POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI CENA IZVODA ŽO DIN LETO XVI — ŠTEV. IS V LJUBLJANI V 28. AVGUSTA 1900 Ocena ea kaiaakahje ODIIČNOl IVaši košarkarji imajo odlično možnost, da se uvrste v polfinale olimpijskega turnirja • Uspeh Jugoslovanov največje presenečenje ® Do sedaj še nismo imeli take reprezentance • Največji presenečenji zmaga Brazilije nad SZ in Jugosla-v vije nad Bolgarijo • KO SMO SPREMILI NASE KOŠARKARJE NA POT V BOLOGNO. NISMO BILI KAKŠNI PO- • SEBNI OPTIMISTI, SAJ JE BILO VSEM JASNO, DA BODO NASI KOŠARKARJI ŽE V BOLOG- • NI NALETELI NA TRDO VRATNE NASPROTNIKE IN DA B O VELIK USPEH ŽE TO, CE SE 9 BODO UVRSTILI NA OLIMPIJSKI TURNIR V RIMU. NASI KOŠARKARJI PA SO PREKOSILI 9 SAMEGA SEBE IN ZMAGALI V ODLOČILNIH SREČANJIH TER TAKO OSVOJILI V VELIKO • PRESENEČENJE VSEH SVETOVNIH KOŠARKARSKIH STROKOVNJAKOV PRVO MESTO V, 9 SVOJI SKUPINI. ODPOTOVALI SO TOREJ V RIM - ZADO VOLJNI S TISTIM, KAR SO DO-i SEGLI V BOLOGNI. jega trenerja in so začeli v dragem delu igre igrati vse drugače. Ni bilo treba dolgo čakati in že so bolgarski košarkarji rezultat izenačili, kmalu nato pa tudi vodili z rezultatom 60:59. Jugoslovani so v zadnjik trenutkih tekme začeli zagrizeno borbo za zmago in Djurič je kmalu dosegel 61, nekaj trenutkov za tem pa še 63 točko, za njim j ki Korac še 64, tako da je bi! rezultat •70 sekund pred koncem tekme 6! 60 v korist Jugoslavije. Do konca tekme sta obe reprezentanci dosegli še po en koš in tako je bil končni rezultat 67:62 (35:30) kar je obenem pomenilo tudi eno najh-pših zmag, kar so jih kdaj poželi jugoslovanski košarkarji. ZA PRVO ZMAGO ŠE DRUGA Če smo za tekmo z Bolgarijo ugotovili, da je bila napela in zanimiva Ko so v Rimu izžrebali skupine, bi menda težko našli koga, ki bi dejal, da so imeli naši košarkarji pri Irebu vsaj malo sreče. Znašli so se namreč v eni najtežjih skupin, saj z njimi igrajo še reprezentance Francije, Bolgarije in ČSR. Mimogrede naj povemo, da vsi strokovnjaki trdijo, da je olimpijski košarkarski turnir najmočnejša prireditev te Vrste v zgodovini košarkarskega Športa. Vsa svetovna prvenstva so bila prava igrača, pravijo trenerji najrazličnejših reprezentanc, ki nastopajo v Rimu. In prav gotovo je res tako . PRVO PRESENEČENJE - ZMAGA NAD BOLGARIJO Bolgari so naš večni nasprotnik in jugoslovanskim košarkarjem še nikdar ni uspelo, da bj jih premagali. Bolgarski košarkarji namreč slovi jo po izredno živahni, temperamentni in precizni igri ter brez dvoma sodijo med najboljše košarkarske vrste v Evropi. Upanje, da bi jih Jahko premagali, je bilo torej Prav skromno. Jugoslovanski košarkarji pa so morda prav zaradi tega Zaigrali- samo na eno karto — na zmago! Začetek te tekme je kazal, da so bila prerokovanja popolnoma pravilna. Minilo je komaj pet minut in že so Bolgari kar sedemnajstkrat zadeli v jugoslovanski koš, naši košarkarji pa so samo desetkrat spravili žogo skozi bolgarsko mrežo. . . . Bolgarom se je morda zazdelo, da .V petek zjutraj je prvič počila Pred seboj nimajo nevarnega na- pištola v olimpijskem plavalnem ba-sprotnika in igrali so od minute do zenu. Med prvimi, IG so se pognali v minute .slabše. Vseli pet minut Bol- vodo: je bil tudi naš Janez Kocmur Sari niso dosegli niti enega koša, na 100 m prosto. Precej smo pričako-Jugoslovani pa so spremenili prejš- vali, zato smo bili tudi precej ražnji rezultat v 22:17. V teli, morda očarani. Kocmur je plaval v zelo odločilnih trenutkih tekme, se je še s|abi formi in razočaral ne le naša Posebno izkazal naš srednji napa- pričakovanja, ampak tudi tistega, ki daleč Djurič. ki je z odličnimi sko- je sestavljal skupine in določal proti pod košem vedno znova presene- gc> saj ie določil našemu Janezu od-C»1 bolgarske branilce. 'Jugoslavija lično progo v sredini. 58.7 je bilo dajo do konca polčasa obdržala to leč od njegovih najboljših rezultatov Prednost, Bolgari pa so najbrž v in daleč od olimpijskega polfinala, Odmoru poslušali ploho očitkov svo- da ne govorimo sploh o finalu. Že do zadnjega trenutku, petem lahko rečemo za košarkarsko tekmo med reprezentancama Jugoslavije in Francije, da je bila naravnost dramatična. V Palači športov se je zbralo mnogo gledalcev, med katerimi je bilo največ Francozov, pa tudi peščica Jugoslovanov — in vsi ti so navijali vsak za svoje, kolikor so jim dale moči. Morda so bili Francozi bučnejši, vendar so Jugoslovani poželi večji užitek, saj so lahko ob zadnjem sodnikovem žvižgu navdušeno zaploskali svojini ljubljencem. Čeprav je res, da francoska reprezentanca ni nepremagljiva, moramo kljub teinu dati vse priznanjem našim košarkarjem, ki so po zelo naporni tekmi /. Bolgarijo našli še toliko moči, da so premagali še reprezentanco Francija — (Nadaljevanje na 8. strani) Slavnostna »Via olinipica« Waierpolisii v borbi m medalfo JUGOSLOVANSKA WATERPOLO REPREZENTANCA UŽIVA V SVETU VELIK UGLED IN PRED ODHODOM V RIM NI NIHČE NITI PODVOMIL, DA BI JUGOSLOVANSKI \VATERPOLI-STI NE OSVOJILI ENE IZMED OLIMPIJSKIH KOLAJN. RES JE, DA JE JUGOSLOVANSKO MOŠTVO PRECEJ POMLAJENO LN DA SE DALEČ NIMA TISTE VREDNOSTI, KOT JO JE IMELO PRED NEKAJ LETI, VENDAR JE PREVLADOVALO MNENJE, DA NA SVETU NI TAKIH NASPROTNIKOV, KI BI JIH JUGOSLOVANSKI VVATERPOLISTI NE MOGLI PREMAGATI. lil Nikoli hitreje bolj dmssiatičaio Kocmur preveč utrujen — Nov rekord Perišiča in mešane štafete 4 X 100 m — Novi svetovni rekordi v plavalnem bazenu pred svojim nastopom je Kocmur tožil, da je pretreniran. Težko je reči, kaj je na tem, vsekakor pa drži, da je popolnoma razočaral. Najhitrejši v predtekmovanju so bili Larson in Hunter (ZDA) 55.7 in 56.6, Deuitt (Avstral) 56.0. Burer (J. Afr.) 56.3 in Dos Santos (Braz) 56.3. Kocrnurjeva skupina je plavala takole: Flunter 56.6, Pound (Kanada) 56.7, Roča (Kuba) 58.3, Kocmur 58.7, Perondini (It) 58.9. Med 24 polfinalisti je bil spet najhitrejši Larson s 55.3, pred Hunter-jeru 53.7, Devittom 33.8, Dobayem in NaSi vaterpolisti m slabo začeli Dos Santosom 56.3, Lindbergom (Šved) 56.4 in Poundom ter Burerjem 56.5. Finalno plavanje je bilo izredno dramatično. Najhitreje je začel Brazilec Dos Santos. Vodil je pri 25, pri 50, pri 73 m. Velikansko presenečenje med strokovnjaki in gledalci. Do konca pa le ni šlo. Z močnimi zamahi sta tako svetovni rekorder De-vitt, kakor tudi favorit Larson prišla do roba bazena prej. 10 minut so se sodniki posvetovali: Larson ali Devitt. Nazadnje so glasovali. Po njihovem mnenju je bil svetovni rekor-der za kak centimeter hitrejši. l.John DemUt (Aoslral) 55.2 (olimp. rekord), 2: Larson (ZDA) 55.2. 5. Dos Santos (Braz) 55.4, 4. Hunter (ZDA) 55.6, 5. Dobav (Madž) 56.3, 6. Pound (Kan) 36.3, 7. Burer (J. Afr) 56.3, 8. Lind-berg (švedl 57.1. NA SVIDENJE ZLATO IN REKORDI Strokovnjaki so napovedali v plavanju na 200 m prsno za ženske veliko borbo med Nemkama Urselman- -novo in Gbblovo. šele kot tretjo so omenjali bivšo svetovno rekorderko Lonsbrough. Že v predtekmovanju je Urselmannova dosegla olimpijski rekord z 2:52.0, za njo pa so plavale Lonsbrough 2:53.3, Haan 2:34.0 in Gobci 2:54.2. Finale je bil dramatičen. Ursel-m ninova je hitro startala in imela na noinvici proge dolžino feiesa prednosti. Prednost je obdržala vse do 125 m. 1’edaj pa ,je prišel' nezadržen napad Angležinje, ki je v 25 m do obrata dohitela svojo nasprotnico, boljše obrnila in z malenkostno nred-nostjo vodila proti cilju. Zadnji poskus svetovne rekorderke, lahko bi ga imenovali celo obupen poskus — ni uspeh. Na vso silo-je hotela doseči rob bazena kot prva, izgubila je ritem in morda prav zaradi tega tudi prvo mesto, vsekakor pa. boljši rezultat. L Anita Lonsbroug (V. B.) 2:49A, (Nadaljevanje na 8. strani) Kljub teinu pa so bili že rezultati prijateljskih iu trening tekem, ki so jih odigrali jugoslovanski vaterpolisti v olimpijski predsezoni precej zaskrbljujoči. Pot v Sovjetsko zvezo se je končala precej neslavno, še bolj pa so nas razočarali naši vaterpolisti takrat, ko so položili orožje pred vaterpolisti V. Nemčije. Mislili smo, da je vzrok vsem tem neuspcdiom neresnost in nebor-benost, na prvi trening tekmi v Rimu pa smo lahko dokaj jasno spoznali, da naša vaterpolo reprezentanca nima prave moči. Srečali so se namreč z mladimi in neizkušenimi reprezentanti ZDA, ki v ;vetovnem vaterpolu prav nič ne pomenijo in so komaj izvlekli neodločen rezultat 4:4 ter pri tem dopustili Američanom, da so r teku tekme kar dvakrat Todili. Prvi nastop v olimpijski konkurenci je pravzaprav pokazal, da neuspehi naše reprezentance pred olimpijskimi igrami niso bili kar. tako ... Naši nasprotniki so bili Nizozemci, ki so bili pred leti še evropska velesila v vaterpolu, vendar so sedaj slabši in jih ne uvrščajo več niti v vrh evropskega vaterpola. Menda ni bilo nikogar, ki bi vsaj podvomil v zrnato Jugoslovanov, res pa je, da je bila zmaga naših vaterpolistov zelo skromna in ji je botrovala sreča. Rezultat 2:1 v tekmi z Nizozemsko ni nič kaj razveseljiv, pri tem pa moramo povedati, da so imeli Nizozemci skoraj celo tekmo pobudo v svojih rokah, mimo tega pa so tik pred koncem zgrešili nekaj stoodstotnih priložnosti in tako prepustili nepazljivim (Nadaljevanje na 8. strani)” Zlate medajle Plavanje 100 m prosto: Devitt (Avstralija) 200 m prsno ženske Lons-brough (VB) skoki z deske ženske Kramer (Nemčija) kolesarstvo — cestna ekipna dirka Italija 1000 ni na kronometer Gai-ardoni (Italija) tandem Italija - - Ha pragu kongresa Slovenski kongres za telesno kulturo je nepogrešljiv člen v verigi obsežnih prizadevanj, ki jih obe zvezi tPariizant in Športna zveza že mekaj časa vlagata za oblikovanje in uresničitev takšnega mehanizma, sistema, metod in vsebine oblik telesnokulturne dejavnosti na Slovenskem, ki bodo najbolj ustrezale našim potrebam, kriterijem, zahtevam in socialistični usmerjenosti. Kmalu bosta minili dve leti odkar je zasedal jugoslovanski kongres za telesno kulturo. Zanimiva bi bila bilanca tega obdobja, predvsem glede tega, koliko smo krenili naprej in uresničili številna stališča in sklepe, ki jih je sprejel la kongres. Marsikje bi ugotovili vide/l napredek, marsikje pa tudi, da smo ostali na istem, kot smo bili prej. Beograjski kongres je postavil dovolj široka izhodišča in iz družbeno-vzgojnih vidikov opredelil vlogo telesne kulture in posamezna 'načela njenega delovanja in razvoja. Zatorej bi bile tovrstne pretenzije slovenskega kongresa odveč. Gre za iv, da na našem kongresu iz slovenskega aspekta analiziramo uspehe in slabosti zadnjih let, predvsem pa, da ugotovimo, kje, kako in v kolikšni meri smo uresničili duha beograjskega kongresa in kje ter zakaj smo še dajali koncesije staremu. Na slovenskem kongresu za telesno kulturo nam bo šlo torej za to, da ugotovimo sedanje stanje, probleme, uspehe in dosežke ter da na podlagi vsega tega še bolj konkretno zastavimo moči v smeri dejanskega uresničevanja sklepov beograjskega kongresa. Seveda pa ne bomo mogli tudi mimo tega, da celoten proces zbliževanja in koordiniranja športnih organizacij in partizanskih društev v zadnjem času dobi na tem kongresu tudi svojo legitimno organizacijsko fiziognomijo na vseh stopnjah vodenja in usmerjanja telesnokulturnih organizacij. Izredno pomembna in potrebna bo tudi razprava o vsebinski in programski plati dela o športnih drirštvih in klubih ter o društvih artizaiu. kakor tudi številna metodološka, vzgojna ter gospodarska vprašanja telesne kulture. Posebej pa bo treba spregovoriti tudi o kvalitetnem športu, saj je to tudi eno od področij, ki terja poglobljene razprave in trezne presoje. Kongres bo moral sprejeti tudi vrsto potrebnih ukrepov in domokumentov. O vsem tem so razpravljali na zadnji seji skupnega sekretariata Partizana in Športne zveze Slovenije. Po mnenju le-lega, naj bi bil slovenski kongres za telesno kulturo morda še letos ali pa v začetku prihodnjega leta o Ljubljani, sklicali pa bi ga Športna zveza Slovenije in zveza za telesno vzgojo >Partizan« Slovenije. Na ujem bi sodelovalo okoli 300 ali 400 delegatov iz obeh organizacij, ki bodo izvoljeni na občinskih konferencah obeh zvez. Seveda se bodo kongresa udeležili tudi predstavniki drugih prizadetih organizacij in ustanov. Na tej seji so tudi izvolili pripravljalni odbor za kongres, ki naj opravi obsežna