v
Čebele in fitofarmacevtska sredstva (1. nadaljevanje)
VLADO AUGUŠTIN
V	sodobni intenzivni kmetijski proizvodnji uporabljajo tudi velike količine zaščitnih sredstev - pesticidov. Ob tem izrazu po večini najprej pomislimo na pesticide za uporabo v kmetijstvu, ki jih pri nas imenujemo fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju ITS). Zaradi odpornosti bolezni na ta sredstva in zaradi novih znanj o varstvu rastlin kemične tovarne vsako leto izdelajo nova sredstva, ta pa zahtevajo drugačne načine ravnanja z njimi in drugačno uporabo. Da bi bili tudi čebelarji seznanjeni z najpomembnejšimi lastnostmi in posledicami, ki jih povzročajo FFS, ter z ukrepi ob morebitni zastrupitvi čebel z njimi, vam v okviru dela komisije za zdravstveno varstvo čebel navajamo nekaj dejstev in poglavitnih informacij o njih.
FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA
Po definiciji Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO) iz leta 1986 so pesticidi za uporabo v kmetijstvu tista sredstva, ki preprečujejo škodo, zatirajo .tli nadzirajo katere koli nezaželene vrste rastlin ali živali, ki zmanjšujejo količino ali kakovost kmetijskih pridelkov med njihovo pridelavo, predelavo, skladiščenjem, prevozom ali prodajo. Pesticidi so strupene kemične spojine, zato je njihova uporaba vse bolj
omejena, v ekološkem kmetijstvu pa je skoraj v celoti prepovedana, saj je rasdine mogoče varovati tudi na druge načine. Naj na kratko navedemo področja uporabe fitofarmacevtskih pripravkov (njihovo učinkovanje):
insekticidi	za zatiranje žuželk, jajčec, ličink in
	odraslih stadijev
fungicidi	za zatiranje glivic
herbicidi	za zatiranje plevela oziroma v širšem
	smislu neželenih rastlin
akaricidi	za zatiranje pršic
nematocidi	za zatiranje ogorčic ali nematod
repelenti	za odvračanje škodljivih organizmov,
	zlasti divjadi
limacidi	za zatiranje polžev
sinergisti	za izboljšanje delovanja aktivnih
	snovi
rodenticidi	za zatiranje glodavcev
Fitofarmacevtska sredstva, s katerimi zatiramo škodljive organizme v kmetijstvu, sodijo med strupe. Njihova strupenost se izraža v letalnih (smrtnih) dozah LD50, to dozo pa za vsako sredstvo določijo s krmnimi poskusi na poskusnih živalih, najpogosteje na podganah. Podatki o strupenosti pa ne veljajo za koristne organizme, med katere sodijo tudi čebele.
(Nadaljevanje prihodnjič)
V
Čebele in fitofarmacevtska sredstva
VLADO AUGUŠTIN,
dipl. univ. inž. kem.
Predsednik komisije za zdravstveno varstvo čebel pri CZS
11. nadaljevanje)
KAKO FFS DELUJEJO INA ČEBELE?
Ko čebele obiskujejo cvetove ter pri tem nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v stik s strupenimi kemikalijami, ki jih kmetijski pridelovalci uporabljajo v kmetijski proizvodnji. Največkrat se dogaja, da ta FFS zastrupljajo čebele nabiralke, tj. pašne čebele. Mrtve čebele ostajajo zunaj panja, zato ne zastrupijo preostalih čebel v panju. Čebelja družina je oslabljena, ker je izgubila pašne čebele, kljub temu pa ne propade. Ker se v družini zmanjša število čebel, preostale mladice ne morejo pokrivati in negovati vse zalege. Zaradi tega se trudijo, da bi odvečno zalego odstranile iz panja.
Zaradi pomanjkanja pašnih čebel je družina nekaj dni brez vode in hrane, zato je v njej porušeno normalno ravnovesje, posledica tega pa je v večini primerov nose-mavost.
Včasih lahko vidimo pred čebelnjakom mrtve ali umirajoče družine, saj nekateri pesticidi ubijajo čebele nabiralke, panjske čebele in tudi zalego. Takšni čebelji družini, žal, ni pomoči. V takšnih primerih čebele z vodo, medičino ali cvetnim prahom v panj prinašajo strupene snovi iz okolice. Hrano nato predajajo čebeljim mladicam in tako zastrupijo vso družino, ki nato hitro propade.
