ki ga je podpisanec videl čotastega pod Trnovem, no, ta pa gotovo ni prišel dosti pred 11. uro na premovališče in bi se tedaj nihče ne smel nanj ozirati. Na dalje bodi gospodu dopisniku razjasnjeno, da sva pustila z guBpodum zastopnikom vlade odločevati pri glasovanji vedno zastopnikom živinorejcev, ki so bili i tako v večini in da se ob premovanji ne sodi živina po teži, in to tem manje, ker se je po dotičnih propisih ozirati pred vsem na najlepšo mlado živino, kar posebao velja o bikih. Odločno pa moram protestovati v imenu celega presojevalnega odbora proti Bumniče-nju, da bi se bile premije hitro razmetale, kajti odbor je od devete noter do desete ure in še čez Živiuo pregledoval, vsako do 10. ure na novo došlo še uvrstil in je šele ob jeden četrt na jednajst pre-sojevanje zaklučil Ako Be pomisli, da je bila skoraj vsa živina že ob 9. uri zbrana, da jo je tedaj odbor presojeval pet četrt ure, dasi bi se bilo dalo to delo ob tako pičlem številu in pri tolikih premijah v jeden četrt ure popolnoma vestno zvršiti, kakor se je za resnici tudi vestno zvršilo, potem more vsak, ki o tem kaj razume, posneti, da so Vda uapominjana sumničenja neosnovana. Jos. Fr. Seunig 1. r., načelnik presojevulnega odbora in zastopnik c. kr. kmetijske družbe pri prumovanjih za 1. 1892 . Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 15. novembra. Predseduje gosp. župan (irasselli. — Na-vzočnih je 22 občinskih svetovalcev. — Overova-teljema zapisnika današnie seje imenuje župan gospoda občinska svetnika ProBenca in dr. Maja-rona. — Zupan vpraša, ali je kakov ugovor proti zapisniku zadnje občinske seje? — Oglasi se občinski svetnik G o g o 1 a, kateri pravi, da je v zadnji seji občinskega zastopa Ljubljanskega zgolj vprašal, ali se je kajdelalozakatoliškishod v nedeljo pred istim. V javuih listih pa se je napačno poročalo, da je on trdil da se je delalo pri kolibi na starem strelišču, česar pa on ni rekel, torej naj se to v zadnjem zapisniku občinskega sveta popravi. Zupan g. G ras sel i opomni, da stoji v zapisniku, da se je v nedeljo pred katoliškim shodom delalo na starem strelišču v kolibi za shod, a gospoda občinska zastopnika dr. Stare in Murnik, katera sta bila overovatelja dotičnega zapisnika občinskega sveta seje, sta zapisnik odobrila brez ugovora, torej tudi županstvo ni imelo povoda ugovarjati. Gospod župan obljubi skrbeti, da se zapisnik zadnje seje popravi po želji ubč. svet. Gogole. Mestni župan naznani, da je povodom godu presvetlega cesarja sporočil čestitke pri gospodu vodji dež. vlade. Njih Velečanstvo presvetli cesar (Zb »-rovalii uatanejo raz sedeže) blagovolil je po posebnem dopisu slavne c. kr. deželne vlade izreči svojo zahvalu. (Dobro! Dobro!) Župan dalje naznani, da se je poslovil prejšnji gospod deželni predsednik baron VVinkler s posebnim dopisom od mestnega magistrata, v katerem izreka presrčno zahvalo občinskemu zastopu, ki ga je vsekdar jiodpiral pri njegovem delovanji. Župan prosi, da se ta dopis vzame na znanje. Ob'. avet. Proseuec misli, ker Be je bivši deželni predsednik g. baron \Vinkler pismeno poslovil od občinskega zastopa Ljubljanskega, naj bi Be ta od g barona Winklerja, kateri je jako mnogo storil za slovenski narod, tudi pismeno hvaležno odslovil m naj bi dotično zahvalno pismo izročila baronu \V in kler ju župau in jedeu odbornik, čemur občinski svet pritrdi. Župan (Irasselli naznani, da je došel odlok ministerstva na pritožbo občinskega sveta proti ukazu c. kr. deželne vlade kranjske, s katerim se je razveljavil sklep občinskega zastopa Ljubljanskega, da b e o d s I e j prirede zgolj h I o v e u h k i j a v n i na (>isi mestnih ulic. Deželna vlada naznanila je ta odlok, ■ katerim se prepove omenjeni sklep po §. 84. obč. reda ker se ruši z njim § 19. temeljnih državnih zakonov. Obč. svet. dr. Majaron opomni, da jez odlokom miuiBterstva notranjih zadev rešena ta stvar v zadnji upravni instanci. Kršilapasejepo prvem odloku c. kr. dež. vlade kranjske in sedaj miuisterstva notrajnih rečij pravica avtonomne občine Ljubljanske in torej nasvetuje, naj bi se občinski svet L j u bljanskega stolnega mesta obrnil do instance, katera ne bode samo ukazovala, nego tudi sodila in to je upravno sodišče. Zatorej nasvetuje, da se mestnemu magistratu naroČi, naj pravočasno uloži zoper ukrep ministerstva notranjih rečij pritožbo pri upravnem sodišču na Dunaj i. — Predlog se jednoglasno vzprejme. Župan Grasselli nadalje poroča, da vrhovno ravnateljstvo c. kr. državnih železnic ne more ugoditi prošnji občinskega zastopa zaradi hodnikov pri železniškem mostu preko Ljubljanice pri Vodroatu. Stavbinski kapital akcijske družbe je, kakor družba trdi, jako majhen, torej le ako bi stolno mesto samo plačalo troške za hodnike ob mostu, bi bilo mogoče iste izvršiti, drugače pa ne. (Občinski Bvet vzame to poročilo na zoanje.) Župan Grasselli nadalje naznani, da je vodstvo strokovuih obrtnih šol Ljubljanskih poslalo svoje poročilo, katero je razgrneno na upogled. O reoganizaciji mestnih občinskih uradov Ljubljanskih poroča obč. svetnik S ve tek. Že dne 15. januvarija 1885. leta sklenil je občinski zastop reorganizacijo mestnih uradov, sosebno pa mestnega knjigovodstva in mestne blagajnice. Pri Škoutraciji pa, ki se je vršila to leto, je finančni odsek občinskega sveta prišel do sklepa, da je na vsak način ločiti mestno knjigovodstvo od mestne blagainice, da se vse mestno knjigovodstvo spoji in se mu pridruži likvidatura. Danes