pripravljalna dela, '1 80 zvezana s pripravami, organizacijo in vsebino kongresa. P pripravah za kongres ho potrebno pritegniti številne telesno-vzgojne delavce in strokovnjake, prav tako pa mobilizirali vsa športna in partizanska društva ter klube in vse druge poklicne in zainteresirane ustanove ter ljudi. Pred kongresom bo potrebno organizirati več posvetovanj in razgovorov, izdelati vrsto analiz, obiskali številne kraje in društva in podobno. Le tako, če bomo v pripravah za kongres zajeli čim širši teren in če se bodo vanje vključili vsi delavci na tem področju, imamo zagotovilo, da bo kongres uspel in rešil mnoga vprašanja, ki so še ostala nerešena. Torej smo tako rekoč na pragu kongresa. Čaka nas obilo dela. 7,mogli ga bomo le, če se bomo zanj zavzeli vsi in tudi velika obetanja od kongresa ne bodo ostale le želje, pač pa bodo poslala sivarnost-realna izhodišča za še uspešnejša pota telesne kulture. Ruski košarkarji so pripeljali s seboj v Rim ogromno žogo, ki jim služi za razvedrilni trening, seveda pa vzbuja tudi veliko pozornost fotore porterjev in novinarjev JUGOSLAVIJA : ZAR 6:1 (3:0) — POVPREČNA IGRA JUGOSLOVANSKE ENAJSTORICE — SLABA IGRA MADŽAROV Naši nogometaši, ki sodelujejo na olimpijskih igrah, imajo Galica zrušili v kazenskem prosto-dekaj težko nalogo, saj so jih mnogi ljubitelji nogometa spre- rn, isti igralec pa je iz kazenskega mili na letališče v Zemunu z dokaj velikimi željami: osvojiti je strela povišal na 2:0. V 32. min, je treba zlato medaljo! Mimo tega imajo jugoslovanski nogome- Knez preigral nekaj branilcev ZAR taši tudi odlično tradicijo, saj so na olimpijskih igrah v Londo- in nesebično podal Kosilcu, ki je v nn leta 1948, v Helsinkih leta 1952 in v Melbournu leta 1956 polnem teku močno streljal 3:0. A osvojili srebrne medalje in si s tem skoraj že pridobili pravico, 50. min. je Knez prejel žogo iz zada tokrat kandidirajo za najvišji olimpijski naslov — zlato me- ledja in ni imel težkega dela. da daljo. jo je spravil v mrežo —- 4:0. V 61. min. zelo lepa akcija vsega jngo-tudi zmagovalec olimpijskega no- slovanskega napada. Knez poda gomelnega turnirja. Naj bo temu Kostiču, ta pa z razdalje 5 m močno tako ali ne, res je, da bo pot do -- ------ • --■■■- prvega mesta v tej skupini dokaj težka. Tudi nogometaši niso imeli posebne sreče pri žrebu, saj so v svoji skupini naleteli na najnevarnejšega nasprotnika — na ekipo Bolgarije. Mnogi nogometni strokovnjaki trdijo, da bo zmagovalec skupine Jugoslavije, ZAR, Turčija, Bolgarija In memoriam strelja — 5:0. V 56. min. Kostie z razdalje 20 m strelja tako močno, da vratar sploh ni videl žoge — 6:0. In vendar — naši nogometaši so z y 74. min. — naši so bili očitno zadovoljni z rezultatom, srednji napadalec gostov preigra zaspano obrambo Jugoslovanov in doseže častni gol — 6:1. Igra jugoslovanske enajsterice ni bila kaj posebnega, čeprav smo z rezultatom lahko zadovoljni. Naj- PREMAGALI SMO »KOMPLEKS NESREČE« — OLIMPIJSKE IGRE V ROKAH UMETNIKOV — VELIKI ŠPORTNIKI ZASEBNO — NIEDER 2f METROV, ZAKAJ NE 30 METROV? dokajšnjim uspehom preskočili prvo oviro — nogometno reprezentanco ZAR. Morda je prav, če pripomnimo, da nogometaše ZAR že šest mesecev trenira eden izmed najbolj znanih madžarskih nogometnih trenerjev in da so se zadnje tri mesece pripravljali na nastop liil ^ostič, na olimpijskih igrah v skupnem ki se je dohro znašel pred nasprot-taboru. Pred odhodom v Rim so bili njkovim; vra(i j„ sam dosegel štiri nogometaš. ZAR in tudi vodstvo ,e Doi)ro je i„rlli tn<]j Knez. iz-reprezentanee zelo optimistično raz- rBzijo s!j,ba s(a Ankovič in položeni, saj so napovedali zelo Cali4 Obramba je zadovoljiv« visoko uvrstitev svoje enajsterice oprfivi,B svojp lahko deln fepraV IH Pl"! tem HIŠO SKFIVSli zeljfl, bi -Z» r\ r ^ i P j 1 Pred ve£ Rot e min letom je naša Ro-fcarkaraka reprezentanca na evropskem neotesanimi kamni, prvenstvu v Jtstambulu premagala Belgijo & 4 točkami razlike. Manjkal je samo 1 kož, ki zadostoval, da bi se lahko plasirali v finale. S šestimi dobljenimi in eno izgubljeno tetkmo je bilo najvišje dosegljivo mesto deveto. To je bil za nas obenem naj večji uspeh. V Bologni, po štirih dobljenih in eni izgubljeni tek mi. Njih igra pa je bila kot dragulj med spremenil menda niti potop. Med, osmo in deseto uro zvečer dobiš skoraj vse, BO ZAČETKA — MED CEREMONIJAMI Za pompoznost in ves spektakel skrbita dva. Neki grof ter tudi neki general. Bila je ena pc polnoči, ko smo pred Palačo športov v Bologni še vedno pozdravljali zastave. Se isti dan se je isto ki jih želiš srečati, v kinu. Tu gledamo športne filme z vseh naj večjih dosedanjih tekmovanj. Rusi, ki so naši sosedje, imajo seveda še lastne projektorje, platno in filme. SE NEKAJ in pri tem osvojili eno izmed medalj. Prva tekma — nasprotniki so jim bili prav naši nogometaši — pa j'e je popolnoma kriva za edini prejeti gol. Zanimivo je, da sc gledalci poka- uoknzaJ« «j«t so hib" niihove želie zaii knj ma,e z«ni>nanjn za n»8°' pretirane. Jugoslovani so namreč tekme, «« nikier n!so bi!e mi, je tista ena točka, za katero je do- nadaljevalo v Rimu v olimpijski vasi. VzduSje postaja naelektrizirano. Bora volj desetinka sekunde koncentracije ali ^ve Številni voiaski glasbi, množica Vukov, ki nastopa že tretjič za .tugosOa- nepoz omasti zaokrožila naš naj večji radovednežev, govori in dviganje zaelav. vijo na olimpiadi, je bil prve dni vesel brez posebnih težav zmagali z visokim rezultatom 6:1 (3:0) in pri tem izpustili priložnost, da bi premagali svojega nasprotnika z dvo-številčnim rezultatom, ki bi bil bolj polne tribune. V Pescari, kjer je nastopila jugoslovanska reprezentanca, je bilo komaj 9000 ljudi, čeprav je na tribunah prostora z« 35.090 gledalcev. Podobno je bil« uspeh. Bologna je bila norišnica. Za to primerjavo, ki ni prenagljena, je edini dokaz —- biti v Bologni in vse videti! Treba je bile videli Madžare, ki so izgubili proti Poljakom, ali Cehe, ki so doživeli poraz v srečanju proti Belgijcem t Njihovemu veselju ni bilo konca. Noben triumf j ib ni tako opil kot poraz, ki je bil obenem zadnja viza na njihovi poti v Rim, Mi smo tu razbili »kompleks« nesreče, premagali sme mo~ šfcva, ki smo jih že pred tem prepričljivo Največkrat smo slišali angleško himno in veder, zadnjih M ur -pa nima več za Fidži, Antile itd Potem je prišla obstanka. »Samo, da bi bil v enem kolu še borba z lovci avtogramov, ki našlo- prost«, ponavlja. V mislih ima Me-lbour- podoben rezultatu rokometne tek- te;b vsll!'nilc'1 S pajo v pravih rojih. Se huje je imeti opravka z zbiralci značk. V zamene za znak, ti ponujajo nože, glavnike, slike, pipe in še mnogo tega. OLIMPIJSKI OGENJ NA POHODU Zvečer seno na Campidogliu prisostvovali prihodu, pravzaprav smo gledali SSSHSHrS šfrSsrvSK ca olimpijski turnir!« Danes soočeni z W«di, vse « je prerivalo >n gnetlo realnostjo, to je z vrsto sijajnih moštev prf' Campitiog,iu- 4Za ve^* z avtobusom smo potrebova-li 20 minut. Pametno smo ravnali, ko smo se vračali peš in prišli na cilj mnogo pred tistimi ki so bili v vozilih. Vrhunec vsega bo ±n legijo odličnih igralcev, se moramo opomniti na naše šibkosti, na naše prisilno spreminjanje načrtov in končno reči, da je bila Bologna le kolokvij — , , , ,...., topit pa Rim. Tukaj, v te™ rnestu bomo <>fVLnte,v ™ oJ.mPtjukem sU- dobilj končni odgovor na vprašanje ali ?ionu. Nalv«',c ,n na-i,dražie c-Dmpijske . . . ■ .1 . | n V c, c ri 17 v rvtr dt V\ Vi m ’ Iz ^ t rv V* t Ja igre so v rokah umetnikov. Zato bo teh 15 rimskih dni pomenilo najbolj pisano vsebinski, komplicirani mozaik vseh časov. SREČANJA V RIMU je bilo vse glisto slabo v preteklosti, v Bologni le posledica skrajne napetosti »H pa bo treba začeti znova graditi to pot še trdneje. Potrebnih bo nekaj več kot deset dni, da bomo dokončno ločili med videzom in vsebino, med dvema lastnost im a, ki nas lahko dodobra zme- Športnike. Včeraj je bil tu Elliott s svojo deta in privedeta do neresničnih zaključ- druščino. To pot ni prišel na trening, kov. Da pa ti zaključki lahko povzroče ampak zalo, da bi pokazal posebnost najrazličnejše neprijetnosti, potrjuje pri- njegove dežele — metanje bumeranga, rne-r Spancev. V Italijo so prišli z meša- Poskušali smo ga posnemati, seveda nirnj tu r isfično-špor tn im i ambicijami, brezuspešno, Orodje v naših neveščih Bili so trdno prepričani, da se ne bodo rokah ni hotelo napraviti obrata in se kvalificirali. Tako močno je bilo njihovo vrniti k našim nogam. Zanimivo je src-prepriČanje, da za olimpijski turnir ni&o Čanje z Dn Silve Ta dvakratni ©limpij-predvttdeli fina-nčnjih sredstev. Na pol ski zmagovalec ter še eden s ponvico in poli domov so morali obrniti jadra, saj palčko ter Ire-tji brazilski košarkar Rosa-morali prispeti tja, kamor spadajo — bianea z dvema koščkoma lesa igrajo, meči 20 najboljših. Ce že ne zaradi vso- pojejo in plešejo vedno in povsod za ga drugega, že zaradi tistega spektakla, sebe in za vsakogar. Nieder je tisti pla-kl so nam ga priredil} s svojimi čudo- volani kolos z neizmernim zaupanjem vMi.mi t emperam en tn im i, duhovitimi igra- vase, ki go srečaš povsod le s torbico, ________ v kateri nosi tri krogle. Ko ga vidiš, se čudiž, da vrže tako »malo«. Zakaj ne vrže 30 m? Zakaj samo 20? Na plesišču v klubu je kolovodja vsega dogajanja neumorni in lahkotni Thomas. Krumin-ševega izklesanega obraza in počasne premišljene filozofske hoje pa ne bi ne, ko. je p c 5 zaporednih zmagah po točkah brez poraza v šestem srečanju izpadel. Se še Čudite, da je ozračje v Rimu prav te dni močno naelektrizirano? Ing. Eorls Kristančič Rokoborci — zelo dobro Dosedanji nastopi šesterice Jngeslo v a««v so Lili zelo solidni. Pravzaprav jih je s a mo pet, kajti tekmovalec v. srednji kategoriji Simič se je neposredno pred pričet kem tekmovanja poškodoval ia sploh ni nastopil. Doslej je izpadel samo U.ološin v peresni kategoriji po dveh porazih s tešem proti Madžara Levaku in Vir upa jev n (SZ). V »mišji kategoriji se je Vukov najprej boril neodločeno s Švedom Froniorsom. potem pa je tuširal Švicarja Barkarda. V bantam kategoriji je Dora dosegel zmagi po točkah proti Belgije!! Verlič verni in Iram-u »n■ hasemijn V lahki kale- me kot nogometne. Jugoslavija je v tej tekmi nastopila v nasleilnji postavi: Šoškic, Durkevič, J usuli, Zanetic, Roganovie, Pcrušic, Anko vi e. Majavi e, Knez, Galic in Kostie Goli s« pmlaJi približno takole: že v 3. i»in. so gostje faaliiali Kosilca, ki je za tem streljal prosti strel in poslal strašno bombo v levo vratnico, «4 tam pa se j« žoga olimpijske prireditve nekoliko predrage. Rezultati — I. skupina: Jugoslavija : ZAR 6:1, Bolgarija : Tureij« 3:0, H. skupina: Brazilija : V. Britanija 4:3, Italija : Formez« 4:1, HI. skupina: Poljska : Tunis 6:1. Danska : Argentina 3:2, IV. skupi««: Francija : Peru 2:1> edfeila v mrežo — 1:0. V 30. min. se Madžarska : Indi ja 2:t. fkred Italija Trikrat zlato za italijanske kole- zozemska 2:19:15,71, 5. Švedska sarje, to je fantastična bilanca pr- 2:19:36.37, 6. Romunija 2;20:19.9L vib dveh dni .olimpijskih kolesarskih tekmovanj. Pričelo se je na cesti. Prvič je bila na sporedu ekip- Na trata ob našem paviljonu greta« vse *ori'i £ ^v« t«fkal. premagal R«- " T; v 1 u UH „ 1O0 o' MTTtnttre VParal la Uti »„ TOHnO « T.eorR.-o in rem.ziral s Svetom Frči- Jla ‘lirk» IM KrOllOine er Bd lit km jom V wo!(tr kntc|U»ri'i je Horvat po izjob-Jjenem tlvobojn po točkah proti Turku Baj- dolgi progi, Med 32 ekipami so nastopili tudi Jugoslovani in sicer v raku Oiširal Argi.olima Rnlona. Kol je zna'in poslovi Žirovnik. PelrOVlČ, Levačič poteka tekmovanje rokoborcev na izpadanje jn ValČiČ. Naša ekipa je nastopila S S"kroinniini upit in lahko rečemo, da je vozila solidno. Njeno 15. meslo, torej nekako nn polovici, je upravičilo njihov otlhoji v Rini Do pričakovane borbe za prvo meslo med Italijani in Nemci je prišle samo v prvem krogu. Tedaj so imeli Azzur-2e zafetek liokcjskega lomirja kože, kok- ri samo 7 sekund prednosti. Po dveh tretjinah proge je bila prednost že 29 sekund. Petem so Nemef delno zaradi vročine, delno pa zaradi pre- na tn način, dn dobivajo hnzrnrivo točke in pri šestih je tekmovalec izločen. Poraz velja tri točke, neodločena borba dve, zrnoma po točkah eno in zmaga s tušem nič Vukov Lun torej dve kazenski točki, Dora prav tako dve, Martinovie tri in Horvat tri. 10 golov Indije Lelo XVI. Štev. 35 Stran 2 šen bo konec. Reprezentanca Indije je že prvem srečanju pokazala tako igro, da bo njen neuspeli v končni fazi turnirja več kot ogromno presenečenje. Doslej so bili doseženi naslednji rezultati: 1. skupina: Indija : Danska 10:0, Nizozemska : N. Zelandija 1:1, II skupina: Pakistan : Avstralijo 3:0, Poljska : Japonska 2:1, . IV. skupina: Velika Britanija : Španija 0:0, Belgija Švica 4:2. 