UČENJA SLOVENŠČINE STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. januarja 2009 • Leto XIX, št. Božični knjižni dar Slovenski koledar 2009 Leto 2008 je minilo in ob koval in tehnično ga je uredil rabje, in Jože Hirnök, pred koncu leta ste spet lahko pre- Károly Sohár, fotografije pa sednik Zveze Slovencev, ki listavali slovenski koledar. prispeval Karel Holec. Sloven je v svojem prispevku pisal o Kot je Karči Holec zapisal v ski koledar so konec leta do najpomembnejšem dogodku v letu 2008, to je bila 10. ob letnica delovanja Slovenskega kulturnega in informativne ga centra. Poudaril je: »Naš nadaljnji cilj mora biti to, da naš dom napolnimo s še bogatejšo vsebino, zmanj šamo napake in nudimo kvalitetne programe našim obiskovalcem, predvsem pa vsi skupaj še več in še bolj dosledno med seboj ko municiramo v slovenskem jeziku.« Obletnic pa nismo praznovali le v Porabju, tudi v Prekmurju je leto 2008 minilo v zname nju jubilejev. O petdeseti ob letnici delovanja radia Murski val piše Silva Eöry v razdelku Razprave in študije. V pog lavju Inda in knjižni slovenščini. V rubriki gnes najdete za- Za naše vertinje vas Marija nimive zgodbice Rituper seznanja s pripravo iz vsakdanjega krompirjevih jedi. Tudi tokrat uvodniku, tudi jaz upam, da ko ste koledar brali, so bili to lepi trenutki in ste tudi tokrat naleteli na kaj dobrega pa veselega. Na tem je delalo veliko porabskih in prekmurskih – večinoma že znanih – avtorjev in tehničnih sodelavcev. Koledar, ki ga je v nakladi 800 izvodov izdala Zveza Slovencev na Madžarskem, je tokrat uredila bivša profesorica slovenščine na monoštrski gimnaziji Elena Savelieva. Obli bili vsi naročniki Porabja skupaj z dvojno številko časopisa. Knjižni dar pa vsebuje letos dve knjigi, in sicer pripovedi Miška Kranjca v domačem prekmurskem narečju z naslovom Vstajenje ter roman Franceka Mukiča Garaboncijaš v madžarskem jeziku. Prispevki v koledarju so razdeljeni v osem poglavij, ki so enaka kot v lanskem letu. Uvodnika sta napisala Karči Holec, fotograf časopisa Po življenja običajnih ljudi. Lepe države in pokrajine spet lahko spoznate na straneh poglavja Langanje po svejti. S pesmimi v narečju se začne poglavje Za duge zimske večere, ki vsebuje pripovedi v narečju in nam ne bo manjkalo smeha, saj sta nam Nika za smej pripravili Marija Rituper in Vera Gašpar. Na koncu koledarja je bogata kronika o vseh dogodkih v letu 2008, ki jo je pripravila Klara Fodor. Upamo, da vsak izmed vas najde kaj zanimivega v našem koledarju. Želimo vam prijetno prebiranje. Nikoletta Vajda 2 Slovensko - madžarsko gospodarsko sodelovanje V LETU 2009 VEČ POZORNOSTI REGIONALNIM POVEZAVAM Politično sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko je na zavidljivo visoki ravni, zaostajajo pa gospodarski stiki, smo v minulih letih zelo pogosto slišali v ocenah o odnosih med državama. Zdaj, vsaj tako kaže, se razkorak med ravnijo političnih in gospodarskih stikov zmanjšuje, kar so ugotavljali tudi na zadnji madžarsko-slovenski poslovni konferenci, ki sta jo v Moravskih Toplicah organizirala Gospodarska zbornica Slovenije in madžarsko veleposlaništvo v Ljubljani. Značilnost konference je bila tudi zelo dobra udeležba poslovnih partnerjev iz obeh držav in konkretne ter vzpodbudne informacije, ki sta jih posredovala madžarski veleposlanik József Czukor in predsednik slovenske gospodarske zbornice Samo Hribar Milič kot tudi drugi razpravljavci iz Slovenije in Madžarske. Lanska skupna blagovna menjava med Slovenijo in Madžarsko bo po oceni iz Moravskih Toplic dosegla 1,5 milijarde evrov v obe smeri. Ilustrativen podatek je, da se je blagovna menjava med državama v štirih letih podvojila. V Sloveniji je 617 izvoznikov na Madžarsko in 1336 uvoznikov iz Madžarske, Slovenija uvozi za okoli 110 milijonov evrov več kot izvozi. Na Madžarskem proda največ avtomobilov, zdravil, aluminija in gospodinjskih aparatov; uvaža osebne avtomobile, olja iz nafte, avtomobilske gume, koruzo in še marsikaj se najde na izvozno-uvoznih seznamih. Manj vzpodbudni so podatki o naložbah, ki kažejo, da je Slovenija investirala na Madžarskem za 17,6 milijona evrov, Madžarska v Sloveniji za zdaj 23,4 milijona evrov. Med slovenskimi naložbami na Madžarskem je izgradnja logistično transportnega centra v Budimpešti, med podjet- ji, ki so vlagala nekoliko več, pa so Krka, Luka Koper in Kompas, medtem ko je MOL najpomembnejše podjetje z madžarskim kapitalom v Sloveniji. Veleposlanik József Czukor je v Moravskih Toplicah povedal, da zaradi finančne krize ni ogrožena doslej največja madžarska naložba v Sloveniji, in sicer ljubljanski center Emonika, za kar naj bi bilo potrebno kar 300 milijonov evrov. Nekoliko bolj zadržan je Csaba Tóth, direktor Emonike, ki napoveduje, da bodo morali kompleks ljubljanske železniške in avtobusne postaje graditi po fazah, najprej, predvidoma spomladi 2010, naj bi dokončali stometrsko poslovno stolpnico, do pomladi 2011 pa še drugo stolpnico, nakupovalno-zabaviščno središče ter železniško in avtobusno postajo. Prvi razlog za zamudo pri gradnji javno-logističnega dela je po Tóthovih besedah preprosto finančni, če bi namreč želeli graditi vse hkrati, bi naenkrat potrebovali 120 milijonov evrov posojila, kar je v finančno negotovih časih skoraj nemogoče. V Moravskih Toplicah so tudi ugotavljali, da bo v letošnjem letu manj naložb na vseh področjih. V težkih okoliščinah si bodo prizadevali za krepitev regionalnega gospodarskega sodelovanja, kar bo lažje tudi zaradi dobrega medsebojnega poznavanja. Vzpodbudno naj bi na regionalno sodelovanje vplivala tudi druga skupna seja slovenske in madžarske vlade, na katero se že pripravljajo, saj je napovedana za to pomlad. Prva skupna seja je bila jeseni 2007 z začetkom v Lendavi, vmesno položitvijo temeljnega kamna za posodobitev ceste med Gornjim Senikom in Verico ter sklepnim dejanjem v Monoštru. Letos bo najverjetneje obratno: zasedanje se bo začelo na Madžarskem in končalo v Lendavi. Kot je poudaril veleposlanik József Czukor, naj bi na skupni seji posebej razpravljali o razvoju prometne infrastrukture, kamor spadajo že večletni načrti o vzpostavitvi železniške povezave med Lentijem, Lendavo in Beltinci, govorili bodo o vlogi Luke Koper za madžarsko gospodarstvo, ki čez edino slovensko pristanišče letno prepelje milijon ton različnega blaga. Nasploh naj bi sodelovanje ob meji pridobilo na veljavi. Ne gre zgolj za želje, ampak realna pričakovanja, kajti denar za vzpodbujanje sodelovanja je v evropskih skladih, in sicer ga je za obdobje 2007 2013 dobrih 35 milijonov evrov. Ali je tu priložnost za