gre v prvi vrsti le za to, da občinski zastop odobri načelo, kajti potem je mogoče, da odsek v kratkih dneh pride pred občinski zastop z določnim nasvetom. Odsek je mnenja, naj bi se, kakor pri loterijskem posojilu in pri vodovodu, uvedlo merkantilno knjigovodstvo. Poročevalec obč. svetnik S ve tek predlaga, naj občinski zastop to poročilo vzame odobrovalno na znanje in mu v principu pritrdi. Obč. Bvet. P r os ene vpraša, ali bode po reorganizaciji samo jedno mestuo knjigovodstvo, ali bode za loterijsko posojilo in za vodovod kakor doslej posebno? Poročevalec Svetek odgovori, da bo vse le jedno mestno knjigovodstvo. Obč. svet. Gogo 1 a je mnenja, da to vprašanje ne spada v generalno nego v specijalno razpravo. Danes gre le za to, da se odloči, da bodi blagajnica zdse urad, mestno knjigovodstvo pa zase. Poročevalec obč. svet. Svetek naglasa, da danes gre le za to, določiti sistem, da postane mestno knjigovodstvo popolnoma BamoBtojno. Pri glasovanju pritrdi občinski svet priporočenemu načelu. Poročevalec obč svet. Svetek poroča, kako bi bilo osobje pri obeh uradih določiti in razvratiti. Odsek za uravnavo uradov in finančni odsek bila sta mnenja, da je treba kolikor mogoče štediti in mislila sta, da se bode izhajalo povsod b štirimi uradniki. Težko, da bi bilo toliko osobje preveč, kajti agende mestnega magistrata rasejo in ni misliti, da bi se poslovanie knjigovodstva in blagajnice skrčilo. Združena odseka tedaj nasvetujeta za mestno blagajnice: 1. Jeden mestni blagajnik, 2. jeden bla-gajnični kontrolor, 3. jeden blagajnični asistent in 4. jeden blagajnični praktikant. Za mestno knjigovodstvo: 1. knjigovodja, 2. knjigovodni revi-dent, 3. knjigovodni oficijal in 4. knjigovođo! asistent. O plačah danes ni govora, nego občinski zastop naj v prvi vrsti pritrdi, da se toliko oBobja nastavi, da se bodeta združena odseka zamogla ozirati na to pri predlogu, katerega v kratkem stavita zastran uredbe plač. Obč. svet. Prosenc se protivi temu, da se glasuje o številu uradnikov, to naj se prepusti organizacijskemu odseku, ki naj pride b svojim določnim nasvetom pred občinski svet. ObČ svet. Gogo I a pravi, da je treba, da danes občinski svet število uradnikov pri obeh uradih določi, kajti to bode združenim odsekom pri določenem predlogu navodilo, koliko je treba osobja za mestno blagajnico, koliko za knjigovodstvo. Obč. svet. dr. vitez BleivveisTrsteniški izjavlja, da je finančni odsek poklical in za svet vprašal razne vetičake in ti bo se izrekli, da je potreba za vsacega teh uradov štiri uradniaov. Morebiti bode število še premajhno, nikakor pa ne preveliko. Vsekako pa je treba število določiti, drugače odsek za reorganizacijo ne more priti v prihodnji seji e nasveti zaradi razvrščenja in plače teh uradnikov pred občinski svet. Podžupan Vašo P etri čir pravi, da bode mirno glasoval za predloge združenih odsekov. Po njegovem mnenju bode osobja za mestno blagajnico še premalo, treba bode še jedne moči. Občinski svet se ne bode, ako vzprejme predlog združenih odsekov, nikakor prenaglil. Obč. svet. Prosenc je mnenja, da skoraj treba več uradniških moči kakor je nasvetovanih, a zdaj ni še dokazov, koliko. Poročevalec obč. svet. Svetek pravi, da sta se združena odseka in veščaki izrekli za nasvetovano število uradnikov pri teb dveh uradih, torej vzdržuje svoj predlog. Pri glasovanji se predlog združenih odsekov zastran števila uradnikov pri mestnem knjigovodstvu in mestni blagajnici vzprejme. (Konec prih.) Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko na* šega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi uvodnega članka .Nemška predrznost", v katerem smo kritikovsli postopanje dež. odbora štajerskega glede" ravnopravnosti slovenskega jezika pri lokalnih železnicah na slovenskem Žtajerju in zlasti osvetlili zadnji ukrep te korporacije, s katerim se je odklonila od Celjskega okrajnega zastopa dovoljena podpora 20.000 gld. za progo Grobelno Rogatec, ker je bil okrajui zastop stavil zajedno pogoj, da je na tej železnici varovati ravnopravnost. Današnja številka ima prilogo. — Uredništvo humorističnoga lista „Pavliha" naprosilo nas je za objavo, da je včerajšnjo številko imenovanega lista državno pravdništvo kontiskovalo in da bodo naročniki odškodo-vali ae s primerno prilogo v bodoči številki. — (Katoliški shod in nedeljski počitek.) Kakor znano, interpeliral je v predzadnji seji obč. sveta Ljubljanskega gosp. obč. svetnik G o g o 1 a, če je res, da bo je v nedeljo pred otvoritvijo ^katoliškega shoda na starem strelišči" delalo za ta shod in kaj misli gospod župan ukreniti v tej zadevi. — Tako in nič drugače glasila se je ta interpelacija, kakor se je to v sinočni seji istega sveta konstatiralo brez vsacega ugovora; tudi navzočni časih prav zgovorni .Chef der Ah-theilung II", g. Prosenc ni temu ugovarjal. — To konstatovanje zabeležilo se je tudi v zapisnik. — Predno je bila sinočna javna seja zaključena, vpraša obč. svet. g. Gogola, če in kaj je ukrenil gosp. župan radi zadnje interpelacije, ki je nekatere duhove tako hudo razburila, da so kar cele strani svojih strankarskih glasil polnili z napadi na inter-pelanta. — Na to vprašanje odgovori g. župan nekako t ako-le; Vsled hudega vrišča in boja, ki se je začel v „Slovencu" radi te interpelacije, preiskava! je mestni magistrat kot obrtna oblast celo zadevo in našel, da ae tisto nedeljo pred katoliškim shodom ni delalo na starem strelišči, pač pa se je delalo