15. Jugoslavija 2;25:35.15. Drugi »zlati Italijan« je bil Gai»r' doni v vožn ji na 1009 m na krono; meter. Svetovni prvak v sprintu B' imel resnih nasprotnikov. Ceprav je vozil v začetku nekoliko rezervirano. je dosegel na koncu cd0 olimpijski in svetovni rekord. k Sonic Gniardoni (It) 1:07:27,2, Gie' scler (Nem) 1:08:52, 3. VargaškiiJ (SZ) 1:08:86, 4. Van der Ton v (Niz) 1:09:20, 5. Chnpman (Avstralij3' t.09:55 , 6. Argenion (Braz). Po dirki tandemov je prišlo zanimive situacije. V vseh treh d«" sedanjih kolesarskih panogah j® bil vrstni red za medalje enak' ostrega tempa v začetku zelo popu- Italija pred Nemčijo in Šovjelsk stili in Italijani so slavili veliko zvezo. Uvrstili so se takole: 1- I'8' zmago: 1. Italija (Trape. Bailetti, Co- lija (Beghetto, Biancheto), 2. Neo*' gliatti, Forneni) 2:14:33.53; 2. Nem. čija (Simon, Staber), 3. Sovjete* 2:16:56.31, 3. SZ 2;18:41.67, 4. Ni- zveza. Brez potnega lista v olimpijski vasi ŠPORTNIKI IZ PETIH CELIN POD ENO STREHO O OLIMPIJSKA VAS MESTO V MESTU O VROČINA ZA MNOGE NAJHUJŠE ZLO O TRI URE MED BORCI MEDALJ 9 MED JUGOSLOVANI SO NAJBOLJ ZADOVOUNI KOŠARKARJI i Sonce neusmiljeno žge. Itazbetjeni asfalt se spreminja o mehko gmoto. Steoilni tuji obiskovalci olimpijskih iger — in teh ni malo — z domačini hite proti seneni oečnega mesta. Tu sp namreč ob Tiberi najlepši objekti, ki so jih kdajkoli zgradili za oedno bolj zalit emie športnike. Dolga in široka avenija le pripelje na zaželeno mesto. Tu je nagnetenih mnogo arhit ektonsko dovršenih palač, olimpijski in plaoalni stadion, pa vendar, kdor ni videl olimpijske vasi, še zdaleč ni videl vsega, n kar so te dni uprte oči našega planeta. In prav tja je bil usmerjen moj korak. Bccz, Hot in hlastno iskal tudi najmanjše sence. Ob prvem bloku, kjer sem za trenutek obstal, so na ležalnikih ležali tekmovalci iz Nigerije in v zelenih volnenih trenirkah s prekrižanimi nogami, zasuti z dnevnim časopisjem, nekaj 'živahno razpravljali. Na široko se mi je zasmejal in pokazal bele zobe eden izmed črnih simpatičnih fantov. Verjetno je zaslutil, da sem v službi peresa, zato me je prijazno ogovoril. Takoj me je krstil za Angleža, toda ko sem mu povedal, od kod sem, mi je tako prisrčno stisnil roko, kot bi se poznala že deseiletja. Hitel je pripovedovati, da je študent tehnike, tla dobro poztia razmere po svetu in tudi Jugoslavijo. Pozna odločnost jugoslovanskih politikov in želi. da bi šli tudi njihovi državni funkcionarji po enaki poti. Seveda je v tem pogovoru krilil z rokami, mešal angleščino s francoščino, toda razumela sva se, kajti takšen jezik je v olimpijskem mestu v navadi in razumeti ga moraš! URO IN POL med Japonci l*o ušesih mi je brnela piskajoča govorica nigerijskih olimpijcev, ko sem pospešil korak in zamišljen podrl človeka nizke rasti: »PardonU sem se hitel opravičevati, toda v naslednjem hipu je bil mapadenk še bolj uslužen kot jaz. Bil je ja- kov se zgrajene tako, da ustrezajo ponski novinar Kiivsaku Otsubo iz _J • i I—.......1 Irr > • i * y__ _ i • v . z. . iz- • fsem navadam in potrebam udele ženrev petih kontinentov. Kar pomislimo, okoli 7.i»0 športnikov in funkcionarjev je našlo v tem naselju prijetno bivališče. Ob stanovanjskih blokih so nižje zgradbe, v katerih ti servirajo dan za dnem *»bro in izdatno hrano. Vsak narod ‘B»a svoje navade in jedilni list. kahko si mislite, kakšne so spretne rt>ke kuharjev, ki so jih nekateri hteedj vključili kar v svojo- olimpijska sestavo in pripeljali s seboj! Tokia, ki že nekaj časa živi v Kairu in so ga olimpijske igre zvabile v Rim. Izrazil je željo, da bi obiskal Jugoslavijo. Ker je bil simpatičen možak pri rokah, sem izkoristil priložnost in ga pregovoril, naj me popelje med njegove sorojake. Rred vhodom v stopnišče obširne stanovanjske zgradbe so sedeli trije črnolasi mladeniči, kj jim, kot vsem drugim tekmovalcem, očitno ni bilo do razgovora. Nekaj besedi japonskega je zadostovalo, da se jim je prav kmalu razvezal jezik. Pre i seboj sem imel slavne plavalce: Furu-hašija, Tomjto in Hshija. Hitel sem z vprašanji, kot bi se bal, da mi kdo ne uide. Kako trenirate? Kaj mislite o Američanih? So Avstralci najboljši na svetit? Japonci so ljubeznivo odgovarjali — spet v olimpijskem jeziku z rokami, nogami in glavo, ker govorijo le materin jezik. Kljub temu smo se kar dobro razumeli. Kadar se je zataknilo, je priskočil na pomoč vedno nasmejani in izvrstno razpoloženi novinar iz Tokia. Furuhaši ima najboljše mnenje o Američanih, medtem ko je Tomitu bolj všeč avstralska premoč. Zatrjeval je, da Japonci niso mogli v celoti pretehtati in premagati obeh plavalnih velesil. Najmlajši Oslii pa je bil drugačnega mnenja. Ro njegovem so Japonci prav blizu popolni dominaciji v plavalnem športu. »Nekaj imamo. Norton glavni kandidat za zlato medaljo v teku na 19*1 m kar drugi nimajo,« jer hitel dokazo- se okrog nas zbrali mnogi rndove-vati. »Nihče ni tako vztrajen pri dni poslušalci. Bili so J«punti, med plavalnem športu kot prav mi. Pri- njimi pa sem opazil tudi dva ludij-hodnost bo pokazala, če imamo ca. Tipično orientalska ljubeznivost prav...« je prišla še bolj do izraza, ko sem Medtem ko smo sc pogovarjali, so segal tudi drugim v roke. SAMO 5 MINUT FBI RUSIH sovjetskimi in ameriškimi športniki se Je razvilo presenetljivo "Mjateljstvo. Na sliki vidimo ruskega .športnika Nikonorova v družbi z. ameriško plavalko Doris Fuchs Poslovil sem se otl prija-enegti j,<*p<>t*skega in stanovskega tovariša, ki mi je obljubil, da bo prej ko slej poslal iz Tokia obširno reportažo 'osemnajstih olimpijskih iger, ki bodo čez štiri leta v glavnem mestu Japonske. Pri dnevnem obhodu som opazil gručo ljudi, ki so se gnetli okrog televizijskega ekrana (vsaka država ima svoj televizor). Kdo so? Previdno sem se približal in kar ogovoril ‘sovjetske športnike. Nekdo med njimi, očitno dober poznavalec jezika, je sedel t beležnico v roki pri televizorju in sproti prevajal v ruščino reportažo televizijskega napovedovalca. ki je komentiral kolesarsko dirko. »Naši so prvi,« je razlagal Italijan. >Ha-rašo!« Prva zlata medalja je pač njihova,« je pripomnil nekdo od Sovjetov. Nato je bilo vse tiho. Pobliže sem si ogledal zastopnike tiste države, ki vpijejo, da bo podeljena nova medalja. Med njimi sem pri priči spoznal znanega Čaklina in brkatega Azarjana. Ko sem se odstranil od televizijskega sprc-jemnika-vin napotil po aveniji navzgor, sem srečal dva Sovjeta, verjetno spremljevalca sovjetskega moštva, ki sta se na tihem nekaj pogovarjala. Nanju sem nameril fotografski objektiv in sprožil. Pogledala sta se in sc mi nasmehnila. Zato sem sc opogumil in stopil k njima: »Poznate Cerarja? Kaj mislite, kdo bo boljši, vi ali Japonci? Vam ugajajo rimski športni objekti? Kaj mislite o vročintN In za tem še ploha vprašanj. Nekaj trenutkov ni«ta vedela, ali bi odgovarjala radovednemu neznancu, ali bi me na kratko odpravila. Vendar ju je omehčala moja zvedavost in odločila sta se, da bosta nekaj odgovorila. »Cerar, Cerar, vot, harašo!« je povzel Caklin. »Japonci so odlični, vendar'o končnem računu ne bomo govorili,« se je nasmehnil spremljevalec in že namignil oberna telovadcema, naj prekineta razgovor. Takoj sem vedel, za kaj gre. Nenadni raz govor je bil nezaželen in zato sem se obrnil na peti leve noge, vljudno pozdravil in ju zaposlil. Zapustil sem tudi »sovjetski teritorialni pas«, kamor sem stopil brez potnega lista. Ivo Daneu najbolj zgovoren Bil sem vesel, toda vse bolj jezen, kev sera vendar mislil, da bom pri sovjetskih tekmovalcih ujel najbolj zanimive vesti. Pričakovanja st niso uresničila. Z njimi je vedno ista pesem: ljubeznivo se ti smehljajo, govorijo pa prav malo ali pa nič. Za zdaj sem se moral zadovoljiti s tem, kar setu zvedet od obeh glavnih telovadcev, sem pač novinar, in kot sem zvedel ka.saeje, sem kot edini uspel priti do olimpijcev. To naključje pa tudi nekaj velja, kajaedal Nedaleč od Sovjetov v severnem kotu olimpijske vasi sem zagledal našo zastavo. Zaigralo mi je pri srcu. saj sem bil končno vendar pri naših. Ze zdaleč »em videl, kako je krilil z rokami izvrstno razpoloženi Ivo Daneu. Na ležalniku ob televizorju so ležali stegnjenih rok in nog Jakovljevič, Kandus, Baričevi« in trener waterpola Božo Grkinič. Daneu je Židane volje. Kaj tudi ne bi bili Vsi, prav vsi v Rimu in ljudje našega tehničnega vodstva, so bili prepričani, da so prišli naši košarkaši v Rim le na izlet. In sedaj takšno presenečenje! Najprej premagati Posebna reportaža iz Rima Piše: Marijan Lipar * V Bolgare, potem Francoz« in nenadoma postati iz offsidca favorit v tako težki skupini, tega ni nihče pričakoval. »Pred vami sem dal izjavo za RTV Ljubljana,« se je smejal Ivo, »d« bomo premagali Bolgare, reporter Beno Hvala se je pri tem smejal, danes pa se smejim jaz.« To je bil pozdrav našega najboljšega košarkarja, o katerem pišejo tuji novinarji vse v superlativih. V istem trenutku je šel mimo nas Janez Kocmur in ni bilo težko opaziti, da Je naš najhitrejši plavalec razočaran iu razdvojen. Vedno nasmejani in optimistični Kocmur tokrat vsem skupaj ni privoščil niti pogleda. In vzrok temu? Janez je že v predtekmovanju izpadel. V vodi ni bil sproščen, njegovi zamahi niso bili tako odločni kot doma In seveda zato tudi slabši rezultat. Razumeti ga moramo! Oglasil se je boksar Jakovljevič in se skoraj s tihim glasom hitel opravičevati: »Sram me je, da me že skoraj vsak kreten premlati; Z menoj nekaj ni v redu!« Zamišljeni trener Grkinič je bit najbolj molčeč. Velike težave in skrbi mu povzročajo njegovi varovanci. 'L Nizozemci so igrali tako slabo, da jim takšnega velikega mednarodnega slovesa, kot ga uživajo v svetu aaši vaterpolisti, ne bi nihče prisodil. »Nekaj ni v redu z njimi,« mi je zaupal, »ne vem, ali se bojijo odgovornosti, ki jo nalaga ugled, ki srao si ga pridobili, ati pa je nenadoma padla forma?!