gospodarski dvig Porabja z ustreznimi, naravnemu in krajinskemu parku prijaznimi naložbami, bo morala odgovoriti druga skupna seja slovenske in madžarske vlade. Enako pričakovanje imajo tudi prekmurski Madžari z Goričkim. Predsednik slovenske gospodarske zbornice Samo Hribar Milič se zavzema za več skupnih naložb, za višje oblike sodelovanja in naložbe v tretjih državah. V prid boljšemu sodelovanju je tudi sodob na cestna povezava, ko je denimo dve uri vožnje iz Murske Sobote tako do Ljubljane kot do Budimpešte. Na poslovni konferenci v Moravskih Toplicah so poudarili, da ima važno vlogo v vseh oblikah gospodarskega sodelovanja in povezovanja tudi pomurski prostor, ki je lahko dobra vez pri navezavi poslovnih stikov, tako zaradi dosedanjih izkušenj kakor zavoljo znanja obeh ali še več jezikov. Sicer pa ne gre samo za želje, ampak o tem govorijo podatki o deležu Pomurja v blagovni menjavi z Madžarsko in drugi uspešni projekti, je poudaril Štefan Sobočan, predsednik Območne gospodarske zbornice za Pomurje. Ernest Ružič Oba predsednika države napovedujeta negotovosti Tako madžarski kot slovenski predsednik države sta v novoletnem govoru dejala, da bo leto 2009 kritično. Madžarski predsednik László Sólyom je v svoji novoletni poslanici opozarjal, da je zaradi gospodarske in finančne krize pred nami težko, s težavami in obremenitvami polno leto. Dejal je, da je globalna kriza prizadela Madžarsko tako močno zaradi tega, ker je bila država že tako ali tako v hudem stanju. »V takem stanju moramo dobro razmisliti, kakšen odgovor bomo dali na krizo v lastnem življenju. Izoblikovati moramo strategijo, da bi ostali na površini. To pa ne gre po starem načinu. Ne samo zaradi gospodarske politike, temveč tudi zaradi tega, ker država nima prihrankov.« V predsednikovem govoru so se ponavljala sklicevanja na odgovornost, humanost, varčnost ter na solidarnost in pomoč drug drugemu. Poudaril je, da verjame v dobronamerne ljudi. »Za jasno določitev izhoda iz krize in nujno uvedbo sprememb pa je odgovorna vlada,« je še dodal. Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk pa je dejal, da leto, ki prihaja, zaradi gospodarske in finančne krize napoveduje negotovosti in dodal, da vsaka kriza prinaša tudi priložnosti. »V preteklosti smo na Slovenskem dokazali, da znamo najti pravo pot. Ni dvoma, da smo tega sposobni tudi sedaj,« je še poudaril. »Na preizkušnji bo tudi sposobnost naše države in zlasti naše vlade, da izvede premišljene in učinkovite ukrepe, ki bodo krepili našo solidarnost in zaupanje, našo gospodarsko moč in medsebojne vezi med ljudmi v naši družbi,« je ugotavljal predsednik. Nikoletta Vajda Porabje, 8. januarja 2009 3 »Naj baugše, ležej pa bola srečno leko živemo« Pomalek de štirdeset lejt že, ka je na katedri školnik. Včenjé je začno v svojoj rojstnoj vesi Verica-Ritkarovci, odkec je s šaulov vred prišo na števanovsko šaulo, gde je do gnesden. Laci slovenstvo nosi na srcej. Zvöjn včenjé doudji lejt dela zatau, aj gora ostane slovenski materni djezik, porabska kultura, šedje, pri mladini za narodnostno identiteto pa naj vtjüper prime lüstvo v svojoj vesi, naj z njimi vred furt nika dela za cejlo ves. Kak prejdjen je v svoji slöjžbaj furt dosta dau na kulturne pa tašne programe, s sterimi se gora drži naš narod, stare meštrije, vsefale paversko delo, pripravlanja porabski dobraut pa ka naj tak šaularski mlajši, mladina pa drügo lüstvo vesi vse bola leko spozna vrejdnosti Slovenije. Zisko je ves Bogojino v Sloveniji, s sterov so vcejlak v žlato prišli. Že osem lejt vodi gledališko skupino v vesi, od začetka mau je člen predsedstva Slovenske zveze. »Pred očami sam furt tau emo pri šauli, kak najduže leko ostane v vesi. Ta mala šaula tü ma tiste pogoje, tašne školnike, steri peldo pokažejo mlajšom. Števanovski mlajši tü ranč ta leko pridejo, kak steri v varaško ali drügo šaulo odijo. Töj smo nišo sramoto nej meli, nej prvin, nej gda sam dja bijo ravnatel pa zdaj tü nej.« • Po tejm si grato pa prvi človek vesi kak žüpan. S tejm vred si vodo Drüštvo za lepšo ves, gledališko skupino, tabore, pripravlo dosta natečajov. Tau je dosta gora našteti nej pa redno vse opravlati pa eštje v slöjžbi tü delati. »Človek je furtoma tak, ka nika mora vösprobati, ka leko napravi za lüstvo, za ves. Oslejdnjim pa ostane človek pa včasik držina tü. Dostakrat je tak bilau, ka bi doma trbelo kaj naprajti pa buma nej bilau cajta, na ženo pa mlajše je ostalo. Tau samo tak leko dela, če ti domanji tü pomagajo, štirdvajsti vör na den si človek ovak ne mora nota vtalati. Gda sam žüpan bijo, te mi je sploj dosta vküper prišlo. Zvöjn žüpanskoga dela mi je v šauli ranč telko vör trbelo včiti kak drüdji školnikom. Te eštje gledališka skupina, tabori, natečaji. Preveč je bilau. Te sam pravo, tau etak tadale ne more titi. Človek samo eno živlenje ma, pa buma tau živlenje je sploj kratko. Dougi cajt telko ne more delati.« • Nin po dvajsti lejtaj dela za lüstvo, ves si sam seba tau priznau. Človek leko volo zdjibi po telki lejtaj? »Leko zdjibi, depa znauva nazaj tü pride. Dja ne morem ostati, ka bi kaj nej delo, če nej tau, te drügo delo. Zdaj sam zatok tü nej brezi dela. Človek tau tü mora videti, ka na doudje lejte tašno delo ne mora delati pa tau tü, ka drüdji morajo pridti, mladina. Tau je živlenje. Drüdji leko eno delo pa ovak napravi. Včasik tak vögleda, ka dja zdaj vse ta njam. Nej zatok, ka neškem, zatok ka drüdji mora pridti na red. Živlenje je zdaj nej tak kak gnauk svejta, dočas je živo en krau, dočas je emo krono na glavej. Vidimo, če stoj aktivno dela eno tašno delo pet lejt, tadale ne more več vse najbaugše opravlati, že drveni grata, stare misli ma, nejma nauvi idej.« • Zvöjn včenjé si furt tašno plus delo emo za ves, šaulo, ka si z lidami delo, si bijo na drüdje prisildjeni. Gda je bilau bola ležej delati z lüstvom, v indašnjom ali v taum modernom svejti? »Prvin je leža bilau zatok, ka je skurok vsakši gnaki bijo. Nejso bile gospodarske razlike, ka eden ali drügi dosta več ma. Lüstvo je bola stelo naj vtjüper baumo, kak mladina tak domanji v vesi. Tau se vidi zdaj tü, v steroj vesi je več starcov, kak v Andovci pa na Verici-Ritkarovci, v tistoj lüstvo dosta bola vtjüper drži. Nej bilau interneta, če je bila v vesi ena televizija. Lüstvo je vtjüper odlo. Če smo goščice bili löjpat ali smo probali špilati igro dostakrat do pau nauči, se nej štelo, ka zazranka rano trbej gora staniti. Radi smo bili, ka smo döjn vtjüper leko. Zdaj?! »Nejmam cajta, ka mo zran delat üšo. Tröjdan sam.