FEBRUAR
13	P Line. r., JordaB
14	T Valentin
15	S Fanstin IS (I Julijan«
17 P Silvin , + 18_S Simeon
19	NTPrčclpost, Q
20	P Vilfrik
21	T Felikts
22	S Pep.. Wash.r.+
23	č Peter Dam.
24	P Matija	+
25	8 Valburga »N 1. Postim &
27	P Gabriel
28	T Roman
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.«
JPRYI SLOVENSKI LIST W AMERIKI
B**to: fj& v#ro in m-rod — m pravico in r$ento0 — od boj* 9» *m*ff«1
GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLEETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA K CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENffi DRŽAVAH.
'(Official Organ of four, Slovenian Organization}
CHICAGO, ILL., TOREK, 28. FEBRUARJA — TUES DAY, FEBRUARY 28, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII.
PRIPOROČA NIŽJO CENO ZA ZRAČNO POŠTO
Memphis, Term. — Na zborovanju direktorjev Eastern Air Lines je predsednik Ri-ckenbacker zadnji petek izrazil priporočilo, naj bi se znižala poštnina za zračno pošlo s sedanjih G centov na 3 cente. S tem. pravi, bi so ameriška avijatska trgovina zviša-'a za 200 krat.
Iz Jugoslavije
Družba nevalnih zločincev, ki so kradli in uničevali okolu Radovljice na Gorenjskem iz same gole hudobije, po dolgem času prijeta. — Žalosten konec mladega fanta, ki se je zbal kazni. — Razno.
FRANCIJA PRI-ČAKUJE KRIZO
Daladier napovedal resne za-pletljaje.
ZA ITALIJO - A PROTINEMČIJl
Demonstranti na Poljskem pokazali prijateljstvo do ItaJi-je, a sovražnost do Nemcev.
Pariz, Francija. — Dočim je angleška vlada zadnji petek priznala Francovo vlado v Španiji, jp pa tukajšnji min. predsednik Daladier isti dan objavil, da 'bo njegova vlada storila to prihodnji ponedeljek. Istočasno je izrazil temno napoved, da se Evropi bližajo resni zapletljaji, ki bodo ogrožali mir in do katerih u-tegne priti tekom nekaj tednov ali mesecev. Dočim nekateri domnevajo, da je hotel Daladier s to napovedjo samo ©strašiti socijaliste, da ne bodo nasprotovali priznanju Franco ve vlade,pa trdijo drugi, da je imel v mislih Italijo, ki zadnje čase utrjuje Libijo in pošilja velike' oddelke vojaštva tja.
PO KAT\JVETV
—	Vatikan. — Koncem, tedna se je objavila oporoka pokojnega papeža Pija, ki jo je ta končal mesec dni pred smrtjo. V njej se zapuščajo vsi darovi, ki jih je papež prejel, sv. Stolici in nasledniku, dočim se o nekaterih pov-darja.da morajo priti v knjižnico in v muzej.
—	London. Anglija.— Kardinal Kinsley je pred kratkim odgovoril tistim, ki trdijo, da je katoliška cerkev fašistična zato, ker je proti komunizmu. Povdaril je. da cerkev obsoja fašizem kot nekrščanski in poganski, in da se mu pravi katoličan ne more pridružiti.
—	Washington, D. C. — Socijalna akcija neke kat. organizacije prične izdajati selijo pamfletov, v kateri se bo priporočala "krščanska demokracija". temelječa na krščanskih naukih. Sestavljal jih bo Msgr. Ryan.
—	New York, N. Y. — Tekom 19 let, pod vodstvom pokojnega kardinala Hayesa, se je tukaj izdalo za katoliško dobrodelje nad sedem in pol milijonov dolarjev in pomagalo se je več kot 700,000 osebam.
--o--
STAVKA USTAVILA PRISTANIŠKI OBRAT
San Francisco, Cal. — V dveh pristaniščih, namreč v San Francisco in v Oakland, se je obrat koncem tedna skoraj popolnoma ukinil zaradi stavke, ki jo je proglasila ena CIO unij. Samo devet ladij se je v petek naložilo in razložilo, dočim je delo na drugih 29 docela počivalo Zupan Rossi je podvzel posredovanje, da se spor čimprej neha, kajti stavka škoduje
UGODNA ZDRAVSTVENA NAPOVED Chicago, 111. — Dr. Hickman, raziskovalni kemik iz Rochester, N. Y., je 'zadnji petek, ko je govoril pred društvom ameriških kemikov, izrazil prepričanje, da se bodo mogli v doglednem času vitamini nabavljati takorekoč v čistem stanju. Zdaj, pravi, je naša hrana polna vitaminov samo v šestih poletnih mesecev, a prišel bo čas, ko se bodo lahko v zimskem času vitamini premešavali hrani.
VKLJUČIL TOTALITARNE DRŽAVE
Cambridge, Mass. — V svo-lih laboratorijih je profesor Eridgman iznašel proces, s katerim se jeklo napravi trše, kar bo imelo velik pomen pri izdelovanju orožja. Profesor pa hoče, da bi ta iznajdba ne k riši a v roke totalitarnim državam, Nemčiji, Italiji, Rusiji in Japonski, in je prepovedal vsak obisk državljanom teh držav v svojih laboratorijih.
AH je vaša naselbina že prijavila v tej kampanji svojega kandidata? Ako ne zakaj ne?
UMETNIŠKO DELO IZ LEDU
ifilllM
Dijaki Dartmouth kolegija v Hanover, N. H., so postali že slavni po svojih umetninah, ki jih znajo izsekavati iz ledu. Letos so se ponovno postavili s takim delom, ki nam ga kaže gornja slika in ki predstavlja prizor iz življenja enega prvih naseljencev, Eleazarja Wheelocka.
jfrEV. (NO.) 39.

Pod vlak se je Vrgel
Ljubljana, 7, febr. — Včeraj zjutraj je naŠfel železniški čuvaj Anton Miklic v bližini tako imenovanega "dolgega mostu" na železniški progi truplo neznanega moškega, ki mu je vlak odrezal nogo. Samomorilec se je pred prihodom vlaka vlegel na tračnice tako, da je položil vrat na tračnico in mu je tržaški vlak glavo odtrgal. Obveščena policija je spoznala v samomorilcu 21 letnega delavca Martina Nečemerja iz Mrtvic pri Leskovcu. Nečemer je dejanje izvrši}! iz ljubosumnosti. Imel je namreč lepo dekle na Viču, s katerim pa sta se zadnje Čase sprla in je Nečemer neprestano grozil dekletu, da jo zakolje. V nedeljo zvečer jo je na Tržaški cesti opazil v družbi treh moških. Nečemer je planil na moške z vilami ter je enega izmed njih, nekega Skaljo, občutno ranil v roko. Napadeni moški so Ne-čemru komaj izbili vile iz rok ter jih oddali potem na policiji, kjer so opisali dogodek in Nečemr^ ovadili. Nečemer je od tedaj dalje izginil ter je ponoči taval ob progi, dokler se ni vrgel pod vlak.
Pretepli so ga
Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bil pripe-ian 34 letni Jože Kocjan, hlar pec pri gostilničarju Furlanu v Vrb lj ena h pri Tomišlju. Tam je bila na svečnico veselica, pa se je nekaj gostov tako razvnelo, da sta dva izmed njih pograbila Kocjana in ga izvlekla iz hiše ter tako pre, tepla, da bi bil najbrže obležal mrtev, če bi ne bili o pravem času ljudje prihiteli na pomoč.
Smrtna kosa
V Dev. Mar. v Polju je
l'mrl a Marija Prime. _ V
Kočevju je umrla Amalija Koritnik, rojena H of man, »vdova po trgovcu in posestniku stara 67 let. — V Ljubljani je umrla Marija Matek, rojena Krančič iz Rečice v Savinjski dolini. — V Dolnji Lendavi je umrl Ernest Bal-kanyi, trgovec in lastnik tiskarne.
Nove orgle
Pred nedavnim so začeli v Cerkljah pri Kranju z nabiralno akcijo za nove orgle, o kateri pravijo, da prav lepo napreduje. Orgle, ki bodo ene najmodernejših v državi, bo izdelal orglarski mojster Jenko iz St. Vida pri Ljubljani in bodo gotove čez eno leto. Veljale bodo okrog 215.000 dinarjev.
Škof Morris pravi: "Odločno izjavljam, da v tem raz-krajajočem svetu ni potreba nobene stvari bolj, kakor dobrega in močnega katoliškega tiska!"
Koliko čuta so imeli za revne kmete, priča dejstvo,, da so v Jeseniških rovtih zaklali v svinjaku siromašnega kmeta brejo svinjo in jo odnesli s seboj. V Ljubnem so kar s škarjami porezali glave 12 kokošim. Ta dejstva dajo dovolj sklepati, koliko usmiljenja imajo do živali. V neki drugi vasi so opazili zvečer pred manjšo trgovino sodček. Tam so našli tudi sani stranke, ki je prav tedaj nakupovala v trgovini. Sodček so brž naložili na sani in ga odpeljali. V bližnjem gozdu so sodček odprli, Ko pa so videli, da niso ukradli vina ali kakšne druge pijače, marveč kislo zelje, so sodček srdito razbili s sanmi vred in razbitine 1 ometali v jarek. Orožništvo je bilo neprestano na nogah, dokler se mu ni posrečilo na , Bledu razkrinkati in prijeti nekega, člana tatinske družbe. Aretiranec je polagoma izdal Štiri tovariše. Družba je precej mešana. Dva člana sta iz Kočevja, tretji je od nekod z Dolenjskega, četrti je Hrvat, peti pa je domačin iz Radovljice in se je doslej večinoma/ potepal po svetu. Kakor sa'mi izpovedujejo so ob lepem vremenu delali', ob deževnih dneh pa so v brezdelju oprezovali, kje se jim bo ponudila ugodna prilika za tatvino. Ponoči so le malo počivali, kajti imeli so večkrat precej dolga tatinska pota, raztezajoča se skoraj po vsem radovljiškem srezu. Nikakor niso kradli iz potrebe, saj so pri podjetju dobro zaslužili. Bilo jim je največ na tem, da zadostijo svojemu zločinskemu nagonu in da storijo škodo.