« Potolažil sem ga, da je gotovo trenutoa slavist, ki bo prav gotovo prešla. Zatrjeval sem da- vsi zaupamo v moč in veliko moralo naših vaterpolistov. Ogledal sera si olimpijske stavbe od znotraj. Kamnite stopnice vodijo v nadstropja in posamezne, sobe. Nič ni razkošnega ali prenatrpanega, skoraj bolj -sk< .tuno, kot bi j**i-čokoval po zunanjem videzu tako lepih zgradb. Tudi naši olimpijci imajo svoj program— debi. Strokovna predavanja, predpriprave, študij nasprotnika in podobne stvari. Vse to je na sporedu dan za dnem. In zdi sc, da vlada v našem taboru velika harmonija m vzorno tovarištvo. Če že nismo prišli v Rim pd medalje, pa pokažimo vsemu svetu, da smo vredni nosilci načel Coubertina ... K» bi vsi narodi sveta . .. Preveč je bilo vtisov za nekaj ur. ki sem jih doživel v tem mednarodnem naselju. Preden sem zapustil olimpijsko vas, se je zvrstilo pred menoj še vse polno stvari, k« bi jih morali najprej videti oni, ki odločajo o miru in hladni vojni. Tu sta komentiral« Anglež in neki črnec. Tam Šved i« Japonec, pa spet Indijec in Org itd. brez konca. CHim-pijsko naselje je edina prispodoba najlepšeg« mednarodnega sožitja, tovarištva ia prijateljstva Misli so mi Še hitele nazaj med športnik« petih celin, ko sem bil že daleč na druge« koncu Rima. Obšel sem M narodov, ne d« bi kdo vprašal za potni list aiti kdo si ia kaj sem Končno naj se zamislimo nad te«, ali ne bi lulo lepo na svetu, ko bi vsi narodi sveta, tudi izve«« olimpijskega našel*«, živeli v takšni slogi io prijatejsfvu . . . %Mb. Leto XVI Štev. 35 Stran 3 11111 trdovratno vodi S kvaliteto nismo zadovoljni — še vedno preveč šablone — Slovan tik za Triglavom Med prvim! ki so že začeli z je- tovitev, da oba mariborska kluba trdimo, da to velja za vse, toda za sensknn m s tem zaključnim delom počasi, a vztrajno izboljšujeta for- mnoge je problem kvalitete pre*e- P^lVa’ n k<>sark?SJr*Vi L re-?U' nKV-V^ s-pet Nižata vzornikoma gel finančne težave. Ce bomo ho-bkški bgi. Osem najboljših moštev Ljubljani in Olimpiji. Rudar in teli — in to želimo — dobiti tretje-rz Slovenije bo skušalo doseči cim Svoboda sta približno istih kvali- ga člana v zvezni ligi, potem bomo Sit in” 'n7s:tltev„,lul k°ncni prven- tet. Mlajši igralci se že uveljavlja- morali klubom v republiški ligi nu-stveni lestvici. Kdo bo zmagovalec? jo, čeprav je, vsaj za zdaj, veselje diti pogoje za dvig kvalitete sicer s^naj Wlj Lva?na ’ 1^^^’ re- ¥ ^olgo ne bodo prešli izza pregra. publiški naslov Triglav in Slovan. Kranjčani so letos presenečenje zase. Trdovratno stojijo na prvi stopnici in nikomur ne dovolijo, da M. jih spravni s tega mesta. Slovan se trudi iz poizkuša držati korak z najboljšim, vendar bo moral za Medvode in Moste sta na dnu. Za de povprečja, nju je konkurenca prehuda in zato ^ Čeprav sm^šele^na začetku jelen- Lestvica po IX. kolu (21. VIII.) skega tekmovanja, ne moremo taKo imenovani kvalitetni republiški ligi, §e daleč ni takšna, kot sd mo z minimalno razliko v kosih prave poti iz znane, večletne šablo-premagovati precej manj favorizi- ne im da klubska strokovna vodstva rane nasprotnike. Zanimiva je ugo- niso več kos zahtevni nalogi. Ne Invalidsko republiško prvenstvo v pla vanju 47 tekmovalcev na startu Na kopališču Kolezije je bilo prvenstvo Dominik (Lj) 1:07.0, kategorija II (ampu-invalidov v plavanju in vvaterpolu. Orga- taeija Obeh nog ali rok) Čehovin Franko nizatorji so prejeli prijave kar « invali- (Dj) 0:50.4, Miljančič Stevo (Mar) 1:10.5, dov — plavalcev, ki so preizkušali svoje kategorija III (nadkolenska ali nadko-sposobnosti na progah 50 m, v štafeti molčna amputacija) Vil Matija (Celje) 4X5« m, 7X50 m in vvaterpolu. Organi- m;)«, Giudisiosi (Lj) 0:40.9, kategorija Triglav 9 8 0 i 624:511 16 Slovan 9 7 d 2 635:442 14 Maribor 9 5 1 3 479:433 11 Svoboda 9 4 2 3 536:544 10 Rudar 9, 4 1 4 496:501 9 Branik 9 3 2 4 485:521 8 Medvode 9 1 0 8 499:644 2 Moste 9 1 0 8 404:581 2 zacija tekmovanja, ki je bila prav dobra, bo v bodoče prav gotovo pritegnila še iv (podkamolčna ali podkolenska amputacija, Bevc (Kranj) 0:42.3, Danev (Koper) nimo še to, da je sedaj, ko so invalidi — športniki organizirani v sklopu Partizana, njihova dejavnost dobila še širšo osnovo. Predvsem pa bodo pod tem vodstvom invalidi v bodoče lahko bolj smotrno in predvsem načrtno gojili šport, ki jim je pri njihovem vsakdanjem življenju morda še bolj potreben kot drugim. Tako bo letos republiško prvenstvo v kegljanju in balinanju (septembra). V oktobru pa se bodo prvikrat pomerili v republiškem prvenstvu odbojkarji. Na tem tekmovanju bodo prvikrat tekmovali na nov način — sede. V Zagrebu pa bo že prihodnji mesec potekalo državno prvenstvo v odbojki, atletiki, plavanju, kegljanja, namiznem tenisu in streljanju. Ja.nuar.ja prihodnjega leta pa se bodo na republiškem prvenstvu spet spoprijeli smučarji. Na republiškem prvenstvu v plavanju so nekateri invalidi v posameznih kategorijah invalidnosti na progi 50 m prosto dosegli prav dobre čase. Tako naj omenimo Čehovin Franka (kategorija II), ki je progo preplaval v času 50.4. Rezultati: 50 m prosto — kategorija I (Slepi) Tomc Anton (Lj) 0:55.5, Strašček sti) Ratej (Celje) 0:44.5, Fajdiga (Mar) 0:40.5, kategorija VI (pod 60'/• invalidnosti) Trbovc (Celje) 0:30.1, Goršič (Celje) 0:31.8, 4 X 50 m prosto Celje 2:30.5, Maribor 2:59.6, sledi Ljubljana in Koper, 7 X 50 ni prosto Celje 5:45.7, Maribor 6:07.1-Pri štafeti 4 X 50 m sta morala plavati najmanj dva amputiranca nog ali rok, pri štafeti 7 X 50 m pa najmanj trije amputirane! rok ali nog. Rezultati v water-poiu: Ljubljana : Celje 0:6, Maribor : Ljubljana 4:1, Celje : Maribor 12:0. Vrstni red: Celje, Maribor, Ljubljana. Rezultati IX. kola: Moste : Triglav 54:?5 (21:32), Svoboda : Medvode 71:62 (37:25), Slovan : Maribor 54:51 (27:28), Branik : Rudar 64:49 (37:26). SPORED JESENSKEGA DELA: Danes, v nedeljo, 28. VIII.: Slovan : Svoboda, Medvode : Moste, Triglav : Branik, Maribor : Rudar, 4. IX.: Moste : Svoboda, Rudar s Slovan, Maribor : Triglav, Medvode : Branik, 11. IX.: Slovan : Moste, Svoboda : Branik, Maribor : Medvode, Triglav : Rudar, 18. IX.: Moste : Branik, Triglav : Slovan, Rudar : Medvode, Maribor : Svoboda, 25. IX.: Branik : Slovan, Moste : Maribor, Svoboda : de : Triglav. Oba vratarja sta imela na prijateljski tekmi Odred : Hajduk precej dela. Mladi Odredov vratar Novak se je tokrat zelo dobro izkazal UčinkovNa ZMAGA ODREDA Odred : Hajduk 5:1 (3:0) V četrtek so imeli ljubljanski prijalelji nogometa izredno priložnost videti lep in kvaliteten nogomet, saj je na centralnem stadionu gostovala enajsterica splitskega Hajduka, ki uživa doma 111 v tujini velik ugled Na igrišču se je zbralo kakih 3000 gledalcev, ki so ob koncu tekme z velikim veseljem in zadovoljstvom zaploskali domačim nogometašem. Ti so namreč zaigrali lako, kot jih morda ze leta m leta nismo videli, ter dosegli nadvse pomembno zmago, eno največjih v zgodovini tega kluba. Znano je namreč, da je splitski Hajduk vedno premagal ljubljanske nogo-metase z visokimi rezultati v vseh prijateljskih, prvenstvenih in pokalnih tekmah, kar so jih doslej odigrali. igrišču so domači ze takoj mogrede moramo povedati, da je nem prevzeli pobudo v svoje roke ter neprestano napadali vrata, v katerih je stal reprezentativni vratar Rudar, Medvo- Jurič. Napadi Odredovih nogometašev so kmalu rodili sadove in PRED PRIČETKOM SEZONE V PODZVEZAH Prvo kolo v ljubljanski podzvezi bo 18. septembra Kljub še trajajoči mrtvi sezoni je bilo te dni v ljubljanski movanje precej zanimivo, saj se bo- "'\Tcn^ k nogometni podzvezi precej živahno. Tekmovalna komisija upravni odbor pripravljata vse potrebno za nemoten potek prvenstvenega tekmovanja^v novi tekmovalni sezoni. Minulo nedeljo je bil med drugim tudi sestanek s predstavniki klubov ljubljanske podzveze, na katerem so razpravljali o perečih problemih v zvezi z organizacijo in vodenjem tekmovanja. Med drugim so sklenili, da bo začetek prvenstvenega tekmovanja v ljubljanski podzvezi 18. septembra. Hajduk nastopil z najboljšimi igralci, kar jih ima na razpolago, manjkali so le trije — Vtikaš, ki ne sodeluje v pripravah, ter Kozlina in Zanetic, ki sta odpotovala z repre-zentanco v Rim. Če je igra navdušila v prvem polčasu, potem lahko podobno trdimo tudi za začetek drugega dela igre. Oblak je bil spet tisti, ki je kmalu po odmoru povišal na 4:0. kmalu zatem pa so gostje zaradi nespretne obrambe vratarja Novaka in slabega posredovanja srednjega krilca Beciča dosegli častni gol. Virant je bil zadn ji strelec Ve tekme in je postavil končni rezultat 3:1. •• , Čeprav je bila tekma prijatelj-bodo organizirali, če se bo za to A-i 'n m prinesla Odredu iw«ueii"ti tekmovanje prijavilo zadostno šle- to$,- ,,lor“.,no kljub temu ugotoviti vilo moštev. V novi tekmovalni se- ^el,k“ 7ol'° vef'"e pdredovd. no-zoni pionirska moštva v merilu pod- Som°tasev, pa tudi dobro telnncno do pomerila mladinska moštva klubov. ki imajo več možnosti nuditi mladim nogometašem popolnejšo strokovno vzgojo. Tekmovanje mladih moštev in sindikalnih aktivov mmmm +H0RMA?fS lUsrftcTff ffc* •!*£ M V novi tekmovalni sezoni bo prvenstveno tekmovanje v ljubljanski podzvezi potekalo v podzvezni ligi, L razredu (2 skupini) in mladinskem tekmovanju (2 skupini). V podzvezni ligi bodo tekmovali: Grafičar, Bratstvo. Proletarec. Rudar (Hrastnik), Papirničar, Javornik (Rakek), Duplica, Kamnik, Olimpija ter novinca Kočevje in Sava-Tacen. Prvi razred — 1. skupina: Domžale, Mengeš, Tabor (Ihan), Grosuplje. Borne (Ribnica), Medvode ter TOS in Polet (Ljubljana). Druga skupina: Papirničar (Radeče), Sloboda (Kisovec), Enotnost (Jevnica), Usnjar (Vrhnika), Logatec ter Poštar in Komet iz Ljubljane. Vzporedno s tekmovanjem članskih moštev v podzvezni ligi bodo tekmovala tudi mladinska moštva istih klubov. To je vsekakor koristna novost, ki bo pozitivno vplivala na vsestranski dvig nogometa v ljubljanskem okraju. V drugi skupini bodo tekmovala * V mladinska moštva klubov, ki tek- mujejo v višjem razredu, in sicer: Odred I in II. Rudar (Trbovlje) I in II. Ljubljana I in II, Krim, Slo- zveze ne bodo tekmovala. Ta tekmovanja bodo organizirali klubi sami na območju svojega delovanja. Podzveza je razpisala nagradno tekmovanje med klubi, kdo izmed van in Ilirija. V tej skupini bo tek- njih bo organiziral najbolj množično in tudi kvalitetno tekmovanje pionirskih moštev. Ta tekmovanja bodo organizirala v glavnem šolska športna društva. Novost v ljubljanski podzvezi je še, da bo tekmovanje v podzvezni ligi in tudi mladinsko tekmovanje vodil poseben tekmovalni odbor, sestavljen iz predstavnikov sodelujočih moštev. Ostala tekmovanja bo vodila kot doslej tekmovalna komisija NPL. znanje in nekaj zelo lepih potez celotnega moštva. Najboljši igralec te tekme je bil gotovo Brezigar, ki je duhovito preigraval nasprotnike ter pripravljal ugodne priložnosti za dosego gola, mimo tega pa se je nekajkrat izkazal tudi z lepimi streli. Za ves napad velja, da je igral duhovito, požrtvovalno in učinkovito z izjemo Viranta, ki je nekoliko zaostajal za svojimi tovariši. Tudi Cuban, ki je v prvem polčasu igral zelo dobro, je v drugem delu igre precej popustil. Tudi obrambni igralci so svojo nalogo dokaj dobro opravili. Lepo presenečenje pomeni mladi vratar Novak, ki je sicer kriv za prejeti gol, vendar se je mnogokrat izkazal z dobrimi in pametnimi intervencijami — tudi takrat, ko je bil položaj pred vrati Ljubljanska podzveza ni pozabila na športno občinstvo Tudi le- dokaj kritičen. Ugotovim^ tudi lah-os bo tiskala priročnik, ki bo vse- ko. da je bila igra Berginca boljša boval sporede tekem zveznih lig, 0d Becičeve, ki je nastopil na me- Prihodnjo nedeljo speg rokometaši SCL, tekmovanja v NPL, propo/.i-cije, razna navodila ter pravila igre malega nogometa. Ta priročnik bo nedvomno koristil vsem tistim, ki se zanimajo za nogomet :n vedno spremljajo vsa nogometna dogajanja širom po naši ožji domovini. Kakor je videti, bo tudi letos v NPL precej živahnih in množičnih tekmovanj. Zlasti bodo množična tekmovanja pri mladincih in pionirjih. stu srednjega krilca v drugem polčasu. Ce drugega ne, je lepa visoka zmaga Odreda prijetna spodbuda za nadaljnje priprave na prvenstvo. V nedeljo, 4. septembra, se bodo v republiški rokometni ligi spet spoprijela rokometna moštva. Ženske bodo pričele s tekmovanjem nedeljo kasneje, to je il. septembra. V moški konkurenci bodo nastopali: Svoboda, Rudar, Branik, Olimpija, Slovan, Odred, Partizan-Bi ežice, Mladost, Partizan-Krim in Kovinar. Sporna je sicer udeležba rokometašev študentov-Olimpije, ker po vse j verjetnosti ne bodo mogli zadostiti vsem pogojem, ki jih zahteva tekmovalna propozicija. V primeru, da ne bodp mogli tekmovati, bo na njihovo mesto vskočil Tržič. Letošnje prvenstvo med moškimi bo brez dvoma še bolj pestro kot tisto v preteklem letu. Medtem ko je lani veljal Odred že vnaprej za prvaka, letos tega ne moremo trditi. Predvsem so napredovali tudi rokometaši Rudarja iz Trbovelj ter Mladosti iz Kranja. Tako bo borba za prvo mesto še bolj zanimiva in kometaše velika čast, saj so roko-je težko uganiti bodočega prvaka, mefn.