« Rejsan, ka je gnes tü žmeten cajt, je dosta dela. Depa tistoga ipa so tü nej počivali, doma na gazdiji tü redno trbelo delati pa eštje so v fabriko tü odli delat. Saused sausedi pomago. Lüstvo je bola želelo, naj vtjüper leko pridemo pa smo bola ponosni (büszkék) bili na svojo ves, ka sam dja Veričan ali Andovčan... Gnes pa kak bi tau tü vse razpadnilo. Nisterni lidgé se nikam ne držijo. Dougo etak ne more biti. Mora se človek nikam držati.« • Laci, ti že več lejt trno dosta pejnaz spravlaš za šaulo pa za svojo ves. Vsakšo priliko vöponöjcaš od Vogrskoga rosaga do Slovenije, se ti nika ne vnauža. »Rejsan, lani sam skur štiri milijone forintov vtjüper spravo za šaulo, lončarski tabor, izlet v Slovenijo pa za gledališko skupino. Zatau se tistim lidam tü moram zavaliti, steri mi pri tejm pomagajo. Mislim, ka je važno tau, naj mamo cilj pred seov. Mena néde samo za domanje, števanovstje mlajše. V lončarskom tabori so mlajši od Števanovec do Gorejnjoga Senika pa gorički vasnic. Leko, ka nisterno leto tau napravimo, ka mo lončarski tabor na Gorejnjom Seniki meli. Zaka nej? Tau je važno, ka je v Porabji.« • Ne boj čemeren, ka te vöovadim, depa ne morem v seba zdržati. Ti, steri si že telko vse včino za svoj narod, za svojo ves, si nej sto prejkvzeti tau priznanje, ka si ti prej tau nej zaslöjžo, tau so drüdji vrejdni. Vala Baugi, ka si predsednika komisije za manjšine pri Skupščini Železne županije Antala Nagya döjn baugo. »Zato človek mora ostati na zemlej, mora biti realist. Dja ne pravim, ka bi gnauk nej leko prišo na račun, depa po mojom so eštje drüdji, steri so dosta delali. Človek ne dela zavolo priznanja, litji naj baugše, ležej pa bola srečno leko živemo.« Klara Fodor Laci Kovač iz Števanovec je leko prejkvzeo priznanje »Za manjšine« na svetki Dan manjšin na Vogrskom (18. december), steroga ma je podelila Skupščina Železne županije v Somboteli (Vas Megyei Közgyűlés) 14. decembra 2008. leta. Domanji mlašeči pevski zbor ga je s slovenskimi pesmimi pozdravo pod vodstvom lerence Eve Kukor. Slovenska zveza je 2003. leta priznala njagvo delo s priznanjem »Za Porabje«, zdaj ga je pa predlagala za županijsko priznanje. Ta lišta bi leko bila eške dosta bola dugša. Povejmo, gledališko skupino od začetka mau vči špilati, dvej leta nazaj pa že igre tü sam piše. Na Slovenskoj zvezi med skupinami z gledališkov Veseli pajdaši mamo najmenje dela pa stroškov, ka Laci od začetka mau vekši tau potrejbni pejnaz sam spravla z natečaji prejk Drüštva za lepšo ves. On je ustvauro pa več lejt vodo Drüštvo za lepšo ves pa ranč tak spravlo vse pejnaze za bogate programe, za delo drüštva. V šauli več lejt sam pripravla tabore za mlajše, stere sam vodi, s tejm vse brigo vzeme nasé. Svojo delo opravla precizno, dobro, nišo delo se ma ne vnauža. Furt ma nauvo pa dobro mišlenje, stero dobro izpela tü. Kak si brodi on od vsega toga, nam tapovej sam. • Kak mladoga školnika na Verici-Ritkarovci, ka te je napelavalo, vodilo, ka si že te delo za ves - lüstvo si nota včijo igro špilati -pa nej samo za mlajše? »Dvaujo delo. Prvo tau, ka sam školnik. Kak so prajli tistoga reda, „školnik je posvejt vesi”. Tau tü moram vcuj djasti, ka sam pred sebov tašno peldo tü emo kak je moj školnik bijo Karči Krajcar. On je sploj dosta delo za lüstvo, za slovenski narod. Tau sam neso tadala.« • Kak školnik v Števanovci si grato prvi človek, predsednik (tanácselnök) od 1987. do 1990. leta, gda so Vendel Konkolič odišli v penzijo. Za tau velko brigo, odgovornost si se mogo za mladoga šteti, ka nej? »Rejsan, tak je bilau, dja sam bijo najbola mladi predsednik v Železni županiji tistoga reda. Té smo tak gazdüvali na občini (tanács), ka tri vesi - Andovci, Verica-Ritkarovci pa Števanovci - so vküper prijele. Nikdar nej bilau telko pejnaz, ka bi človek leko razkapo. Gnauk je ena, gnauk drüga ves prejk pistila svoj tau, pa te iz pejnaz za tri vesi se je že v enoj-enoj vesi leko kaj naprajlo. Devetdesetoga leta se je obrnaula politika. Človek je vido, če tau vse razpadne, pejnaz več nede, vsakši de emo tisto malo, iz steroga skur nika ne moraš naprajti. Dja sam bijo zadjen predsednik, od tistoga naprej so samouprave z žüpani.« • Ka pa šaulo pelati, ravnati pa pejnaze spravlati, je eštje nej bola težko delo bilau? Porabje, 8. januarja 2009 4 KUD ROŽIKA DELA ŽE DESET LEJT Pred desetimi lejti ranč za 20. december sam dobila pozvanje iz Trdkove, naj pridem pogledat prvo igro Kulturnoumetniškoga društva »Rožika«. Igra je tö mejla naslov »Rožika«, stero je Irena Kalamar postavila na oder po zgodbi zdaj že pokojne porabske ljudske pisateljice Irene Barber. Eške zdaj se spomnim, ka se je publika tak smejala, ka je cejla dvorana šumela. Kak bi pa nej, če je pa küpec, steri šče küpiti kravo (Rožina) vküpzmejšo menje, pa je tak vögledalo, ka se pogaja za hčer (Rožika) držine. Lani 20. decembra je Kulturno-umetniško društvo Rožika svetilo 10. obletnico svojoga dela. Najprva je zdajšnja predsednica društva Irena Kalamar lepau pozdravila vse navzoče pa je na oder pozvala župana občine Kuzma Jožeta Škaliča. V deseti lejtaj je pri dramski skupini špilalo 21 lidi. Župan je društvi prejkdau priznanje, Geza Kisfalvi pa bronasto značko Javnoga sklada RS za kulturne dejavnosti. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš sta prvomi predsedniki društva Srečki Kalamarji prejkdala posebno priznanje »za zasluge pri vzpostavljanju prvih stikov med Porabskimi in goričkimi Slovenci po demokratičnih spremembah v Sloveniji in na Madžarskem«. Med drügimi je on biu pobudnik (kezdeményező) demonstracije leta 1989, gda smo se Goričancom pridrüžili Porabski Slovenci tö, steri smo se pelali domau iz Ljubljane, gde smo se nutpokazali v Cankarjevom daumi. Tau je bila prva vekša demonstracija za tau, naj se pri Gorenjom Seniki pa Martinji odpre granica. Eške zdaj mam pred očami velko tablo, na steroj je pisalo »Boreča je tüdi v Evropi!