^morski dnevnik * »M izhajati v Trstu BSmžas S~”-~ na ra2™nožen iSS? Od 5. do 17. ^»mbra 1944 se je tl-v rJ! »Doberdob* Sovcu pri Gorenji Trebu-loa.0" 18- septembra ^Z*0 11 maja 1945 v iSfSrsi »345 pa v osvobojeni, ^*tu* kjer je izšla za-JJJtovilka. Bil je edini Partizanski DNEV-^ v zasužnjeni Evropi. pnmorski JL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 j Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 212 (11.628) Trst, sobota, 10. septembra 1983 Danes na Trnovem jutri v Novi Gorici s(^u»r' bo v Novi Gorici veliča-AVv 40-letnice odločitve NOJ 0 priključitvi Primorske in J!1? Jugoslaviji ter 40-letnici ustave IX. korpusa, vojaške for- macije, v katero so bili vključeni primorski slovenski partizani. V Novi Gorici pričakujejo 50 do 60 tisoč ljudi, od teh nad 10.000 pripadnikov enot IX. korpusa in prekomorskih brigad. Za prevoz ljudi v Novo Gorico so poskrbeli za 8 posebnih vlakov, za tiste pa, ki bodo prišli z lastnimi prevoznimi sredstvi so poskrbeli za obširna parkirišča. Bivši borci in prekomorci se bodo zbrali na zbornih mestih in bodo s teh prišli na prireditveni prostor, na travnik pred županstvom, kjer se bo osrednja slovesnost začela ob 11. uri. Že danes pa bo prva faza slovesnosti ob 40. obletnici ustanovitve IX. korpusa. Na Trnovem nad Novo Gorico bodo namreč ob 17. uri svečano odprli spominski park na Ko-bilniku, spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Ugotovitve po petem protestnem dnevu Pinochetova histerična reakcija priča o krhkosti čilskega režima Obsodbe brutalnega policijskega posega proti manifestantom SANTIAGO DE CHILE — Pet mrtvih, štirideset ranjenih, okoli 300 aretiranih: to je prvi obračun petega protestnega dne v Čilu, ko je policija, kljub zagotovilom notranjega ministra Sergia Onofria Jarpe, z običajno brutalnostjo nastopila proti študentom, delavcem in ženam, ki so demonstrirali zoper diktatorski režim. «Ukrepi za javno varnost so bili zreducirani na minimum, vojska pa bo ostala v vojašnicah,» je v sredo zvečer napovedal tujim novinarjem notranji minister in koordinator vladne politike Jarpa ter obenem zagotovil, da bodo ljudje lahko svobodno izražali svoj protest s potrkavanjem po loncih. Kaj taka zagotovila pomenijo pa zgovorno pričajo navedeni uradni podatki. In povsem možno je, da bo tragični obračun še srhlivejši Protestni dan, ki ga je napovedala demokratska zveza, je zajel vse čilsko ozemlje, saj ga ni bilo mesta, kjer ne bi priredili protestnih demonstracij. V nekaterih, sicer zelo redkih primerih, demonstracije niso izzvale reakcije kot v Concepcionu, drugje pa so policija in carabinerosi posegli z običajno brutalnostjo. Najbolj napeto vzdušje je bi lo seveda v glavnem mestu Santiago, do ostrih spopadov pa je prišlo tudi v Valparaisu Še bolj pretresljive so okoliščine smrti neke ženske v ljudski četrti Vit-toria v Santiagu. Medtem ko so ljudje mirno zbrani manifestirali na pločnikih ob bobnenju praznih loncev, je iz stranske ulice prihrumel avtomobil. Eden od potnikov je sprožil nekaj rafalov iz brzostrelke proti pianife-stantom, nato pa se je avto hitro oddaljil, preden bi prisotni reagirali. Na splošno je, kot že med prejšnjimi protestnimi dnevi, policija organizira- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ob 10. obletnici padca demokratične Allendejeve vlade NA 3. STRANI V Madridu zaključek KVSE stj. ®»»ID Konferenca o varr.o-ril s,l(»e'ovanju v Evropi sc je kon-SaV z°*» »sirim posegom ameriške-l^^anjcga ministra Shultza, ki je r4(|jVn" napadel Sovjetsko zvezo zala pSCstr*'lilve južnokorejskega leta-Sfi r'Prnvljalna faza madridske KV 'a g ,e ^čcla pred točno tremi leti, Cf 9- septembra 1980. Včeraj je los ?, /udi španski kralj Juan Car-^ 1 J® izrazil zadovoljstvo nad u-lhi|11.<'rn konference ter poudaril, da sulkjhni Proces, ki se je začel v Hel-pr . »hramlx> miru in človekovih ii^'.' - Obenem je Juan Carlos izrazil te, da bodo države udeleženke te drja *e Povrnemo k posegu ameriškega Paj0 tajnika Shultza, politični o-je „j ci v Madridu ugotavljajo, da t;?Sov ‘on bil zelo- oster, vendar l>enp 0 k°t takrat, ko je v sredo ko-sv°t Pogovor s sovjetskim zu-bioffn ministrom Gromikom, ko je De, ijV. »on bil že na meji hladne voj-da j ^ vsemu je Shultz obtožil SZ, sPoštovala svojih obvez glede 5lt0 k°vih pravic, da je kršila vojaku kvl|ovesje v Evropi in da je izva-t>o Pritisk na Poljsko. Vse to je jili .