ši Odreda prav s tem dokaza-Zensko prvenstvo bo letos izpo- li, da bi res lahko tekmovali v polnjeno z novimi člani in bo zato zvezni ligi. Žal pa so ljubljanski to tekmovanje brez dvoma zanimi- rokometaši po neuspelih kvalifika- vejše. Nastopale bodo rokometašice Storžiča. Drave, Mladosti. Svobode, Partizana-Črnomelj, Slovana, Rudarja. Partizana-Koper. V tej veliki konkurenci se bodo morale rokometašice Slovana močno potruditi, čc bodo hotele ponoviti lanskoletni uspeh. LANI ODRED - LETOS? V tekmovanju za jugoslovanski pokal nas je v lanskem tekmovanju Odred odlično zastopal. V četrtfinalu tega tekmovanja je premagal državnega prvaka Borca s 16:12, v polfinalu pa je moral podleči Mladosti iz Zagreba z 10:8. Že uvrstitev v polfinale je bila za naše ro- cijah za vstop v to tekmovanje nekoliko izgubili na volji in takega uspeha od njih ne moremo več pričakovati. Prav zato se vprašujemo, katero moštvo iz naše republike bo letos lahko ponovilo podoben uspeh? Prejšnjo nedeljo so bile odigrane tekme osmine finala. Rezultati srečali j : Kovinar : MTT 30:20, Slovenj Gradec : Branik 30:22. Krim : Par-tizan-Sentvid 30:13, Ajdovščina : Koper ,25:15. V četrtfinale so se lako uvrstili Mladost. Kovinar, Krim, Odred, Ajdovščina, Slovenj Gradec ter zmagovalec srečanja Rudar : Borac. V ženski konkurenci pa so se,v četrtfinale uvrstile: Drava, Slovan, Svoboda, Koper, Svoboda II in Slovan IJ. ljLLI Drobiž iz Celfa ■ Prejšnji teden so gostovali strelci & Varšave. Pri članih je zmagalo Celje, v sestavi Tržan P. m J., Jager in Dobovič-nik z 1122 krogi pred Varšavo z istim številom zadetkov. Med posamezniki je bil .najboljši Poljak Pietrov/ska z 290 krogi pred Tržanom P., 286, pri mladincih je zmagala Varšava s 1145 pred Celjem s lilo krogi. Med posamezniki pa se je izkazal Kalmusz z 292 pred Majews.ka (V) 288 in Brečkom (C) 286 krogi. Tekmovanje je bilo na strelišču Kovinarja v Štorah-OSO Celje je gostom iz Poljske priredil izlet v Velenje in na počitniško postojanko štorske Železarne na Svetinj. S Nogometaši Kladivarja in ZSD Celja so pretekli teden gostovali v inozemstvu-Kladivar je nastopil v Z Nemčiji in igral z moštvom Wolnzach 2:2 (strelec obeh golov je bil Hribernik) in Ingolstadtu pr* Miinchenu 2:1 (strelec obeh golov je bi* Marinček) 13 Nogometaši ZSD Celja so nastopili ^ Avstriji in. v Grazu premagali Grazef Sportklub s 4:3, izgubili pa v Lankovvitzh z 2:4, v tretjem srečanju pa premaga1** Gross Deutsch S V pri Mtirzznschlag1* s 6:3 Na.ilepšo iero pri Celju sta zala Belcer in Letner. kot gest pa Virant čl&n Odreda. • OLIMPIJSKI RIM @ OLIMPIJSKI RIM m OLIMPIJSKI RIM # OLIMPIJSKI RIM ® OLIMPIJSKI RIM @ OLIMPIJSKI RIM PO RIMU po dolgem in počez V ČETRTEK OB 17.10 JE ZAGOREL OLIMPIJSKI OGENJ — POLN KOŠ OLIMPIJSKIH ZANIMIVOSTI — VRSTA PRIJATELJSKIH SREČANJ IN PRIJETNIH DOGODKOV V OLIMPIJSKI VASI F četrtek ob 17.10 je zagorel olimpijski ogenj — Poln koš eiimpij&kih zanimivosti — Vrsta prijateljskih srečanj in prijetnih dogodkov o olimpijski vasi — Leta in leta smo se pripravljali na ta svečan trenutek. Športniki iz vseh držav sveta in tisti, ki so se ukvarjali z organizacijo. Vsi so nestrpno čakali trenutka, ko bodo ure pokazale 17.10 minut 25. avgusta 1960 — brez dvoma za vse športnike velik dan. Dan, kakršnega si komaj lahko zaželimo, sončen, veder, slovesen . .. 100.000 ljudi se je zbralo na olimpijskem stadionu. In mimo njih še milijoni in milijoni drugih, ki so stali ob televizijskih ekranih. In še milijoni tistih, ki so prisluškovali slovesnim dogodkom pri radijskih sprejemnikih. Na stadionu je zavladal slovesen molk, ko so s fanfarami naznanili pričetek defileja. V velikem sprevodu se je zvrstilo 4177 športnikov iz 85 držav. Prva je bila ekipa Grčije, saj njim pripada domovinska pravica olimpijskih iger — zadnji pa so bili domači tekmovalci. Med vsemi temi je bila tudi jugoslovanska ekipa 75 ph je bilo, na čelu pa je jugoslovanski košarkar Radovan Radovič nosil našo državno zastavo. Naši športniki so bili v modrih suknjičih, temnosioih hlačah in belili srajcah, pisana množica ljudi pa jih je prijazno pozdravila. Po končanem defileju je prišel na slavnostno tribuno predsednik italijanske republike Gronchi in s kratkim stavkom: iProgla-šam, da so XVII. olimpijske igre moderne ere otvorjeneh V lem trenutku je na visokem drogu na olimpijskem stadionu zaoihrala velika olimpijska zastava, v zrak pa je sfrfotalo 6000 belih golobov. Na vratih stadiona se je pojavil 19-letni italijanski atlet Giancarlo Peris, ki je prinesel olimpijsko baklo in z njo prižgal olimpijski ogenj, ki bo gorel vse do It. septembra. Tekel je s svečanim, počasnim korakom, stotisočglava množica pa ga je navdušeno pozdravljala. Latern je v imenu vseh tekmovalcev izrekel olimpijsko prisego znani italijanski športnik Adotfo Consolini. ki je dejal: »F imenu športnikov vsega sveta obljubljam da se bomo pošteno borili za slavo športa in čast svoje domovin-' Potem so odigrali še olimpijsko himno in tako zaključili prim . jan je le velike, doslej morda največ je športne predstave na svetu. J Skok v nov svetovni rekord. Ilil-ilrua Klaus je s svojim skokom 6.-10 m preskočila dosedanjo rekordno mejo Poljakinje Krzeszjnske za 5 cm. Pol do zlate medalje vodi torej samo preko 21-letne študentke agronomije iz Vzhodnega, Berlina RIMSKI olimpijski • Za slovesno razsvetljavo v Ri-•ou ter za osvetljevanje vseh olimpijskih objektov (večina tekem bo O« m reč ponoči) so v italijanskem glavnem mestu porabili približno 3.5 milijarde lir. Vsekakor precej velik izdatek. • Letališče, ki so ga zgradili posebej za olimpijske igre, so odprli * majhno zamudo — namreč prav *jn dan otvoritve 25. avgusta. Seveda pa moramo vedeti, da je večina športnikov prišla v Rim že precej Prej. Letališče je bilo sicer v gro-••em nared, vendar niso bile ureje-®e vse naprave za varno vzletanje *n pristajanje. . • Lastnik 3 zlatih medalj iz Helsinkov — Emil Zatopek — je tudi tokrat prišel na olimpijske igre. Seseda ne kot tekmovalec, marveč kot c*an uradnega spremstva. Takoj po prihodu na rimsko letališče je dejal: »Pri starosti 38 let je popolnoma jasno, da sem moral prepustiti mesto mladi generaciji. Seveda pa s® se. vedno počutim kot pravi šport-P'!4 in morda še bolj zaradi tega, t^er bo moja žena Dana še vedno ®astopila v olimpijski konkurenci v metu kopja.« • Precej dela ima tudi rimska Policija. Vsi ljudje, kar jih imajo, ^ vodno na nogah in morajo ure.je- ali nešteto problemov, med kaie-^'mi je prav gotovo najtežji pro-aet. Precej dela imajo tudi delek-,v*» saj se je v Rimu pojavilo prepoj takih, ki zelo radi posegajo v ‘Pje žepe. ® V olimpijski vasi precej cvete rPmenjava. Najbolj zaželeni rekvi-J*'. 80 aparati za britje, japonski p*mky, vžigalniki in gramofonske Zadnji raport iz olimpijske va-v1' sodeluje 85 držav, nastopa 6790 športnikov. Pri tem moramo pove-Ppti. da telovadcev, strelcev, jahal-®ev in dvigalcev še ni v olimpijski vasi. _____' Olimpijski komite ni uvrstil v re-prezentaneo in torej v Rimu ne bosta mogla, nastopati. • Tudi za novinarje, ki so akreditirani v Rimi> bo precej prijetnih presenečenj. Med novinarji bodo namreč izžrebali dva. ki bosta dobila darilo tovarne Fiat — vozilo Fiat 500. mimo tega pa bodo med novinarje razdelili 150 pisalnih strojev. # V Neaplju, kjer bodo tudi tekmovanja v jadranju, so odkrili tekmovalca z imenom Victor Hugo. Da bi ne bilo pomote in da bi ga kdo ne zamenjal s slavnim pesnikom, so k njegovemu priimku pripisali še ime njegove matere, tako da je sedaj ta tekmovalec znan kot Victor Hugo — Fragola. © V Neaplju bi se kmalu pripetila velika nesreča, kajti pri treningu jadrnic je eno izmed teh zaneslo na odprto morje, kjer se je polnih 5 ur borila z velikimi valovi. Veter je namreč pihal z močjo 70 kilometrov na uro. Po 5 urah borbe z valovi je jadrnico rešija italijanska ribiška ladja. & Nihče se ne spozna v rimskem prometu. To še posebej velja za goste. ki niti ne morejo spremljati vseli novih predpisov, saj vsako jutro policija predpiše celo vrsto novosti. Vse središče mesta sodi v tako imenovano modro cono, kjer lahko vozijo samo vozila mestnega prometa ter posebna vozila, opremljena z značkami olimpijskega komiteja. 50 olimpijskih številk « To je bila oznaka za dan otvoritve. Pač dan 0 ali dan X kot pri atomski bombi ali kaj podobnega X Število tekmovalcev Haitija 5 Znan pomen: 5 olimpijskih krogov — 5 celili 13 Število let 3 najinlaj-ših udeležencev iger — 2 krmarjev pri veslanju in 1 plavalke 16 Doslej osvojenih jugoslovanskih medalj 17 Šlevilo olimpiad, ne pa olimpijskih iger 18 Olimpijskih športov v Rimu 19 Let ima zadnji nosilec olimpijskega ognja atlet Peris 22 Olimpijskih športnih objektov 36 Novinarjev pariškega L*Fquipa je rekordna novinarska reprezentanca 31 Postaj za prvo pomoč so pripravili v objektih ali pri objektih in ob tekmovalnih progah 54 Snemalcev instituta Luče snema celovečerni olimpijski film v barvah 43 Let šteje atlet Conso-lini, ki je prisegel v imenu vseh olimpijcev 49 Jugoslovanskih športnikov je nastopilo v defileju na otvoritvi 66 Studiov je dala na razpolago RAI radijskim in televizijskim reporterjem iz inozemstva 76 Držav prenaša igre po radiu 78 Metrov premera ima manjša Palača športov 85 Držav se udeležuje iger 114 Kilogramov tehta najtežja udeleženka o!im-piade, ameriška metalka Brovvn 122 Metrov meri velika Palača športov v premeru 126 Jugoslovanskih športnikov nastopa z večjim ali manjšim uspehom v Rimu in Neaplju 160 Avtobusov prevaža tekmovalce po mestu 185 Časomerilcev so posebej izvežbali za igre 200 Peric in šivilj dela v v olimpijski vasi 218 Centimetrov meri najvišji udeleženec iger — sovjetski košarkar Kruminš 250 Centimetrov je visoka ograj« med moškim in ženskim delom olimpijske vasi 400 Dr na dan »tečejo« iz Rima radijske oddaje po vsem svetu 449 Ljudi — tekmovalcev in funkcionarjev šteje največja ekipa — zastopstvo SZ 500 Lir je vrgel južnoko-rejski funkcionar v Fontano Trevi z željo, da bi njegovi maratonci osvojili zlato medaljo 800 Kuharjev in kuharic skrbi za želodce sfa-novalcev olimpijske vasi 826 Medalj je tokrat na razpolago 1187 Nosilcev olimpijskega o^nja je preneslo baklo od Olimpije do Rima 1215 Zastav udeleženih držav so obesili samo pred, na ali v olim-pijrkih tekmovalnih objektih 1526 Kilometrov je bila skupna dolžina poti olimpijskega ognja 3500 Metrov, to je bodoča dolžina olimpijskega filma 4577 Športnikov je sodelovalo v defileju 4857 Novih telefonskih aparatov so zaradi iger instalirali v Rimu 5000 Lir je cena penziona v olimpijski vasi 5500 Ljudi je tako ali drugače zaposlenih pri organizaciji iger 5960 Tek movaleev nastopa na igrah (637 žensk) 8505 Žarnic deluje na ogromnem semaforju na olimpijskem stadionu 52000 Kilometrov novih telefonskih linij so položili »v čast« iger 40000 Avtomobilov lahko parkira na prostorih ob športnih objektih 50000 Izvodov je naklada trojezičnega »Rome šport 60« 100000 Ljudi, sprejme olim-• pijski stadion 1500000 Vstopnic je že prodanih 22000000 So doslej zaslužili pri omenjenem številu vstopnic 75000000 To je skupna vsota kolektivnega zavarovanja vseh uradnih oseb na olimpijskih igrah 250000000 Lir znašajo stroški iger za Italijo 1200000000 Lir pa po približnem računu za ves svet. .• 2400 ljudi je zaposlenih v olim-Pklskj vasi. Največ je kuharjev, saj 3flo Vni' 200 ie pomivalcev, u J'h je zaposlenih v pisarnah itd. Tudi nesreča ne počiva. Dve - aelski in 1 italijanska telovadka i,ponesrečile z avtomobilom, Izr-a l. .80 t,a!ee otl Rima. Obe k«** • 80 odpeljali z zlomljenimi in.ii X bolnišnico, medtem ko je s°i je jIf]nIi-ianka n?ka’ ve(V' sreče, Oa. samo nekoliko opraska- Csilla Madarasz ho poskušala na 100 ni prosto reševati čast Evrope proti Američankam in Avstralkam , - - mP>J skih iger je italijanska plavalka Luciana Marcellini (rojena 1948). Najmlajši udeleženec pa je Romun Roger Mircea, ki ima prav tako 13 let. • Znani avstralski športnik Elliott je doživel na rimskem letališču prijetno presenečenje. Tam sla ga čakali žena in liči, ki sta prišli v Italije kot gostji avstralske olimpijske delegacije. © Zelo neprijetno razočaranje sta doživela dva športnika iz Bolivije. Eden izmed njiju je delal več mesecev v nekem nemškem rudniku, da si je zaslužil denar zn sodelovanje na olimpijskih igrah. Drugi je potoval v Evropo kot delavec na tovorni ladji. Ko sta prispela v Rim, pa so jima na Olimpijskem komiteju sporočili, da ju bolivijski 4 MILIMETRI do svetovnega rekorda »Ali ti nesrečni jardi, čevlji in palci!« je vzdihoval po tekmovanju v WahniUi ameriški-metalec diska Rink Babka. Sodniki so njegov odličen met preračunali iz angleške v evropsko mersko enoto z 59,906 metra. V Evropi bi najbrž temu rezultatu rekli 59.91 m. To bi bilo enako svetovnemu rekordu Poljaka Edm.unda Piatkowskega. Toda v ZDA obvezno zaokrožijo navzdol in tako je 110 kg težki in 198 cm visoki Richard še vedno z.aostal za centimeter za svetovnim rekordom. To ni bila njegova prva smola. Mož je namreč že dvakrat presegel tudi 60 m, pa še vsakokrat (bilo je leta 1958) je bilo kaj narobe. V glavnem sta bila obakrat stadiona prekratka. Enkrat je v pomanjka- nju življenjskega prostora vrgel r jarek in rekord. 