« Srečko Kalamar je dugo lejt vodo KUD, nastaupo na občinskij svetkaj. Vodenja drüštva je – zavolo toga, ka je emo dosta drugoga dela – od njega prejkvzela žena Irena. Zdaj v dramski skupini špila 8 lidi, od tej 10 lejt igrata dva, gospa Irena Kalamar in gospaud Gusti Andrejek. Gospaud Kalamar ji pa finančno in organizacijsko podpira, pomaga. Delo predsednice je zvünredno pohvalo župan Škalič, kak je pravo, lidgé v skupini dosta delajo za kulturo občine, veselje nosijo med lidi. Za deseto obletnico so pa notrapokazali igro, s sterov so začnili. Mater pa očo sta špilala ranč tista igralca (Irena pa Gusti) kak pred desetemi leti, drugi so pa bili nauvi, dapa ranč tak dobro so špilali. Vsejm njim je vejndrik v zibelko Svetek na Verici 21. decembra so na Verici svetili vaški božič in den starejši lidi. Kulturna dvorana je bila lepo gorokinčana, stoli so bili pokriti z rdeči stolnjeki z božičnimi okrasi. Okoli tej stolov so sejdli Veričani, starejši in mladi. S toplimi besedami nji je pozdravo mladi župan Andraž Dončec. Notarka gos pa Erdei nji je tö pozdravila in obenem je vzela slobaud, ka de v penzijo üšla. V programi je Mešani pevski zbor Avgust Pavel ZS z Gornjega Senika njim spopejvo božične pesmi, števanovska šolska deca so dáli naprej lejpe igre pod vodstvom Anice Szalai. Mešani zbor je dvakrat prišo na oder, pri takši publiki so pevci tö radi, če jih dosta ljudi poslüša in veliko ploska, znajo, ka so dobro spevali. Starejši ništerni so se skuzili. Ena ženska mi je povedala, ka pri njih se bole poredkoma čüjejo té lejpe stare božične svete pesmi. »Zatok sam nej mogo skuze zdržati, ka gda smo mladi bili, ojdli smo na Sinik k meši, k polnočnici,« so mi pravili Vajnin stric. »Vejš, kak smo šli z velkimi šturlampi, pa kakši velki snejg je biu dostakrat,« so mi pravli eden drügi stric. »Stari smo, radi smo, da mamo tak dobroga župana, šteri se za nas dobro skrbi.« Program sta organizirale lokalna in manjšinska slovenska samouprava. Župan je povedal, ka se tomi sve tašnjomi srečanji posebno starejši radüvlejo, sploj pa, ki sami živejo. Vidla sam, ka pri krispani so bile postavlene darilne torbe nared. »So tau kakšna ekstra darila?« sam pitala. »Te darila nam je nekdanešnja domačinka podarila (samo slovenski družinam),« mi je pravo župan. »Tau je Véghné Merkli Ana, arhitektka, plane za tau zidino je tö ona napravila, gda smo go obnavlali.« Na torbicaj je nej samo tau pisalo, kak se pišejo držine, nego slovenska ižina imena tö, naprimer Vajnini, Sabatini pa tak dale. Pevci se zahvalimo za pozvanje, Vam želimo vse dobro v novom leti, božji blagoslov, zdravje, mir in veselje. Vera Gašpar položena igralska žilica. Povaliti moramo tau tö, ka si tej lidgé, v tom časi, gda se vsikši pašči, gda za nika nejmamo cajta, vzemejo cajt, aldüjejo svoj prosti cajt, se včijo, odijo na probe, ka bi nam drugim veselje spravili. V imeni sausedov iz Porabja vam gratulejramo in želejmo, ka bi eške dugo tak aktivno delali. Vera Gašpar Porabje, 8. januarja 2009 5 SPODBUJANJE UČENJA SLOVENŠČINE Ob koncu starega in v začetku novega leta tudi na šolskem področju razmislimo, kaj je bilo v letu, ki je za nami, dobro in kaj bomo v naslednjem še izboljšali. Tisto slabo pa se trudimo čim prej pozabiti. V porabskem šolstvu je trenutno zaskrbljujoče padanje števila otrok, posebej tam, kjer nam je najbolj do tega, da šole ostanejo, da se otroci ne prešolajo v Monošter, kjer starši še vedno ne vpisujejo otrok v slovenski narodnostni program, ampak samo k fakultativnemu pouku slovenščine, ki jim ne da niti minimalne osnove. Pred pol leta sta slovenski organizaciji na nekem pomembnem sestanku sicer obljubljali, da bosta pripravljali t. i. slovenske dneve za starše otrok v vrtcih in šolah, kjer se bo zainteresiranim predstavljala slovenščina kot priložnost za otroke. No, zaenkrat se na tem področju ni zgodilo še nič, čeprav vedno znova opozarjamo, da je družina tista, ki mora stati za učenjem slovenščine v šoli, v družini mora biti pozitiven odnos do manjšinske materinščine, mora biti osnovna spodbuda in pomoč, saj edino tako lahko pričakujemo tudi rezultate pri učencih. Če je slovenščina v šoli sama sebi namen, če ni družinske podpore in lojalnih učiteljev, ki bi gojili med seboj in z učenci slovenske govorne navade, se slovenščini v porabskih šolah slabo piše, kljub številnim možnostim in spodbudam, tudi iz Slovenije. Vsi našteti bi se pač morali zavedati, da je v današnjem času in okoliščinah pomemben člen ohranjanja jezika prav vsak posameznik. In le vsi skupaj – moramo verjeti – bomo lahko uspešni. Velikokrat slišimo, da gospodarske krize, kakršna je danes, pravzaprav predstavljajo trenutke za nove priložnosti, nove poti; in zakaj, recimo, za porabske učence ne bi bila ta nova pot bolj zavzeto učenje slovenskega jezika, mogoče v prihodnosti z znanjem le-tega tudi kakšna ekonomska priložnost?? Učitelji vedno znova opozarjajo, da pri učencih ni dovolj motivacije za učenje sloven-ščine, zato zadnjih nekaj let s strani slovenskega šolskega ministrstva in Zavoda RS za šolstvo posvečamo največ pozornosti temu, da, poleg različnih oblik strokovne pomoči in izobraževanj učiteljev, pripravljamo (in financiramo) številne dejavnosti za učence, seveda s ciljem, da jih motiviramo za učenje slovenščine. Če se ozremo samo v leto 2008, je slovensko šolsko ministrstvo namenilo različnim dejavnostim za učitelje in učence približno 70.000,00 . To je kar lep znesek, iz katerega smo pokrili stroške številnih nalog, o katerih smo se podrobno dogovorili z učitelji. Naj izpostavimo samo dejavnosti, namenjene učencem: tradicionalna Zimska šola v naravi na Rogli v Sloveniji, kamor so doslej hodili le monoštrski učenci in dijaki (6 dni – 30 učencev + 3 učitelji); Jezikovne počitnice za porabske (lani tudi avstrijsko štajerske) učence na OŠ Cirila Kosmača v Piranu (8 dni – 48 učencev + 5 učiteljev); ena 1-dnevna, dve 2-dnevni in ena 3-dnevna ekskurzija po Sloveniji; več izvodov 8 naslovov slovenskih otroških in mladinskih revij skozi vse šolsko leto na šolah in v vrtcih; otroške in mladinske leposlovne knjige; Božiček pa je vse učence od 1. do 4. razreda, ki so v dvojezičnem programu seniške in števanovske šole, obdaril s slovenskimi knjigami, revijami, barvicami in še s čim, pa tudi vsak malček v vseh šestih narodnostnih vrtcih je dobil lepo darilo, vzgojiteljice pa delovne materiale za likovno ustvarjanje; seniški drugošolci pa so nekaj dni pred božičem občudovali novo opremo v svoji učilnici, tako imata novo podobo že dve učilnici na gornjeseniški šoli. Vse to in še marsikaj naj bi bila spodbuda učencem, da se učijo slovenski jezik, saj prav vsi dobro vemo, da tako števanovska kot seniška šola lahko preživita zgolj in samo zaradi tega, ker sta t. i. sloven-ski narodnostni šoli. Upajmo, da se bodo vedno bolj tega zavedali tudi učitelji, predvsem pa vodstva šol skupaj z lokalnimi skupnostmi in da bodo šole to na ustrezen način predstavljale tudi staršem, katerih otroci se vanje vpisujejo. Ni namreč dovolj pridobiti otroke in staršem obljubljati vse mogoče in nemogoče; potrebno je jasno povedati, da bodo otroci deležni različnih ugodnosti zgolj in samo v primeru, če se bodo učili sloven-ščino, saj – logično – da bomo s slovenske strani z različnimi dejavnostmi, ki jih drugod ni, spodbujali le tiste, ki bodo pri slovenščini. Znanje sloven-ščine pa je pomembno tudi za učitelje, ki bodo