--o--
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Razkrinkani nevarni zločinci
Radovljica, 1. febr. — Do nedavnih časov so bile tatvine na Gorenjskem precej redkejše, kot v drugih delih Slovenije". Zadnje čase so se pa tako namnožile, da vse kaže, kot da hočejo zlikovci dohiteti zamujeno. Zaposlenost je nalnireč na Gorenjskem precej večja kot je bila zadnja leta in čim več prihaja sem tujega delavstva, več je postopačev in orožništvo ima polne roke dela proti tej nevarni družbi, ki krade iz same objestnosti. Od zadnje jeseni, pa do nekaj dni po novem letur je bilo prijavljeno orožnikom radovljiškega okraja kar 42 večjih ali manjših tatvin, ki so bile izvršene po samotnih vilah, kmečkih hišah, hlevih, itd.
Vilo blizu Lesec so obiskali trikrat. Kar se je dalo odnesti, so odnesli, drugo so poškodovali. Zvezali so v vili preproge in posteljnino, iz žimnic so pobrali žimo, postelje so pa razbili. Naredili so samo v tej vili za nad 40.000 din škode.
Varšava, Poljska. — Skozi tri dni zaporedoma so se i koncem zadnjega tedna v tukajšnjem mestu ponavljale srdite demonstracije prot na-zijski Nemčiji, toda istočasno pa je bila nazijska zveznica, fašistična Italija, deležna od istih demonstrantov prisrčnih ovacij.
Slučaj je nanesel, da je prišlo do sovražnih protinazij-skih izbruhov ravno ob času, ko je bil tukaj na obisku italijanski zunanji minister, grof Ciano. Povod za nje je dalo poročilo, da se v neodvisnem mestu Gdansku zatira poljski ži-velj od strani Nemcev. Mesto Gdansk je spadalo pred vojno Nemčiji, toda zaradi mešanega poljskega in nemškega prebivalstva se je v mirovnih pogodbah proglasila njegova neodvisnost. Do monakovskega pakta je bilo v resnici tudi na zunaj neodvisno, toda od tedaj naprej pa se iz obnašanja Nemcev v njem razvidi, da ga ti smatrajo za nemško mesto.
Demonstrantom, ki so obstojali po večini iz univerzitetnega dijšatva, se je v soboto posrečilo, da so predrli policijske vrste in napadli nemški konzulat, pri katerem so razbili dve okni. Skoraj istočasno je prispel v mesto grof Ciano in njega so množice živahno pozdravljale.
Še do bolj izrazitega kontrasta pa je prišlo v nedeljo, ko je Ciano nastopil pri nekem zborovanju. Številne navzoče množice so vzklike: "Živela Italija 1 Živel duče!" hipoma izpremeni-le v klice: "Doli z Berlinom! Doli z osjo Rim-Berlin!" Ko jih je policija pričela razganjati, so se navzoči zopet vrnili k vzklikom za Italijo.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
svetovni razstavi, katera je zdaj v San Francisco v teku.
-u-
ŠE F.NO PREROKOVANJE O PAPEŽU
Vatikan. — Svoječasno je bilo že poročano o prerokovanju, ki ga je izrekel o papežih sv. Malahij v 12. stoletju. Ugotovilo pa se je, da obstoja še neko drugo tozadevno prerokovanje, ki pa je malo znano in se pripisuje nekemu menihu iz Padove ter -e bilo izrečeno pred letom 1740. V njem se celo vsak papež omenja po imenu in baje je prerokovalec zadel pri vseh, izvzemši pri Benediktu XV., ki ga je imenoval Pavla VI. Ako se bo to prerokovanje uresničilo, se bo prihodnji papež imenoval Gregor XVII. Tudi tukaj, kakor v Malahije-vem' prerokovanju, se bodoči i apež naziva "angelski pastir" in se za časa njegovega vladanja napoveduje sijajna doba za cerkev, ko se bodo v njo povrnili krivoverci in raz-kolniki ter se bo na splošno '.jačilo duhovno življenje po svetu. Ta doba se bo glasom prerokbe nadaljevala še tekom dveh nadaljnjih papežev, toda nato pa se bo pričelo veliko preganjanje, ki bo trajalo za dobo.dveh papežev. Nato bo nastopil Leon XIV., pod katerim se bo 'končno ze-dinilo človeštvo, na kar pa pride zadnji papež, Peter Rimski, in z njim "razdejanje Rima in konec sveta". Po teh obeh prerokbah bo torej skupno samo še sedem papežev pred koncem sveta.
ŽALITEV PAPEŽA UŽALILA IRSKEGA ŽUPANA
Dublin, Irska. — V irsko Pristanišče Cork je prispela ?,fldiijo soboto neka nemška |°jaška ladja in ob takih pri-(J1 ah je navada, da mestni j^Pan uradno sprejme častni-j®- Točasno pa je župan 'ckie odklonil, da bi bil na-2oč prj Sprejcmu. Kakor je e3al, ga je užalilo pisanj« ;Gniških listov o pokojnem ^aPežu, ko ga je imenovalo .Političnega pustolovca", jjsled te žalivke proti papežu ,.JJu ne morem jaz kot kato-ski župan katoliškega mesta ^«azati nikakega priznanja '^topnikom nemškega naro-H>" je povdaril.
V nedeljo se je govorilo, da "p Azana objavil svojo resigna-cijo, vendar pa je zvečer odpotoval iz Pariza, ne, da bi bil P^ej izdal ta proglas, toda iz Poučenih krogov se je objavilo, da je tozadevno izjavo pustil v Poslaništvu in da se bo izdala v javnost drugi dan. Z njim vred Je odpotoval tudi tukajšnji španski poslanik, dr. Martinez. Namembni kraj je bilo neko ^esto ob švicarski meji. , S svojim odhodom je Azana spraznil tukajšnje špansko poslaništvo in s tem omogočil, da £a bo bodoči poslanik Francove nacijonalistične vlade lahko zasedel brez vsakih zapletljajev. Pbenem pa se je tudi zelo olajšal položaj francoski vladi sami P^i njenem nameravanem pričanju Francove vlade.
Iz Madrida je prišlo poročilo, "a se min. predsednik Negrin z °stalimi člani vlade pripravlja, zapusti Španijo. Z njimi j^ed se namerava izseliti, bržkone v Francijo, okrog 10,000 drugih oseb, ki so med vojno °Pravljale bolj ali manj važna y^dilna mesta na vladni strani, j/ancija in Anglija ste obljubi-1 svojo pomoč pri izseljevanju eh beguncev. Z njih umikom j?o tudi Francu olajšano stalile, ker mu ne bo treba nastopa-1 Proti njim in jih postavljati Pred sodišče.
Pariz, Francija. — Civilna vojna v Španiji, ki je trajala nad dve leti in pol, se je to Nedeljo z vso naglico bližala Mojemu koncu in pričakovaio je, da se drugi dan, v ponedeljek,proglasi uradno premirje med obema bojujočima ^e strankama, vlado in nacionalisti. Med glavnimi dogodki. iz katerih se je sklepalo neposreden konec vojne, Je bil odhod španskega pred-Sednika Azane od tukaj.
_ Azana je bival v Parizu, in ^icer v poslopju španskega Poslaništva, od tedaj, ko se je nioral z drugimi člani vladne, Vred umakniti iz Španije,' ko nacijonalisti zavzeli Kata-lonijo. Dočim pa so drugi vladni voditelji odpotovali nazaj v' Španijo, je on sam odklonil Povratek ter s tem pokazal Zeljo, da se preneha odpor španske vlade in se napravi vojni konec.
ITALIJA ZAPUSTI KORZIKO
Italijanom naročeno, naj se
izsele z otoka.
—o—
AJaccio. Korzika. — Kakor se razvidi, je Italija opustila svoje aspiracije, da si pridobi od Francije otok. Korziko, za katerega se je obenem s Tu-nisom', pred kratkim vodilo veliko kričanje v Italiji. Italijanom, ki so naseljeni na tem ctoku,je namreč naročila njih vlada, naj se izselijo in bodo poslani v italijansko Libijo. To splošno preseljevanje se L*o pričelo ta teden.
-.o-
KDOR ŽELI, LAHKO POSTANE ŽUPAN
Princeton, 111. — V tukajšnjem mestu, ki ima 5000 prebivalcev, se vrše ta torek primarne župainske volitve. Na volilni list pa ni bilo do sobote še nobenih kandidatov, kajti nihče ne mara te službe, za katero se plača na leto po $250.
ZAKONI BREZ OTROK OBDAVČENI
Berlin, Nemčija. — Nazijska vlada je izdala novo od-icdbo, po kateri se bo naložil posebni davek na družine brez otrok, dočim se bo istočasno še zvišal dosedanji davek na samsko osebe.
Španski predsednik Azana se umaknil iz španskega poslaništva v Parizu. — Premirje se pričakuje v najkrajšem času. — Člani vlade in kakih 10,000 oseb se nameravajo izseliti iz Španije, predno se proglasi mir.
-- i____
Amerikanski Slovenec
Dogodki
ved Slovenci g« Ameriki
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone' deljkov in dnevov po praznikih.
Issued dally, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Dobra prilika
Cleveland, O. — Tukajšnja rojakinja Mrs. John Sushnik, soproga Mr. J. Sushnika od Norwood Appliance & Furniture je v soboto 18. febr. nakupila precej grocerije in mesa, da bodo imeli dovolj čez nedeljo. Vse je zložila v avto, katerega je parkala na St. Clair Ave. jn se odstranila-Med njeno odsotnostjo je pa pogledal v njen avto nepoklican odjemalec, ki je izrabil ugodno priliko in odnesel vse, kar je nakupila, tako da je morala Mrs. Sushnik zopet v trgovino in še enkrat nakupiti potrebne jestvine.