Za preživetje čebelje družine je odločilno, v katerem razvojnem stadiju pride v stik s strupom. Najnevarnejši čas za zastrupitev je zgodnja pomlad, ko je v panju le majhno število mladic, tako da te ne morejo nadomestiti izgube pašnih čebel. Če se zastrupitev pojavi v obdobju, ko je v družini veliko čebeljih mladic, družina že v približno 10 dneh nadomesti izgubo pašnih čebel, biološko ravnovesje pa znova vzpostavi v 4-6 tednih.
Kemična sredstva lahko ubijajo čebele na tri načine: kontaktno, želodčno in inhalacijsko. Ko je strup v telesu čebele, ta deluje na več načinov. Če prizadene samo prebavila, ta ne delujejo več pravilno, čebele se ne morejo več hraniti, zato odmrejo od lakote ali pa se izsušijo. Takšne čebele imajo po navadi napet zadek. Če strup deluje na živčni sistem čebel, se te ne morejo gibati z nogami in s krili in ne morejo prebavljati. Čebele izgubijo sposobnost orientacije, zato se ne morejo oskrbovati s hrano in z vodo, tako da posredno umrejo zaradi lakote in izsušitve.
Vsako FFS naj bi v laboratorijskih, polpoljskih in poljskih poskusih še posebej preizkusili, koliko je strupeno za čebele. Pri takšnih poskusih čebele na različne načine izpostavijo kemičnemu sredstvu, ki ga preizkušajo. Tako testirajo vpliv sveže nanesenega FFS, tj. neposredno po škropljenju, vpliv uživanja ostankov v različnih časovnih presledkih po škropljenju, vpliv posušenega FFS itd. Med poskusi prihajajo čebele v stik s sredstvi kontaktno, oralno in tudi inhalacijsko. Laboratorijski testi in testi v naravi se včasih ne ujemajo, to pa je posledica re-zidualnega delovanja FFS, vpliva formulacije in drugih dejavnikov delovanja. Žal so v zadnjem času takšni testi vsaj za čebele prej redkost kot pravilo.
Strupenost pesticidov za čebele izrazimo v mikrogramih ali v nanogramih aktivne snovi na čebelo (mikrogram/čebelo; ng/čebelo), redkokdaj pa v miligramih. Strupenost posameznih FFS izražamo z vrednostjo LD50. Le-ta izraža letalno, tj. smrtno dozo pesticida, to je dozo, ki bo v 24 urah usmrtila 50 % čebel.
Glede na nevarnost za čebele delimo FFS v štiri skupine:
1. skupina: LD50 je od 0,001 do 1,99 mikrograma/ čebelo, glede na to pa je strupenost zelo velika. Teh sredstev ne smemo uporabljati med cvetenjem. Za čebele so nevarna še 10 ur po škropljenju. Dostop čebel do območij, škropljenih s temi sredstvi, ni priporočljiv še 5 dni po škropljenju.
2. skupina: ID50 je 2,0 do 10,99 mikrograma/čebelo, glede na to pa je stnipenost velika. Ta sredstva za čebele niso več nevarna po 8 urah od časa škropljenja.
3. skupina: LD50 je več kot 11,0 mg/čebelo, glede na to pa je strupenost majhna. Ta sredstva za čebele niso več nevarna po treh urah od škropljenja, če smo škropili pozno zvečer ali zgodaj zjutraj.
4. skupina: Strupenost je zelo majhna. Ta sredstva
niso nevarna za čebele, tudi če jih neposredno nanesemo na njihovo telo.
Delovanje FT'S na čebele je v veliki meri odvisno tudi od načina in oblike njihove uporabe. Sredstva je mogoče uporabiti na več načinov: s škropljenjem, pršenjem, posipanjem ter z inkrustiranjem semen (primer kemičnega oblaganja semen koruze z imidaklopridom). Strupenost pripravkov je povezana tudi z njihovo formulacijo. Mikrokap-sulirana FFS so za čebele nevarnejša, FFS v obliki praškov pa so nevarnejša od tekočih. Najnevarnejša oblika uporabe FFS za čebele je vsekakor škropljenje z letali, saj v tem primeru FFS nanesemo na velike kmetijske površine, s tem pa na velikem območju ogrožamo čebele.