^Soveni mnenju kršitev obvez, ki Nm* .sovjetska vlada sprejela kot 1a|0 'Sn*( a helsinške listine. Shultz je Rl^^govarjal tako helsinško kot daru ?sko konferenco, saj sta y korak naprej k dialogu in Ma|ur^ ,Je posegel tudi predstavnik .' rigona, ki je spet govoril o ieijjlj 1 Ugotovitve varnosti v Srcdo- ovire, ki so še na poti pravega sodelovanja med dr- sta ven-miru. Preosnova Fincantieri: Trst proti načrtu IRI Delavci Tržaškega arzenala sv. Marka, Tovarne velikih motorjev in tržiške ladjedelnice Italcantieri so včeraj z dveumo stavko zavrnili načrt IRI o preustroju ladjedelstva. Ta predvideva, da se do marca 1985 deloma s predčasno upokojitvijo, deloma pa z vpisom v dopolnilno blagajno likvidira v omenjenih obratih nad 1500 delavskih in uradniških mest: v TASM bi bilo ob službo 143, v GMT 331 in v ITC 561 delavcev, v vseh treh pa čez 500 uradnikov. Pri IRI pa niso povedali, če bo hudo okleščenje zaposlenosti (in proiz vodnje) botrovalo ponovnemu zagonu ladjedelnic ali pa postopni likvidaciji te strateško tako pomembne industrijske panoge. Dokler pa ne bo jamstev, da noben delavec ne ostane na cesti in da bo z zdravo industrijsko in tržno politiko prišlo do razmaha ladijskih in motornih gradenj, po sodbi sindikalistov ni mogoče govoriti o organizacijski preosnovi holdinga Fincantieri. Takšna jamstva bodo sindikati odločno zahtevali na prihodnjih sestankih s predstavniki vlade in zavoda IRI. Podobno stališče so zavzeli zastopniki nekaterih političnih in gospodarskih krogov. NA 4. STRANI Moskovska pojasnila niso odpravila dvomov ^ v Konec Benečije ’83 ŠPETER SLO VENOV — Navezava tesnega stika s prebivalstvom špetrske občine, stika, ki se ni končal s sinočnjo predstavitvijo dvotedenskega dela, je najbrž eden najpomembnejših sadov mladinskega raziskovalnega tabora Benečija '83, ki so ga organizirali v Špetru Slovenov Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, Narodna in študijska knjižnica ter Društvo naravoslovcev Tone Penko. Udeleženci seminarja so predstavili rezultate svojega dela, ki je imelo kot osnovni cilj spoznavanje beneške stvarnosti, v špetrski občinski dvorani. Predstavitev je privabila v dvorano, ki vse bolj postaja središče kulturnega in političnega dogajanja v občini, veliko ljudi, ki so z zanimanjem poslušali izvajanja mladih raziskovalcev. Večer je potekal v znamenju prisrčnega dialoga in je bil obenem obveza za nadaljevanje stikov in vezi, ki so se stkale v teh dveh. Skratka prisrčen in iskren nasvidenje v kratkem. Pomembna razsodba avstrijskega ustavnega sodišča DUNAJ — Vsak pripadnik slovenske manjšine na Koroškem ima pravico zahtevati, da sodne odločitve dobiva tudi v slovenskem jeziku. Tako je sklenilo avstrijsko ustavno sodišče, ki je proučevalo pritožbo nekega člana slovenske manjšine. Ustavno sodišče se je pri sprejemanju sklepa sklicevalo na 7. člen državne pogodbe iz leta 1955, ki daje pravico vsakemu pripadniku manjšine na mešanem jezikovnem področju, da v stikih z upravo uporablja slovenski jezik. Ustavno sodišče je ponovilo svoje stališče, ko je neki pripadnik slovenske manjšine nedavno zavrnil, da bi prevzel sodno rešitev v nemščini in je zahteval slovenski prevod. Sklep ustavnega sodišča so objavili avstrijski časopisi v informaciji o srečanju slovenskih predstavnikov s kanclerjem Sinovvtzem. (dd) MOSKVA — Za Sovjetsko zvezo je južnokorejski «boeing 747» namenoma kršil sovjetski zračni prostor in se ni odzval na pozive lovcev prestrezačev, da so ga «morali sestreliti*, ko se je usmeril proti Vladivostoku. Besede načelnika generalštaba sovjetskih oboroženih sil maršala Ogarkova na včerajšnji tiskovni konferenci niso odpravile kopice vprašanj, ki še vedno tarejo svetovno javnost ob tej srhljivi tragediji, ko so na oltarju hladne vojne žrtvovali 269 življenj. Le redki lahko verjamejo, da sta velesili res storili vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečili to tragedijo. Že dovolj skaljeni mednarodni odnosi so sedaj še slabši. Svetovna organizacija je v takem položaju popolnoma brez moči, da so morali včeraj odložiti sejo varnostnega sveta. SZ je že napovedala, da bo postavila veto na vsako resolucijo. Na sliki (telefoto AP): maršal Nikolaj Ogarkov na včerajšnji konferenci. NA 2. STRANI Poziv dolinske občine Ur ;*ln.ski svet občine Dolina, zbran to redni seji, je sinoči soglasij• »e» naslednji