61.26 je splaval po sicer praznem jarku, drugič pa je pri metu 60.60 m stadion nekoliko »visel« v nepravi smeri in že spet ni bilo nič. 24-letni metalec pa ne obupuje. Rad gleda svoj razvoj in pri tem ugotavlja, da je krivulja napredka solidna: 1954 — 45.17, 1955 — 49.60, 1956 — 54.77, 1957 — 56.80, 1958 — 57.41, 59.90 m. 1959 — 57.96 in sedaj Pred 36 leti so športniki — udeleženci olimpiade prvič stanovali v nekakšni olimpijski vasi. Ta olimpijska vas 1924 pa je bila kaj žalostna naselbina barak, kot lepo vidimo na sliki Velik uspeh SLOVENSKIH BOKSARJEV lil V nedeljo zvečer je bilo na košarkarskem igrišč h Olimpije pod muzejem NOB reprezentančno boksarska srečanje med Slovenijo in Hrvatsko. Srečanju je prisostvovalo okrog 2000 gledalcev, ki so z zadovoljstvom sledili lepim in fair borbam, posebno pa so bili zadovoljni zaradi izdatne zmage domače reprezentance. Sodili so zelo dobro Lajevic, Remec, Podbevšek, (vsi Slovenija) ter Pocman in Babic (H). Tehnični rezultati: Muha kategorija: Pahernik (Sl) : Rajkovič (H) 1:1, bantam Kovač ral) : Neverkla (H) 0:2 p. t., peresna peh (Sl) : Spol j ar (H) 2:0 p. t., lakira Žurman (Sl) : Puljko (H) 1:1, polvvelter Balič (S) : Došen (H) 1:1, vvelter Prešeren (Sl) : Miškec (H) 2:0 k. o. r 2. rundi, srednja Bitenc (Sl) Graševac (H) 1:1, poltežka Drofenik (Sl) : Jurič (H) 2:0 k. o. v 1. rundi, težka Vuknianič (Sl) : Ban- boijšik jugoslovanskih mladih tekmovalcev Neverkla, kateremu se je veteran Kovač dobro upiral do 5. runde, v kateri pa je odlični gost pokazal ves svoj repertoar znanja in zmagal po točkah. Slovenski boksarji so pokazali ve- liko tehničnega znanja, pa tudi borbenosti in slavili zasluženo zmago nad odlično pripravljeno reprezen* tanco Hrvatske. Potrdili so, da lahko z zaupanjem gledamo na nadaljnji razvoj in vzpon boksa pri nas. Prireditev je zelo lepo uspela in je.bila lepa propaganda za boksarski šport. Organizacija je bila odlična, začetek točen, tako da organizator prireditve Boksarska zveza Slovenije zasluži vse priznanje za to. uspelo prireditev. Povratno srečanje bo čez 14 dni na Reki. da (H) 1:1. Madžarska »sirena« V ekipi Slovenije sta bila vsekakor najboljša Prešeren in Drofenik, ki sta opravila s svojima nasprot-nikoma mojstrsko, efektno s klasičnim knock outom. Njuni zmagi so gledalci pozdravili z burnim aplavzom. Tudi Čeh je prikazal lep in eleganten boks. Razburljiv je bil tudi boj med Baličem in starim rutinerjem Došeaom, ki se je po ogorčeni borbi končal neodločeno. V težki kategoriji se je domačin .Vukmanič zelo trudil, da bi prikazal dober boks. Banda pa je bil zelo slabo razpoložen. Zaslužil bi vsekakor boljši kot neodločen rezultat. Pri gostih je dominiral eden naj- TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE no Gorenjskem ČOLNI: OtiMPIA JUNI0R SENIOR DELFIN KAJAKI VODNE S/VUfCl Kraj dogodka: prekrasni plavalni bazen na Margaretinecn otoku v Budimpešti. Vrsta dogodka: proglasitev zmagovalk v plavanju na m prosto. Napovedovalec se oglasi: »Csilla Madarasz prva na 100 m prosto v času 1:0|2.8, nov evropski in madžarski rekord.« Številno občinstvo pa prične klicati: »Csilla! Csalia!«. Mlado dekle se smeje in maha na vse strani. Ce je kdo vesel, potem je najbolj vesela seveda sama. V tem doeieg naj večjem trenutku njene športne poti ji pred očmi steče film o njenem športnem udejstvovanju. »Pred 4 leti, tedaj sem bila stara komaj 13 let, sem se lotila plavanja. Prav dobro se spominjam, kako smo tedaj z občudovanjem sprejemali vesti o fenomenalnih rezultatih avstralskih plavalk. Fra-serjeva in druge so tedaj plavale 1:02. To se ml je tedaj zdelo nekaj veličastnega, nekaj nedosegljivega. Priznati moram, da nisem nikoli mislila, da morem tudi sama doseči take čase.« Csilla Madarasz je lani plavala 100 m prosto še v času 1:05.1. Napredek v letošnjo sezono je torej več kot 2 sekundi. »Kaj takega nisem niti mogla niti smela pričakovati. Pozimi sem bila namreč tri mesece v bolnici. Za začetek je bila na vrsti operacija slepiča, potem pa še težak primer gripe. Na srečo sem novembra in decembra ostro trenirala, potem pa poskušala vsak dan v telovadnici nadomestiti izgubljeno.« Sploh pa line 4vi.au<*i'a.>z v plavalnem bazenu v Budimpešti ni prav nič redka pojava. Razen sedaj že svetovno znane Cs-ille, je tu še njena 6 let mlajša sestra — dvakratna pionirska prvakinja — pa še brat, ki se tudi že razvija v dobrega igralca waterpola. Madžarski plavalni strokovnjaki so nad svojo novo »zvezdo« navdušenk Predsednik evropske plavalne zveze Sela Rajki pravi takole: »Csilla je neverjeten talent. Način, kako je pri 75 m pustila za seboj vse nasprotnice, je čudovit. Upamo, da bo formo obdržala in prav tako, da bo s pomočjo trenerja Sakoja v Rimu še boljša.« Borlni med Neverkelom (Hrvatska) in Kovače«! (Slovenija) Je kila med Majlepšimi trenutki na boksarskem prve°stvM Slovenija : Hrvatska 4 mm OD SMRTI OBJAVLJAMO IZVLEČEK IZ DNEVNIKA ZNANIH PODVODNIH LOVCEV BRATOV HROVATIN, KI SE 'ZE VRSTO LET UKVARJATA S TO LEPO IN NEVARNO ŠPORTNO PANOGO OB ČEREH KORNATSKIH OTOKOV IN DUGEGA OTOKA Nedelja ? maja 1960 Danes zjutraj je morje mirno. Le zunaj se kodra površina od maeslra-ie tokrat pričel pihljati neobičajno kmalu. Ze pri zajtrku smo .slabo’ meče 581 Mil Nazaduje se v Rimu le dekenč-no ugotovili, koliko je pravzaprav olimpijskih tekmovalcev. Končna številka je za 4» manjša kot 60#«. Med 596« aktivnimi udeleženci XVII. olimpijskih iger je 65? žensk. Po posameznih športnih panogah je udeležba naslednja: atletika 105 (od tega 219 žensk), plavanje 476 (177), veslanje 462, sabljanje 374 (85), jadranje 563, rokoborba 359, streljanje 533, kolesarstvo 329, nogomet 300, boks 290, hokej 278, telovadba 266 (119), kajak 207 (34), košarka 192, dvigaaje uteži 187, jahanje 173 (3), vvaterpoio 159, moderni peteroboj 77. Elvira Gzolina s svojimi 66 kg in 174 cm pač ni videti izrazit tip vrhunske metalke. Pa vendar je svetovna rekorderka v metu kopja. Že 3. maja letos je njena »sulica« priletela na 57,92 m, kar je bilo za 45 cm boljše od svetovnega rekorda njene rojakinje Kaledene. 4. junij v Bukarešti pa je prinesel nadaljnjo veliko izboljšanje. Nova znamka je bila tokrat 59,55 m, manj kot pol metra do velike magične meie 60 ni. Elvira pa še vedno ni zadovoljna sama s seboj. Njeni meti imajo še vedno bistveno napako. Kopje leti previsoko in sama pravi takole: »file moji meti v oblake nimajo mnogo haska, kopje hitro izgubi svoj pospešek in potem kar le-ua-doma pade na tla. Krivulja leta bi morala biti mnogo bolj položna.« Prav to napako poskušata Elvira in Ujcu trener za vsako ceno odpraviti. Nagrada za njun trud bo najbrž nov svetovni rekord in prvič premagana me ja 60 ni. predovala od 47,96 pred 5 leti, na preko 50,42, 51,55 in 55,67 do letošnjih rekordnih rezultatov. O svojih možnosjih v Rimu govori takole: »Seveda upam na kako medaljo. Toda tudi moje nasprot-niče so odlične. Tudi one znajo metati kopje. Počakajmo!«. sklenili, da bomo izkoristili ta dan in šli pogledat zadeto kerno. Včeraj je namreč Dušan streljal na ogromno kerno, le-ta pa ga je po zadetku bliskovito potegnila o globino o soo-jo razpoko, kamor se je zagozdil. Komaj se je rešil in z zadnjimi silami pretrgal nijlon od harpune. Ker je bil zadetek smrtnem o sen. smo računali, da jo bomo danes lahko privlekli na dan. Hitro smo se okrcali o naš kanu, s seboj pa smo vzela še znanega alpinista tov Rada Hočevarja in mojega ?-letnega sinka Sašita, ki je prav tako hotel biti priča zanimivemu loou. Ker je pot tam razprli jadra. Kanu je rahlo do pečin Dugega otoka dolga, smo zaveslali proti odprtemu morju in drsel proti našemu cilju med Golu-binkom in Saharunom. oddaljen kakih 800 m od obale. Ko smo bili že o bližini kerne, nas je prehitel tunolooec >N apredaks iz Splita. Mornar o košari na jamboru je s kazanjem na odprto morje pričel opiti: sPeškani! Peskanih (morski psi). Takoj smo spusiti jadro in se s strahom ozirali na odprto morje. Ozolina je bila rojena 8. oktobra 1939 v Leningradu, kjer študira sedaj na Visoki šoli za telesno v/go-jo. Pred 6 leti se je pojavila v atletski areni. Začela je na 400 m, potem pa vrgla 35 m kop je in se Lotila te panoge. Iz b*'--i t- ie na- /.apofufet te.£o#Axaci PRI NAS Ni minula minuta, ko je Rado, ki se je slučajno ozrl o nasprotno stran zavpil: »Glej gaU in res 5 m stran od nas se je doignil iz morja kot podmornica čez 6 m dolg morski pes. Skoraj metrska plavut in rep sta nam za trenutek zaprla sapo BiH smo čisto pri miru, le mali Saši. je neprestano stokal: »Pojdimo k bre-gus. Žival se je počasi in dostojanstveno premaknila ter se čisto približala kanuju. Z ogromnim gobcem se je dotikala zadnjega dela kanuja. Grozeče sem opazoval za seboj veliko plavut in čakal kdaj .se. bo nagnila o stran ter se pes pognal na mene. ki sem sedel na zadnjem vrhu kanuja Med koleni je sedel na dnu Saško, o sredini Rado, spredaj pa brat Dušan. Ta živčna borba je trajala skoraj 19 minut. Dušan spredaj nas je stalno opozarjal, naj bodimo kar moč mirni. Rado v sredi se je krčevito oprijemal stranic kanuja dokler mu cigaretni ogorek ni osmodil ustnic. Končno je prišel odtučojoči trenutek. Srpasto zavita plavut za mojim hrbtom se je nagnila o levo — sedaj pa bo planil — mi je šinilo skozi glavo. Nagonsko sem potisnil sinkovo glavo še globlje na dno. sam pa čakal usodnega skoka morskega psa. — Se enkrat se je pokazal o vsej svoji velikosti s kovinsko-belo trebušasto stranjo, grozečim gobcem pod poloblasto glavo, nato pa izginil pod mnnnj n globino. Dolgo časa jc j svetovno tekme svetovnega prvenstva v Londonu, prvenstvo leta 196« v Angliji. Angleži so Manchestru, Sheffieldu, Liverpoolu, New-dobiU izvedbo tega tekmovanja predvsem caatlu, Sundeiiandu In Birminghamu. trajalo, da sem spet normalno zadihal in da nisem več občutil srčnega utripa o goltancu. Prvi je spregovorii Rado, češ da škoda, da nismo imeli fotoaparata. Toda kdo je tedaj mislil na fotografiranje? Sr smo čakali nekaj časa. nato pa previdno zaveslali proti bregu. Toda glej! Kakih 50 m od. brega se nenadoma pojaoi pred nami spet morski pes, toda tokrat nekoliko manjši. Morda je meril »samot 5 m v dolžino. Za tega pa je res škoda, da nismo imeli s seboj aparata ker bi lahko naredili edinstven posnetek. Ker je bil skoraj polovico manjši, je bil tudi naš strah toliko manjši. Ni nas dolgo opazoval, kmalu se je potopil in izginil. Ko smo prišli do skalnih pečin, sva izkrcala malega Sašita in Rado-ta, sama pa previdno veslala trk ob bregu proti našemu taboru Med tem časom sva še opazovala tretjega morskega psa z jato rib, ki so se v boju za svoje življenje metale iz vode. ta velik pa naju je spremljal še lep čas Vzporedno s čolnom po odprli strani morja. Ko sva prišla do naše baze in ko sta se vrnila sinko in Rado. smo se osi skupaj šele zavedali, da nas jo od sigurne smrti ločila le 4 mm tanka stena našega kanuja. ~ Bojan Hrovatin 129 medaS-1008 ffsss w A POVFliOVANJE IZIDOV ŠPORTNIH TEKMOVANJ JE ZE OD višina — 186 Balas (Rom), 177 Dolja nekdaj nehvaležna stvar, saj si vbCina taksah .prerokov. 174 Fn^ »S * NAKOPLJE SAMO POSMEH. PUSTIMO ZATO NESTVARNE PROGNOZE (gve{,) _ 24 lekmovalk. IN OSTANIMO RAJE V STVARNIH OKVIRIH, KI JIH V ATLETIKI daljina — 6.4« Claus (Nem,, 6 32 Krze- TEZKO NAJTI. - NAJBOLJŠI LETOŠNJI REZULTATI OLIMPIJSKIH szins,ka 6.31 Saprunova (SZ), 6.2* UDELEŽENCEV NAM BODO RABILI ZA KAŽIPOT ZA VSAJ DELNO B1;jieveld (Niz), 6.27 Bignal (VB), 6.25 Jev* OSVETLITEV TRENUTNEGA STANJA IN RAHEL NAMIG NA MOREBIT- jjeva (SZ) in Bibro (Polj) — 30 tekmovalk. NE FAVORITE PRI DRŽAVAH, ZA KATERE VEMO, KOGA POŠILJAJO krogla - 17.72 Press (SZ), 16.68 Dojna-V BOMO OSTALI PRI TEH TEKMOVALCIH, SICER PA BOMO kova (SZ), 16.63 Sloper (Nova Zel), 16.K Z-,ftC N AJBor iSE V Zibina (SZ), 16.45 Luttge (Nemčija), 16.32 VZELI PAC NAJBOLJŠE. Hoflmann (Nem, - 21 tekmovalk. 