Na možnost zastrupite oz. pomora čebel ima precejšen vpliv tudi fenološka faza rastline ob škropljenju. Znano je, da čebele ne obiskujejo rastlin, ki ne cvetijo oz. ne medijo. Na takšnih rastlinah, čeprav so škropljene s FFS, ki so za čebele strupena, se ne pojavljajo zastrupitve. To pa se dogaja na rastlinah, ki jih škropimo med cvetenjem, ko so za čebele najbolj zanimive. To se še posebej nanaša na sadovnjake, vinograde z medovitim plevelom, na polja z oljno repico ali sončnico. Čebele se lahko zastrupijo tudi samo s preletom prek škropljenih kultur, saj na poti poberejo kapljice strupenih sredstev in jih prinesejo v panj. Prav ob takšni obliki zastrupitve pa je odgovornim najteže dokazati pomor čebel.
ZASTRUPITEV ČEBEL Z INSEKTICIDI
Najnevarnejša FFS za čebele so insekticidi. V organizem čebele prehajajo prek prebavil (želodčni), z dotikom (kontaktni), prek organov za dihanje (inhalacij-ski) ali pa imajo več mehanizmov učinkovanja. Tako npr. fosforne spojine delujejo kot kontaktni in kot želodčni strup.
- Želodčni insekticidi prihajajo v telo čebele prek organa za prebavo, tj. s hranjenjem. Ta sredstva delujejo predvsem na žuželke, ki se hranijo na rastlinah, tako da jih grizejo, sesajo ali ližejo. Posamezni želodčni insekticidi so sistemiki (organofosfomi). Ta vrsta insekticidov je najnevarnejša za čebele. V čebelji organizem prehajajo z medičino, pelodom, vodo in v vsakem primem povzročijo njeno smrt. Zaradi vnosa strupov v panj umrejo tudi druge čebele in zalega v čebelji družini.
- Kontaktni insekticidi prehajajo v telo čebele prek tipalk, členkov na nogah, rilčka ter prek vseh delov telesa, ki jih spaja tenka membrana. Najnevarnejša so sredstva, ki napadajo živčni sistem - to so sredstva na bazi klora, fosforja in alkaloidov, manj nevarna pa so sredstva na bazi mineralnih olj.
- Inhalacijski insekticidi prehajajo v organizem z dihanjem. Pri uporabi na prostem ne dosežejo večje koncentracije, zato so za čebele manj nevarni.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
Čebele in fitofarmacevtska sredstva
(3. nadaljevanje)
VLADO AUGUSTIN, univ. dipl. inž. kem.
Veliko sredstev za varstvo rastlin deluje tudi dvojno ali celo trojno, ker vsaj ena njihova sestavina v organizmu deluje na živčni sistem. Takšna sredstva so npr. sintetični piretroidi, ki so bili v laboratorijskih preizkusih stokrat bolj strupeni od klasičnih insekticidov. Pri uporabi v okolju pa za čebele niso tako strupeni, ker piretroidi s svojim značilnim vonjem izrazito odvračajo (delujejo repelentno) čebele. Kljub temu pa so ta FFS za čebele nevarna in strupena.
Vsi insekticidi, ki so strupeni za čebele, imajo na embalaži natisnjeno opozorilo »Strupeno za čebele«. Posamezne skupine insekticidov povzročajo različne znake zastrupitve.