poziv italijanski ^ *n parlamentu: Ito|i|°Venska narodnostna skupnost v btlno nima še danes primerne glo-?ltti s jonske zaščite, kljub mno->t av(Večanim obvezam prejšnjih vlad k °mne dežele Furlanije Ju StaJj^anji rezultati dajejo vtis, da SS>a' v»ac»nih večin in politiki od-. °d črke in duha republiške 2 e in deželnega statuta. ^Porivamo novo vlado, predsed-tjonji~rax'ja >n parlament v osebah Jottj 1 Predsednikov, poslanke Nilde »aj j.'n senatorja Francesca Cossige, ■j. ^Polnijo omenjeno vrzel. Narinski svet, ki upravlja narod-tktjvn m°šano občino in uveljavlja o° ter enakopravno sožitje, je krajine: vsem že večkrat naslovil zahtevo po ustreznem zakonu za Slovence v Italiji. Ob 40. obletnici padca fašizma, ki je Slovence — antifašiste in demokra te od vedno — še posebej preganjal, pričakujemo z vaše strani, da postanejo obljube končno dejanja.* Dolinski občinski svet je sinoči tudi soglasno pooblastil župana, odbor in načelnike svetovalskih skupin, naj čimbolj ustrezno posredujejo predsed niku Pertiniju povabilo na obisk dolinske občine v času (predvidoma bo to v začetku oktobra), ko se bo mu dil v tržaški pokrajini. Svet je bil tudi soglasno mnenja, da bi ob tisti priložnosti podelili predsedniku Perti niju odličje prijateljstva dolinske občine. O drugih delih dolinskega občinske^ ga sveta bomo poročali v jutrišnji številki. Res le nujno zlo? Tržaška hranilnica (Cassa di ri-sparmio di Trieste) je včeraj s simpatično prireditvijo razdelila najboljšim tržaškim dijakom športnikom brezplačne abonmaje za letošnje prvenstvo Triestine. Najuspešnejšim u-deležencem mladinskih iger je namreč razdelila več kot 300 abonmajev. Prireditve so se udeležili predstavniki Tržaške hranilnice, Triestine, CONI in šolskih oblasti, na častnem odru pa so bili zbrani tudi člani enajsterice Triestine. ki so tudi osebno izročali abonmaje predstavnikom posa meznih šol, ob koncu pa so kajpak bili zaželeni cilj lovcev na avtograme. Čeprav je prireditev v celoti izzvenela prisrčno, pa vendarle ne moremo spregledati depotne napake», ki je bila povsem v slogu vzdušja, ki ga tržaški meščanski krogi ustvarjajo v odnosu do Slovencev. Med ob- darjenimi mladimi športniki so bili namreč tudi dijaki štirih višjih slovenskih srednjih šol Prešerna, Zoisa, Slomška in Stefana. V fojerju Avditorija, kjer je potekala slovesnost, so na zid izobesili imena štirinajstih tržaških italijanskih višjih srednjih šol, ki so bile deležne abonmajev, omenjena pa ni bila niti ena sama slovenska šola. Prav tako so bile vse slovenske šole pri klicanju na oder rsegregirane» na rep lestvice in so tako spet postale običajni «privesek», ki ga je pač treba upoštevati kot «nujno zlot-, toda bolje je, da ni nikjer preveč na očeh Nočemo biti vitim’s ti, vendar menimo, da bi tudi organizatorji takih «manj pomembnih» prireditev morali sprejemati našo navzočnost v mestu kot postavko brez ločevalnih elementov, predvsem med mladino. MEMORIAL «Ž. RACE* S. Giovanni boljši od Primorja Sinočnje finale nogometnega turnirja za 2. memorial «Ž. Race* se je podobno kot lani končalo z zmago e-najsterice S. Giovannija, ki je tesno z 1:0 premagala Primorje. SREDOZEMSKE IGRE Italijani v ospredju Na sredozemskih igrah so se včeraj končala tekmovanja v plavanju, kjer so Italijani zabeležili velik u speh, saj so si priborili kar 36 kolajn, od teh sedemnajst zlatih. Novi kolajni sta včeraj Jugoslaviji priborila tudi brata Petrič, in sicer Darjan, ki je bil drugi na 1500 m in pa Borut, ki je zasedel tretje mesto na 200 m. L George Bush obišče SFRJ WASHlNGTON — Ameriški podpred sednik George Bush je na včerajšnji tiskovna konferenci govoril o svojih bližnjih obiskih v Jugoslaviji ter nekaterih evropskih in arabskih državah. Dejal je, da ZDA z velikim spoštovanjem in priznanjem gledajo na pomemben prispevek, ki ga Jugoslavija kot ena od vodilnih neuvrščenih držav, daje procesom neodvisnosti, sodelovanja in dostojanstva v svetovni skupnosti. Ameriški podpredsednik bo prihodnji teden začel 10-dnevno turnejo, med katero bo pcieg Jugoslavije obiskal še Maroko, Alžirijo, Tunizijo, Romunijo, Madžarsko in Avstrijo. V zvezi z obiskom v Jugoslaviji je Bush dejal, da bo po njegovi oceni ena osrednjih tem beograjskih pogovorov gospodarsko sodelovanje med državama. Vemo, je dejal, ameriški podpredsednik, da se Jugoslavija sooča s precej težkimi ekonomskimi