v delavnici velike tukajšnje firme za katoliški shod in da je bil lastnik te znane firme, radi tega, ker je rušil nedeljski počitek, postavno kaznovan. — Ta županov odgovor pojasnjuje torej vbo zadevo in konstatuje, da se je v nedeljo resnično delalo za katoliški shod, in da je inter-pelant govoril le resnico, če tudi je .Slovenec" to odločno tajil in interpelanta imenoval lažnika. — Radovedni smo, kako se bo izvil „Slovence" iz te afere in če bo njega urednik kot duhovnik in poštenjak zadostil časti hudo napadenega in razžaljenega interpelanta prostovoljno ali s sodniško pomočjo. — (Pri budgetni debati,) ki se je pričela danes, govoril bo v imenu slovenske delegacije, kakor se nam poroča, poslanec g. dr. Ferjančič. — (Osobne vesti) Voditelj deželne vlade, g. dvorni svetnik baron Hein, vrnil se je v nedeljo zvečer zopet z Dunaja v Ljubljano. . — (Slo ve db k o gledališče.) Jutri dne 17. t. m. bode petnajsta slovenska predstava v deželnem gledališči. Predstavljala se bode priljubljena in melodična Suppeova komična opereta „Cannebaa". Ženske uloge so v spretnih rokah gg. Daneševe, Gerbičeve in Nigrinove, v glavnih dveh moških ulogah pa nastopita v prvič gg. Pavšek in Fedy cz kowski. Pred opereto igrala se bode Stolbina veseloigra „A1I right." Brez dvoma se nam je nadejati prav veselega gledališkega večera in za trdno smo preverjeni, da bode slovensko občinstvo storilo svojo dolžnost ter napolnilo gledališče. — (Najdeni mrtveci.) V soboto svečer našli bo na Ljubljanskem kolodvoru v kupeju tretjega razreda necega potovalca mrtvega. Bil je to laški zidar Jožef C u b i c h , ki se je vračal iz Radeč v svojo domovino. Že mej potom ponujal je svoj denar sprovodniku, da bi ga izročil njegovi rodbini. Potem je sedel in zaspal — kakor so mislili Bopotovalci. Še le v Ljubljani videlo se je, da je bil Cusich mrtev. Prenesli so truplo v mrtvašnico, kjer se je raztelesilo. Vagon, v katerem so našli Cusichs, je železniško vodstvo odstranilo in dalo temeljito desinficirati. Novci, katere je imel Cusich pri sebi — 46 gld., izročili so se policiji. Raztelesenje C u s i c h a pokazalo je, da je umrl vsled vnetja pljuč in rebrne mrenice. Vse govorice bo torej neosnovane. — Minuli četrtek našli so v Studencu 42letno Marijo Brezec mrtvo v gozdu. Pogrešali so jo že dlje časa. — V Kamniku našli so blizu Radič-eve tovarne 87Ietoo Fraujo Žumer mrtvo v vodi. Bila je dlje časa umobolna. — (Nepravilna demonstracija.) Piše se nam: Majhna občina Hrastje poleg Kranja je imenovala Ljubljanskega kneza in Škofa svojim častnim občanom. To imenovanje je toli značilno, da ni, da bi je zamolčali. Običajno je, da se največja Čast, B kojo zamore občina za občno blaginjo zaslužne može odlikovati, podeli Blovesao v javni seji, da odborniki slišijo vse vrline novega častnega občana. Drugače hraška občina. Ne le, da Beje v to b v r b o ni bilo, niti prvi občinski svetovalec ni vedel za to imenovanje. Zakaj tako postopanje, katero si tudi preuzvišeni odlikovanec ne bo mogel v posebno čast šteti ? — (Čitalnica na Vrhniki) priredi v soboto dne 19. no vembra 1892. I. veselico z na- I stopnim vsporedom: 1.) „Garibaldi", gluma v jednem dejanji. 2.) Petje. 3.) Prosta zabava in ples. Začetek ob 1/s8. uri zvečer. Ustopnina 20 kr. — Sedež 40 kr. Častiti udje so ustopnine prosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — („Dolenjski Sokol") priredil bode tudi letos „Mikiavžev večer" z godbo, petjem in obdarovaujem po Miklavžu. Tudi Šolska mladina obdarovala se bode b toplo ubleko, katero izdelujejo Novomeške dame. — (Ameriško trtnico) bode napravila po sklepu zadnjega zbora Novcmeška podružnica kmetijske družbe. V ta namen vzela je za 10 let v najem g. Brunnerjevo njivo, ležečo ob novi cesti. Nasadilo se bode 30 000 sajenk, katere bode podružnica oddajala svojim udom in drugim gospodarjem za nove nasade ameriških trt. Prekopavanje nove trtnice se je že pričelo. To je prav srečen sklep, ki bode gotovo mnogo koristi donašal dolenjskim vino-rejcem. — (Vodovodi in vodnjaki na Dolenjskem) se bodo v suhih krajih — kakor poročajo „Dol. Novice" — vender pričeli menda delati že bodoče leto. Dež. odbor je poslal meseca avgusta in septembra svojega inženerja v Žužeinperški, črnomaljski in Kočevski okraj, da preišče pokrajine in vodne izvire, iz katerih bi se preskrbela oddaljenim vasem prepotrebna voda, katere jim zdaj tako silno primanjkuje. Vodovodi Be bodo napravili po cevih iz vlitega železa. Kjer pa ni vodnih izvirov, napravili se bodo vodnjaki. Načrti izdelani bodo v kratkem. Ako bi prebivalci prevzeli 20°/0 stroškov, prevzela bi druge stroške dežela in država. Ako Be to podjetje srečno dovrši, bode imelo v narodnogospodarskem oziru prav blagodejne posledice. Načrt za vodovod v Ambrus v Žužemperškem okraji je dež. odbor poslal že poleti na vlado b prošnjo za izdatno podporo. Stvar se zdaj obravnava pri poljedelskem ministerstvu. * (Zdravstveno stanje) na Notranjskem je še vedno nepovoljno. V Postojinskem okraji pokazala se je davica v Šturiji, v Zapužab in v Ustji. Zboleli sta dve odrasli osobi in 19 otrok, izmej poslednjih umrlo jih je 7. V teh vaseh in v Dolgih Poljanah pa razsaja tudi še legar. Zbolelo je 12 osob, izmej teh so umrle 3, ozdravele 2 in bolnih ostalo je še 7 osob. — (Veselica sv. Cirila in Metoda podružnice „Pivka" v Št. Petru,) ki Be je imela vršiti minulo nedeljo, odložila bo je zaradi nepričakovanih zaprek na nedeljo 20. t. m. Vspored ostane nespremenjen. — (Lokalna železnica Poličane-Ko-njice.) V ponedeljek zvečer pritekla je po novozgrajeni tej progi prva železniška mašina v Konjice. Prebivalstvo Konjic in okolice praznovalo je ta večer posebno slovesno. — (Božičnice) bodo priredile narodne dame Goriške na vBeb vzgojevalnih zavodih, katere vzdržuje radodarnost in požrtovalnost Slovencev v Gorici. Število otrok je letos ogromno naraslo. V Sloginih zavodih in otroških vrtcih v Pevmi, Pod-gori in v Ločoiku je okolu 520 otrok, mej katerimi je skoro polovica jako revnih, za katere bode treba prirediti tople obleke. Troski pokrili Be bodo z dohodki nedeljskega koncerta in pa z radodarnimi doneski dobrotnikov in prijateljev mladine. — (Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Sežano in okolico) priredi veselic.