- Klorirani ogljikovodiki Imajo visoko začetno toksičnost in so pogost vzrok zastrupitve in pomora čebel. Te umrejo takoj, če pridejo z njimi neposredno v stik ali če jih zaužijejo z vodo ali medičino. Posledice zastrupitve so opazne pri posameznih čebelah in pri izle-tavanju čebel. Njihovo vedenje je nenavadno: tresejo se, vlečejo za seboj zadnje noge, kot bi bile paralizirane, imajo razprta krila. Kljub tem znakom številne čebele odletijo na pašo in odmrejo zunaj. Tudi če so pašne razmere najboljše, čebele pogosto povsem prenehajo izletavati. Pred čebelnjakom ni mrtvic ali jih je zelo malo. Čebele prenehajo graditi satje, po dnevu ali dveh se mladice pred panji živahno prašijo in prevzemajo vlogo nabiralk. Preostale čebele ne morejo ogrevati vse zalege, zato začnejo iz panja odstranjevati odvečno nepokrito zalego. Tudi manjše zastrupitve povzročajo motnje v razvoju čebelje družine in s tem manjši pridelek. Znana takšna strupena sredstva so: endosulfan, toksafen, tiametoksam, fipronil idr.
- Organski fosforjevi estri povzročajo največ zastrupitev čebel. Delujejo tako, da posegajo v prevajanje dražljajev po živčnem sistemu in vplivajo na njegovo stalno vzburjenost. Ker je njihovo začetno delovanje šibko, so znaki zastrupitve s temi sredstvi v panjih opazni po 15 minutah do ene ure, ko pred panji opazimo zelo nemirne čebele. Njihovo vedenje se zelo spremeni: brez vzroka letajo pred panji sem ter tja, postajajo napadalne, napadajo tudi nabiralke, ki se vračajo s paše. Čebele dobijo krče, krila imajo razpeta, padajo na stran ali na hrbet, iztegujejo rilček, bljuvajo, postajajo mokre in črne. V bližini čebelnjaka lahko najdemo tudi čebele, pritrjene na rastline, pred čebelnjakom in v
panjih je vse več mrtvic. Večina jih po 2-4 dneh odmre v panju. Pri delni zastrupitvi si družina opomore, vedar se tedaj rada pojavi nosemavost. Nevarna sredstva so: diazinon, malation, foksim, klorpirifos, oksidemeton, sulfotep, diklorvos idr.
- Piretroidi - Čebele, ki so zastrupljene s temi sredstvi, bljuvajo, se nepravilno gibljejo, so nesposobne za letenje, omamljene ter paralizirane. Posledica je, da hitro odmrejo. Pogosto umirajo zunaj panjev, ko se vračajo s paše. Če ta sredstva uporabljamo v predpisanih količinah, niso zelo nevarna za čebele. Poleg tega piretroidi s svojim vonjem odvračajo čebele, to pa zmanjšuje možnost zastrupitve. Takšna sredstva so: metom il, cipermetrin, deltametrin, esfenvalerat, per-metrin, piretrin idr.
- Nereistoksini - Sredstva iz te skupine insekticidov povzročajo enake znake zastrupitve kot sintetični piretroidi. Derivati nereistoksina so predvsem doti-kalni in želodčni strupi. Zastrupljene čebele se prenehajo hraniti, pri njih se pojavijo krči in paraliza. Večina čebel umre šele po nekaj dneh, ko se pojavijo tudi znamenja zastrupitve. Nevama sredstva so: bensultap, cartop idr.
- Harbamati delujejo podobno kot organofosfor-ni insekticidi. Tako prvi kot drugi povzročajo ohromelost živčevja. Pri zastrupitvi z njimi postanejo čebele izrazito agresivne, njihovi gibi so nepravilni, postanejo paralizirane in prenehajo letati. Matica preneha zale-gati, panjske čebele pa gradijo lažne matičnike. Večina čebel umre v panju, podobno kot pri organofosfor-nih insekticidih. Nevarni so: karbofuran, karbaril metomil idr.
ZASTRUPITEV ČEBEL S FUNGICIDI
Fungicidi so FFS, s katerimi na gojenih rastlinah preprečujemo gljivične bolezni. Delimo jih na kontaktne, ki ne prodrejo v rastlino, in sistemične, ki jih rastlina sprejme vase. Krivec za bolezni pri rastlinah so najpogosteje gljive, ki lahko s svojim delovanjem popolnoma zavrejo razvoj gojenih kmetijskih kultur ali okrasnih rastlin. Bolezen se lahko razvije do te mere, da pridelamo neuporaben pridelek ali pa pridelka sploh ni. Bolezni lahko zelo poškodujejo okrasne rastline ali jih celo uničijo. Poudariti je treba, da je uporaba fungicidov uspešna le, če dobro poznamo bolezen
in če pravočasno preventivno škropimo. V primerjavi z insekticidi so fungicidi manj strupeni za čebele.