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto _____________________________$5.00	For one year ................................$5.00
Za pol leta __________________________ 2.50	For half a year _________________________ 2.50
Za četrt leta ________________________________ 1.50	For three months ......................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo: .... Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto______________________.$6.00	For one year _________________________________$6.00
Za pol leta __________________3.00	For half year ________________________ 3-00
Za fcrtrt leta ___________________________ 1.75	For three months _______________________ 1.75
Posamezna številka ______________________ 3c	Single copy ....................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo VBaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Brez naslova
Smrt rojakinje na Calumetu
Calumet, Mich. — Tukaj je na bližnjem Ahnieeku, svoje hčere domu umrla rojakinja in dobro poznana slovenska žena te.* mati Margareta Su-nič, v starosti 65 let. Pokojna je že več let bolehala, vendar je skoro do zadnjega bila še vedno na nogah. Rojena je bila nekje v Beli Krajini, odkoder je prišla v Ameriko pred 46 leti in sicer naravnost na Calumet. V zakonu je imela sedem otrok in sicer tri sinove in štiri hčere. Pokopana je bila iz cerkve sv. Jožefa na Lake View pokopališče.
Se nikoli se ni toliko čitalo ne pisalo o demokraciji, kakor se je to godilo tekom zadnjih par let. Kaj je resnična demokracija in kaj je lažnjiva demokracija smo že če-stokrat pojasnili z vsemi mogočimi vzgledi in primeri. Ali kljub temu se zdi, da vsa pojasnila ničesar ne pomagajo. V raznih socialističnih in komunističnih uredništvih se odevajo čisto po krivici s plaščem demokracije.
Mi umevamo pravo demokracijo tako, da pod njo vlada popolna svoboda, da se v njenem okviru izvaja čista pravica za vse državljane enako, neglede kakega prepričanja je kdo. Uredniki naših rdečih listov pa imajo za merjenje demokracije svoje lastno kopito, po katerem merijo demokracijo. Pri njih je demokracija to, da smejo nesramno pisati in zasmehovati pripadnike raznih verstev. Posebno katoličani so jim v želodcu. Kadar kaj zapišejo o katoličanih in katoliški veri, to pišejo tako, da katoličane predstavljajo za največje nazadnjake in hinavce, katoliške duhovnike za največje zavajalce itd. Kljub temu, da zgodovina tisočletij kaže in govori čisto drugače. Ta pove, da marsikatera dežela in narod bi tičal še danes v največjem nazadnjaštvu in temi, če bi jih ne bili ravno duhovniki privedli do gotovega kulturnega razmaha in do gotove civilizacije.
Ali je n. pr. prava demokracija samo v tem, da smo proti Bogu? Ako je temu tako, potem je vsaka pocestna b . . . demokrat, ki preklinja Boga! Ali je upravičen se imenovati za demokrata samo tisti, ki zametuje vero? Takim demokratom, ki se petelinijo okrog Prosvete in Prole-tarca se morajo smejati krave in osli, kaj še le pametni ljudje!? Naši socialisti in komunisti na Lawndale se naj najprvo naučijo biti demokratični sami, potem naj še le uče druge demokracije. Take demokracije, da smejo samo protiverski tipi pisariti in zmerjati v najgršem tonu proti katolištvu, da uredniki njihovih listov vedoč, da so razna natolcevanja proti' duhovnikom same gole laži, pa iste z naslado objavljajo v svojih listih je največja nedemokratičnost, največja krivica za katoličane, katerih radi svoje kratkovidnosti na tisoče spada v njihovo jednoto. To ni demokracija, to je tiranija, to je zatiranje svojega bližnjega, ki drugače misli, kakor protiverski tipi na Lawn-dale. Za tako spakedrano in krivično demokracijo lepa hvala! Vsak pošten človek se mora take demokracije sramovati. Le naši rdeči pajaceljni na Lawndale se z njo dičijo. Dober tek!
VESELE IN ŽALOSTNE OD SV. LOVRENCA Cleveland-Newburg, O.
Nepričakovano je žalost zajela vso faro sv. Lovrenca, ko smo izvedeli, da je blago srce Kužnikove mame prenehalo biti. Po en teden trajajoči bolezni pljučnici, je v petek 10. februarja zatisnila svoje blage oči za vedno. Za njo žaluje n j e n dobri soprog .Frank, sinovi in hčere; žaluje pa tudi vsa fara in mnogi dr.u-gi Slovenci v Clevelandu, ki so jo poznali. Dalje tudi njen brat Josip Furlan, ki stanuje v Little Falls, N. Y__Pokojna Mary Kužnik je bila doma iz vasi Verd fara Vrhnika in je bila stara 53 let. Bila je članica dr. Presv. R. Telesa in dolgo Časa predsednica; članica III. reda sv. Frančiška, članica dr. sv. Ane št. 150, KSKJ in dr. Mir št. 10, SDZ.
—	Pred letom in pol se je ponesrečil njen sin Rev. Ludvik Sužnik, kateri je pri kopanju utonil in od tistega časa je vedno hrepenela po njem. Bog jo je uslišal in ji izpolnil željo ter ju združil za vedno.
—	Počivaj mirno dobra blaga žena v hladne'm1 grobu. Spomin na tebe in na tvoja dobra dela pa ostane zapisan v naših srcih. Tvoje telo je mrtvo, duša pa živi in uživa plačilo pri Stvarniku nebes in zemlje.
—	Žalujočim naše iskreno so-žalje!
Tisti čas, ko je pokojna Mary Kužnik ležala na mrtvaškem odru, so pri sosedih imeli lepo slavlje. — Dne 12. lebruarja 1889 sta se v cerkvi v Zagradcu pri Žužemberku poročila John Maver in Ana Polončič. John se je že prihodnje leto preselil v Ameriko, njegova žena Ana pa, tri leta pozneje. Letos 12. februarja je poteklo 50 let, odkar sta si obljubila zakonsko zvestobo. Njuni sinovi in pri-
Bolniki z Willarda
Willard, Wis. — V bolniško posteljo se je moral vleči Mr-Joseph Rakovec, St. — Pod zdravniško oskrbjo se nahaja tudi Miss Fr. Digoskij.
Kratke iz Clevelanda
Cleveland, O. — Državljanske papirje je pred kratki"1 dobilo na tukajšnji sodniji dvanajst naših rojakov in rojakinj. — Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Frances Kocman s St. Clair Ave. — Rojenice so obdarile družino Mr. in Mrs-Jos. Kostainšek z Norwood Rd. s krepkim fantkom.
V Kalifornijo
So, Chicago. 111. — Pretekli teden se je podala na obisk v Kalifornijo tukaj dobro poznana Mrs. Mary Konda, soproga Mr. Joe Konda. Odšla je na obisk k sestri svojega soproga kjer bo ostaila kak mesec dni.
IN a operacijo
Oglesby, 111.'— Na nevarno operacijo se je podala v St-Mary bolnišnico v Streator-111. spoštovana rojakinja i11 večletna naročnica Am. Slovenca Mary Ambrož. Operacijo je srečno prestala in zdravje se ji polagoma vrača ter se to, kakor je upati, kmalu vrnila domov med svoje drage, česar ji prijatelji iz srca želi'
Znani švicarski poznavalec sovjetskih razmer dr. J. Welti razpravlja v "Neue Ziircher Zeitung" o "ruskih spremembah" in navaja na prvem mestu novo prisego sovjetskih vojakov. Dr. Welti piše med drugim:
"Predsedstvo vseruskega vrhovnega sovjeta je izdalo uredbo, da bodo morali biti dne 28. februarja, na dan 23. obletnice ustanovitve rdeče armade, na novo zapriseženi vsi pripadniki vojaške sile na suhem in na morju. Zapri-sežne formule rekruti ne bodo več ponavljali kakor doslej v zboru, temveč bo moral sleherni vojak položiti svojo prisego "strogo individualno" in jo nato "potrditi še s podpisom". Da so se sovjetske oblasti odločile za splošno obnovo prisege, ima med drugim svoj tehtni vzrok tudi v tem, da je bilo besedilo stare vojaške prisege bistveno spremenjeno. Ako pomeni namreč prehod od prejšnje kolektivne k sedanji individualni prisegi spremembo zaupanja med boljševiškim režimom in ruskim proletaria-tom, ni na drugi strani težko razbrati iz novega zaprisež-nega besedila velike spremembe, ki se kaže med mednarodno in narodno miselnostjo v Eusiji. Doslej je ruski vojak prisegal, da bo kot "sin delovnega ljudstva" in kot državljan Sovjetske unije delal čast vojaškemu stanu. V novi formuli pa ni o "sinu delovnega ljudstva" nobene besede več, pa tudi opozorilo na "revolucionarno disciplino" je izostalo, veliki cilj "osvoboditve vseh delavcev" se ne omenja več in pripadnik rdeče armade tudi nima več obveze, da bi vse svoje sile posvetil "za idejo socializma in bratstva med narodi." Nasprotno pa se poudarja naloga "braniti narod in domovino", kar je v nasprotju s prejšnjim besedilom še posebej podčrtano. Iz prejšnjega "re-
Ne glej, da agitirajo za U»' toliški tisk samo nekateri, tudi ti se dvigni in stori kaj z* svoj katoliški časopis!
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"	(57)
(Metropolitan Newspaper Service) ISfapisal: Edgar Rice Burroughs
.	otT,}'"	VS	-To. IW n
* wrro
"To je bil torej krik, ki smo ga slišali v trenutku, ko so se "prikazni" umaknile," reče Tarzan. — Nad to novico so bili vsi silno prepadeni in vznemirjeni, kajti prepričani so bli, da so Heleno odvedli s seboj atharijski vojaki. "Bojim se, da jo lie bote več videli," reče Thetan,
"Kaj se bo neki z njo zgodilo," obupno vpraša Gregory, Helenin oče. Tlietan vzdihue in odgovori: "N.ajbr-že jo bodo odvedli v tempelj Očeta Dijamantov in tam bo morala postati služabnica katerega izmed številnih duhovnikov, katerih je tam več in imajo v templu različna opravila."