* v nedeljo dne 20. novembra t. 1. v prostorih hotela »Treh Kron". Vspored je prav zanimiv in obseza 10 točk, mej njimi tudi gledališko igro »Dva gospoda in jeden sluga" in šaljivo loterijo. — Ustopnina 30 kr. za osebo. — Začetek točno ob 6. uri zvečer. Ker je čisti dohodek namenjen prekoristni naši šolski družbi, vabi uljudno k obilni udeležbi odbor. — (Izpred sodišča.) Dne 1. julija t. I. prinesel je Tržaški „lndependente" članek „11 voto di Salvatore Barzilai". Akopram je bila dotična številka zaplenjena, ker je drživno pravdništvo našlo v članku znake kalenja javnega miru, bil je odgovorni urednik pred okrajnim sodiščem zaradi zanemarjenja potrebne paznosti obsojen na jeden mesec zapora iu 500 gld. izgube na kavciji. Deželno sodišče potrdilo je na priziv urednika razsodbo prve instance; spremenilo pa |e kazen zapora v globo 1O0 gld. in znižalo izgubo na kavciji od 500 gld. na 400 goldinarjev. — (Tržaška hranilnica) praznovala je te dni svojo petdesetletnico. Pri tei priliki darovalo je voditvo za uameravano deželno blaznico vsoto 100 000 gld. iz društvenega premoženja. — (Nova tovarna v Trstu.) Tržaški ve-letržci osuoval: bodo veliko tovarno za lupljeuje kave, kakeršne nf v naši monarhiji. V tej tovarni, za katero so sredstva že zložena, utegne obilo ljudi j dobiti zaslužka. — (Umor.) V Pulju službujoči stotnik-avditor Pa w lik izginil je bil meseca avgusta brez sledu in V8 i iskanp: je bilo dlje časa brezuspešno. Nekega dne pa je vrglo morje človeško truplo na kopno in konstatiralo se je, da je to Pavvlik. Preiskava o tej misterijozni dogodbi je dognala, da je bil stotnik-avditor umorjen in leti sum na dva mornarja. O svojem ča-m je vzbudila Pawlikova smrt v Pulu veliko senzacijo in splošno sočutje. — (Narodna s I a v n o s t. v Istri.) Na sv. Katarine dan, to je dne 25. t. m., vrši se vsako leto v starodavnem Kast v u poleg Opatije posebua narodna Blavnost. Že več stoletij je namreč običajno, da se vsa ženitovanja vrše le eden dan v letu, in ta je sv. Katarine dan. L^tos se bode venčalo pred oltarjem 34 parov in se bode torej jiOBebuo slovesno slavil znameniti dan. Velika cerkvrna podr-tina, v kateri se plešejo narodni plesi, bode zvečer svečano razsvetljena z lampijoni in je naročena tudi vojaška godba z R»ke. Ako bode vreme tako ugodno, kakor doBlej, udeležilo se bode te narodne slavnosti gotovo tudi mnogo tujih gostov iz Opatije. — (Razpisane si u Ž b e ) Pi i računskem oddelku deželne vlade v Liuoijani razpisano je mesto računskega svetnika z dohodki VI i I. čin. razreda eventuelno mesto račuuskega revidenta v IX., ra čunskega oficijaln v X iu računskega asistenta v XI. čin. razredu. Prošnje je vložiti do 30. novembra t. l. pri predsedstvu c. kr. deželne vlade v Ljubljani. — Na jednorazrednicah v Zalogu in v Glogovi ci sta razpiBani mesti učitelja-voditelja z dohodki četrtega plačilnega razreda in prostim stanovanjem. Prošnje je do 28. novembra uložiti pri okrajnem šolskem svetu v Kamniku. — Na jedno-razrednici v Suborjah razpisano ie mesto učitelja-voditelja z dohodki četrtega plačilnega razreda in prostim stanovaujem. Prošnje je do 24. t. m. vložiti pri okrajnem šolskem svetu v Postojiui. — Na jednorazrednici ua Dolenjem Toplem Rebru razpisano je mesto učitelja-voditelja z letno plačo 400 gld., funkci|Bko doklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje je vložiti do 25. novembra pri okrajnem Šolskem svetu v Novem mestu. lia/Jie vesti. * (Ruski carje vič na Dunaj i.) Jako Bimpatično bil je vzprejet na našem dvoru veliki knez carjevič, ki je došel v soboto zvečer in bil gost presvitlega našega cesarja in cesarice. Na kolodvoru vzprejeli so ga cesar iu nadvojvode. Cesar iu carjevič objela sta se in poljubila in mnogobrojnu občinstvo pozdravljalo je oba z Hoch klici, mej katerimi je bilo čuti tudi slovanskih Živio-in Nazdar-klicev. Pri dohodu v dvorec vzprejeli so carjeviča minister grof Kalnokv iu najvišji dvorni šarži. V nedeljo zjutraj peljal se je carjevič v kapucinsko cerkev in položil krasen venec na rakev pokojnega carjeviča Rudolfa, potem bil je pri božji službi v kapeli ruskega veleposlanstva in posetil našega cesarja, si mu je obisk takoj povrnil in ga uvedel v sobane cesarice. V palači nadvojvode Ludo viku bil je dejeuner v najožjem rodbinskem krogu. Ob 1. uri vzprejel je carjevič grofa Kalnokva v avdijenci, ki je trajala skoro jedno uro. V ceremonijski dvorani bil je Gala-diner, pri katerem sta bila cesar in cesarica, cesaričiuja vdova, nadvojvode, ministri in mnogo viaocih dostojanstvenikov. Zvečer bil je carjevič s cesarjem v operi, potem pa se je odpeljal na severni kolodvor s cesarjem, ki ga je pred