Aktivne snovi fungicidov, ki so nevarne za čebele:
- ciratn: nevarnost zastrupitve je 10-12 ur po uporabi,
- cineb : nevarnost za zastrupitev čebel preneha 6 ur po uporabi,
- kaptan: če je kultura, ki jo škropimo, v fazi cvetenja, je treba čebele izolirati za en dan,
- tiram: minimalna možnost zastrupitve obstaja 10 ur po uporabi,
- mankozeb: nevarnost zastrupitve preneha po 5-6 urah od škropljenja.
ZASTRUPITEV ČEBEL S HERBICIDI
Herbicidi so FFS, ki preprečujejo rast nezaželenih rastlin (plevelov) v kmetijskih in okrasnih kulturah. Za uporabo jih razredčimo v vodi in z njimi škropimo rastline. Herbicidi so totalni oz. neselektivni, ki uničijo vse zelene rastline (npr. na tlakovcih, pod drevesi, trto itd.), ali selektivni, ki uničijo le določene plevele (npr. širokolistne plevele med travo). Pri uporabi herbicidov moramo biti pazljivi, saj večina herbicidov lahko poškoduje tudi gojene rastline. Posebej moramo paziti pri odmerku sredstva za določeno površino.
Za čebele so nevarni vsi herbicidi, če aktivno sredstvo pri škropljenju pade na telo čebele. Čebele lahko sredstvo z medičino in cvetnim prahom prinesejo tudi v čebelji panj ter tako podaljšajo njegovo delovanje v notranjosti panja. Aktivna sredstva iz herbicidov lahko preidejo tudi v med in cvetni prah, tam pa so še posebej nevarne za mlade čebele.
S škropljenjem oz. zatiranjem plevelov v fazi, ko ti ne cvetijo, zelo zmanjšamo nevarnost zastrupitve čebel. Če to ni mogoče, je teoretično priporočljivo, da čebele zapremo za 3-5 dni. Ker to pravzaprav ni mogoče, nam preostane edini izhod v sili, in to je prevoz čebel na območje, na katerem ne uporabljajo FFS. Posebej nevarna so sredstva z aktivnimi snovmi itnazapir, ilikvat, di-klorprop, izoksaßutol idr.
ZASTRUPITEV ČEBEL Z AKARICIDI
Akaricidi so FFS, ki jih uporabljamo za zatiranje pršic. Številni organski fosforni estri, ki delujejo predvsem kot insekticidi, delujejo tudi proti pršicam in imajo dobro akaricidno delovanje. Ker akaricidno delujejo tudi nekateri fungicidi, so torej za čebele nevarni tudi akaricidi.
Čebelarji poznamo akaricide kot sredstva za zatiranje varoe, saj ta sodi v razred pršic. Verjetno ni čebelarja, ki ne bi poznal fluvalinata (Apistan), flumetrina
(ßayvarol), amitraza (Hemovar) ali kumafosa (Peri-zin). Z vnašanjem teh FFS, ki so domnevno nenevarna za čebele, v panj skušamo rešiti problem velike napa-denosti z varoo. Skupna lastnost teh strupov je, da se kopičijo v vosku, po drugi strani pa se njihov učinek prišteva k delovanju drugih FFS, ki jih čebele prinesejo v panj iz okolja. Delovanje kombinacije takšnih strupov je takšno, da čebel ne usmrtijo, ampak jih poškodujejo. Pojavi se hiranje čebeljih družin, oslabljene čebele se ne morejo orientirati, odrasle čebele kljub obsežni zalegi izginjajo, tako da jih v družini stalno primanjkuje. Posledica tega so prazna medišča panjev, in to kljub bogatim virom medenja in veliki skrbi čebelarja. Pri nas registrirani nevarni akaricidi so: amitraz, klorfentezin, bromopropilat.
KAKO UGOTOVIMO ZASTRUPITEV ČEBEL
S FFS?