na gornjeseniški šoli že prihodnje šolsko leto poučevali v dvojezičnem 5. razredu. Kar 4, ki slovenščine doslej niso znali, se le-te učijo na tečaju, ki poteka na Gornjem Seniku. Seveda bodo lahko opravljali tudi izpit, zato je zavzetost vsakega toliko bolj pomembna. Poleg učiteljev – kar je izjemno važno – pa tečaj obiskuje tudi 5 staršev otrok, ki se v šoli učijo slovenščino, da jim bodo lažje pomagali. Razpoloženje vaščanov predvsem na Gornjem Seniku je do slovenščine pozitivno, zato je potrebno šolsko dejavnost spodbujati in vsestransko podpirati. Upajmo, da se bo kakšen premik v pozitivno smer zgodil tudi v Števanovcih, saj če bi starši svoje otroke prav vse vpisali v domačo šolo, bi skupno število učencev bilo bistveno višje. Kako učence ohraniti oziroma pripeljati nazaj, pa je kompleksno vprašanje, s katerim bi se morala veliko bolj intenzivno ukvarjati šola sama in lokalna skupnost, če ne želita, da bi čez nekaj let gledali zgolj obnovljeno šolsko poslopje brez življenja. Ja, kako se truditi? S kvaliteto. S tem, da ponudiš to, kar ponuja nekdo drug plus še veliko več – tako pri pouku kot pri zunajšolskih aktivnostih. Bodočnost šole je (poleg boga in skope države) v rokah izvajalcev programa, učiteljev in vodstva. Tudi v letu 2009, za katerega se govori, da bo vsestransko težko, tudi za šole in vrtce, bomo nadaljevali z našimi dejavnostmi za motiviranje učencev za učenje slovenščine. O programu in načrtih pa podrobneje v naslednjem Porabju. Valerija Perger Porabje, 8. januarja 2009 6 Srečni smo, če vejmo biti zadovoljni tü Porabski Slovenci, če bi na deli. Benjamin Sukič s senič-Gnes je tau fejs ovak, kak pri tejrali ali dekle rodile. Rešitev nom daumi, premiero do vsakšom tali živlenja tak ke šaule se vči v varaškoj glas-vsej drügi delaj v tom hitrom vidi v tejm, ka de pri mlašeči pa meli doma v septembri. dobro stali kak s kulturnim benoj šauli, dostakrat sam svejti. Vekši tau kulturni akti-skupinaj trbelo bole vküper Letos je trno dosta brige pa delom, bi fejs leko bili zado-igra na harmoniki, sprvaja vistov zdaj tü na zemlej živé. spravlati mlajše, steri vöosta-delo emo v zvezi z državnim volni sami s seov. Eno je tau, mlašeči pevski zbor pa velko Tau lüstvo cejlo leto redno odi nejo s šaule. srečanjom »Arcusfest«, depa ka telko kulturni programov folkloro vküper s harmoni-na probe, vse pisti doma pa je Laci Bajzek, predsednik se-döjn so se zglasili. gvüšno nejma dosta naroda karom Matejom Smejom, na tejm, naj vse lepše pa baug-ničkoga zbora, ranč tü té Vera Gašpar, vodja pa menkak mi Slovenci tü na Vogr-bilau, ka že sam tü. En čas še baujo pripravleni. Radi problem vidi pri zbori, ka torca senički pevcov, je zaskom. Tau se leko za(h)vali je na harmoniki špilo njegvi dejo kamkoli, če so pozvani, par mladi njim odide. Zbor dovolna s svojo skupinov. tomi, ka je dosta slovenski bratranec, Krištof Sukič, tü, so veseli vküper, se poštöjva-je letos vekšo delo emo z jubi-Taužila se je pa na tau, kak organizacij, lokalni samo-škoda, ka on več nejma volé. jo med seov pa se majo radi. uprav, drüštev, stere na leto No, nej davnik je začno Patrik Pa ne pozabijo na svojo mamenja ali več programov Bajzek, v njim tü majo velko terno rejč tü nej! Tau lüstvo pripravlajo za svojo ves, za vüjpanje v domanjoj vesi. je vrejdno vse pohvalo. Tau cejlo Porabje ali pa za vse Slovenska zveza se je od usta-je tü lejpa pelda, ka se mla-Porabske Slovence. Drügo je novitve, od 1990. leta mau, di tü vzemejo zatau, tau je pa tau, ka djestejo tašni dobri vzela za tau, ka de moralno normalno, ka največ je tisti, lidgé tü, steri se vzemejo za pa finančno pomagala gora steri so že v šauli tü aktivni bili pri tašnom deli. En par ji je pa -depa iz tej dojda telko-, steri si fejs ovak zmišlavajo, si dosta zadejvajo. Nika se njim ne vidi, vse njim je naravno (természetes), ka včini Zveza. Tau ali tisto je prej nam mujs, ka smo mi vzdrževalec (fenntartó) skupine. Če bi lejnim svetkom, tau je bilau, so zopodli oni na reviji lüdprej oni nej bili s svojo sku-ka so oni steli, oni ravnali ski pevcov v Šentilju. Na tau pinov, bi mi na Zvezi ranč pa pripravili. (Telko vcuj, ka srečanje so dvej skupine pridelo, slüžbe nej meli. A, tak !? njim je pri Zvezi Gyöngyi Baj-šle naprej, varaške pevke pa Zatau, naj vse bola leko spo-zek bila skaus na pomauč.) senički pevci. Seničke pevce znamo potrejbe pa probleme Iz en tau jubilejni pejnez so so prej zvali za Madžare, nej lidaj pri kulturni skupinaj, si küpili moške srajce pa šal pa za Porabske Slovence pa zvöjn toga, ka smo cejlo leto ženskam. Proso je Zvezo, če bi prej njim tü dobro spadni tau, ka s svojim trüdöm obra-držati kulturne skupine. Te povezani z vodji skupin, ji de mogauče drügo leto ali po la kakšna zahvalna rejč. nijo pa gora držijo slovenske so bile eške samo MePZ Av-eške na leto gnauk vküper tistom, naj pevke leko dobijo Od gledališke skupine Ninnaute, guč, plese, šege pa me-gust Pavel, folklorna skupina, pozovemo tü. Z vodji mlašeči nauve bluze. drik-indrik pa telko povejm štrije. Že več lejt nazaj, ka je mlašeča folklorna pa lutkov-skupin se ležej leko srečamo, Laci Kovač, prejdjen Veseli tá, ka sam kak vodja skupine v Porabji vsevküper gratalo na skupina na Gorejnjom Se-z njimi se sprauti vse leko pajdašov v Števanovci, za dob-dola prajla predlani, niške devet odrasli skupin, posaba niki pa ženski kvartet Lacija zgončimo. Letos smo se sre-ro drži, ka Zveza zvöjn Vara-nej vzeo prejk skupino, etak se veselimo, ka že štiri lejta Korpiča v Varaši. Pet skupin čali 8. decembra, gda je od ša, po vasaj tü ma programe, smo tak njali. Žau mi je za zvöjn Porabja v Somboteli vsevküper. Tau se je tistoga osem skupin leko prišlo šest tau tadale trbej tak pelati. špilanje, etak Nindrik-indrik se tü trüdi pevska skupina ipa za dosta štelo pa je bilau vodij. Najbola pomembne Na spletnoj strani (honlap) žive tadale v Duo Fodor. »Sombotelske spominčice«. zavolé tü. Pred letom 1990 je tale naj omejnim. Vodja se-trbej meti dosta informacij, Vsi so se v imeni svoje skupi-Pri mlajšaj smo eške bola telko programov na leto vse-ničke folklore Andraž Sukič kejpov, tak o prireditvaj kak ne zavalili za letno pomauč leko zadovolni, pri njij je vküper nej bilau v Porabji pa nas je že parkrat proso, zdaj skupin. Bola se moramo ve-Slovenskoj zvezi pa z enim sedem skupin, skur vsakšo pri indar živeči Slovencaj na znauva, naj delo njine skupi-deti »odati«! Tanačiva nam, prosili za tadale tü. dejte zvöjn šaulskoga včenjé Vogrskom kak zdaj v enom ne bola pomagamo pri tejm, ka bi dobro bilau meti na Na Zvezi smo furt na tejm, naj nika dela za slovenski