"Gotovo pa je," nadaljuje Thetan; "da kateri enkrat pride v tempelj, ne pride iz njega več živ. Jutri bo ona že tam!" Tarzan je ob teh besedah obstal in se obrnil k Thetanu: "Pojdi z menoj Thetan," je rekel z žalostnim glasom.; "bomo zasledovali ugrabitelje." vredno," reče Thetan.
"Skoro gotovo so že prišli z ujetnico do reke, kjer jih čaka ladja," nadaljuje Thetan; "zato bi bilo nesmiselno jim slediti." Nato se nekoliko zamisli in reče: "Mogoče pa tudi, da bodo čez noč kje počivali to stran predora, ki vodi v jezero Horus, vendar je pa silno nevarno jih zaslcdo-
Sferan 2
AMEjUKANSKI SLOVENEC
Wi»» T 11' iS"*!! nh' wMjMMiadwyaMMjjaiiiM^Mi^^
Torek, 28. februarja 1939
i i I ■ ImjbjI {
! I ** |
i I C2 : iS
*	I tend '
; I Pg i
*	III'
t o	S	5-	!
! s.	P	I
[	>	g	!
►	t*	*	*
B	O	g
5 « ^ s
t o i-" 3, i
» B - & !
>	Ju O S I
*	<W M	1
5	£.	§ -d	!
's	S g-	<
t	»» &	1
»	jr	B w	i
*	C	K'	< ,	—	0 rt	i J	O g	]
>	M 52. <
>	^ o i
>	S. < t
>	p i
t S - ! ! s» & i
t	-M.
raznih misijonarjev? Jaz sem cula, da posvečeni kelihi, sploh ne smejo v roke laji-kom? Kako je s to reč j o v iem slučaju? Viš Matiček to bodo ljudje radi brali. Zakaj praskati drugje, ko te nič ne srbi, zakaj ne popraskaš tam, ker ,je res dosti za popraskati ?
Ce želiš še kaj več, sem pripravljena prinesti še več stvari na dan, ki ne bodo ugajale ne tebi, ne tistemu pa.jacelnu doli pri rudeči cunji v Chica-gi, ki so ga nekoč morali ka-iumetčani pameti učit.
Naročnica.
Op. Ured.: — S tem naj bo ta zadeva med vama končana. Z ljudmi takega kova, kakor je ta vaš nasprotnik se ne splača resno pregovarjati. Smrdljivih dihurjev se pametni ljudje izogibajo. Zapomnite si ta nasvet in v bodoče prezrite take oslarije.
-—o-
Rojenice
Oglesby, 111. — Prijazne vile rojenice so pred kratkim obiskale mlado družino Mr. in Mrs. William Antkowiak in jim podarile zalo hčerko Elai-ne-Irene. Dekliško ime matere je bilo Annie Meglich. — Ča-Ptitke!
Alderman Joseph J. Ropa
kandidat za ponovno nominacijo v redni demokratski stranki 21 warde
Alderman Joseph Ropa, ki je bil izvoljen za' aldermana 21. warde v Chicagi po smrti pokojnega aldermana te war. de Johna Lagodnya, ?i ie tekom zadnjih par let pridobil splošen ugled med občinstvom radi svojega delovanja v al-dermanskem uradu te warde. Na podlagi zaslug in njegovih sposobnosti, ga je redna demokratska stranka spoznala vrednim, da ga ponovno kandidira, sedaj pri primarnih volitvah najprvo za nominacijo in potem za aldermana pri končnih mestnih volitvah. O aldermanu Ropi moramo reči (o, da pozna ljudi in potrebe 21 warde. Rodil se je v war-di. Poljskega rodu, sposoben in vesten uradnik. Skoro lahko reččmo, da so pod malo katerim aldermanom tako čistili alleie in ceste, kakor baš i od njim. Ker warda takega vestnega aldermana potrebuje, zato demokratski volilo" .-.tore najbolje, da ga ponovno nominirajo za demokratskega kandidata za aldermana 21 warde.	(Ogi.)
| Konški lčriži Ivairia bo laglji.' Zaupajta! V Eožjo previdnost 15ri vse bota' z lahkoto prena-£ala.— Pozdrav vsem skupaj.
J. Resnik -0-
"SVETNIKU PLEHARKU" V ALBUM!
Gilbert, Minn.
Cenjeno uredništvo: — Prijateljica m,e je opozorila pred par dnevi na dopis mojega prijatelja Majtička. Zato prosim malo prostora, da temu zaslužnemu možu po zaslugi odgovorim na njegov dopis v rudeči chicaški cunji P. ki jo piše tisti uredniški pajac, ki mu leže duhovniki tako hudo v želodcu.
Nesrečni Matiček mi pred-baciva nekaj o prohibiciji. Ne vem kaj misli. Mogoče misli, da me bo s tem ugnal. Niti malo ne. Moje roke so čiste in vsak cent, ki sem ga zaslužila v tej deželi je bil pošteno zaslužen. Ali more tudi Matiček kaj takega zapisati o svoji plehariji? Če, potem se lahko počuti srečnega.
Da sem zadnjič nekaj zapisala, v A. S. je vzrok, ker se ljudje nad takimi švigašvaga-mi, kakor si ti Matiček zgražamo. Ti Matiček se neprestano po svoji znani čičarski rraVadi bahaš, da si katoličan, i da si član KSKJ. Na drugi i strani pa pišeš v tako umaza-' no cunjo, ki nima nikoli do-i bre besede za katoličane ki 1 neprestano smeši duhovnike
•	in vero. Pametni in značajni
•	ljudje tako ne delajo. Kaj ti
•	naj pa rečem potem, kakor da 1 si tak, s kakoršnimi volkovi se ■ družiš in z njimi tuliš Zato
•	pa tvoja hinavska pridiga o J hinavščini velja tebi samemu
•	in ne meni.
Nesrečni in nemirni Mati-
-	ček morda res misli, da smo
-	drugi ljudje na svetu sami
-	oslički? Ali si res tak tepček, J da tako misliš?
Hm! Kaj pa to, ko si pred
-	par meseci nesramno napadal J v isti cunji slovenskega župni-i ka iz ene sosednjih naselbin , tu na Rangu, da je uničil ne-
-	ke stvari ali spise. Jaz sem pa i slišala, da tistega gospoda ti
-	Matiček zato ne moreš, ker
-	te je po smrti njegovega 3 prednika odpravil, da nisi
-	smel več po farovžu šnofati i in štrfariti. Če je res ali ne,
-	govorilo se je pa. da te je go-spod radi tvoje prijaznosti su-
-	nil v hlače, menda tja, kjer
-	hrbet zgubi svoje pošteno ime
-	(če je to res storil, zasluži najmanj eno bokso dobrih ci-
/ gar). No, Matiček, pa takih i nagraid si bil, kakor sem čula, i. že večkrat deležen. Poznam . ženo mojo prijateljico na Vir-3 ginia, ki ve povedati prav o takem sunku v hlače, ko se je i neki Matiček ženil pred dol-i S™! leti, pa ga je nekdo po-. tom takega sunka poslal iz t hiše na kup in dotičnik je po-_ tem smrdel, kakor sam clihur.
No vidiš svetniček Matiček, a da tudi jaz nekaj vem o tebi, v ti pa o meni nič, kar namigu-j ješ so same laži!
Če boš še kaj odgovarjal ne g pozabi povedati po pravici, . ka}ko so prišle v roke. tiste Smrekarjeve pesmi? Kako so . prišli v roke posvečeni kelihi
jatelji so hoteli, da ta zlati jubilej praznujejo kar najbolj mogoče slovesno. Zato so v soboto šli ob. 10 uri k slovesni i v. maši, katero je daroval preč. g. kanonik Rt. Rev. J. J. Oman, ob asistenci Rev. J. Slapšaka in Rev. L. Baznika. Cerkev sv. Lovrenca je bila polna ljudstva. Zlajtoporočen-ca je na novo zvezal Rt. Rev. J. J. Oman. — Zvečer se je pa zbralo veliko ljudi v S. N. Domu. Č. g. Slapšak, kot sto-ioravnatelj, je povabil k besedi Mr. A. Grdinata, kanonika J. J. Omaha, g. Ivana Zor-mana in še več drugih, ki so v lepih besedah častitali slav-Ijericema. G. Maver in njegb-va gospa sta še čila dasiravno itriata že 74 let. — Družini Maver se je rodilo 11 otrok, od katerih so štirje umrli, sedem je pa še živih in so vsi poročeni. — Mr. in Mrs. Maver sta ves cas živela po naukih sv. vere. Vsako nedeljo ju vidimo, kako stopata k ob-hajilni mizi. Do minulega leta so bili zvesti naročniki Ame-rikanskega Slovenca, toda ra-ui nezaslužka, so bili primo-tani list opustiti. — Moje ča-&titke k njunemu zlatemu, jubileju poroke!
Dne 18. februarja sta si v cerkvi sv. Lovrenca obljubila zakonsko zvestobo Mr. Jos. Sker in Miss Josephine Papež. Ženin je iz poznane Skerlove družine, nevesta pa hči Mr. in Mrs. Jernej Papež. Svat'ba c>e je potem vršila v dvorani 3. D. na Prince Ave. — Iskrene častitke novoporočencema! — Kadar bo morebiti v vajinem življenju prišlo do težav, katere imamo vsi, tedaj se spomnita na Sv. Družino v Nazaretu. Tudi oni niso imeli vsega v izobilju in poleg vsega pomanjkanja so bili pa še 1 reganjani, da so morali bežati v Egipt. Spomnite se v težavah te Sv. Družine in za-
EKallCIU'SrL^fe^TTOr*-.,	■ -	........ '
volucionarnega zakona" je sedaj postal samo "sovjetski i zakon". To novo zaprisežno besedilo zgovorno dokazuje, kako malo si sovjetski režim obeta od poziva na revolu- i cionarna čustva množic in kako zelo si prizadeva, da bi vcepil proletariat zdravi nacionalizem in patriotizem, da bi tako utrdil zanesljivost armade. Tako odkrito ni bil še nikdar priznan bankrot boljševiške ideje kakor v spremembi vojaške prisege."