Čebele, zastrupljene s FFS, množično umirajo. Pri zastrupitvah z organskimi fosfornimi pesticidi in karba-mati je največje število umrlih čebel na naletnih deskah in pred panji, pri zastrupitvah s kloriranimi ogljikovodiki pa pred čebelnjakom ni mrtvic ali jih je zelo malo, ker čebele odmirajo zunaj. V obeh primerih čebele po smrti počrnijo. Zaradi zastrupitve s FFS v čebelnjaku odmrejo vse čebelje družine, če čebele obolijo za katero izmed bolezni, pa mrtve čebele najdemo le pred panji bolnih družin.
Ob morebitnem sumu delne zastrupitve čebel s FFS, moramo opazovati izlet čebel, pregledati posamezne sate in ugotoviti, kako čebele pokrivajo zalego. Ko odpremo panj, so zastrupljene čebele po navadi razdražene in nenavadno šumijo. Čebelje družine, ki so bile prej živalne in s polnimi ulicami čebel, oslabijo. V celicah med ulicami in na dnu panja najdemo mrtvice. Oslabljene družine prenehajo graditi satje, zožijo gnezdo, začnejo izmctavati zalego, pogosto postanejo nose-mave in včasih tudi prelegajo.
Če v panju naletimo na takšno stanje, moramo ukrepati zelo hitro, da zavarujemo dokaze o zastrupitvi, saj je to po večini težavna naloga. Če ne vemo, s katerim sredstvom so se čebele zastrupile, je treba v laboratoriju določiti številne pesticide, to pa analizo zelo podraži. Raziskave so težavne tudi zato, ker je čebelje telo biotično zelo aktivno, tako da se strupene snovi v njem hitro metabolizirajo. Encimski sistem zastrupljene čebele reagira in začne sam razgrajevati strup, tako da ga skoraj povsem odstrani, organizem čebele pa je že tako prizadet, da čebela umre. V mrtvi čebeli potem z nobeno analizo ne moremo dokazati navzočnosti FFS.
(Nadaljevanja v prihod nji številki)
Čebele in fitofarmacevtska sredstva (4. nadaljevanje in konec)
VLADO AUGUŠTIN, univ. dipl. inž. kem.
Obveznosti čebelarja ob morebitni zastrupitvi čebel s FIS so:
Ker so analize in dokazovanje FFS /elo dragi, je treba ugotoviti, ali gre res za zastrupitev čebel s temi sredstvi. Pomor čebel je lahko tudi posledica:
- nepravilnega zatiranja varoe z akaricidi,
- uporabe drugih nevarnih »domačih zdravil« za zatiranje varoe,
- čebeljih bolezni,
- slabe čebelarske prakse.
Ob dokazani zastrupitvi čebel je treba ukrepati hitro in učinkovito, ker dokazi hitro izginejo. V najhitrejšem času obvestimo:
- strokovnega sodelavca NVI, tj. veterinarja svetovalca, odgovornega za določeno območje; ta mora izključiti sum na čebelje bolezni ali sum na slabo čebelarsko prakso. Čebelar mu mora predložiti Dnevnik o veterinarskih posegih pri čebelah, ki mu jih nalaga Pravilnik o izjemni uporabi zdravi! za zdravljenje živali in evidencah o zdravljenju živali (Ur. I. KS, št. 77/2000). Obliko dnevnika najdete v Čebelarskemu priročniku, str. 88;
- kmetijskega inšpektorja, ki skuša določiti lokacijo, način in čas škropljenja s FFS, sredstvo, ki je bilo uporabljeno, po potrebi pa odvzame tudi vzorce rastlin in prsti;
- veterinarskega inšpektorja, ki odvzame vzorce mrtvih čebel. V sodelovanju z veterinarskim inšpektorjem odvzamemo vzorce približno 4(H) mrtvih čebel; te damo v papirnato škatlico, nikakor pa ne v polivinilno vrečko. Odrežemo tudi košček sata s svežo obnožino, velik 10 x 15 cm, v satu naj ne bo medu. Čebele in sate shranimo v ločene zavoje, da jih veterinarski inšpektor pošlje v laboratorijske analize.
- policijo, ki zaradi suma kaznivega dejanja napravi zapisnik, fotografira celotno zadevo in zavaruje dokaze.