razmerami. Jugoslaviji želimo pomagati, kolikor je v naših možnostih, da premosti te razmere in bomo poskušali o-krepiti naše sodelovanje. Menim, je ponovil Bush, da bo to o-srednja tema naših pogovorov, vendar pa bomo proučili tudi nekatera druga vprašanja, glede katerih bi zelo rad slišal jugoslovansko mnenje. Bush tudi meni, da bodo pogovori odkriti, ne glede na to, ali bodo o obravnavanih vprašanjih soglašali ali ne. (dd) Odložena objava podatkov popisa BEOGRAD —- Zastarel računalnik zveznega zavoda za statistiko je vzrok zamudi pri obdelavi podatkov popisa prebivalstva iz leta 1981. To je razlog, da zvezni zavod za statistiko ni mogel izpolniti zakonske obveznosti in rezultatov popisa sporočiti do 30. junija letos. Skupščina SFRJ je zdaj dobila predlog za sprejetje spremembe zakona o popisu prebivalstva gospodinjstev in sttanovanj, ki je junija 1983 predvideval kot zadnji rok za objavo rezultatov popisa. Predlog novega zakona predvideva, da bi podatke posredovali javnosti do 30. junija prihodnje leto. Tiskovna konferenca načelnika sovjetskih oboroženih sil Sovjetska verzija «sahalinske tragedije» MOSKVA — Na tiskovni konferenci, ki skoraj nima primera v zgodovini Sovjetske zveze je prvi namestnik obrambnega ministra in načelnik generalštaba sovjetskih oboroženih sil maršal Nikolaj Ogarkov včeraj posredoval podrobno sovjetsko verzijo sahalinske tragedije, ki pa ni niti za milimeter različna od sovjetske «uradne izjaven pred tremi dnevi. Južnokorejski «boeing 747» je sovjetska zračna obramba sestrelila, ker se je nahajal nad ozemljem SZ v «namerni vohunski misiji». «Gotovi smo bili,» je poudaril maršal Ogarkov, «da imamo opraviti z letalom s posebnimi vohunskimi nalogami.» Pred ogromnim zemljevidom Daljnega vzhoda je načelnik generalštaba sovjetskih oboroženih sil podrobno prikazal posamezne faze incidenta, kot izhajajo iz rezultatov posebne preiskovalne komisije, ki so jo ustanovili takoj po sestrelitvi ju-žnokorejskega letala. Maršal Ogarkov je izhajal iz teze, da je moralo biti letalo v vohunski misiji, saj bi ga morali v nasprotnem primeru ameriški in japonski kontrolorji poletov opozoriti, da je zašel s predvidenega kurza in prodrl globoko v sovjetski zračni prostor. Po njegovih besedah je letalo zapustilo mednarodni zračni koridor takoj po vzletu z letališča Anchorage na Aljaski in zavil oproti Kamčatki. Nad tem polotokom so ga prestregli štirje sovjetski lovci, korejsko letalo pa se ni zmenilo za njihova opozorila in je nadaljevalo polet čez Ohotsko morje proti Sahalinu, kjer ga je prestreglo šest sovjetskih lovcev. Tudi tu se južnokorejsko letalo ni zmenilo za «opozorila» prestrezačev, prav tako ni odgovorilo na radijske pozive, brez odziva je ostal tudi rafal svetlobnih izstrelkov, ki jih je sovjetski prestrezač izstrelil vzporedno z letom južnokorejskega «boeinga». še več, po besedah maršala Ogarkova je letalo skušalo doseči sovjetsko strateško pristanišče Vladivostok. Ob tem spoznanju je poveljstvo zračne obrambe za Daljni vzhod ukazalo sestrelitev «vsi-ljivca». Prestrezač tipa «suhoj-15» je proti južnokorej-skemu letalu izstrelil dve raketi «zrak-zrak» v trenutku, ko je letelo nad sahalinsko vasjo Pravda. Ogarkov se je torej potrudil, da je zavrnil trditve, kako so letalo sestrelili na robu sovjetskega zračnega prostora. Takoj je dodal, da je letalo ostalo v zraku še nekaj minut, usmerilo pa se je proti Japonskemu morju. Ogarkovu sta pri izvajanju pomagala še prvi namestnik zunanjega ministra Komjenko in načelnik urada za odnose s tujino Zamjatin. Kljub ta- ko izčrpni tiskovni konferenci pa je še vedn^ preveč odprtih vprašanj, ki navajajo opazovalca s še večjo grozo, kot da bi Pm ’ da so namerno sestrelili potniško letalo. Za Pf mi so mu bili praktično od Kamčatke do bananin, ne da bi ugotovili porekla letala, ki so ga P° sedali Ogarkova «zaradi teme zamenjan za riško vohunsko letalo «RC-135». Celo na rad zaslonih je jasna razlika med orjaškim «boem* ^ 747» in skoraj za polovico manjšim Li,e pa bi letalo zamenjali izurjeni piloti tinom , zračne obrambe, ko so ga imeli v vidnem P° ’ je vseeno prehudo. Od Kamčatke vse do na se ni nihče pobrigal, da bi obvestil Amer: naj umaknejo svoje «vohunsko letalo», ce ^ posledic. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj m tala raje prerešetali s strojničnimi rafali prisilili k pristanku, kot so to storili^ 19' , fl nad Karelijo, ko je prav tako neko južnoko letalo kršilo sovjetski zračni prostor, se Jn z nepojasnjenih vprašanj, ki človeka navdaj^J „ grozo, saj lahko le redki dvomijo, da se rus ZDA zavedale, kaj se dogaja, a niso niti ^ stom pomaknile, da bi preprečile tragedije-kovski interesi so nedvomno pomembnejši oa ljenja 269 oseb. Se vedno polemike o primeru Negri RIM — 27. septembra se bo po novno odprl proces proti skupini «7 aprile*. Med obtoženci je tudi novoizvoljeni poslanec Toni Negri, pa dovski univerzitetni profesor, ki naj bi v skupini predstavljal glavo. Sodstvo zahteva, da izda poslanska zbornica dovoljenje za sodni pregon in priprtje. Dovoljenje za to je že izdala posebna komisija poslanske zbornice, dokončno besedo pa bodo imeli poslanci v razpravi, ki bo odločala o Negrijevi usodi. Medtem se polemike okrog primera Negri zaostrujejo, pri tem sodeluje tudi profesor sam, ki je včeraj naslovil na predsednico poslan- ske zbornice Nilde Jotti pismo, v katerem obsoja nekatere izjave demc-krščanskega poslanca Angela Bonfi glia. Poslanec je na seji posebne komisije postavil v dvom zakonitost Negrijevih akademskih naslovov in tako grobo žalil ne samo profesorja samega, kolikor tudi ostale docente, ki so ga za univerzitetno mesto predlagali. Včeraj je Negri tudi obtožil časni karko dnevnika «La Repubblica», da je njegove izjave ponaredila in jim tako popolnoma spremenila smisel 0 dnevniku pa je povedal, da brani ista stališča, ki jih zagovarjajo najbolj nazadnjaška glasila. Histerična reakcija Džema jel vedno bolj osamljen BEJRUT — Včeraj, dan po prvem ameriškem neposrednem vojnem posegu v libanonska dogajanja, so topovske granate ponovno padale na položaje ameriškega kontingenta, a skoraj pričakovanega ameriškega odgovora ni bilo. Američani so se omejili le na masovno dobavo orožja libanonski redni vojski. Za politične opazovalce pa ta pomoč ne more spremeniti dejstva, da so krščanski maroniti praktično izgubili Šuf. V njihovih rokah je le še mestece Deir-el-Kamar, kjer se nahaja na tisoče beguncev, medtem ko ima libanonska redna vojska v rokah samo še Suk-el-Garb. Džema jelov položaj postaja iz ure v uro slabši. V praksi ga podpira samo še del krščanskih maronitov in desničarska falanga. Z včerajšnjim ukrepom o preventivni cenzuri v vsem časopisju si je libanonski predsednik nakopal še novih sovražnikov. Tudi njegovi poskusi. da bi se s pomočjo mednarodnih mirovnih sil obdržal pri krmilu so se kot kaže izjalovili. Reagan mu bi takoj priskočil na pomoč, a mora pri tem voditi račune s svojim kongresom. Velika Britanija odločno nasprotuje aktivnejši vlogi svojega kontingenta v libanonski državljanski vojni kljub temu da je včeraj poslala ojačenja. Do sedaj je še največjo razpoložljivost pokazala Francija. Libanon je navsezadnje bivši fran coski protektorat, da Pariz ne more mirno prenašati sedanjih zapletov. Podatki o žrtvah in trpljenju libanonskega ljudstva so namreč srhljivi. Rdeči križ trdi, da je v petih dneh spopadov izgubilo življenje skoraj 500 oseb, število pa je bržkone še večje, saj ne poznajo ujetnikov ne druži in ne falangisti. Rdeči križ navaja tudi, da je v petih dneh zapustilo svoje domove preko 200 tisoč beguncev, kristjanov, šitov in druzov. Italija pa kot vedno čaka na razvoj dogodkov in upa, da bo Craxiju uspelo poiskati kako kompromisno rešitev ob prihodnjem srečanju z Džumblatom. Čilski študentje so s kamenjem odgovorili na nasilje policije Parlamentarna komisija o «primeru De Francesco» RIM — Prihodnji teden bo znova začela delo parlamentarna komisija, ki se ukvarja s pojavom mafije, da bi se v prvi vrsti dogovorila za program svoje dejavnosti v naslednjih mesecih. Čeprav bodo program sprejeli na eni prihodnjih plenarnih sej je že sedaj gotovo, da bodo dali prednost razpravi o «primeru De Francesco», ki je izbruhnil po nedavnih javnih izjavah palermskega visokega komisarja za boj proti mafiji o načinu in času, ki je potreben za popolen poraz tega organiziranega kriminala. Naslednji vznemirljiv primer, ki bo na dnevnem redu dela parlamentarne komisije, zadeva vsebino Chinni-cijevih zapisnikov, pri čemer mnogi dopuščajo možnost, da bo komisija zahtevala, naj vsebino dnevnika neposredno obravnava tudi sodstvo. «Antimafijska komisija» sicer za razliko od «komisije P2» ni zadolžena za preiskovanje pojava mafije, temveč za preverjanje in