odhodom še ne- katerekrati objel in poljubil. Ob 1;%10. uri odpeljal se je carjevič, zahvalivši se toplo za prijazni vzprejem. Mnogobrojno občinstvo pozdravljalo je prav simpatično carjeviča povsod, kjer ae je pokazal. * (O volitvi n o v e g a 01 om u š k e ga nadškofa) izražajo se „Narod n v Listy" prav povoljno in se nadejajo, da bode novi nadškof pravičen zahtevam moravskih Čehov, kajti večina prebivalstva Olomuške nadškotije je češka Češki poslanci iz Mora ve pozdravili ho novega nadškofa brzojavno na dan volitve. Te dni pa se je imela pokloniti mu deputacija pod vodstvom poslanca Fanderlika. Dr. Kohn je po rodu in mišljenji Čeh, njegovi roditelji so ubogi kmetski ljudje, stan oče njegov pa je bil, kakor smo poročali* še židovske vere. Novi nadškof je v vseh krogih čislan zbog svojib izrednih lastnosti in uzoren duhovnik. *(Kaj je prav za prav s kolero?) V Dunajskem mediciničnem klubu imel je dvorni svetnik profesor Draache te dni jako zanimivo predavanje 0 bistvu kolere. Prebil je kot zdravnik že pet ko-lernih epidemij. Njegovo mnenje je, da za zdaj ni nevarnosti, da bi letos kolera se še razširila epi-demično. Vsega skup umrlo je dozdaj v Avstriji 6G osob izmej 126 na koleri zbolelih. Leta 1831. zbolelo je 800000 osob) Sanitarne odredbe pripomorejo mnogo, da zdaj bolezen ne nastopa več tako hudo kakor nekdaj in to mora tolažiti vsakogar. * (Nova Mascaguijeva opera.) Novo delo slavnega skladatelja svetovno znane ,Cavalleria ru*t'canau opera „Rantzau" imela je v Florenci sijajen us|>eh. Mnogo točk moralo se je pouavljati in skladatelja klicalo je naudušeno občinstvo nešte-vilnokrat na odr. Sodi se, da bode nova opera imela isto srečo, kakor prvo delo Mascagnijevo, ki mu je pridobilo svetovno slavo. * (Trpinčenje vojakov.) V Lincu dal je podčastnik Ploberger 14. pešpolka nekega uovinca, ki Ne mu je zlegal, noge iu roke tvegati in ga tako postaviti v sobi. Potem je ukazal drugim novincem, naj s palicami mahajo po svojem tovarišu, kar pa niso hoteli storiti. To je tako razsrdilo podčastnika, da je vzel ročuik od metle in udrihal po glavi zvezanega vojaka tako dolgo, da se je ročnik prelomil. Plobergerja, ki je baje tudi druge novince trpinčil, dejali so pod ključ. * (Petdesetletnica „nemškega" mesta na Grškem.) M-sto Ueraklion blizu Aten, katero s p ustanovili za čas vlada ja kralja Otona uemški priseljenci, praznovalo je te dni svojo petdesetletnico. Prebivalci te prvotno nemške naselbine so v teku let postali Grki in le nemška pisna imena 8|>ominjajo na njih prednike, krstna imena pa ima mlajši zarod pristno grška, ki se nekako čudno uiemajo z nemškimi rodbinskimi imeui. * (Carjeva železniška vlaka.) Kakor se poroča iz Peterburga, zgotavljata se sedaj v de- ' lalnicah v Aleksandrovsku dva krama železniška ; vlaka za ruskega carja. Prvi bode za potovanje po 1 Ruiiji in bode gotov šele 1. 1895 Drugi pa bode služil za j letovanja v inozemstvo in l> »de gotov že boJoče leto. * (Na biciklu okolu sveta) Ogrski biciklist kapitan Gerdenits, ki se hoče okolu zemlje voziti na biciklu, doBpel je z Budimpešte jireko Dunaja in Trsta v Marseille, kjer so mu priredili te dni prijatelii bicikliškega športa banket. * (Nesreča v Jafi,) o kateri smo poročali nedavno, se je venderle res pripetila. Samo toliko se je poročalo napačno, da je Čoln, ki B'i je pre-kopicml, bil avstrijskega Llovda, nego bil je zasobni čoln. Osobe pa, ki so ponesrečile, bih bo potniki, ki ho se prijieliali z Lloydoviin parobrodom in so se hoteli izkrcati. Književnost. — Vestni k Šolske družbe sv. Cirila ID Metoda. VI. Izdalo in založilo vodstvo v Ljubljani, 1892. Tiskala »Katoliška Tiskarna". Str. 88. — Uzorna naša šolska družba razpošilja šesti letnik svojega „Vestnikaw, ki nam podaja jaano sliko o nje delovanju in napredovanju. Na prvem mestu čitamo natančno in obširno poročilo o VII. veliki skupščini dne 28. julija t. I. v Postojiui, potem zaznamek darov, imenik podružnic, na novo osnovanih podružnic, pokroviteljev, imena odbornikov, nadzornikov in razsodnikov, potem društvene zavode in zapisek od družbe izdanih knjig. Na veliki skupščini je bilo izkazanega imetja 1 1.9 9 2 gld. 3 5 kr. Dohodki I. 1891. so znašali 9 90 5 gld., troški pa 8556 gld. 77 kr. Podružnic je bilo vseh vkupe 8 5 in sicer na Kranjskem 45, na Štajarskem 28, na Koroškem 14, na Goriškem 13, v Trstu 4, v Istri jedna, po občnem zboru pa je bilo ustanovljenih 15 novih, večinoma ženskih podružnic. Pokroviteljev je imelo društvo 83 ter je vzdrževalo ali podpiralo 12 učnih zavodov. Vseh društveuikov je bilo 9007 in sicer na Kranjskem 2835, na Štajarskem 2464, na Koroškem 2061, na Goriškem 1062, na Tržaškem 527 in v Istri 56. Kakor je vidno iz teh številk, je ravno kranjska dežela vsled apatije ali culo uasprotstva is- vestnih krogov pri družbi le slabo zastopana in jo, Če računamo percentu-valno, nadkriljajo vse druge slovenske dežele. Že s tem, da odtegne družbi kdo svojo pomoč in podporo, že s tem deluje zoper njo — čemu torej vedno opiranje javnih napadnikov po raznih listih in lističi hI? — Prav sedaj, ko je začel „šulverein" z novo silo nabirati doneskov najbrž za kakov poseben namen, treba je, da se oklenemo naše Sohke družbe in jo podpiramo kar najbolj mogoče, da bode mogla uspešno paralizirati nevarne nakane šulvereinovcev. — Oesterreichs Zukunft. Ztirich, 1892. VerlagB-Magazin (J. Schabelitz). Strani 27. Cena 1 frank. S tem naslovom izdana brošura zanima čitatelja do