gezik, mejseci. Same vasi so mele ka naj se mlajši v mlašeči spletnoj strani tašo stran, leko zagotovimo skupinam kulturo gnes, gda slovenski drügo delo, brigo pa ceringo folklorni skupinaj navčijo gde bi vsakša slovenska orga-vse pogoje, naj svojo delo mlajšov vsevküper eške stau za svojo lüstvo. Skupine so osnovne stopaje plesov pol-nizacija nota leko napisala eške baugše leko opravlajo. nejga na dvej šaulaj pa v gim-bile rade, če so ji na leto par-ka pa valcer. Mi smo tau že tü svoje letne programe. Pri deli S tejm želimo pomagati gora naziji. Velko valo pa pohvalo krat pozvali kam, sploj pa, če tadale prosili, depa na glöj-gledališke skupine je pa pro-držati porabsko kulturo pa je vrejden cerkveni mlašeči so leko šle zvöjn rosaga ali če pe vöje smo naleteli. Tau na so strokovno pomauč. On je ranč tak porabsko slovensko zbor na Gorejnjom Seniki tü, so leko dobile kakšen gvant. drügo leto rejšimo tak, ka de že nauvo igro napiso, za nota materno rejč. Vsejm vküper, steroga vodi, vči senički, bola Te so lidgé bili zadovolni z tau delo opravlala sodelavka navčiti, špilati smo se pa zgu-sto kaj včini za tau v skupinaj povedano porabski gospaud vsakšim malim delom, ka so Zveze, dugoletna domanja čali z njim, ka ziščemo lidij iz ali v šauli, svoji držini, slöjžbi Feri Merkli. Ne smejm se spo-njim leko omogaučili v vesi, folkloristka Gyöngyi Bajzek. Slovenije. Od zdaj do probati se trno lepau zahvalimo! zabiti eške od pojbov, steri tü vedli so ceniti vsakšo paut, Lagvo je, ka je zdaj več parov začnili špilo sprtolejt, gda že Klara Fodor dosta dejejo pri kulturnom radi so bili, ka so leko vküper. vöstanilo ali so se vkraj skva-nej trbej nalagati v kultur-sekretarka ZS Porabje, 8. januarja 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNAMLAKA Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… Na toum svejti je tak, ka je na ednom kraji veseldje na drugom pa žalost. Tou sraka Črnamlaka trno dobro vej. Leko povejmo, ka je bila nikšne fele botra takšnomi deli. Ja, na tisto sprtolejt, gda … Bole pomalek trbej od toga kaj tapovedati. Bila je sprtolejt, ka je lübezen plavala po zraki. Takša lübezen je plavala vse kouli lidi, ka bi go leko prijo. Pa sta se v toj sprtolejti, pune lübezni Marika pa Jančko zgučala, ka se vzemeta. Ka ta tadale mouž pa žena. Kak bi pa naj ovak bilou, vej se pa že dugo, dugo radiva mata. Do zdavanja je biu eške eden keden. Jančko je odišo po zlatarnaj iskat prstanke za sebe pa za njegvo lübo Mariko. Na dosta mestaj ji je gledo takše pa ovakše, depa eden se njemi je nej povido. Na, kuman nin v slejdnjoj zlatoj bauti sta bila dva takšniva, ka bi bila za njegvi prst pa za prst njegve lübezni. Rejsan sta lejpiva bila. Njegvi malo vekši, njeni malo bole voskejši. Vsikši pa je emo nut vrejzaniva dva srca, ka sta spletena med seuv. Depa ranč tak, ka se je kuman vidlo. Trno vesejli njiva je domou prineso. Nikomi njiva je nej pokazo. Samo je čako, naj PRSTANEK pride najbole srečen den v njegvom žitki. Pa je prišo té den, ka bi srečen mogo biti. Ka bi oba z Mariko najbole srečniva mogla biti. Na šurko je okno oudpro v rami, steri pomalek nouvo mlado vertinjo dobi. Ftiči so spejvali kak eške nigdar. Oudpro je kaštülico s prstenkami. Gledo njiva je, gledo pa že vido, kak ednoga da Mariki na prst. Dau njiva je na sto pa se začno ravnati. Vse tou je z drejve gledala sraka Črnamlaka. Kak je oprvin vidla, kak se je zlatou oblesnolo, je več nej mogla oči doj vzeti. Zdaj pa sta prstanka bila tam na stoli. Pa nin je nej nikoga bilou. Kak črni blisk se je spistila skouzi okno na sto. Gledala je eden prstanek, gledala je drugoga. Oba sta se njoj gnako vidla. Depa eden je biu dun vekši. Pa tisti vekši se je zato bole svejto tö, bole se je v njega nut zgrabila suncova sveklina. Sraka pa kak sraka. Nagnouk je s klünom zgrabila oba prstanka pa znouva kak črni blisk že bila v svojom gnezdi. Eške dobro, ka je tak brž odletejla. Jančko se že vözravno. Na, za njou je sreča bila, zanga pa nikak nej. Gledo je na sto pa nej mogo vörvati. Pogledno je na pod, kama sta se skotala. V velkoj nevouli njiva je isko po vsej kotaj. Prstankov je nin nej bilou. Od žalosti se je samo dola vseu pa začno nemilo djoukati. Sraka Črnamlaka pa je cejla srečna pa puna sama sebe držala v klüni oba prstanka pa ojdla po svojom gnezdi kak kakšna pava. Samo naj jo druge srake vidijo, samo naj go vpamet vzemejo, njou pa njeni zlat. Rejsan je leko takšna gizdava gratala. Vej pa ena sraka je eške nej takšo vkradnola, edna sraka nema dva zlativa prstanka. Jančko je škeu, naj se v zemlou pogrozne. Je škeu, naj se čas dola stavi. Depa zemla se nej oprla, čas se je nej dola stavo. Šou je ta pred cerkev. Marika je brž vpamet vzela, ka nikšna nevola prišla više njiva. Gda pa je zvejdla, ka sta prstanka samo tak nikam preminoula, se je začnola djoukati. Pa sta zdaj oba vküper djoukala. Tak djoukala, ka sta se nej mogla vzeti, neje zdavanja bilou. Pa sta eške gnesden un stari pojep, una pa stara dekla. Pa nigdar njiva je nej žalost zapistila. Sraka Črnamlaka pa je eške gnesden gizdava pa eške tadale kradne. Miki Roš V Monoštru imajo vsako leto v decembru na božič tradicionalno praznovanje. Tisti, ki je prebral program tega praznovanja, je lahko opazil, da so 18. decembra zvečer ob šestih nastopili učenci DOŠ Jožefa Košiča. Pod tem razumemo nekatere skupine, ki jih finančno podpira Zveza Slovencev na Madžarskem. To so: velika in majhna folklorna skupina in pevski zbor. Prišel je četrtek. Ob pol glavni trg v Monoštru, so nas že nestrpno čakali. Imeli smo malo časa za priprave. Ob šestih je povezovalka programa pozdravila učence, publiki pa rekla, naj jih sprejmejo z veseljem, saj so pridni in so se veliko pripravljali. Tudi to jim je rekla, da Gornjeseničani že dolgo niso nastopili na tem programu. Začel je otroški pevski zbor. Zapeli so tri pesmi. Vodja pevskega zbora je Ibolya Neubau-Oni so najprej zapeli in z ljud-folklorna skupina. Male vodi Vsi so bili pridni, zato jim česskimi inštrumenti zaigrali Irma Filip, na harmoniki pa titamo in jim tudi v novem pesem »Oča so mi pravli«. Za jih spremlja Zoran Domjan. letu želimo veliko uspe šestih smo se odpravili izpred šole na Gornjem Seni ku. Ko smo Smej, mentor je Zoran Dom-»Oj, srečno mesto Betlehem«. pol osme ure smo se odpravili Zakoč prišli na jan, vodi pa jih Jolanka Sabo. Program je zaključila mala domov. Porabje, 8. januarja 2009 er. Za njimi je stopila na oder pesmijo so zaplesali goričke Po nastopu so otroci dobili ha. velika folklorna skupina. Njih in porabske plese. Zaključili vroči čaj. Zvečer smo si še spremlja na harmoniki Matej so z lepo božično pesmijo malo ogledali sejem. Okrog Martina PETEK, 09.01.