Nekateri ljudje so tako polni strankarske zavisti in sovraštva, da si ne morejo pomagati, da bi jo ne razobesili na svoj vrt, da jo vidijo še drugi. Molek je nedolgo tega indirektno sarkastično namigaval na razne kampanje za katoliške liste. Neslano in zelo neprimerno se je obregnil ob naše nagrade in zasmehljivo dejal, da se jih menda kupuje na kakšnem "sale", itd. To kar se godi na katoliški strani je treba dati in poteptati v nič. To je po Molekovi demokraciji seveda stoprocentno demokratično! Te dni so pa pri C. Glasniku tudi razpisali kampanjo in seveda tudi nagrade, čisto po naših načinih. To je pa stric Molek v tetki Prosveti objavil. Kaj pa to g. Molek, to je pa na mestu? Kaj ne, kar je naše je vse pravo, kar ni naše, ni za nič, to naj hudiman pocitra. Zarukanost, hinavščino in nevoščljivost ne zna nihče bolj razobešati kakor vi! Prav res!
Nedeljski kotiček
J. M. Trunk.
PRVA NEDELJA V MARCU
"Ne odlašaj se spreobrniti k Gospodu, in ne odkladaj od dneva do dneva; zakaj njego-jeza pride naglo, in ob C£tsu maščevanja te bo razdjal (Sirah, 5, 9)".
Da grešimo, moramo deloma pripisovali človeški slabo-da pa ostajam'o v grehu, hudobija hudičev v peklu. Ali ni neumno, če hočeš biti neizmerno nesrečen, in prostovoljno pahniti od sebe vsa ^edstva, ki bi te mogla rešiti nesreče? Pa misliš: še imam časa! Motiš se. Časa ni-^as ti, Bog ga ima. Edinole °d njega je odvisno, da vsak ^ip nagloma ne skonča tvoj ^as. Ali zaslužiš, da ti podaljša tvoj čas, če ga' le v grehih Poživiš? Ali ne delaš Bogu veliko krivico, če potratiš svoj Cas v službi satanovi? Vsaka s*var mora vsikdar in edinole ^ogu služiti; tudi tebe je za ustvaril. Kako mu pa mo-
reš služiti, ako si njegov sovražnik? Vsak dan živiš od njegovih dobrot. Ali ga« hočeš zahvaliti za njegove darove s tem,da ostajaš njegov sovražnik ? Bog je neskončno moder in dober, toraj daje svoje darove le za določen namen in sicer vedno za dober namen. AJi ne u vidiš. kajko ga njegova dobroti j ivost sama spodbuja, da ti odtegne dobroto življenja, ker noče, da jo porabiš za greh?
Zopet tuhtaš: pozneje se spreobrnem! Kaj je to "pozneje?" Nekaj, o čemur niti ne veš, ali boš v življenju to našel. In če tudi pride za to neko "pozneje". Ali se b'oš tedaj izpreobrnil? Izmed vseh niti enega ni v peklu 'm'ed zavrženimi, ki bi se ne bil mogel izpreobrniti; in niti enega ni, ki bi se bil hotel, resno hotel izpreobrniti, in bi se ne l il izpreobrnil in ostal izpre-obrnjen.
IZ GORIŠKE, PR1M0RJA IN ISTRE


Qbnova trgovskega brodovja
Pod tem naslovom so trža-ski listi te dni objavili daljša Poročila o novih serijah tovornih in potniških ladij, ki jih ^odo v prihodnjih letih zgrabi v tržaških, tržiških, reški 1)1 drugih ladjedelnicah za subvencionirane družbe lta-/a, Adriatica, Tirrenia, in tržaški Lloyd. Financirala bo ta dela državna ustanova za ob-11 o v o italijanske mornarice ^inmare.
Ladje posameznih serij bodo popolnoma enake, 'četudi "°do zgrajene v različnih ladjedelnicah. Po dosedanjih na-crtih bodo zgradili skupno 32 Motornih ladij. Vse bodo o-Premljene s posebnimi Diese-°vimi pogonskimi motorji. Ze |vetos bodo pričeli graditi v tr-*iški in tržaških ladjedelnicah 5 ladij -z dislokacijo po WOO ton in z brzino po 16 ^ilj na uro. Nadaljnjih 6 ladij bodo zgradili pozneje v ^enovi. Ladje bodo pripadale družfoaima Italija in tržaškemu Lloydu. Na Reki bodo pri-^eli te dni graditi po vrsti 5 !adij s dislokacijo po 4200 ton 'n z brzino po 15 milj na uro za družbo Tirrenio. . Nadaljnjih 6 takih ladij bodo gra-v Genovi. V tržaških laci-Jedelnicah se bo bržkone še ,etos pričela gradnja dveh o-pomnih motomikov tipa1 Vic-°ria. 7 drugih ladij pa bo Grajenih v neapeljskih in be-ladjedelnicah. Končno ^od0 zgradili v Trstu še po-'j;ebno tovorno ladjo tipa Cali-°a za družbo Adriatica.
Pogoste dražbe
,Javne dražbe so že vsa zad-!l'ia leta posebno v Istri precej Pogoste. Večinoma gredo na °hen kmečka posestva ali Jihovi /večji in manjši cleli paradi davčnih zaostankov in 0 deloma zaradi prezadolže-'Osti prizadetih posestnikov.
Kakor posnemamo iz letos* •Uh prvih pet številk uradne-a biltena za tržaško in pulj-Pokrajino, je bilo v prvi Polovici preteklega januarja apovedanih v območju kopr-^ eSa sodišča in na zahtevo . Prske zadružne davkarije, ^ dražb. Na teh 101 posest-j^om z Babičev, Bernetičev, j5ežanov, Diličev, Grintovca, t u»javcev, Kopra, Labor j a, y°Parja, Marezig, Planjave, j^^ijana, Popetra, Sv. Petra, t0Jcev, Terseča in Truške od-^°danih 138 parcel. Njihovi uPni davčni zaostanki zna-
šajo 38.105 lir. skupna draž-bena vzklicna cena pa 39.549 lir. Davčni zaostanki segajo od minima 87.50 lire v primeru treh posestnikov v Truški tio maksima 3360.50 lire v primeru dveh soposestnikov v Kunjavcih. V Kopru bo poleg teh na zahtevo iste davkarije prodana neka hiša z vzklicno ceno 19.200 lir zaradi davčnega zaostanka 1695 lir. Zavod za zemljiški kredit iz Verone pa je pognal na boben v omenjenem času 4 posestnike v Kavranu in Vodnjaku ter nekega hišnega posestnika v Trstu.
V Trstu je sodišče odredilo stečaj dveh trgovcev, Valentina Danielija in Alozija Ver-sagnassija. Njuna lokala sta bila že zapečatena.
Divjaštvo
Iz Čepovana nam poročajo o divjaštvu, ki je razburil vso tamošnjo okolico. Konec januarja proti večeru so se vrnili iz Gorice naborniki. Kakor pri vseh naborih so bili tudi naši fantje dobre volje, nekoliko korajžni, toda dostojni. Ustavili so se v gostilni Šavle
Tesnem. Nenadoma je pri-hrumel med nje domači orož-niški brigadir, pograbil nabornika Cirila Alberta Bratu-ža iz znane Zepovčeve družine v Dolu, ga vrgel na tla in začel biti po njem s stolico. Pozneje ga je pretepal še zunaj na cesti,dokler fant ni ves okrvavljen obležal. Zaradi poškodb — udrla se mu je iudi kri iz ušes — leži ubogi Ciril že ves teden v postelji in dolgo ni mogel niti govoriti. Ker je višja oblast pod-vzela strogo preiskavo in smo prepričani, da 'bo krivda pravično kaznovana, se nočemo spuščati v neprijetne podrobnosti. Naj samo omenimo ljudski glas, da gre v zadevi ta odklonjeno ljubezen.
KRATKE NOVICE
Ajba pri Kanalu. 79 letni Miha Namar je šel 6. januarja v bližini hiše nabirat drva. Ker so bila tla zmrzla, se mu je zdrsnilo in je zdrknil 10 m
globoko čez steno in se ubil.
*
V goriški okolici se je nevarno ponesrečil 18 letni Konrad Somsič iz Gorice. Z motornim kolesom, na katerem je nastal defekt, se je zaletel v kamen ob cesti. Pri padcu je dobil smrtno nevarne no-
tranje poškodbe. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer mu zdravniki skušajo rešiti življenje.
*
Med delom ga je zadela kap. Iz Bodreža pri Kanalu nam pišejo: 54 letni Štefan Paravan iz Bodreža je nesel drva proti domu. Na poti ga je zadela kap in je izdihnil. Lil je dober in skrben oče,priden zidar.
--o-
VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE
V	Škofičah sta se 'poročila Jožko Perdaher in Nežika Primožič, oba vneta člana slovenskega prosvetnega društva. Zenitovanjskega slavja so se udeležili vsi okoliški Slovenci, tako da, je bil družinski dogodek hkrati lepa slovenska slavnost.
Logaveška in škofiška občina ter Vrba so dobile nove žnpane. V Škofičaih je imenovan na'rriesto'dosedanjega župana; g. Maresch, posestnik vile v Logu, po rodu Dunaj-čan. V Logi vesi je prevzel občinsko upravo najemnik hotela "Scharlottenhof" g. Wim-mer, rodom iz Salzburga. Vrba dobi notvegal ž/upaina V osebi g. Czeitschnerja iz Beljaka. Imenovani so tudi novi občinski odborniki. V Škofičah so biii Slovenci prej relativno najmočnejša politična skupina, v Logi vesi pa so imeli absolutno večino.
V	Bistrici na Žili je umrl g. Urban Zwitter, p. d. Vuter-nov oče. S pokojnikom je izgubila Vuternova domačija skrbnega očeta in gospodarja, slovenska narodna družina pa zvestega rojaka.
V	Podljubelju so se v preteklem letu rodili samo 4 otroci, umrlo pa je 13 oseb. Bolj razveseljivo je ljudsko gibanje v Škocijanu v Podju-ni, kjer je bilo v preteklem letu 30 krstov in samo 15 pogrebov.