konca. Spisal jo je neki „VeritaBH, ki se doslej Še ni aktivno bavil s politiko. Mož je Nemec, priznava pa veliko kulturno sposobnost Slovanov in zagovarja njih politične težnje. Pisatelj sodi, da je doslej jedino dinastija t»ila tista vez, katera je v celoto družila posamne dele monarhije, zdi se mu pa, da bi bilo nujno potrebno, postaviti državo na širšo podlogo, katero je najti jedino v federalizmu. Centralizacija, kakor je sedaj še v veljavi, se naslanja na negacijo resničnih razmer, čim pa se loti državnega jezika, postane uprav hudodelstvo. Posledic« načela, vzprejetega od nekaterih političnih strank, da bodi nemščina državni jezik, bo čutijo že sedaj, ker so težnje Nemcev, preobla-dati vse druge narode, rodile radikalizem Mlado-čebov in Mladoslovencev. Ta radikalizem je Slovanom po pisateljevem mnenju sicer usiljen, a on sodi, da se je že približal meji veleizdaje. To je očitna zmota; niti uajradikalnejši Mladoćeh kamoli Mlado-slovenec se še ni pregrešil zoper lojalnost in se približal veleizdaji, dočim o Nemcih tega ni moči trditi. Glej Liberce! — Tudi glede slovanske in specifično slovenske duhovščine ni pisatelj pričujoče brošure dobro poučen, časih celo maša „Slave" in „Slovene". O slovenski dubovščini pravi, da je v nasprotji z nemško najprej narodna. Dočim misli nemški duhovnik najprej na Rim in potem še jeden krat na Hi m ter se le mimogrede* Bpomni interesov Bvojega naroda, ni tega trditi o slovenskem duhovniku — tako misli pisatelj, a da pozna naše razmere korenito, vedel bi, da imamo stranko, proti kateri so nemški duhovniški Rimljani še izborni narodnjaki. Pisatelj zagovarja obširno historično pravo Češko in princip federalizma na narodni podlagi za druge narode, kateri uimajo zgodovinskega prava, SpolnaV8 pa tudi, da je največja ovfra temu stremljenju „trojna zveza", ki je nastala v nemški kan-cetarski pisarni in je samo Nemčiji v korist. Avstrija bi bila močna, da sklene alijanco s Francijo in se sporazume z Rusijo. Skrb, da mislijo avstniski Slovani na združitev z Rusijo, je jalova. Tradicija je kriva, da se vlada in krona ne marata obrniti od centralizma, a zgoditi se bode to moralo, ker habsburška država brez Slovanov in proti njihovi volji ne more niti jeden dan biti velesila. — Hrvatsko -slovenski ciklista. Ured nik Etbin K c i m t a n. — Bieikliški Sport se je zadnja leta na slovanskem jugu kaj lepo razvil. Hrvatski in slovenski sportsman ustanovili so si svoja društva in gotovo bi bila imela stvar še dosti več uspeha, da se je časopisje zanjo zavzelo v večji meri, nego je to mogoče dnevni literaturi. Pred nekaterimi mesen sklenili so slovenski in hrvatski bieikliški klubi, da ustanove posebno zvezo slovenskih in hrvatskih bicikliškib društev in prvo dete te zveze je strokovni list, čigar prva številka leži pred nami. List je pisan slovenski in hrvatski ter prinaša obilo zanimivih razprav in beležek ter slovenski listek „V Sarajevo", spisal Ljudevit Stiasnv. Prva številka obeta mnogo in ker je uredništvo novega lista v spretnih rokah, želimo in priporočamo slovenskim ciklistom, naj bi to novo, hvalevredno in koristno podjetje izdatno podpirali, gmotno in duševno, ker list ni samo strokovno izvrsten, ampak nov in živ dokaz kulturne in politične vzajemnosti Slovencev in Hrvatov. Naročnina listu, ki bode po jedenkrat na mesec izhajal na celi poli v elegantni četverki, znaša za člane „Zaveže" 1 gld., za nečlane 2 gld. na leto. Čim ae oživotvori „Zaveza", za katere ustanovitev so že storjeni vsi potrebni koraki, razglasil se bode „Hrvatsko-slovenski ciklista" službenim glasilom in člani „Zveze" ga bodo dobivali zastonj. Naročnina, plačana v naprej, odbila se bode od prištevka do-tičnega društveniks naročnika. Naročuino je pošiljati g. S. Mittelbuchu, lekarju v Zagrebu. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 15. novembra. Kralj romunski in prestolonaslednik prispela ob */4 na 7. uri sem in bila na kolodvoru od cesarja, nadvojvod Earola Ludovika, Viljema in Rajnerja slovesno vzprejeta. Na kolodvoru bil tudi rumunski poslanik s poslaniškim osobjem. Vladarja sta se srčno pozdravila in se odpeljala s prestolonaslednikom v cesarski dvorec. Dunaj. 15. novembra. Še tekom tega meseca bodo nove škofovske konferencije. Beligrad 15. novembra. Vlada naročila je srbskemu poslaniku v Atenah dr. Gjor-gjeviću, naj pri grški vladi slovesno protestuje zoper panhelensko agitacijo grških duhovnikov v Makedoniji. Bruselj 15. novembra. Seuat vzprejel adreso, v kateri odgovarja na prestolni ogovor. Dunaj 16. novembra. Rumunski kralj vzprejel danes dopoludnč nemškega poslanika, si ogledal muzej in potem zajutrkoval s prestolonaslednikom pri nunuiiskem poslaniku Ghiki. Olomuc 16. novembra. Včeraj se je nadškofu dru. Kohnu predstavil eksekutivni komite moravskih Staročehov, kateremu se je pridružil tudi posl. Weber. Posl. dr. Fanderlik čestital je uadškofu na izvolitvi in ta je obljubil , zahvaljuje se za pozdrav, da bode z isto ljubeznijo naklonjen Čehom kakor Nemcem ter pri vsaki priliki varoval jednakopravnost. LVOV 19. novembra. Vlada je uradoma razglasila, da je kolera v Gališki popoluoma ponehala. Odesa 16. novembra. Carevič je dospel in se na pripravljeni ladiji odpeljal v Batuum. Bruselj 16. novembra. Po včerajšnjem meetingu, pri katerem so se zborovalci izrekli za splošno volilsko pravo, nastal mej demon-strujočimi socijalisti in redarji pretep. Policija zaprla pet razgrajalcev. Narodno-gospodarske