1«« m - 10.6 Bar* (Nem, m Jerome J ar, z (Nem), 50.S Morale (It), 51.2 Kriu- disk - 56^82 Kuzneeova (SZ) 5031 Press fK"n) 16 1 Sime (ZDA) 10.2 Seye (Fr), nov (SZ) — 36 tekmovalcev. (SZ), 55.49 Ponomareva (SZ), 55.33 Mtiller L’u n tali. Fieuerola (Kuba), Norton »Mm zapreke - 8:31.3 Krzysekowiak (Nem), 64.26 Schueh (Nem), 54.21 Nemcova azrss spčizz sz""‘ s,”“ ,u“' - ” rr u Polil Antao (Kenija), 26.7 Singh višina - 223 Thomas (ZDA), 217 Bru- (Romunija) - 22 tekmovalk. (it> - 76 t€fc- ^A^^r^rin 2Pe«= ^a%T4 m — 45 4 Kautmann (Nemčija), 45.6 (Šved) — 35 tekmovalcev. ska, 46.0 Italija In Ftadzarska — 10 štafet. Snence (J Afr) in Davis (ZDA,, 45.7 daljina — 8.21 Boston (ZDA), 8.M Her- Razen naštetih panog imamo se mara- Youne (ZDA) 45 8 Singh (Ind), Kerr (Ja- man (ZDA), 7 97 Visser (Niz), 7.93 Stein- ton (76 tekmovalcev) s favoriti Popovim maica) in Kinder (Nemčija) - 57 tekmo- bach (Nem), 7.87 Ter Ovanesjan (SZ), (SZ). Power}em (Avstralija), Argentincem valeev 7.85 Watson (ZDA) — 55 tekmovalcev. Suarezom, Marokancem Rhadijem. Ja- so« m — 1:46.4 Kerr (Jamaica), 1:46.5 troskok — 17.63 Schmidt (Polj), 16.70 ponči, Angleži in Amerikanci in seveda Schmidt (Nem), 1:46.7 Moens (Belg) in Einarssoo (Island), 16.43 Gorjajev (SZ), našim Mihaličem: dalje hojo na 20 km Muiphy (ZDA,, 1:46.8 Siebert (ZDA), 16.42 Kreer (SZ), 16.39 Mihajlov (SZ,, 16.26 (37 tekmovalcev) in 50 km (42 tekmoval- 1-46 9 Maituschevvski (Nem) — 62 tekmo- Davis (ZDA) — 41 tekmovalcev. cev) in upi Rusov, Angležev, Italijanov valcev palica — 4 80 Bragg (ZDA), 4.70 Morris in morda še koga. _ v«,« Rowavol2vi (Madžarska), (ZDA), 4.65 Clark (ZDA), Krasovskis (SZ) 3.40“ vam06 (Rom), 3:40.9 Valentin (Nem), in. Preussger (Nem), 4.61 Hristov (Bolg) - |if |||f ||II|||||I!1« 3:«:3 Burleson (ZDA,, 3:41.4 Moens ,Belg), Nieder (ZDA), 19.67 Long (ZDA), 19.35 0’Brien (ZDA), 18.92 Rowe (VB), 18,82 Meconi (It), 18,60 Nagy (Madž' — 27 tekmovalcev. IKK tf Jj disk — 59 90 Babka (ZDA), 59,17 Oerter (ZDA), 58.94 Szecsenyi (Madž), 58.35 Co- 28^rGrodotzkT”5652 t^sTo”^ kov (SZ), 29:09.0 Desjačikov (SZ), 29:01.6 Allev (ZDA) 84 61 Can- ksr 2ares- s svetovnim prvakom Full- Bogey (Francija), 29:01.8 Meriman (VB) - P{ 83.80 Lievore (It), 8L57 Sidlo merjem sc bosta borila za naslov nap- An ,.1. .., - - ’ , , V,1,r 1 ,,,, hoksarra (Polj). 80.57 Maequet (Fr/, 80.44 Cibulenko (SZ) — 78 tekmovalcev. kladivo — 70.33 Connolly (ZDA), 69.53 3:41 8 Parsch (Madž) — 48 tekmovalcev. UM«) m — 13:49 2 Grodotzki (Nem), 13:50.6 Krzvseovviak (Polj), 13:51.6 Pirie (VB), 13:51.7 Beatty (ZDA), 13:53.4 Szabo (Madž), 13:54.4 Tullob (VB) — 53 tekmovalcev. 10.600 m — 28:4« 4 Halberg (Nova Zel), 8. oktobra se bo stari Ray »Sugar« Ro- »Svetovni rekord so mi že tretjič v/.eli. Morda roi pa vsaj olimpijskega zlata ne bodo«, pravi velikan Rink Babka boljšega boksarja sveta v srednji kategoriji. Srečanje v Los Angelesu bo že tretja borba obeh odličnih boksarjev. Tudi obe (Nem). 13.7 Mihajlov (SZ), 13.9 Lorger Zsivoteky (Madž). 67.92 Rudenkov (SZ, dosedanji sta veljali za naslov prvaka^ (.Timi - 37 tekmovalcev. ^33 Rl,]t (p0lj), 66.53 samocvetov (SZ), v Prvl 3e Fuhmer zmagal po točkah, 47 tekmovalcem. 110 m ovire 13.2 Calhoun (ZDA), 13.4 May (ZDA), 13 5 Jones (ZDA), 13.6 Lauer (Jug) — 37 tekmovalcev. 400 m ovire 49 5 Davis (ZDA). 49.8 Ho-ward (ZDA), 48.9 Cusbman (ZDA), 50.6 ZAVESLJAJEV MA MINUTO drugi pa Robinson s knock outom. Ameriški košarkarji so pred prihodom v Rimu v Luganu igrali tekmo proti Španiji in brez težav zmagali z 91:59. Na teniškem turnirju profesionalcev v Nici je Segura opravil s Spancem Gime-nom s 6:4 in 6:2. Avstralec Cooper pa s Peruancem Olmedom s 6:2 in 6:3. Iz Sovjetske zveze poročajo o novem svetovnem rekordu, ki ga je dosegel dvigalec uteži Kurinov. ko je v srednji kategoriji sunkoma dvignil 170 kg Njegov dotedanji rekord je bil pol kilograma slabši. Jugoslavija na svetovnem prvenstvu - - . r~ I ; , - . , . 4 is soo m — 2:04.3 sevcova (SZ), 2:00.0 mr- Ko* 1® *Da?0; ^ sve^r sposobnost svojih fantov. Odkril je da spremlja Adam svoje Jante luill Jjuk (SZ) 2;M 3 0^3t.h (Nemčija). ,2:06.6 prvenstvo v hokeju na ledu v pričetku maeev liven Klunov ivieia m n«i/c- revolucionarne novosli. Lopate na v Rimu, tokrat sicer brez kolesa, Kotova (SZ), 2:06.7 Kummerfeid (Nem) in prihodnjega leta v Lausan.ni m Genevl. bnre« že nekai let tako suvereno veslih je skrajšal za tretjino in jih dejstvo pa je, da so tudi ze Amen- Kazi (Msp (Nemčija). io^ wiency Ib" s^vj^ ko imajo Amerikanci 32 do 34 zave- in 3. september pa bodo da . do- in RicherT (Nem) - 29 tekmo- ^‘JS£ ^llZ' ’ ' sijajev na minuto, jih napravijo končen odgovor: ZDA ali Nemčija, valje. ^ Nemci 4«. Zato pa je pot vesla v Razen na dveh olimpijskih igrah, so na proglašanjtt zmagovalcev v Veslanju osmercev na najvišji jambor potegnili zastavo ZDA. Do«e-loriea Nemcev pa pravi, do se lo b*tt*4 na jezeru Albono najbrž ne bo ponovilo. Osmerec sestavljen iz veslačev dveh klubov Kiela in Ratze 66.52 Nikulin (SZ) — 29 tekmovalcev. deseteroboj — 8683 Johnson (ZDA), 8426 Kwang (Formoza), 8176 Edstrom (ZDA), 7772 Kutenko (SZ). 7737 Kuznecov (SZ), 7652 Mulkey (ZDA) — 31 tekmovalcev. 4 X 100 m — 39.8 ZDA in Nemčija, 40.1 Velika Britanija, 40 3 Italija, 40,6 Francija in Sovjetska zveza — 24 štafet. 4 x 400 m — 3:64.4 ZDA. 3:05 6 Nemčija, 3:86 5 Jamajka, 3:07.0 Velika Britanija, 3:09 0 Italija, 3:10.3 Švica — 20 štafet. Zenske: 100 m — 11 4 Itkina (SZ), Ru-dtAph (ZDA) in Leone (It), 11.5 Cuthbert (Avstral). Krcpkina (SZ), Birkemeyer (Nem), Duggan (Avstral) in Capdevielle (Fr) — 37 tekmovalk. 200 m — 22.9 Rudolph (ZDA), 23.1 Clli.h- prepozno. Veslanje je pogledal ne- primer atletika. Toda vse to deve-koliko drugače kol drugi strokov- toriee iz »osmerca sanj« in trenerja ritmičnim računalom je preiskal mu po potrebi dajal navodilih beve_ 8#flm _ ž:()4 3 gevc{wa (SZ) 2m.o Far- pi-evladnje na vseh veslaškili progah v Evropi, da so o njem pričeli inzmišljati 'tudi že Amerikanci. Odgovor na vprašanje: ZDA ali Nemčija je najbrž upravičen dati trener Karl Adam. V mlajših lelih . Je bil vsestranski športnik. Tekmo- votli pri Nemcih skoraj za polovi- ynl je v atletiki, boksu in še marsičem, samo veslanja ni poznal. Se-«»j je profesor za matematiko in »ziko na Višji šoli v Ratzebnrgu. Rred nekaj leti je »odkril« svoj sRiisel za veslanje. Veslači njegovega osmerca pravijo, da prav nič eo krajša. Ti, za strokovnjake kaj čudni recepti, pa fantom iz Kiela in Ralzeburga izredno nslrezajo. V Nemčiji pravijo, da bi to odlično veslaško posadko že davno dvignili v nebo, če bi bilo veslanje nasploh tako priljubljeno kot na Od nopetašice in skakalke ob palici do orodne telovadke Začetek špoi . >e kariere v nogometnem dresu. Nič čudnega, toda t^sdar čudne, če gre za žensko. Elena Leusteo« se je spoznala s SPortem v šoli, kjer je skupaj s sobici igrala nogomet. Kot levo krilo Je bila med najboljšimi in menda m*tat res nihče ni mogel sklepati, 'ta be to ena najboljših telovadk na svcto. Za nogometom so prišli na '/sto drugi športi, skakala je v da-*Jmo. metala kroglo in celo skoka -palici se ni ustrašila. Njen oseb-51 rekord v tej panogi — 230 cm. 1 red 9 leti je kot t5-letno dekle Pfvič nastopila na dijaških telovad-"di tekmah. Že prvi nastop je bil Popoln usipeb in tako rekoč iz šolske *l°pi je vstopila žc tudi v državno reprezentanco. Se leta 1951 je na j.Vojcin mednarodnem krstu v Ber-bftu občudovala inozemske telovad-"'š ne vedoč, da jih bo kmalu vse Pohitela. Uspeh za uspehom doma ’n. n« tujem. V Helsinkih ni nasto-Pdo, ker se je poškodovala, zato pa bila že leto dni kasneje državna prvakinja. Po končani srednji šoli J® odš]a na Visoko šolo za telesno vzgojo in tam je nadaljevala z najinim treningom. Svetovno prven-‘Vo v Rimu 1954 ji je prineslo 5. k CsA°, mnogo pa je tudi pomagala ''e.ji vrsti do častne uvrstitve no 4. fnesto na svetu. Na olimpijskih grah ni bila daleč od tega da ®Voji najvišji naslov. Pa je bilo 'nlo smole in namesto zlate, ie od-samo bronasto medaljo. Evrop-1 pokal je ponovno potrdil njeno izredno kvaliteto, tokrat je druga. Pred odhodom v Rim je rekla: »Zdi se mi, da tako dobra, kot sem sedaj, nisem bila še nikoli. Seveda to najbrž ne bo zadostovalo za prvo mesto, toda tako kot posameznica kakor tudi kot članica romunske ekipe se bom trudila za čim večji uspeh. Menim, da bo naša vrsta druga za nepremagljivimi tekmovalkami Sovjetske zveze.« Čudežni osmerec Kiel - Ratzebnrg. Od številke 1 preti 9 Kulffs, Scb rod er, K. Schepke, F. Schepke, ven Groddeek, Hopp, Brone r m Lenk Bo Harnevih 10,0 ? NA 100 m PRIZNANIH ■ Te dni bodo na Kongresni Mednarodne Ker je bila U> zadnja preizkušnja pred ma;^nvI^T rekord s čc^om „.05.6 atletske zveze med ostalim sklepali tudi igrami, bomo danes nekoliko dopolnili na rezultate. 100 ra Norton 30.4, 200 m Norton in VVoods 20 9 (v 2 tekih), 400 ra O. Davis , ....... i m u ZDA o priznanju svetovnih m evi epskih rekordov Med drugimi bodo imeli funkcionarji JAAF pred seboj tudi dokument 45.6, 800 ra Cunliffe 1:48.1, ^4 X. 180 o JO 0 na 100 m, ki jih je tekel Nemec Hary v Zurichu. Organizatorji tega tekmovanja menijo, da je bil rezultat v redu in so pripravili vse potrebne for- Na prvenstvu Finske je Rahkamo dose^ 40.2, 4X4«0ni ZDA 3:06.2, 110 m ovire Calhoun 13.2, Jones K«7 40« metrov ovire noconalnl rekord v makaku . G. Dav* 49.7, višina Thomas 20«, daljina rMulu|tom „ 3, m Vsl rezu,1aM Fince — le v skoku Od Rognincita rln n redne lelovadbe jc dolga j.o: /S.ifiSi če gte za žensko. Pa ve‘d. c — t.-ik primer je RojmiMka lilena Lcustean Connolly 65.79, Rut (Polj) 65.56 , Italijanka Leone im Francozinja Cap- 2cnska rcpreze)r,taRca NlzoZemSk« Je devielle sta tekli v Koblenzu 100 m v od- premagala FranC);0 2 €S:48. Francoztotfe ronem tasu ^ izena(5i)e dva rekorda Capdevllle BH 300 m z 12,6 in Guenard na 84» ra ovir# 9 12;fc redu. kajti kanadska Atletsika zveza Se ni (ali morda sploh ne bo?) 'pr odloži Ja dokumentov. V zadnji številki smo bežno omemiili veliko atletsko tekmovanje v Bernu z nastopom skoraj celotne ameriške ekipe. V Freiburgu je dosegla nemška štafeta v postavi Reške, Kinder, Kaiser in Kauf- I v ! a ( 11 a v m REPUBLIŠKO PRVENSTVO V PLAVANJU Ocena za košarkarje - odlično! Novi rekordi (Nadaljevanje s 1. strani) čeprav z najmanjšo razliko, rezultat ja bil namreč 62:61 (32:35). Francozi So bili boljši skozi vso tekmo in Jugoslovani nikakor niso mogli doseči izenačenja ali celo .TSastva. Francozi so igrali tako, kot morda še nikdar doslej, vendar so Jugoslovani proti koncu tekme Igrali vedno bolje in prav košarkar ljubljanske Olimpije Ivo Daneu je jill tisti, ki je v zadnjih minutah ,rzel v roke dirigentsko palico ter dajal izredno uporabne žoge svojim Soigralcem, pa tudi sam je nekajkrat zadel koš in s tem najprej izenačil rezultat, nato pa povedel jugoslovansko reprezentanco v vodstvo s 60:59. To je bilo nekaj sekund pred koncem tekme, toda Francoz Grange je z dvema kazenskima metoma spet spremenil re- ailtat v korist Francije, piko na i ju je postavil Daneu, ki je iz bliskovite akcije dosegel odločilni koš in tudi končni rezultat tekme 62:61. Francozi so dve sekundi pred koncem poskušali še rešiti, kar bi se rešiti dalo, vendar so bili Jugoslovani zelo previdni ter niso dopustili nasprotniku, da bi prišel pod koš. Daneu in Kristančič sta bila po ocenah strokovnjakov najboljša igralca te tekme. LASKAVE OCENE Menda ai nihče pričakoval, da bo jugoslovanska reprezentanca prirejala presenečenje «a presenečenjem na olimpijskih igrah. Strokovnjaki so postali pozorni že po osvojenem prvem mestu v Bologni, šc bolj pa so presenečeni po odličnih zmagah nad Bolgarijo in Francijo, Bolgarski novinarji so obširno poročali o neprijetnem porazu svojih igralcev in pri tem dodali, da je vzrok poraza predvsem v odlični igri Daneua in Korača, pa tudi v tein, tkr so-bolgarski košarkarji podcenjevali Jugo^rvon«. - Watmwoiisti v borbi za medaljo (Nadaljevanje s 1. strani) In netaktičnim Jugoslovanom zmago, ki jim bo pomagala v nadaljnje tekmovaifje. Poleg vsega lahko povemo tudi to, da so Nizozemci na tej tekmi dosegli prvi gol, naši so izenačili iz četverca ter nato zaradi nepazljivosti nizozemske reprezen-tance dosegli še odločilni gol. Naslednji nasprotniki jugoslovanski It vaterpolistov so bili Južno-afričani. Znano je, da le-ti ne pomenijo nič nevarnega, zmaga jugoslovanskih vaterpolistov pa zelo lahka — rezultat je bil 7:1. Skoraj gviovo je, da bodo Jugoslovani dosegli uspeh iudi na jutrišnji tekmi proti