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 JAMSKI ČLOVEK, RIS. NAN., 9.50 ODDAJA ZA OTROKE, 10.05 ENAJSTA ŠOLA, 10.40 ANICA -ANICA IN MATERINSKI DAN, OTR. NAN., 11.05 DOLGCAJT, 11.50 OSMI DAN, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 MATJAŽ KMECL-BRANKO ŠÖMEN-FRANCI SLAK: PREŠEREN, SLOV. BIOGRAFSKA NAD., 14.30 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ODDAJA ZA OTROKE, 16.05 IZ POPOTNE TORBE, 16.25 LINUS IN PRIJATELJI: V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NOR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.55 DUHOVNI UTRIP, 18.10 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.15 TINČEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI: NOVO ŽIVLJENJE, DRUŽ. HUM. NAN., 20.30 SLOVENSKI AVTO LETA 2009, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB: ENERGIJE PRIHODNOSTI, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 DRUŽINA: KLIC NARAVE, DOK. SER., 0.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE TV DNEVNIK 09.01.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL PETEK, 09.01.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 GLASNIK, 12.55 UMETNOST IGRE, 13.20 EVROPSKI MAGAZIN, 13.50 ČRNO BELI ČASI, 14.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 09.01.1991, 14.30 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 15.05 TV PRODAJA, 15.35 PRIMORSKI MOZAIK, 16.05 ŠTUDENTSKA, 16.25 MOSTOVI - HIDAK, 16.55 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 17.25 OBERHOF: SV. POKAL V BIATLONU, SPRINT (Ž), 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: OLGA REMS, 20.00 UMETNOST IN KRŠČANSTVO, DOK. ODD., 20.55 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.20 ROCKY MARCIANO, AM. FILM, 22.55 KAMATAKI, KAN. FILM, 0.45 DEADWOOD, AM. NAD.,1.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 10.01.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 S SONCEM V OČEH: KRAJA, NAN.; SMRKCI, RIS.; ŽIVAHNI LONDON, OTR. NAD., 9.15 RISANKA, 9.30 LISJAKOV POBEG 1: PRIJATELJI IN SOVRAŽNIKI V NOVEM SVETU, AVSTRAL. FILM, 10.50 ENERGIJE PRIHODNOSTI, 12.05 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 14.05 ODDAJA ZA OTROKE, 14.15 DAJMO, TRABANT, NEMŠ. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT – ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 20.05 WIMBLEDON, ANG. FILM, 21.40 PRVI IN DRUGI, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.40 GANDŽA, AM. NAD., 0.10 GANDŽA, AM. NAD., 0.40 DOKLER NE BO KONEC SVETA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 3.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 10.01.1991, 3.40 DNEVNIK, 4.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV SOBOTA, 10.01.2009, II. SPORED TVS 6.00 INFOKANAL, SKOZI ČAS, 6.25 TV PRODAJA, 6.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 10.01.1991, 7.20 POLEMIKA, 8.30 POSEBNA PONUDBA, 8.55 MARIBOR: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 10.10 ADELBODEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 11.55 MARIBOR: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 13.10 ADELBODEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 13.55 KULM: SV. POKAL V SMUČARSKIH POLETIH, 16.40 TV PRODAJA, 17.15 OBERHOF: SV. POKAL V BIATLONU, SPRINT (M), 19.00 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 19.25 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 20.00 KOŠARKA, TEKMA LIGE NLB, 21.45 BLEŠČICA, 22.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.40 SOBOTNO POPOLDNE, 0.55 LUCIJA, IT. TV FILM, 2.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 11.01.2009, I. SPORED TVS 7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS.; MARČI HLAČEK, RIS., 9.30 ANICA -ANICA IN JAKOB, OTR. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, ŽUPNIJA PAMEČE, 11.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENSKI AVTO LETA 2009, 14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.00 POD KOŠATO KROŠNJO, ANG. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 POSNETEK KONCERTA Z OLIVERJEM DRAGOJEVIČEM, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45RECI NE!, RIS., 18.55 DNEVNIK, VREME, 19.20 ZRCALO TEDNA, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 TO SO GADI, SLOV. FILM, 21.30 VEČERNI GOST: JOE VALENČIČ, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 DR. HALIFAXOVA, AVSTRAL. NAD., 0.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 11.01.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV NEDELJA, 11.01.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, SKOZI ČAS, TV PRODAJA, 7.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 11.01.1991, 7.50 GLOBUS, 8.20 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 8.55 MARIBOR: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 10.10 ADELBODEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 11.55 MARIBOR: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 13.10 ADELBODEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 13.55 KULM: SV. POKAL V SMUČARSKIH POLETIH, 15.30 BIATLON -ZASLEDOVALNA TEKMA (Ž), 16.25 TV PRODAJA, 16.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: MANCHESTER UNITED -CHELSEA, 18.50 BIATLON -ZASLEDOVALNA TEKMA (M), 20.00 Z AVTOBUSOM NA KONEC SVETA, ANG. DOK. ODD., 20.40 JESENIN, RUS. NAD., 21.35 KONCERT OB PODELITVI NOBELOVE NAGRADE ZA MIR 2008, 22.20 LJUBICE, ANG. NAD., 23.10 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 12.01.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 9.30 ODDAJA ZA OTROKE, 9.50 KAKO SKRBETI ZA DOMAČE ŽIVALI, 10.15 ANICA - ANICA IN JAKOB, OTR. NAN., 10.35 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POSNETEK NARODNOZABAVNEGA KONCERTA IZ BOHINJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 RISANKA, 16.15 ČAROBNA KITAJSKA, OTR. NAD., 16.35 RAZOČARANJE, NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.10 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.15 DRAGI DOMEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 NADALJEVANKA, 20.40 POLEMIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNI RAJ, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 12.01.1991, 0.35 TIGER IN MENIH, AVST. ODD., 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 12.01.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.15 SOBOTNO POPOLDNE, 13.30 TV PRODAJA, 14.00 SLOVENCI V ITALIJI, 14.25 POSEBNA PONUDBA, 14.45 KONCERT OB PODELITVI NOBELOVE NAGRADE ZA MIR 2008, 15.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 12.01.1991, 15.55 OSMI DAN, 16.