V	slovenskem delu Koroške so se prvič pojavili nekateri
TVEGAN POIZKUS
s
i *
Slika kaže nekega nemškega vojaka, ko ob nedavnih zimskih orožnih vajah v Bavarskih Alpah pleza po visoki strmini s pomočjo vrvnate lestve. Stoječ kje v nižini na varnem, bržkone opazuje ta nevarni poizkus kakih par ge-neralovr'
"STROKOVNJAKI, KI STOJE NA GLAVI"
Piše M. Tekavec:
primeri slinavke in parkljevke.
Nefrriški Turnerbund je obdaroval šolarje iz Št. Primoža in Škocijana z obleko, igračkami in sladkarjami.
Naj nabor sta klicana letnika 1913 in 1919.
Narodnosocialistična učiteljska zveza bo gradila na južni meji Vzhodne marke pet obmejnih sol, med njimi dvo-razredno šolo v srednjem kotu na Selah. Z delom bodo pričeli spomladi.
Podzemske votline pri Be-jjaku bodo na povelje iz Berlina v kratkem snemali v filmu.
25. januarja je minilo 590 let, odkar se je porušil dei Dobrače in zasul 18 vasi, Zi-lja pa je nato poplavila pol doline.
se da iz podstrešja priti v sobo, v kateri je Štigelc hranil blagajno. V kratkih presledkih je bilo oskrbniku ukradenih več tisoč dinarje\r. Osumljenca so orožniki prijeli.
Vročekrvni kvartopirci
Pri Sv. Kungoti sta med drugimi kvartala ' tudi Janez Srdinšek in Jože Sagadin, oba iz Sv. Kungote. Ker sreča ni b|!a vsem enako mila. so se med seboj sporekli in stepli. Najbolj bojevita med vsemi sta bila omenjena Janez in Jože, ki sta drug drugemu prizadejala več precej hudih ran.
Življenski jubilej
Pred kratkim je slavil v svojem najožjem družinskem krogu svojo 75 letnico upokojeni šolski ravnatelj in posestnik Anton Kosi. v Središču ob Dravi. V polni duševni in telesni čilosti je slavil ta svoj življenjski jubilej. Njegov korak je kljub visokim letom še vedno prožen in lahek.
-o-
Žalosten slučaj
Z okna II. nadstropja palače Ljubljanske kreditne banke v Celju je skočila 18 letna dijakinja drugega razreda dvorazredne trgovske šole v Celju Tajka Justinova, hčerka ravnatelja Ljubljanske kreditne banke v Slovenjem Gradcu. Bila je na mestu mrtva. Ne-srečnica je storila nepremišljeno dejanje v hipni zmedenosti in silni razburjenosti, ko ni bilo doma ne očeta ne matere.
-o-
"Olikanost"
Na policijsko stražnico v Mariboru je vsa zasopla prihitela zasebnica Ana Voglar-jeva. Povedala je, da je sredi Betnavske ceste navalil na njo občinski tajnik Drago Do-manjko iz Št. Ilija. Najprej jo je premikastil s pestmi, nakar ji je odvzel dežnik izpod pazduhe s katerim jo je še nekajkrat udaril preko glave. Možak bo moral za svoje dejanje odgovarjati pred sodniki.
-o--
Hlode je kradel
V Št. Iliju pri Turjaku je služil pri posestniku Francetu Kranjcu hlapec Lenart Ločni-kar, priden fant, samo denarja mu je vedno mapjkalo. Začel je svojemu gospodarju
krasti hlode in jih prodajati raznim lesnim trgovcem. Kmalu je gospodar izvedel in hlapec je nato zbežal od hiše ter se klatil okolu, dokler ga niso prijeli orožnikj. O'bsojen je bil na mesec dni strogega zapora.
-o--
Nepošten sosed
Oskrbnik Jurij štiglic iz Gradiške, tako poročajo iz Maribora, je že dalje časa opažal, da mu na skrivnosten način izginja denar iz zaklenjene. ročne blagajne, čije ključ je vedno nosil s seboj. Orožniki so pri sosedih izvedeli, da so že delj časa opazovali nekega soseda, kako je v času, ko Štiglica ni bilo doma,zahajal na podstrešje njegove hiše. Izkazalo se je, da
Gorelo je
V Krogu pri Murski Soboti je izbruhnil v hiši sKromnega sezonskega! delavca požar. Hiša je bila šele lani zgrajena in si jo je postavil delavec s skromnimi zaslužki za se in svojo družinico. Na srečo so gasilci preprečili, da se ogenj ni razširil na sosednje s slamo krito poslopje. Lastnik trpi precejšnjo škodo, zlasti, ker ni bil zaivarovan.
Odlikovani gasilci
Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani je odlikovala 13 gasilcev krškega okraja in sicer so dobili odlivanje srebrnega križa Lavo-slav Bučar iz Kostanjevice, Janko Bizjak iz Krškega, Anton Šebela iz Št. Jerneja, Robert Premestein in Ivan Jazbec, iz Radeč, Avgust Longo iz Vel. Podloga, Franc Zupan iz Prekope, Ivan Šetina iz Mokronoga, Maks Kurent iz Št. Ruperta, Marija Fun da, Vrhovo, Franc Rašič iz Cer-kelj, Franc Štojs iz Krškega in Stane Žabkar tudi iz Krškega.
Za Velikonoč
se vsakdo spomni svojih domačih, s kakim darom za piruhe. — Mi pošiljamo denarne pošiljatve v stari kraj točno in zanesljivo. Prejemniki dobijo denar na dom po pošti brez kakega odbitka.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Za	$ 6.30............ 100 lir
Za	$ 12.00............. 200 lir
Za	$ 29.00............ 5(50 lir
Za	$ 57.00............1000 lir
Za	$112.50.......:....2000 lir
Za	$167.00............3000 Ulj
(Konec)
Molek: Je pa to lekcija za one mentalne siromake (med katere spada tudi znani cleve-landski pogrebnik, ki se zgraža nad znanstveno resnico, da se je prednik človeka dvignil s štirih na dve zadnji nogi, čeprav je on sam prej hodil po štirih kot po dveh, kakor delajo vsi ljudje, vsled česar je tudi on živ dokaz evolucije), ki v svoji gorostasni plitvosti menijo, da edino "dušni pastir" si lahko nabira znanja pri strokovnjakih, mi svo-bodomisleci pa tega ne smemo delati.
Odgovor: Zdi se mi, da bo tu najbolj na mestu nekaj iz literarne zapuščine pokojnega Simona Gregorčiča, objavljena v coledarju Goriška matice leta 1925, stran 26.
OPICI IN OPICARJEM "ODA"
Oj slavna prva opica, ki si rodila "nas", krasan pač bil je tvoj obraz, krasna kosmata jopica. In kaj je tvoj božanski um?! ž njim tukaj ti nešteto trum med nami si rodila ... proslavljena med nami bila! Ti trupla duše nam izvor, nam mati si in naš si vzor Kako naj hvalo čast ti dam, jaz reven borni res ne znam; zažigam mar naj ti kadilo, prinesem naj zlata ti v dar, postavim naj te na oltar? Premajhno to za te darilo! Kaj naj začne li tvoja stvar? Naloga težka za poete! Učene modre naj glave, ki toliko za te so vnete te naj dostojno te slave, dostojno meni moč to ni, oprosti opica mi ti! Uborni jaz poet to njim, častilcem večjim prepustim naj slavo ti poj o, ki bolj sorodni so s tebo; sorodstva s tabo jaz nikoli kot oni nisem čutil toli. Najrajši one jaz slavim, ki uk oznanjajo nam novi, da tvoji pristni smo sinovi. Prvaka njih najbolj častim, slavim pa i učence ž njim! Otrok ti opičnih prvak proslavlja bratec tvoj te vsak; a v meni vstaja dvom nekak "ti z ukom si se ovekovečil, da pavijan se je včlovečil . . A meni zeli se, modrijan, da napak si se zamodrijanil; ni se včlovečil pavijan, a ti si se pač vpavijanil!
Opomba: pavijan je opica.
Ta pesem je veljala Molko-vim predhodnikom, ki se smatrajo za žlahto z afnami. Komentar je popolnoma odveč. Kar se tiče "gorostasne plitkosti, dušni pastir, znanje, strokovnjaki, svobodomisleci" je najboljša fotografija omejenosti dotični odstavek sam.
Molek: Ti siromaki "hecajo'' sebe in svoje mentalne vrstnike, da "gaspud vse znajo — živijo gaspud! — in vse prav po-gruntajo, svobodomisleci so pa lopovi, kadar se drznejo dispu-
'ga-
Za $ 2.45............ 100	Din
Za $ 4.75............ 200	Din
Za $ 7.00............ 300	Dm
Za $11.00............ 500	Din
Za $21.50............1000	Din
Za $42.50............2000	Din
Za višja izplačila dovoljujemo poseben popust.
Za pošiljatve v ameriških dolarjih je poslati:
Za $5.00......$3.75; za $10.00......$10.85; za $15.00'......$1G.OO li
in za $25.......$26.25.	„
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 WEST CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
tirati kvekarijo okikljanili spudov".
Odgovor: Kot vidite, da daste sami toliko snovi za "hecanje", da smeh ne samo naše, ampak tudi vaše somišljenike lomi, ko se zabavajo z vašo "znanostjo". Siromaki smo seveda — nismo vsi tako pod srečno zvezdo rojeni, da nas bi narava s takimi talenti obdarovala kot je vas. Pomislite, leta in leta vzame časa, da si s trdim trudom človek z šolanjem nekaj znanja pridobi. Vi ste pa nekako "utelešeno znanje" brez truda, stroškov in naporov to dosegli. Pa tudi kraljevsko ste plačani, ki marsikateri član SNPJ pri WPA zavida vaš gmotni položaj. Zato nas nič ne preseneča, če se spotiče-te ob Coughlinovo knjigo "Money". Saj za vas ta problem ne obstoja.