Za pomoč v primeru zastrupitve z FFS je na koncu tega članka priložen vprašalnik, ki ga izpolni čebelar in tako omogoči hitrejše in lažje reševanje nastale katastrofe.
PREPREČEVALE ZASTRUPITEV ČEBEL S FFS
Pri preprečevanju zastrupitev čebel s FFS uporabljamo več postopkov. Razdelimo jih na: agrotehnične, zaščitne in zakonske.
Med agrotehnične postopke sodijo čas in način škropljenja, fenološka faza rastlin, ld jih škropijo, izbira manj nevarnih sredstev, integrirana rastlinska proizvodnja, izbira kraja za postavitev čebelnjaka. Čebelarji najbolj zanesljivo obvarujemo čebele pred zastrupitvami s FFS, če postavimo čebelnjak vsaj 3-5 km stran od strnjenih nasadov, ki jih pogosto škropijo. Uporabniki fitofarmacevtskih sredstev pa morajo:
- FFS uporabiti v skladu z dobro kmetijsko prakso le, če je za ciljni škodljiv organizem prej ugotovljen prag gospodarske škode oz. kritično število;
- pred načrtovano uporabo ITS natančno prebrati pri-
ložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele;
- priporočena sredstva uporabiti v najnižjih priporočenih odmerkih;
- uporabiti za čebele manj nevarna sredstva;
- izogibati se prašiv, namesto njih pa uporabiti pripravke oz. iz njih narejeno škropilno brozgo ali granulate;
- s FFS škropiti pozno popoldne, zvečer ali ponoči;
- škropiti v brezvetrju in še drugače preprečiti odnašanje (drift) FFS;
- pravočasno obvestiti čebelarje o nameravanem škropljenju.
Med zaščitne ukrepe štejemo preselitev čebel oz. čebelnjaki ob škropljenju in zapiranje panjev.
Za prevoz panjev se odločimo, če je v uporabi pesticid z dolgotrajnim delovanjem ali če panji ne bi mogli biti več dni zaprti. Pri tem zaščitnem ukrepu imajo prednost čebelarji, ki imajo AŽ-panje na prevoznih enotah, tako da lahko čebele nemudoma odpeljejo na varno.
Zapiranje oz. izolacija čebel je uporabna le, če je delovanje pesticida na rastlinah kratkotrajno. Trajanje zapore je odvisno od strupenosti FFS in od tega, koliko časa aktivna snov ostane na rastlini. Ob izolaciji moramo poskrbeti za zadostno zračenje v panju, pa tudi za to, da imajo čebele dovolj vode in hrane. Še posebej zahtevna je izolacija tedaj, kadar je v panjih veliko zalege, ko so družine zelo razvite in kadar čebelam prekinemo izletavanje na pašo. Pri tem zaščitnem postopku imajo prednost čebelarji, ki čebelarijo z nakladnimi panji. Tem panjem dodamo še eno naklado in tako čebelam omogočimo dodaten prostor, v katerega se lahko umaknejo. Na satnike zgornje naklade postavimo posodo z vodo, tako da dobivajo čebele vodo po stenju. Zgornje zračenje olajšamo čebelam tudi s tem, da na zgornjo naklado položimo dvomrežni okvir. Vsak večer moramo seveda odpreti žrela panjev, zgodaj zjutraj pa jih zapreti. Če čebelam zagotovimo mir, so te ob hladnem vremenu lahko zaprte največ do pet dni, računati pa moramo, da jih bo vsaj 15 odstotkov odmrlo.
Če obstaja nevarnost, da bi čebele vnašale v panj zastrupljen cvetni prah, panjem namestimo smukače, nasmukani cvetni prali pa uničimo.
Zakonski postopki - Področje uporabe in prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi je urejeno v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur. I. KS, št. 11/2001), ki poleg drugega predpisuje pravilno rabo ob upoštevanju načel dobre kmetijske prakse in integriranega varstva rastlin na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in živali in ne vpliva negativno na okolje, ter ureja tudi obvezno dodatno usposabljanje vseh, ki prihajajo v stik s FFS v kmetijstvu. Podrobneje so pogoji in način usposabljanja navedeni v podzakonskem predpisu, tako da so v Sloveniji v proces obveznega in stalnega usposabljanja zajete vse ključne skupine ljudi, ki se ukvarjajo s prometom in uporabo sredstev za varstvo
rastlin. Na teh tečajih se slušatelji seznanijo z vsemi pomembnimi področji zdravstvenega varstva rastlin in s tem tudi z varnim delom oziroma možnostmi zmanjševanja tveganj za zdravje ljudi in živali pri prometu in uporabi FES.