stvari. — Parlamentarno konferenco o železnicah čez Ture iu čez Predel »klical je, kakor se poroča z Dunaja, poslanec grof Coronini. Pozvani so vsi poslanci iz južnih in alpinskih pokrajin, kateri se v prvi vrati zauimaio za zgradho omenjenih dveh železniških prog. — Sirarske zadruge. Na Kranjskem je 11 skupnih sirarskih in mlekarskih pod;etij, s skupaj 391 zadrugo. L. 1891 zdelale so te zadruge iz 660 OOO kilogramov mleka 55 000 kilogramov sira in 27.000 kg. drugih pridelkov. Kosmati dohodek znašal js 31 OOO gld. upravnih stroškov je bilo okolu 4000 gld. Vsa ta podjetia so v Radovljiškem okraji in sicer v Bohinjski dolini. D'a se le nekoliko me secev v letu iu prideluje izključno mastni air. — Davkov vplačalo se je to leto od 1. ja-nuvarja do 30 septembra pri državnih blagajnicah naše državne polovice 249,542 689 goldinarjev. To je pač res oKromna stota,! Na Dunaji vplačalo se je v isti dobi 36,136268 goldinarjev davkov, celih 6,603.993 gld. več nego za lansko leto. — Kmetijske zbornice v Avstriji. Načrt zakona, na katerega podlagi se bodo ustanovile kmetijske zbornice v Avstriji, bode v kratkem tgotov. Kdaj se bode predložit državnemu zboru, še ni določeno. — Koliko se proda tobaka? V tostranski državni polovici prodalo se je v prvi polovici letošnjega leta za 40,034 762 goldinarjev tabaka. Poslano. „Slovenec" je svoje dui priobčil dopis iz Kranja, v katerem se pripoveduje, da je prišel navlašč nekdo iz Ljubljane agitovat proti slovesnemu vzprejemu kne/oškofa*). Izvedel sem sedaj, da so osobe, ki stojd v najtesnejši zvezi s strauku, katere glasilo je »Slovenec", razglasilo po Kranji, da setn bil jaz oni agitator. Z ozirom na to skrajno perhdnost izjavljam slovesno, da o prihodu knezoškofovem v Kranj nisem ničesar vedel, dokler nisem v „Slovencu" čital popisa o izvršenem cerkvenem posvečevali ju iu o slovesnem vzprejemu višjega dušnega pastirja, da torej proti temu vzprejemu tudi agitovati nisem mogel. Sicer bi bilo pa čisto odveč, da bi jaz agi* t o val proti knezoškofu, ker ta posel jako uspešno izvršujejo osobe iz najbližnje njegove okolice in pa nekateri taki fanatiki po deželi, kakeršen je poročevalec „Slovenčev" iz Kranja. V Ljubljani, dne* 14. novembra 1892. Ivan Hribar. *) Ob sobi umevno je, da jo ta trditev drzna Izmišljotina v svrlio uipešuejega obrekovanja nafte stranke. Opomba uredništva. I Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna škatljica 1 gld. a. v. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh Škatljic se ne pošilja. 1 (42—16) „LJUBLJANSKI IW itoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. §tev. 15. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 492. V četrtek, dne 17. novembra 1892. O a. iinebas. Komična opereta v jednem dejanju. Uglasbil Fr. pl. Suppe. Poslovenil Jak. Alefiovec. Kapelnik gosp. prof. Fr. Gerbič. ~*\7" začetlc o.: Ali right! Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal dr. Josip Štolba. Preložil Ivan Gornik — Režiser gospod Ignacij Borštnik. Začetek točno ob a8. uri, konec ob 10. uri zvečer. 1 >l-:i lilll I i<-m> lllMl.šl ViK Pri predstavi svira godba slavnega domaČega pešpolka bar. Kuhn fit. 17. Parterni sedeži I. do III. vrste 90 kr. IV. do VIII. 70 kr. IX. do XI. vrsto 150 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 70 kr. II. vrste 60 kr. in III. vrsto 50 kr. — Galerijski sedeži 40 kr. Ustopnina v lože BO kr. — Parterna stojišča 50 kr. Dijaške ustopniee 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava bode v nedeljo dne 20. novembra. Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečer. Tujci : 15. novembra. Pri fflttlieit Killic, Lamberger, Pavlovskv, Mayer, Haber z Dunaja. — Župnek z Logatca. — Prokop iz Celovca. — Mally iz Zagorja. — Schleuker s Solnograda. — Wirid z liibnice. Prt Nlnnn : Bontadi, Micbna z Dunaja — Honfgman iz Kočevja. — Terpiuc iz Kamnika. — Cizej i/. Idrije. — Lippav li Benetk. Pri »v«trl|«keiu »ea»r|u: Sborscbi, Giadronio iz Trsta. Umrli so 12. novembra i Terezija Brkavšek, tov. delavka, 21 let, Opekarska cesta fit. 86, jetika. — Meta Čuk, kuharica, 66 let. Dunajska ceata št. 9, vsled raka v želodcu. — Jožef Kusek, zidar, 60 let, umrl potoma med vožnjo ua železnici za pljučnico in vnetjem reherno mrene. 13. novembra! Ana KoržiŠnik, učenka, 1 i1 s leta, Stari trg Št. 9 pljučnica. V d a z o I u i bolnici: 10. novembra: Helena Vruuk, delavka, 42 let, ne- pbritis. 11. novembra: Marija Slovfia, gostija, 70 let, eui-phvsem 13. novembra : Tine Kotnik, delavec, 30 let, jetika. — Marjana Sterniša, goBtija, 66 let, p)e. Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. cn c O >^ N O *o ca ca ———— »• Pripravlja Be prav skrbno s parom iz najčistejših lepodisečih gorskih maline. Steklenica 1 klg. <»5 kr., male steklenice po 35 kr. hMi Na vago po 55 kr. klg. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po .'i' ,. klg. m al i učnega sirupa poštne teže po 10 klg., po 20klg., po 40 klg. Stkl. za posknšnjo zsstonj in franko. Piccolijeva lekarna „Pri angelju'1 v Ljubljani, Dunajska cesta. 