Ne vem, če bi kak nov sistem boljše plačal vaše sposobnosti, kot ste plačani sedaj, da pišete take budalosti. Veste, vsega pa tudi "gaspudje" ne znajo. To je herezija svobodomiselne "vere". Redki so, ki bi znali tako zabavo napraviti kot jo vi s svojo "filozofijo". V tem jih pa že nadkriljujete. Da bi bili svobodomisleci lopovi? To so samo vaše misli. Papir mora biti izpopolnjen, pa še tu pripišite, da je list prej urejen. Če imate pa vi pravico se ob vse spotakniti, bodite no toliko svobodomiselni, da imamo tudi drugi enake pravico svoje prepričanje braniti, cla povemo, kaj mislimo.
Molek: Nas tet sodbe mentalnih siromakov iz Clevelanda in od drugod prav nič ne bolijo. Mi gremo s svojim delom naprej! Kakor doslej, tako si bomo tudi za naprej nabirali znanja iz vseh poštenih zanesljivih virov, ki so nam na razpolago. Ampak pri nas to znanje ne bc zlorabljeno. To je razlika met" nami in "dušepastirskimi kve-ki".
Odgovor: Bolijo vas ne. Rac', verjamem. Tudi v zadregi niste. Resnih argumentov ni mogoče, pa kdo se briga za to, glavno je, da ima črkostavec kaj za na papir natisniti. In že naprej ste pripravljeni za tako "inteligentno" akcijo. Ste pa res Her-kul. Torej bo še zabava. In vaš: viri, kdor bi podvomil, da niso "zanesljivi," ta je za večno zavržen iz občestva "naprednih". In znanost ne boste zlorabili! Pravilno. Le tu pa tam boste zlorabili potrpežljive čitatelje, pa saj so navajeni takih "globo-koumnih" razprav. Šlo vam b ; kot bi bilo z lojem namazano.
Zatorej le še naprej, saj smo v prddpustni dobi, smeh pa, pravijo, je za zdravje koristen. U-pajmo, da stoje "strokovnjaki" na nogah, ne pa na glavi kamo jih je Molek postavil. In š upam, da se je med tem časom že sam toliko orientiral, da s: je uravnovesil, da stoji popolnoma na trdnih tleh tako, da jc glava uravnana v pravilne; smer.
300 svetih maš letno
v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — 'Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard,	St. Louis, Mo.
Zanesljivo — moderno — zmerno ZOBOZDRAVNIŠTVO
DR. JAMES W. MALLY
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
6411 St. Clair Avenue (Slovenski Narodni Dom)
CLEVELAND, OHIO
Beseda o tem in onem *
TO IN ONO IZ DOMOVINE
AMERIKANSK1 SLOVENEC
GUZAJ
Spisal JANUS GOLEČ
LJUDSKA POVEST
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in,predpisuje očala
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
* Proti koncu Deseniča se je preganjala med seboj le osmorica guzajcev, ki so se pa že tudi umirjali, ker se jim je sijajno posrečilo, kar so nameravali. Komaj je bila ta predstava končana, je pričela druga. Hrvati so se vrnili nazaj proti sredini sejmišča in videli, da so kolci prazni in oni za pravo ter poštenost vneti kumeti ob ljudsko veselje — batinanje.
Križem kraž so frčala razburkana vprašanja: "Kjer je pandur, kje je vražja kukavica, ki je pomagala krajnskim lopovom s kolov v prostost? Ko je prišvaj-dral pandur na svoje mesto in opazil začudeno kole brez kaznjencev, je seglo po njem bogznaj koliko desetin moških in ženskih rok.
Do pobesnelosti razkačena množica bi bila linčala čisto nedolžnega, da mu ni pri-s Vočila na pomoč žandarmerija, ki ga je otela iz krempljev smrti s puškinimi kopiti. Komaj ter komaj rešeni berič je u tekel iz sejmišča na občino in se ni upal taistega dne več na svetlo.
Opisani razburljivi prizori so nudili zagorskim kumetom in kumam toliko zanimanja, zabave in tvarine za glasen prepir za ter proti, da je bila sejmska barantija za tokrat odveč. Sejmarji so se razkropili po gostilnah in točilnicah, kjer so se naprej prepirali, lasali in gladili s palicami radi krajnskih lopovskih gadin in radi domače kukavice — prokletega pandurja.
Guzaj je že bil davno v krčmi v Deseni-ču pri Blažeku. Takega teatra še ni bil doživel. Za vse še tolikanj surove ter razburkane prizore mu ni bilo žal, je spoznal vsaj obnašanje in dušo hrvatskega Zagor-ca. Uvidel je, da bi bilo potreba prijeti Hrvata čisto drugače za žep nego Štajerca. Praksa je pač najboljša učiteljica in to še posebnb pri tatvini ter ropu!
V kotu za mizo pri Blažeku so sedeli trije na dolgo potegnjeni Zagorci, po obrazih presojeno, so bili gotovo bratje. Eden čez drugega se je hvalil ter udarjal z dušno kletvico po prsih z zagotovilom, da je baš on uhvatil štajerske tatinske ga-dine in jih najbolj batinal.
Guzaj je čul to hvalisanje, se zanimal zanj in že je bil v sredini med bahači. Pustil si je razložiti zadevo s krajnskimi ga-dinami in s številom udarcev, ki so padli po njih izpod batin treh bratov: Imbreka, Sandorja in Miška Vidovič iz Babjega se-la pred Miljano.
Pohvalil je na glas hrvatsko vnetost za poštenost in posebno mu je dopadel običaj ljudske sodbe ob kolcu in z batino po lopovu. Dal je za vino, plačal mastno proletino in to vse kot nagrado, ker so bili Vidoviči oni, ki so prijeli gadine, jih izročili narodu v obsodbo in jih najbolj vicali z batino. Guzaj gospon — seljačine: Imbrek, Šandor in Miško so bili kmalu pobratimi, saj jih je družila zavest potrebe poštenosti in ljudske batine kot zdravilo proti tatvini. Skupnih nazorov so bili, skupaj so se mastili ter pili; a platil je le nadpoštenjak gospon od nekod tam preko Sotle in granice. Zagorci so pili, da so že debelo gledali in je šlo že bolj na večer, ko je rekel Guzaj, da mora nekoliko ven. Njegovemu konju se je omajala podkev, da je ne bo zgubil na povratku, si mora nabaviti podkovne žreblje in kladivo, a bo takoj nazaj. Na vasi je zadel na
enega od tovarišev, kateremu je naročil, naj zbere še ostale in naj čakajo v trdem mraku v gozdu ob cesti za Juračekovo krčmo!
Vidoviči so komaj čakali, da se je vrnil gospon, ki je plačal vse in jih je še povabil s seboj do Juračeka, imajo itak vsi pot po eni cesti od Deseniča do Babjega sela in Miljane. Kedo bi se ne držal take dobri-čine, so mislili bratje in hajdi še k Jura-čeku, doma itak ne bodo zamudili prav nič.
Stari Juraček je bil ves obupan, ko je zagledal gospoda iz Štajerske, ki mu je bil zaupal konja ter voz predpoldne. Pokleknil je predenj in ga prosil med solzami milosti, ker so pridrveli nadenj proti poldnevu kranjski ravbarji. Vzeli so iz hleva njegovega konja ter z dvorca voz. Naložili so najbrž tri one iz sejmišča pobegle gadine in z Bogom diko proti bližnji granici! Vidoviči so zaškripali z zobmi; Guzaju je ušla krhka kletvica, ker sta postala še njegov konj ter voz žrtev kranjske nepoštenosti. Na omahanje pijani Vidoviči in bili kar zdirjali za pro-kletimi gadinami, ko bi bili mogli, a jim ni dopuščal preobilni alkohol. Juraček ni bil kriv, moral se je udati premoči in kaj je preostalo dobremu gosponu drugega, nego kresati peš z brati po cesti in si poiskati pri štajerskem sodišču pravico na povrnitev s silo odvzetega konja in voza. Vidoviči so bili zadovoljni, ni bilo treba drveti za lopovi, stari Juraček vesel, da se gospon ni nanj srdil, ampak še dal celo za vino pred odhodom. Po slovesu od dobrel ga Juračeka v že trdni noči bi bili Vidoviči pokapali od vinjenosti v obcestni jarek, da jih ni vlekel gospon kot trezni junak naprej po cesti, družila jih je skupna pot in skupna jeza na tatinske kranjske gadine. Kmalu za krčmo napravi cesta ovinek in zavije v teman gozd. Ko so prikrevsali do sredine res strašljivo samotnega kraja, je gospon spustil pijance, da so omahnili na stran in rezko zažvižgal. Izza bukovih in hrastovih debel so se prikazale dolge, tajinstvene postave, kar osem jih je bilo. Postavili so se v krog, da so bili Zagorci in Guzaj na sredini. Poglavar je dal povelje: "Tovariši, pripeljal sem vam: Imbreka, Šandorja ter Miška. Ti trije so zagrabili po lastni izpo-povedi naše tri tovariše ter jih predali kolu in hrvaški batini. Obračunajte z njimi po naši sodbi!" Ubogi in tako prebrid-kc razočarani Vidoviči iz Babjega sela! Tolovaji so jim zvezali roke na hrb^t, jim zamašili usta in jih pretepli z leskovkami skoro do nezavesti. Da bi se ne mogli povrniti prehitro do Juračeka in poklicati pomoč, so jih po tedanjem roparskem običaju podkovali. Radi tega si je bil preskr-bel Guzaj v Deseniču kladivo in podkovne žreblje. Vsak je dobil po en podkovni žrebelj do glavice v peto in to je bilo hujše ter sigurne je nego biti privezan za roke ter noge ob kol na sejmišču in biti ba-tinan po ljubi ljudski volji!
Ko je bilo maščevanje končano, je izginila tolpa med krohotom in prepustila žrtve roparske podivjanosti rešilnemu slučaju usmiljenega Samarijana.
(Dalje prih.)