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.25 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 19.00 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 19.30 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 20.00 TIGER IN MENIH, AVST. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 DIGITRON, 22.45 LEGENDA O UPORNIKU MANGALU PANDEJU, INDIJSKI FILM, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 13.01.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 JAN GRABOWSKI: VOLK IN KOZLIČKI, 9.40 ČAROBNA KITAJSKA, OTR. NAD., 10.00 RISANKA, 10.10 RAZOČARANJE, NAN., 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 TIGER IN MENIH, AVST. ODD., 11.55 VEČERNI GOST: JOE VALENČIČ, PON., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNI RAJ, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 16.10 POTPLATOPIS, KRAVE, BOGRAČ IN ŠE KAJ, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.05 ŽREBANJE ASTRA, 18.10 PRAVLJICE O ZOBNIH MIŠKAH, RIS., 18.15 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA: ISLANDIJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SEDEM OBDOBIJ ROCKA, ANG. DOK. SER., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 13.01.1991, 0.40 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL TOREK, 13.01.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.35 DIGITRON, 14.00 BLEŠČICA, 14.30 STUDIO CITY, 15.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 13.01.1991, 15.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 NADALJEVANKA, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 NAJBOLJŠI OTROŠKI ZBORI S TEKMOVANJA V ZAGORJU OB SAVI, 19.35 ZVOKI DVANAJSTIH STRUN, 20.00 MUZIKAJETO: RES NULLIUS, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE: GERMANSKA PLEMENA, NEMŠ. DOK. NAD., 22.20 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 23.15 KAROL - PAPEŽ LJUDSKIH MNOŽIC, IT.-POL.-KAN. FILM, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 14.01.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.30 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 9.55 POTPLATOPIS, 2. ODDAJA, 10.15 BERLIN, BERLIN, NEM. NAN., 10.40 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 11.25 DRUŽINA: KLIC NARAVE, DOK. SER., 11.55 MEDNARODNA OBZORJA: ISLANDIJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.25 DIGITRON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE LOTA, 18.15 BACEK JON, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 ŠKORPIJONOVO PREKLETSTVO, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET, 0.20 TURBULENCA, 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 14.01.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL SREDA, 14.01.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 OPERNE ARIJE, 12.40 JOSIP IPAVEC: MOŽIČEK ALI PIEROTOV ROJSTNI DAN, TV BALET, 13.05 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 14.00 HRI-BAR, 15.00 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 15.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 14.01.1991, 15.50 PRAVA IDEJA!, 16.15 ČRNO BELI ČASI, 16.30 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 KMETJE, POLJS. LIT. NAD., 20.00 TURBULENCA, 20.55 LIGA PRVAKOV V ODBOJKI, DUNAJ - ACH VOLLEY BLED, 22.50 J.B.P. MOLIERE: NAMIŠLJENI BOLNIK, 0.40 NAPAD NA DRŽAVO, IT. NAD., 2.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 15.01.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 10.50 TURBULENCA, 11.40 SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PETA HIŠA NA LEVI: NOVO ŽIVLJENJE, HUM. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.05 DELFINOV NASMEH, KRATKI DOK. FILM EBU IZ IZRAELA, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DRUŽINA: VARNI KORAKI, DOK. SER., 18.00 ŽREBANJE DETELJICE, 18.10 MILAN, RIS., 18.15 PUJSA PEPA, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.45 MATJAŽ KMECL-BRANKO ŠÖMEN-FRANCI SLAK: PREŠEREN, 2. DEL: JULIJA, SLOV. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 CONRAD BLACK JAVNO IN ZASEBNO, ANG. TV FILM, 1.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 15.01.1991, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL ČETRTEK, 15.01.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.20 GLOBUS, 14.50 Z AVTOBUSOM NA KONEC SVETA, ANG. DOK. ODD., 15.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 15.01.1991, 15.55 TV PRODAJA, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.00 OPERNE ARIJE, 19.15 IMPROMPTU, 20.00 JASNO IN GLASNO, 20.45 ROŽNATI PANTER, RIS., 20.50 VESELA URICA, AM. FILM, 22.20 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.05 NEBO NAD MONTANO, AM. FILM, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM EUROTRADE PRINT d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič »Mislila sam, ka so lutke iz porcelana…« »Mislila sam, ka so lutke iz porcelana (porcelán bábuk), vej so se pa sploj nej genili…,« je pravla ena starejša tetica iz Büdinec, gda je 20. decembra en čas gledala živi betlehem v Andovcaj. Vsi liki (alakok) v tom živom betlehemi so bili trno posrečeni. Najbola vejndrik Devica Marija, stera je cejli čas tak gledala svojoga sina, ka ranč z očami nej mignila. Sveti Jaužef s svojo ke cov, mirnim obrazom bi leko s sterogakoli kejpa dolstaupo, na steraj je namalana sveta držina. Ranč tak trej krali pa pastirge. Samo sta kakšen somar pa ovca falila, pa bi rejsan tak čütili, ka smo pred 2008- lejtami v Betlehemi. Andovčani pa Büdinčani pa vsi tisti, steri so prišli, so se na te lejpi živi betlehem düševno leko pripravili s pomačjauv popejvanja Komornoga pevskoga zbora Zveze Slovencev iz Varaša, steroga vodi Tomaž Kühar. Ob lejpi božični (Glejte, glejte kaj je tam…, Cvet je zbrsel prelepi, Sveta noč…) so spopejvali par takšni nejbožični pesmi tö, stere so se šikale za te večer (Serenada, Pa se sliš, Leži polje ravno). Te večer je nej biu samo zavolo božiča, liki zatok tö, ka Porabsko slovensko kulturno in turistično društvo notapokazalo, ka vse je delalo cejlo leto. Tau so napravili s pomočjo kejpov pa reči, gde je vsakši leko vido, kak so paut redli do granice, ka bi leko prejk v Büdince šli pa oni k njim, kak so strejo na staroj pavarskoj iži prekrivali. Dapa nej falila kultura tö nej. Meli so slovenski den, gde so gorastaupili člani kulturno-umetniškoga društva iz Büdinec. Na konferenci o ljudskom stavbarstvi (népi építészet) so gučali o tom, kakšne vrejdnosti se skrivajo po naši vasnicaj. Večer se je nadaljevau s prijatelskim srečanjom, gde je nej falila harmonika tö nej. Ništrni so vödržali do paunauči pa ešče duže. M. Sukič