nadzor nad izvajanjem zakona proti mafiji z dne 13. septembra 1982. V ta namen je odločena zaslišati notranjega ministra Scalfara, pravosodnega ministra Mar-tinazzolija in finančnega ministra Vi-sentinija ter še enkrat izprašati viso- kega komisarja De Francesca. V po ročilu, ki ga bo na tej osnovi sestavila, bo komisija poslanski zbornici posredovala predloge za odpravo morebitnih pomanjkljivosti v zakonu proti mafiji, predvsem z oziroma na potrebo po čim večji učinkovitosti boja proti mafiji v kar najkrajšem času. O De Francescovih izjavah so se doslej izrekli le komunisti in člani neodvisne levice, medtem ko so socialisti dali nekaj osebnih ocen. Polemike z visokim komisarjem De Francescom so prišle tudi iz demo-krščanskih vrst, predvsem iz ust Do-nat Cattina, najbolj razboriti pa so seveda radikalci, ki trdijo, da do u-mora Dalla Chiese ne bi bilo prišlo, če bi obstajala nevarnost, da ga bo nadomestil njemu podoben človek. □ BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je včeraj sprejel predsednika afriškega narodnega kongresa Južne Afrike Oliverja Tambo in se z njim zadržal v dalj šem prijateljskem pogovoru. Sogovornika sta poudarila dolgoletno sodelovanje Jugos’avije z osvobodilnimi gibanji na Jugu Afrike in podporo njihovemu pravičnemu boju za neodtujljive pravice narodov tega območja, da živijo svobodno in neodvisno, (dd) V Rimu posvet o Čilu in Allendeju RIM — Ob desetletnici padca čilske demokratične vlade se je včeraj v Rimu začel mednarodni posvet o «liku in delu Salvadorja Allendeja*. Posvet se je začel s posegom Allen-dejeve vdove Hortensie, ki se je za hvalila italijanskemu ljudstvu zaradi solidarnosti, ki jo je vedno pokazalo do čilskega naroda. Kar zadeva delo predsednika Allendeja pa je Hor tensia dejala, da je vedno zaupal v razumnost in da je zagovarjal mi roljubne metode, o socializmu pa je imel humanistično in demokratično predstavo. To so vrednote, ki jih je čilsko ljudstvo sprejelo in ki so pri šotne v demokratičnem gibanju, ki sedaj protestira proti Pinochetovi diktaturi. Predsednik Sandro Pertini, ki prav te dni končuje svoj oddih je poslal posvetu svoj pozdrav, v katerem je izrazil solidarnost s čilskim ljudstvom. «Vemo, da se bo trnova in boleča pot k boljši bodočnosti, pot, ki jo je Italija prehodila pred štiridesetimi leti, uspešno zaključila in da bo zmagala nad slepim totalitarizmom reakcionarnih režimov. Poleg številnih predstavnikov južnoameri ških demokratičnih gibanj sta se posveta udeležila tudi predsednica poslanske zbornice (na sliki s Hortensio Allende) in rimski župan Ugo Vetere. (Telefoto NADALJEVANJE S 1. STRA^1 la vrsto provokacij, da bi izzva ^ so si'je. Po pričevanju novinarjev. .j. sledili razpletu dogodkov, so ^ kje opazili mlajše fante, ki Jih pa licija uk’enjene odvedla kmalu n ^ so istiskočili z avtomobilov, se \pj Čanjem protivladnih gesel zLjva' proti carabinerosom, ki so na . p, nje odgovorni s solzilnimi bom00 pendrelti. . di vC^ Med demonstracijami sta tu,,a^e5 ditelja krščanske demokracije ^gli' in AJwin tvegala aretacijo, sULnerdPrl te zunanji minister Andreotti, Kl. J. -j dni v Madridu. Andreotti Je ,• ’ da je njegovo ministrstvo pnp J no prispevati 30 milijard hr z narodni center, od katerih naj polovico uporabili za gradnjo drugo polovico P* bibinaS0vale v vam v razvoju, ki bi soaeiu centru. . ;e S temi novimi 15 milijardami Q sklad za Mednarodni center . v Trstu povečal na skupnih lijard lir. že pred posegom zun J ministra je sklad razpolagal z . v. lijoni dolarjev in deželnim P P*^ kom ter prispevkom iz skiaa Trst za skupnih 28 milijard hr. V zvezi z zadevo Mednarodneg. centra je včeraj tržaški župan poslal ministru Granelliju_ brzojavKo. v kateri nejevoljno sprašuje, .. ni bila tudi tržaška občina po ta na na pogajanja v Madrid, la je namreč odpotovala v špansko B ^ no mesto delegacija, v katen P“ bilo predstavnika občine. S seminarja za slovenske šolnike Vprašanje komunikacije med otrokom in odraslim Dvodnevni ciklus predavanj namenjen učiteljem, ki je potekal v o-kviru 19. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem, se je včeraj za ključil s ponovitvijo predavanj s področja psihologije, slovenščine in folklore. Sami smo se tokrat odločili za predavanje psihologinje Slavice Pogačnik - Toličič z naslovom «Komuni-kacijski sistem med otrokom in od-rasnimi dandanašnji». Srečanje je bilo v glavnem posvečeno zelo občute nemu problemu komunikacije med ljudmi, problemu, ki tako odraslega človeka kot otroka večkrat privede v stisko. «Ljudje dandanes vse preveč komuniciramo kot nosilci družbenih vlog, vse premalo ali skoraj nič pa kot ljudje», je povedala predavateljica. Pojem komunikacije je dandanes že zelo razvejan in sega na različna znanstvena področja. Psihologi govorijo o verbalni in neverbalni komunikaciji, izmed katerih je druga pri otroku izredno pomembna in spontana, komunikacija, ki jo nudijo neka tera sredstva javnega obveščanja in reklamni aparat pa je večkrat prava manipulacija s človekom. Pogačnikova je med drugim tudi poudarila, da se začne komunikacija že v predrojst-ni dobi, ko je otrok, oziroma zarodek v maternici. Že stare afriške in azijske kulture ali na primer bu dizem, so namreč poudarjali, da mora mati z otrokom komunicirati in mu lepo pripovedovati že pred rojstvom. Poudarila je tudi, da pri odprti medčloveški komunikaciji ne sme biti ne zmagovalca ne poraženca. ampak da mora slednja sloneti na razumevanju in dojemanju čustev. Na žalost pa starši in učitelji največkrat komuniciramo s prepoved jo in ukazom ali enostavno s primerjanjem moči. V okviru predavanja je bil govor tudi o družini in o paru, kjer je vzrok za veliko število neuspelih zakonov treba največkrat iskati prav v pomanjkanju komunikacije med partnerjema. Nekoliko bolj sporna je bila ugotovitev glede vloge očeta in matere. Predavateljica je sicer prav pouda rila, da sta za otroka oba starša enako pomembna in da opravljata važni in različni biološki vlogi, manj sprejemljiva pa se nam zdi ugotovitev, da delitev dela v družini in v hiši ter emancipacija ženske nista tako pomembni. V povezavi z učiteljskim seminarjem ali točneje s predavanjem o «0 troških ljudskih inštrumentih in otroških plesih v osnovni šoli», je bila šolnikom na ogled tudi razstava o-troških izdelkov o temi ljudskih glas bil, ki jo vidimo na sliki. Razstavo je pripravil sodelavec SAZU in izvedenec za glasbeno narodopisje Julijan Strajnar. Danes bo ravnatelj primoran zapreti šolska vrata Zavod «Stefan»: v ponedeljek sestanek Danes se uradno začenja šolsko leto 1983/84. z njim pa stopa tudi v veljavo prepoved pokrajinske uprave o uporabi šolskih prostorov poklicnega zavoda za industrijo in obrt «Jožef Stefan» zaradi varnostnih razlogov. Ravnateljstvo zavoda doslej še ni prejelo nobenih novih navodil glede uporabe prostorov v paviljonu B bivše psihiatrične bolnišnice, zato bo ravnatelj danes primoran zapreti šolska vrata. Kdaj se bodo spet odprla, je za sedaj še prava uganka. Predstavniki zavodskega sveta, ravnatelj, pa tudi šolski skrbnik so v ta h dneh večkrat posegli pri pristojnih upraviteljih, pokrajinski in občinski upravi, da bi se vsa zadeva čimprej razrešila. Rezultat teh posegov je srečanje, ki bo v ponedeljek opoldne na sedežu pokrajine. Kot nam je povedal občinski odbornik za šolstvo Anghelo- ne, bodo poskusili na srečanju dobiti najugodnejšo rešitev. Poleg pokrajin skega odbornika za šolstvo Torreselle, občinskih odbornikov za šolstvo in za javna dela, Angheloneja in Jagodica, se bodo udeležili sestanka predstavnik šolskega skrbništva, predstavniki zavodskega sveta zavoda «Stefan» ter ravnatelja zavoda «Stefan» in «Zois j. Kot znano ima namreč v paviljonu B svoje prostore tudi oddelek za geometre, ki deluje v okviru trgovskega tehničnega zavoda. Odbornik Anghe-lone je tudi poudaril, da bo morala za popravljalna dela v prvi vrsti poskrbeti pokrajina, ker je šolsko poslopje njena last. Z druge strani je pokrajinski generalni tajnik Sevierj sicer potrdil, da je prenovitev električne napeljave v splošnem delo pokrajine, omenil pa je, da bo morala občina sama poskr- V' Izjava zavodskega sveta «Z. Zois» Zavodski svet Državnega trgovskega zaveda «žiga Zois» z oddelkom za geometre je na svoji redni seji dne 8. septembra razpravljal o vprašanju šolskih prostorov v paviljonu «Bs> bivše psihiatrične bolnice. V tem paviljonu sta namreč nameščena oddelek za geometre, za kataerega mora skrbeti pokrajinska uprava, in poklicni zavod za industrijo «J. Stefan», za katerega mora skrbeti tržaška občinska uprava. Ustanova ENP1 zahteva določena popravila iz varnostnih razlogov, za katera pa si nihče ne mara naložiti bremen. Zato so z novim šolskim letom 1983/84 prostori strokovnega zavoda «J. Stefam