reprezentanci Avstralije, ki prav tako nima dobrih igralcev. Osvojili bomo torej prvo mesto v tretji skupini, pot do medalje je odprta, seveda, če nam je ne bodo preprečili Madžari, Italijani ali Rusi. Skoraj gotovo je namreč, da se bodo te ekipe srečale v zaključnem delu vaterpolo turnirja. Rezultati — I. skupina: Italija : Romunija 4:3, Italija : Japonska 8:1, Italija : ZAR 9:4, Romunija : Japonska 4:1, Romunija : ZAR 5:0, Japonska : ZAR 3:3. II. skupina: Sovjetska zveza : Nemčija 5:4, SZ : Argentina 7:4, Nemčija : Brazilija 6:3, Argentina : Brazilija 2:2. IIL skupina: Jugoslavija : Nizozemska 3:1 (1:1), Jugoslavija : Južna Afrika 7:1 (3:0), Nizozemska : Avstralija 5:3, Južna Afrika 3:2. IV. skupina: Madžarska : ZDA ?:2, Madžarska : Belgija 9:4, ZDA : Francija 10:4, Belgija : Francija 2:3. Polni hvale o jugoslovanskih košarkarjih so tudi italijanski poročevalci, ki sodijo, da je bila Jugoslavija ena izmed košarkarskih reprezentanc, ki pred turnirjem v Rimu ni vzbujala prav nobene pozornosti in ni vlivala kakega posebnega strahu niti enemu izmed nasprotnikov olimpijskega košarkarskega turnirja. Zgodilo pa se je popolnoma drugače, pravijo italijanski novinarji. Jugoslavija je pokazala moderno košarko, kakršne pri jugoslovanskih igralcih do sedaj nismo bili vajeni. KAKŠNE SO NADALJNJE MOŽNOSTI NAŠIH KOŠARKARJEV? Košarkarji naše reprezentance so brez dvomi eni izmed redkih športnikov, ki so odšli na olimpijske igre in priredili jugoslovanskim prijateljem športa že nekaj veselih presenečenj. Popolnoma nepričakovano se je namreč pojavila možnost, da bi se Jugoslovani lahko uvrstili med najboljše košarkarje na svetu. Ujed finaliste olimpijskega turnirja. Zaplet v skupini, kjer igrajo naši košarkarji, je precej nenavaden. Čeprav so »aši igralci za sedaj na prvem mestu, jim vstop v finale še ni zagotovljen. Jutri dopoldne bodo nastopili še v zadnji tekmi proti ČSR, kjer jim zadostuje neodločen rezultat ali pa celo poraz s petimi koši razlike, da bi se zanesljivo plasirali v nadaljnje tekmovanje. Bolgarija je namreč premagala ČSR in si s tem ponovno povečala upe za vstop v finalni dek tekmovanja in tako so sedaj v tej skupini trije izenačeni kandidati — Jugoslavija, Bolgarija in ČSR. Ob pametni in previdni igri jugoslovanskih košarkarjev lahko upamo, da bodo s taktično igro uspeli zadržati prednost iu da se bodo kvalificirali za nadaljnje tekmovanje, kar bi pomenilo izreden uspeh naše košarke, obenem pa tudi enega naj večjih uspehov naših športnikov na olimpijskih igrah. Dosedanji rezultati I. skupin*: ZDA : Italija 88:54, ZDA : Ja* ponska 125:66, Italija : Madžarska 72:67, Madžarska : Japonska 93:66. H. skupin*: Jugoslavija : Francija 62:61, ČSR : Francija 56:53, Bolgarija : ČSR 75:49, Jugoslavija : Bolgarija 67:62. III. skupin*: SZ : Mehika 66:49, Brazilija : SZ 58:54 (1), Brazilija : Portoriko 75:72, Por* toriko : Mehika 68:64. IV. skupin*: Urugvaj : Poljska 76:72, Španija : Urugvaj 77:72, Filipini : Španija 84:82, Poljska : Filipini 86:68. Krško, 28. aogusta. Na prvenstvu Slovenije v plavanju za člane ih članice sta bila izboljšana dva republiška rekorda. Tako je Podles-nikova, članica Rudarja preplavala progo 400 m prosto v času 5:47.2. Uspešna je bila tudi tekmovalka Ljubljane Spindler-Tomiu-škova na 200 m prsno. Novi rekord 3:08.1. Rezultati — člani t}00 m prosto: Brinovec Peter (Tr) 19:45.5, Sulc (Celuloza) 20:39.1, Naraglan (Celuloza) 20:43.6, t0Q m hrbtno: Goršič (Lj) 1:11.2, Košnik (Tr) 1:12.0, Vrtov-šek (Neptun) 1:13.5, 100 m prosto: Kožoik (Tr) 1:01.5, Brinovec P. (Tr) 1:02.3, Drofenik (Tr) 1:02.3, 400 m prosto: Brinovec P. 4:49.7, Košnik 5:03.6, Sulo 5:06.4, 200 m prsno: Pelc (Lj) 2:49.3, Zrimšek (Tr) 2:57.3, Pogačnik (Tr) 2:59.4, 4 X 100 m mešano: Triglav 4:49.0, ŽPK Ljubljana 4:50.5, Triglav II 4:57.2; ~ ženske — 100 m metuljček: Kočar (Rudar) 1:29.8, Spindler-Tominšek (Lj) 1:31.4, Utkovcc (Rud) 1:33.0, 400 m prosto: Podlesnik (Rud) 5:47.2, Koritnik (Rud) 5:52.6, Bogataj (Trb) 5:54.3, 200 m prsno: Spindler-Tominšek (Lj) 3:08.1, Kočar 3:11.2, Peterman L(j) 3:16.5, 100 m prosto: Podlesnik 1:15.1, Koritnik 1:17.4, Trtnik (Rud) 1:17.4, 4 X 100 m: Rudar 5:44.4, Triglav 6:01.6, Ljubljana 6:09.2. Moški: 200 m metuljček: Brinovec (Tr) 2:49.0, Peternel (Tr) 2:52.8. Ženske: 100 m hrbtno: Podlesnik (Rmd) 1:27.8. V času poročanja še nimamo rezultatov štafet. Stanje v točkah pa je sledeče: Triglav 25.661, Rudar 24.294, LjuMjana 22.659, Celuloza 22.014, Prešeren 15.065. Republiško prvenstvo v košarki Ženske Maribor ; Branik 65 »85 (15:52) Moški Maribor : Rudar (Trbovlje) 78:57 (34:21) Košarka — ženske: Jesenice : Jugomontaža 29:42 (15:26) OLIMPIJSKE VESTI V finalu — brez kajakašev Jugoslovanski kajakaši, ki so odšli na olim-piado polni upov, so že izločeni iz nadaljnjih tekmovanj. V polfinalni skupini je Ker-čov v kajaku enosedu prispel na cilj šele peti in se tako ni uvrstil v finale. Tudi naš kajak dvosed z veslačema Radmanovičem in Rozinom ni imel boljše sreče, saj sta priveslala na cilj šele kot četrta. Tudi njihov čas ni zadostoval za uvrstitev v finale. Samo Sretenovič - Štirje jugoslovanski boksarji v Rimu so dajali pred svojimi borbami zelo optimistične izjave. Toda kot kaže, niso poznali svojih nasprotnikov ali pa so jih krepko podcenjevali. V prvem kolu so trije izpadli, od teh sta se dva komaj rešila knock outa. Tunizijec Sadok je premagal s teh ničnim knock outom v wel- ter kategoriji našega Kelavo, Jakovljevič je Italijanu Mussu in očividci pravico, da j* v polsrednji kategoriji komaj zdržal do konca celo zaslužil zmago. V, težki kategoriji jo proti Francozu Dialiu in le Paunovič je bii v Št^tenovič premagal Irca Caseya in kot edini peresni kategoriji enako vreden nasprotnik priSel v drugo kolo. Mladi atleti: skromno Rezultati: ml. mladinci: 100 m Golner (K) 11.6, 300 m Gumse (BrJ 37.0, 1000 m Fošnarič (Sr) 2:30.6, 2000 metrov Štajner (K) 3:53.2, 110 m ovire Polutnik (K) 13.8, 300 m ovire Po- lutnik (K) 41.8, višina Peče (6) 170, daljina Koražija (K) 6.12, troskok Križane (B) 11.88, krogla Vravn.ik (K) 14.95, kopje kladivo Bukovec (pbTU j) star. mladinke: 60 m Pra vst (Tr) 8.3, 100 ra Cede (K) 13.0, 80 m ovire Stržir (K) 13.0, daljina Belehar (Tr) 4.22, krogla Medvešek (K) 12.56, disk Kroflič TK) 36.19,kopje,Kačič (Part. Lovrenc na Poli.) 40.31. Prijateljska nogometna tekma JESENICE : LITIJA 4:2 (2:0) Zadnje vesti LJUBLJANA IN KLADIV AR NAJUSPEŠNEJŠA Celje, 28. avgusta. Udeležba na današnjem slovenskem atletskem prvenstvu za starejše mladince in mlajše mladinke je bila zelo skromna. Podobno skromni so bili tudi rezultati v večini disciplin. Glavno presenečenje tekmovanja je bila zmaga Muca nad Srnovršnikom v teku na 100 m. Termin za prvenstvo vsekakor ni bil najboljše izbran in jo je tudi eden od vzrokov za slabše rezultate. Starejši mladinci: 100 m — Muc (Rij 11.0. Srnovršnik (K) 11.0, 400 m Stanovnik (Sv) 52.0, Lenart (Lj) 53.6, 800 m Stanovnik (Sv) 1:56.1, 1500 m Korber (K) 4:18.2, 110 m ovire Taks (Mrb) 16.6, Lešnik (K) 16.9, 400 m ovire Polič (Lj) 58.1, 1500 m zapreke Kavčič (Lj) 4:40.6, Lenarčič (Sv) 4745.2, višina Rojko (Lj) 175, Eiselt (Lj) 175, daljina Ernestini (Lj) 6.63, Lešnik '(K) 6.23, troskok Ernestini (Lj) 13.19, krogla Blenkuš (Tr) 15.55, Kru nič (Mr) 14.66, disk Va jdič (Rudar) 45.60, Blenkuš (Tr) 44.79, kladivo Rojko (Lj) 42.04, mlajše mladinke: 400 m Vehovar (Br) 64.0, Pla- prvenstvo Slovenija v skok Ur v voda »MUBLŽANA. EKIPNI ZMAGOVALEC B*W*npU: aklpnoi I. ZPK »LjgMjain*« (Lj) 114,88, ?. P.K »Ilirija (Hj) JŠ,«, 3. Pit »Triglav* ((trenj) M,U, MFK »Branilk« (Maribor) 4 toSte. Mo 4klt I. razred — sb>!p: 1. Karošofe Hudi (L) t24,0S, *, OMteter Jana® (L) 108,12, 3, Fabjan Mlad on (t) 03,69, A Šink Ivico (T) 94,14, S. KoSorok Peter (£.) 92,82. deska 3 mi 1. Porente itairlco (I) 118,97, a Kotoralt Hudi (L) Ui,Tl, 3. Keber Milin (I) 109,33, 4. Obšteter Janez (L) 103,52, i. Kotoraic Peter (L) 96,47, 3. Šink Ivico (T) 87,2»; II. razred — stolp: 1. Brezovar Mafjan (L) 52,26, 2. Liipavnik Ivan (B) 48,42, fie.cka 3 m: 1. CuJk Janez (T) 55,88, S. Fabian Mladen (I) 55,49, 3. Brezovar SJjarJain (L) 50,30, 4. KoJvaCLS Evgen (L) «,»3 161. Zenska: I. razred — deska 3 ra: 1. Per-Sdn Marjana (L) 87,79, II. razred — stolp; 1. pira MarUg (B) 25,37, deska 3-metrska: i. Pirc Marija (B) 42,50, 2. PovSe Cveta MLADOST : KOVINAR 22:21 (11:12) rokometna tekma za pokal LRS REZULTATI POKALNIH TEKEM Škofja Loka : Ljubljana 2:5 Bela Krajina : Triglav 1:5 Izola : Rudar 0:1 (0:0) robota : Kladivar 3:2 (2:0) Krim : Maribor 0:1 (0:0) Mladinska moštva bodo tekmovala Na drugi redni seji upravnega odbora NZS so dlani UO sprejeli poslovnik upravnega odbora Nogometne zveza Slovenije, dalje pravilnik Liga odbora NZS ter propozi.eije slovenska conske lige za leto 1960/61. : v:-.,,. ^ V- __ Člani UO so razpravljati tudi o izjavi predsedstva NZS v zvezi z dogodki V Mariboru. Edini so si bili v tam, da ja omenjena izjava biia pravilno formulirana, ter da Je naletela pri vseh, ki se zanimajo za dogodke v našem nogometu, na pravilen odnoa. Ugotovitev, da so ti dogodki v Mariboru napravili neprecenljivo škodo slovenskemu nogometu, pa je vsekakor utemeljena. Športni novinarji, ki so poročali o teh dogodkih, so brez dvoma v nekaterih točkah močno pretiravali in prikazovali^ dogodka senzacionalno. Končno besedo o dogodkih v Mariboru pa bo izreklo Javno tožilstvo okraja Maribor. Na zadnji skupščini NZS so sprejeli Sklep, da morajo vsa moštva, ki tekmujejo v SC Ugi, obvezno imeti v svojih vrstah tudi mladinska moštva. Mladinci naj bi tekmovali v ligi, ki bi bila na ta način sestavljena po vzorcu članske SC lige. Nekateri ktubi so ta predlog zavrnili, vendar le večina klubov, ki tekmujejo v SC ligi, ta predlog pravilno razumela, tako da bodo že v jeseni začela a tekmovanji tudi mladi n sika moštva. Prvi korak k poživitvi mladinskega nogometa, je torej storjen. Kako bo . to tekmovanje potekalo in kakšen bo odmev na tak način izbire najboljšega moštva, pa bo poko-.ola bodočnost. Rezultati, zvezne rokometne lige Moški Zagreb : Bosna 20:12 (il:3), Bo-rac : Rabotnički 18:15, Mlada Bosna : Dubočica 23:14 (9:7). Nikoli hiif e|e in bolf dramatično (Nadaljevanje s 1. strani) (olimp. in soetooni rekord), 2. Ursel-riiann (Nem.) 2:50.0, 7. Gobel (Nem) a/53.4, 4. Haann (Niz) 2:54.4, 5. Kok (Niz) 2:54.6, 6. Warner (ZDA) 2:55.5, ?, Kempner (ZDA) 2:55 5, 8. Kristen-*en (Dan) 2:55.7. FRASER ALI VON SALTZA? /Vse kaže, da tudi finalno plavanje Mt 100 m prosto za ženske ne bo do-m manj dramatično kot za moške. iTp potrjujejo rezultati predtekmovanj in polfinala. Že v predtekmovanju je plavolasa Američanka von Saltza z 1:01.9 za desetinko sekunde izboljšala olimpijski rekord. Svetovna rekorderka Fraser je plavala 1:02.1. §ll^dila. pa je vrsta rezultatov pod 1:05.0. V polfinalu je bila vrsta na Fra-serjevi. Nov olimpijski rekord je se valk, ki bosta med seboj delili zlato in srebrno medaljo, so v finalu še Nizozemki Gastelaars in Terpstra, Američanka Wood, Madžarka Baino-gi, Angležinja Steward in Kanadčanka Siewart. Majhno presenečenje je bila izločitev svetovne rekorderke na 400 m prosto Avstralke lise Konrads REKORDA ZA PERIŠ1CA IN MEŠANO ŠTAFETO Djordje Ferišič je najuspešnejši Jugoslovan prvih dveh dni plavanja. Naš plavalec je v drugi skupini predtekmovanja zasedel po veliki borili z Rusom Goloveenkom in Romunom Mitrofanom drugo mesto v času novega jugoslovanskega rekorda 2:41.1. Seveda se je s tem rezultatom uvrstil tudi med 16 najboljših, se reče, v polfinale na 200 m prsno. Najboljši rezultati predtekmovanja so bili naslednji: Mullikem (ZDA) 2:38.0, Men- Ol/JJUVA' 4.5W UlAUipipiVl lUZLUlU. JV OIVULUJI.- AVALI IH IV L, HI -tol. V, Al daj lidti. Zmagovalka druge polfi- sorudes (IjJ_iz) 2^30,0,^Osaki^ VELETRGOVINA S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLA'-'-"' Mariborska c. 7 UVOZ-IZVOZ Valjani in vlečeni proizvodi železa in jekla -specialna jekla - barvne kovine - orodje za obdelavo lesa in kovin - kroglični ležaji - precizna merila - vijaki in žeblji - sanitarni material - kovinski izdelki za široko potrošnjo Oh 15. letnem jubileju športnega tednika „P O LET" čestita vsem športnikom KOLEKTIV NAŠEGA PODJETJA