9 inati" tn"*'t Uti se prati §»*»*• s-vtju sv*»te viujt'jtt* (59—12) fettH^IH> * 'I » Za stacunarice, prodajalke, natakarice itd. Fina polt in lepe bele roke bo dandanašnji naravnost, potrebne VSBtn, ki imajo opraviti £ občinstvom. Neradi vzprejemamo, oziroma trpinu«, da se nam kaj podaja ali stori usluga od ne-lepih, rdeedi ali hrapavih rok. Negovanje polti nujen je zakon in km najboljše sredstvo za to se priporoča: Čisto. i dN D j Ugodno, oering'ovo milo Komad po 30 kr. S SOVO Dobiva se povsod. To je nepopacenu cisto n<\ i rnliib toilctno milo nsprskoisDe kakovosti, ki radi svoje voljnosti ne zdela niti najobcutnejse polti m je torej velikega upliva na lepo, nežno, belo po t. obraz in roke. — Doering-ovo milo osobito je eoneno zaradi tega, ker se ga M polovieo uiti j porabi, nego od drugih ojstrih mil, katera Imajo m nasledek, da koža zardf a«* poka, Generalno zastopstvo: a. MOTSGB & Co«, iiunaj, I., Lnjeck Nr. :t. (U10) VIZITNIGE priporoča v Ljubljani. Glavni dobitek vT".'..r 75.000 gld. Srečke po SO kr - priporoča J. C- MAYER. (l*i07 - 8) i i i 8 1 goldinarjev stane pri meni en modroc na peresih (Pedermatratze) Ti modrocl so solidno iz najboljšo tvarino narejeni, imajo po 80 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so a finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter 10—15 let nobenlli poprav no zahtevajo. Pri naročilih ■ delete naznani naj so vselej natuiieiin mera postelje v no trstu (I luči. 'VfJ — Ako ae torej dohi za 10 gld. is"V • t.t 'frV rr.t "rJV |.V.' lOiUJil.O.iMiiB 8V Učiteljica izprašana iz fr»nrosk«KS jeziku, KluNovlrJh in cltor, I uit* Ne nekoliko ur iih riiipoluuanjc. — Naslov pove ii prijaznosti npravništvo „Slov. Naroda*. (1267—1) Učenec (1266—1) Me takoj wprejme v HpecerljMUo prodajalnlco Jer. ICoif#.. Ljubljana, Kravja dolina. 1'osiui slovnik topoKraf. KrnuJMke* Koroške in Klajemke, praktičen za c. kr. urade, pisarno, trgovco itd., vozan (607 strani ji gld. 3*50. Arlilv za Hlovannko filologijo od VatroBlava Ja- giča. 15. knjiga, 1 zvezek, cela gld. 12*—. I'plan! koledar sa odvetnike Iu beležnlke za leto 1N08. gld. 1 10, po poŠti gld. 1 25. Koledar družite »v. Moliom. 60 kr., po pošti 70 kr. Knelppov koledar za leto lnn:i, kr., po pošti 31) kr. .tlnkaimllljan I., crN«r uieklkauaki9 20 kr., po pošti 23 kr. Šaljivi Jaka ali zbirka naj bol Jftlli kratkočanule. Nabral in priredil Anton Kosi. I. 24 kr., po pošti 27 kr. (1244—3) iT. Griontini trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani. % Na najnovejši in najboljši način % f uitiotuu (228—69) J zobe in zobovja: * ostavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« J H vaiija in vse sobne ©j»er»HJe, — odstranuje e ^ zobue bolečine z nsuirtenjoin živca * 5 zobozdravnik A. Paichel, J J poleg čevljarskega ujositi. v Kohler-jevi hiši, I. nadstr. J » <>♦ ♦ ♦♦♦♦♦#»+»♦♦♦»♦»»»+ i « I i i t i i t < i KARL TILL Ljubljana, Spitalske ulice št. 10. Arabska guma, skledice za gumi, tablete za gumi, herbariji, krasopisne predloge, črtala od kavčuka, gosja peresa, škripčna peresa, kreda bela in barvasta, držala za kredo, Črtala, črtani listi, brisalne deščice, brisalni gumi, pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, milimeterski papir, glasbene mape, natorni gumi, natorni papir za risanje, nigrivorin, be-ležnice, beležue tablice, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, klejne table, suhe barve, prozorno platno, prozorni papir, čopiči, portfeljni klinci, preparacijski zvezk (1024) strgalni gumi. III. (10) 1 i I I U 1MAGGI JEVA zabela za juhe v steklenicah po (1099) pomnoži izredno ukus juhe. Dobiva so 45 kr. pri J. Buziollu l-Ju. Gričar&Mejač preje M. Neumann v Ljubljani, Slonove ulice št. 11 ponujata: Zimske suknje..... od gld. 12- - Menčikovi s pelerinom in 99 „ 12— Sacco od lodna..... >• „ 8- Kožuhi......... 99 „ 15— Vremenski plašči (tlavdok) 99 „ 12— Obleke......... yy „ 14— Sptune suknje..... 99 „ 9 — Dežni kavčukovi plašči 99 „ 13-50 Praktične obleke za dečke J J „ 8— Otroške Obleke jako pri- ljubljene strelske ali mor- 99 Menčikovi za dečke in deco s kapuco in peleri- nom ali pa tudi brez teh . 99 „ 8— Potni kožuhi in guba od lodna po različnih cenah. (1256-2) Salonske obleke in fraki vsake velikosti in cene vselej v veliki izberi. Novosti v konfekcijah za gospe. V" gospodske ulice št. 10, II. nstr. - KARL TILL Ljubljana, Špitalske ulice 10. Potezna peresa, tuš, plovec, svinčniki, varo-vavec za svinčnike, naprave za špičenje svinčnikov, papir za pisma, bronove barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-minova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, konipendije, zavitki, kri-vuljna črtala, trikoti, poštevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčki, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitvenik!, zlatoškoljke in srebroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-(10J4) čenje pisal, zeleni volk tekoč. II. (10) I- LESTENCI IN VIShVE SVETILKE. NAMIZNE SVETILKE STENSKE SVETILKE LAMPICE SVETILNICE. 1R-SYETILKE ID rtBRUS-ZElCHCn. .... „DITMAR-JEVE NOVOSTI ZA SEZONO 1892/93 na novo dokazujejo, da je spopolnitev petrolejskih svetilk storila korak naprej, koji napredek v izredno visoki meri odgovarja novodobnim pomnoženim zahtevam glede razsvetljave. DITMAR-SVETILKE so si po svojih »«r ukusnih oblikah 2C izvrstni izvršitvi '8$r veliki svetilnosti pri čudovito nizkih cenah osvojile svetovno tržišče." R. DITMAR SVETILK K S STOJALOM IN ČIPKASTIM OKRILJEM. F AVOR1T-S VETILK E Z OKROGLIM PLAMENOM. palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč. na UUIlMJI C. KR. DEŽELNO PRIV. TOVARNA ZA SVETILKE IN KOVINSKO ROBO III.. ERDBERGSTHASSE 23, 25. 27 IN SCHWALBENGASSE 2, 3. 4. DITMAR-SVETILKE IMA V ZALOGI VSAKA BOLJŠA TRGOVINA S SVETILKAMI. (ii74-4) Izdajatelj U odgovora! urednik: Josip NoIIi. I«aatnina iu tisk „Narodne Tlakam««. ZH