RAZNOTEROSTI
p : K
MUSSOLINIJEV PREKOP
V navzočnosti državnikov so v Governolu pri Rovigu začeli z gradnjo novega plovnega prekopa, ki naj bi Gartlsko jezero vezal z Jadranskim morjem. Prekop dobi ime po Mussolini ju. Istočasno bodo regulirali reko Tartaro, kar naj bi postavilo namakalni sistem v Benečiji na novo podlago.
-o-
NOVE DEMONSTRACIJE PROTI "BUNDARJEM" Los Angeles, Cal. — Podob-l.o kakor njih bratje v New Yorku, so tudi tukajšnji člani nemške nazijske organizacije, Gernuta-A'm'erican Bund, priredili zborovanje v proslavo Washingtonovega rojstnega dne, dasi v dokaj manjšem obsegu; udeležencev je bilo namreč le okrog 300. Zborovanje pa je izzvalo tudi tukaj
srdite demonstracije od proti-nazijev, kateri so tiste, ki so šli v poslopje, obmetavali z jajci in zelenjavo. Na zborovanju so govorniki primerjali Washingtona Adolfu Hitlerju.
-o-
ZAKLONIŠČE V CROY-DONU
Na letališču Croydu pri Londonu so zgradili ogromno zaklonišče, ki bo v mirnem času rabilo za shranjevanje avtomobilov, v vojni pa kot zaklonišče. V zaklonišču je prostora za ?>0 tisoč oseb.
RUSKE OBMEJNE UTRDBE
"France Militaire" poroča, da nameravajo zgraditi Rusi poleg utrdb na rusko-poljski meji tudi utrdbe proti Perziji in Afganistanu. Utrdbe bodo iz jekla in betona in bodo zgrajene v 50 km globokem pasu na mejah.
Naznanilo in zahvala
S potrtim srcem naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nam, previden s sv. zakramenti, 14. februarja za vedno preminul ljubi soprog, oz. oče, oz. brat,
John Anzlovar
Pokojni je bil rojen v septembru leta 1868. na Trati na Dolenjskem; v Ameriki je bival 36 let. Njegov pogreb se je vršil 18. februarja 1939,, po cerkvenem obredu iz hiše žalosti v cerkev sv. Barbare in potem na pokopališče sv. Trojice v Brooklynu.
Tem potom želimo izraziti vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo za karkoli so storili za pokojnega, bodisi v njegovi dolgotrajni bolezni, ko ste ga obiskovali in tolažili, bodisi ob času njegove smrti in ob času, ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru. Posebno pa sem dolžna se zahvaliti zlasti veleč. g. župniku Father Ryder, za lepo ,opravljene cerkvene obrede, kakor tudi za vse njegove obiske pokojnika v času bolezni, ko ste mu prinašali tolažbo in sv. zakramente in nazadnje tudi sv. zadnjo popotnico. Hvala iskrena.
Končno najlepša zahvala vsem društvom: društvu sv. Jožefa in kočevskemu društvu, ki so ga v njegovi bolezni obiskovali in ki so obadva položili lepe vence na krsto in ki so ob krsti molili in ker so ga spreminili na pokopališče. Hvala vam lepa. Zahvaliti moram tudi vse one, ki so poklonili ob tej priliki sv. maše v korist pokojnika. Hvala iskrena vsem! Pokojniku pa večni mir in pokoj!
Žalujoči ostali:
JOŽEFA ANZLOVAR, soproga, JOHAN, LEO, RUDY, sinovi; JOSEFINE, AMALIA (poroč. Stamfel), hčere; FRANK in ANTON, brata; MARIA, sestra.
Brooklyn, N. Y., 20. februarja 1939.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v _Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska H| Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 45. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%.
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 45-letnega obstanka $6,900,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo tfredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine.
V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" sc plača do $1000.00 posmrtnine.
Naročnino za Mohorjeve knjige sprejemamo SAMO DO 11. MARCA 1939. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor si torej želi Mohorjevih knjig za prihodnje leto, naj pošlje naročnino čimpreje, da ne bo zamudil.
KNJIGE STANEJO _—$1.25 z vezanim molitvenikom pa__$1.50
Naročila za Ameriko sprejema:
Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 ^SHi? Road
Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen:
1.	KOLEDAR za leto 1940.
2.	VEČERNICE, povest "Pravica do življenja".
3.	ZGODOVINA SLOV. NARODA, 16, in poslednji snopič.
4.	ŽIVLJENJE SVETNIKOV. 14. snopiC.
5.	JEZUS DOBRI PASTIR, molitvehik.
VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG"
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50č na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K; S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb stcVrosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.
Strfin 4
M. KLARICH & SON
STAVBENIK IN KONTRAKTOR
3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave, i
Drobiž.
Ruska pomoč Čehom. Z "Naprejem" smo se malo zlasali, ker so tam. trdili, da se Rusija ni mogla vojskovati /a Čehe, ko se zadnji sami :iiso hoteli, dasi bi se bila Rusija tudi brez Anglijo in Francije. Tako je poročal po ironakovskem miru češki radio. Verodostojen vir pripominja: "In radio ne laže". Baje sta Anglija in Francija Je pred "mirom" sklenili, da iztisneta iz Čehoslovakije nemške Sudete. Čehi niso hoteli, da bi Rusiji nagnali na vrat cel trop sovražnikov, ker Anglija in Francija bi bili ostali vsaj nevtralni Fakt je, da je lord Runciman igral vrlo sumljivo vlogo v prid nemških aspiracij. Ako ta verzija odgovarja dejstvom, so Čehi celo pametno ravnali, ker niso hoteli izpostavljati Rusije pri taki prekerni
Molku je evangelij le mit, za' to mit tudi Kristus. O Kristusu je pisal tudi g. Vatro Grill v "Napredku" in ga vindiciral celo za-se in trdil, da je celo vatikan, katoliška cerkev Krista izkrivila in bi bil Krist le tak, kakršnega pokazuje svobodomiselc Grill, pravcat' svobodomiselc bi bil. Zato sem jaz vprašal g. Grila: "Ali veruje v 'biblijo, ali mlati le prazne svobodomiselne fi'a" ze?" Ako je biblija beseda božja, Krist ne more biti to, za kar ga g. Grill nareja, Če je pa evangelij le mit, tvorba ljudske fantazije, bi bi! lahk° tudi kak svobodomiseln junak in nič več. S Kristom, oziroW11 z biblijo, če ni beseda božjai pade tudi vse krščanstvo. Vsakdo lahko vidi, da odvisi vse od vprašanja: "Ali je biblija beseda božja, ali mit?" Yes or no? Po prav svobodomiselni maniri se ho*
kombinaciji, in če so zdaj ru-^Če g. Grill izmuzniti s tem, da ski diplomatje razsodni dosti, meni podtikuje "zelo star
da ne nasedejo Iiitleru in Japoncem, se Slovanom vremena še lahko zjasnijo.
Ako češki radio ni lagal, imajo pri "Napreju" prav, da je bila Rusija pripravljena na borbo, in Rusija se prikaže v drugačni luči-komunizem gor ali dol-vesti iz Pariza, na katere sem se jaz zalnašal, so bile pa prikrojene za angleško in francosko izdajstvo, Tem bolj bi pri takih dejstvih veljalo: Slovan zanašaj se le na — se, in kuj lastno osodo, ne zanašaj se na druge, ampak biti moraš v prvi vrsti Slovan, komunizem in boljševizem in marksizem so judov. ska mineštra.
*
Sv. pismo imajo kristjani, muslimani imajo Koran, Indijci Vede, Grki so imeli Ilijado, Srbi svoje narodne pesmi. Ne gre za to, za kaj smatra n. pr. musliman svoj Koran, gre za to, kaj je Koran objektivno. Enako pri Sv. pismu. Iz srbskih narodnih pesmi govori kdo lahko o kraljeviču Marku, iz Sv. pisma o Kristusu. Ilijada, srbske narodne pesmi so subjektivno in objektivno tvorbe ljudske fantazije, in tako tudi razni junaki. Ako pa kdo govori o Kristusu, kakor govori o njem Sv. pismo, evangelij, je vse odvisno od tega,kaj objektivno Sv. pismo je, beseda božja, razodeta resnica, ali morda le neka tvorba, kakor je Ilijada. G.
trick". Ehostavno. Pri tem se pa vidi, da je izšel g. Grill iz enako zelo stare liberalne Š<>' le, ker liberalci niso mogli ni' kamor brez kuharičnih predpasnikov, ako so se merili 9 kakim fajmoštrom.
—r—o-
SVETOVNI JEZIKI
Francoska Akademija znanosti je skušala dognati število mrtvih in živih jezikov n8 zemlji ter je ugotovila, da ,ie teh jezikov nič manj ko Vendar se govori danes sam0 2796 jezikov.
Pri belem plemenu je najbolj razširjen jfezik angleščina, za angleščino pa nemščina. Na tretjem mestu je ruščina), potem se vrste španščina> portugiščina, francoščina i® italijanščina. Med barvastim1' plemeni govori največ ljudi kitajski jezik, šele potem pride na vrsto japonščina, arabščina, hindustahščina in per-sijščina.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
FARMA NA PRODAJ
Proda se 120 akrov mlekarska farma; dobra zemlja: elektrika; poslopja v ugodnem stanju; dober trg za mleko in dobre ceste. Štiri milje od cerkve sv. Mihaela. Kupi se lahko naravnost od lastnika. — Matthew Rynberg, p dm., Holton Mich.
Fratike
Našim čitateljem sp0' ročamo, da smo pr^ jeli zalogo
Pratik za leto 1939» in sicer obe vrsti
Blaznikovo
kakor tudi
Družinsko
Obe vrsti ste zelo nimivi in ju krasi Štc vilo lepih slik. Narf čite si jih takoj, dok' ler ne poide zalogi
Vsak komad stane 9 poštnino vred
ZS centov
Naročajo se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENE^
1849 West Cermak Road. CHICAGO, ILL.
..........' n a ■	i, i	,, ; i	" ' i iij
Pisano polje
J. M. Trunk
—-
Torek, 28, februarja 1939 J