Uveljavljen je tudi Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev {Ur. list RS. št. 62/2003). Po odredbi o varstvu čebel je prepovedano uporabljati za čebele nevarna FPS na cvetočih rastlinah ali jih nanašati tako, da so hkrati poškropljene cvetoče rastline. To velja tudi za cvetoče plevele. Kot cvetoč se šteje sestoj rastlin tedaj, kadar je odprt en sam cvet.
Uporabnik FFS mora vsaj 48 ur pred vsako uporabo FFS, ki je za čebele strupeno ali škodljivo, o svoji nameri obvestiti čebelarje, ki imajo panje v oddaljenosti do 3 km od predvidenega kraja škropljenja. Obvestilo mora vsebovati datum, predvideno uro škropljenja, trgovsko ime FFS, njegovo nevarnost za čebele, ime in priimek izvajalca ukrepa ter podatke o kraju škropljenja. Če uporabnik ne pozna čebelarja, mora o tem obvestiti lastnika parcele, na kateri je čebelnjak, ali najbližjo čebelarsko družino. Vse to od uporabnika zahteva zakonodaja o varstvu rastlin.
PRVA POMOČ PRI ZASTRUPITVI ČEBEL
Čebele, pri katerih opazimo znake zastrupitve z FFS, je mogoče rešiti pred najhujšim, če od zastrupitve ni minilo preveč časa.
Za preživetje čebelje družine je odločilno, v katerem razvojnem stadiju so se zastrupile. Najnevarnejši čas za zastrupitev je tedaj, kadar je v panju majhno število mladic, ki ne morejo nadomestiti izgube pašnih čebel. Če se zastrupitev čebel pojavi na vrhuncu njihovega razvoja, družina v približno 10 dneh nadomesti izgubo pašnih čebel, v 4-6
tednih pa se v panju znova vzpostavi biološko ravnovesje. Zavedati pa se pa moramo, da bodo takšne družine še dolgo zaostajale v razvoju.
Iz zastrupljenih čebeljih družin takoj odstranimo sate z medom in cvetnim prahom, saj s tem preprečimo podalj-šano delovanje strupenih aktivnih snovi. Število satov je treba zmanjšati, odstraniti je treba nepokrito zalego, pokrito zalego pa pustimo v panju. Če opazimo več slabili čebeljih družin, te med seboj združimo. Po zožitvi in združitvi čebeljih družin čebele nahranimo s toplo in redko sladkorno raztopino ter vsak dan preverjamo njihovo stanje. Družine, ki so oslabljene zaradi zastrupitve, bodo vse leto potrebovale vsaj toliko skrbi kot spomladi.
SKLEP
Pi i intenzivni pridelavi hrane se uporabi fitofarmacevtskih sredstev vsaj za zdaj ni mogoče izogniti, čeprav si številni prizadevajo, da bi vsaj zmanjšali njihovo uporabo. Zaradi tega bo vedno obstajala možnost zastrupitve čebel z njimi. Posledica rezistence, tj. odpornosti bolezni na fitofarmacevtska sred-stva, in uporaba novih znanj o varstvu rastlin je, da kemični imperiji vsako leto izdelajo nova FFS in uporabljajo nove tehnologije, lina od takšnih tehnologij je primer uporabe genetskega spreminjanja rastlin. Pri tem postopku v rastlino vnesejo gen, ki povzroči, da postane rastlina neužitna (strupena) za nekatere škodljivce. Tako se znebimo škodljivcev brez uporabe pesticidov, to pa ima pomemben ekonomski učinek. Take rastline bi zelo pozitivno vplivale na naše okolje, saj bi s tem občutno zmanjšali uporabo strupenih snovi na poljih. Vendar pa moramo biti tudi pri takih rastlinah previdni, da namreč tak gen ni morda strupen tudi za čebele in ne nazadnje za človeka.