zaprti. Zavodski svet se pridružuje protestom Industrijskega strokovnega za voda «J. Stefam in zahteva, da odgovorni oskrbe vse potrebno, da se bo novo šolsko leto nemoteno začelo. beti za popravilo električne na|*j'Aa ve v obeh laboratorijih, ker.sp le ta k šoli, za katero je občina u na opravljati vzdrževalna dela. ^ Sevieri je še pripomnil, da J ^ daj glavna naloga upravitelje • dobijo od, gasilcev dovoljenje zricj litev šole' v šolsko poslopje. _ ■ bodo lahko izdali dovoljenje se tem, ko bo imelo prvo nads.. jn predvideni zasilni izhod. Občin s st pokrajinski tehniki so uvideli m1 • zasilnega izhoda na stranski -e kar bi tudi po mnenju Sa.sl *L Za zadostilo varnostnim predpisom- a taka zasilna izhoda bi morala, ?a šola, poklicni zavod in odpele geometre, žrtvovati po en ucm P štor. . . jeia Tehniki zatrjujejo, da bi lank kmalu opravili in brez večjih škov. Za sedaj ostajajo te ugoto zgolj govorice, saj se dela, ^ pred začetkom pouka, še niso z f Čestitke gjjj* Danes se poročita NEVA LIANO. Obilo sreče v skupnem z,v nju jima vošči KD Vesna. „ jfjč Teti MARIJI (Rudotovi' « za 80. rojstni dan želijo vsc„n.[,iioDi še nečakinja Vilma z možem rr in pranečakinja Cinzia. ... vSe MARIJI GRGIČ iz Padrič vo^* ja najboljše za rojstni dan sV Milka. Objava izidov popravnih izpitov na liceju in poklicnem zavodu Na klasičnem in znanstvenem lice-. ju ter na pok Učnem zavodu so obja vili včeraj izide popravnih izpitov. Izdelali so: Klasični licej' «Prešeren» 5. v.g.: Andrej Dousak, Viviana Persi, Dunja Pertot, Nadja Švara. Dva dijaka nista izdelala, ena dijakinja se ni javila k izpitu. 1. k.l.: Alessandro Hrovatin. 2. k.l.: Pietro Starc, Ingrid Zorn. Ena dijakinja se ni javila k izpitu. Znanstveni licej «Prešeren» 1. A r.: Aleš FiUppi, Natascia Mi lič, Roberto Pernarcich, Martina Ukmar. 1. B r.: Alessandra Filipovič, Alja Sterni, Suzana Škabar. En dijak ni izdelal. 2. A r.: Alessandro Centazzo, Aleš Cossutta, Fabrizio Polojaz, Damir Starc. 2. B r.: Claudia Marušič, Fabio Pahor, Martino Zaecaria. 3. A r.: Riccardo CalUn, Tanja Cossutta, EUsabetta Fischer, Paolo Furlani, Aljoša Gašperlin, Giorgio Jerman, Igor Milič, Andrea Sik, Pavel Volk. 3. B r.: Egon Grilanc. Ena dijakinja ni izdelala, ena se ni javila k izpitom, en dijak je bil o-pravičeno odsoten zaradi bolezni. 4 A r.: Stefano BrecelU, Daniela Duic, Katja Palcich Dva dijaka nista izdelala. Poklicni zavod «Stefan» Oddelek orodnih mehanikov 1. r.: Danijel Cej, SUvano Ole nik, Andrej Pischianz, Dario Sedev-cic, Peter Škrk, Marino Starez. Trije dijaki niso izdelali, eden se ni javil k izpitu. 2. r.: Mario Baruca, Aleksij Gruden, Ivo Kafol, Martino Usai, Moreno Vertovec, Peter Vodopivec, Di-mitri Vecchiet (priv.). Trije dijaki niso izdelali. Oddelek kemijskih operaterjev 1. r.: Barbara čok, Tamara Grdina, Anna Pizziga, Ingrid Sedmak, Ivana Verginella. 2. r.: Martina Briščak, Anna Cor-batto, Sabina Fabian, Sara Merlak. En dijak ni izdelal. 4. r.: Vesna Smotlak. Oddelek monterjev RTV 1. A r.: Devan Košuta, Stefano Persi, Boris Stocca. En dijak ni izdelal. 1. B r.: Diego Canciani, Niko Jaz bec, Davide Stupar, Štirje dijaki niso izdelali, eden se ni predstavil. 2. : r.: David Busan, Andrea Budin, David Cuk, Alessandro Kalc, Massimo Purini - Debegnac, Ivan Svetlich, Goran Succi, Marco Umari. *■; i 8 Pisma uredništvu v!.............................v.v.v^MS««*5^ •!,X,!v/XvX,!wjjj!wjjjčj/jjvč!v/v!vAv!v!v!v//jXv!vXv.,!v!vXvivXvv!v!viv!v!wXvX,Xviv*v>',',',''v'''' Odgovor na odprto pismo o pobratenju z Gribljami Spoštovano uredništvo. V zvezi s pismom, ki je bilo objavljeno v PD dne 7. sept., želimo podpisane organizacije ponovno ob razložiti, kako je prišlo, po zaslugi nekaterih vaščanov, že leta 1979 do prvih stikov z družbenopoUtičnimi de lavci iz Gribelj. Prijateljski odnosi in priložnostna srečanja so najprej privedli do sodelovanja na kulturnem področju, do tesnih vezi med pevskimi in kulturnimi skupinami iz Križa in Gribelj. Na srečanjih so se spoznali in spoprijateljiU tudi člani borčevskih organizacij iz obeh krajev ter člani ŠD Mladina s člani ŠD Griblje. Večletno prijateljstvo in izmenja ve obiskov so privedb do obojestranske želje po pobratenju med skupinami, ki so v nedeljo, 4. septembra, samo formalno potrdile tovariške in društvene vezi, ki so se razvile v zadnjih letih. Razumljivo je, da društvo, ki doslej ni imelo z organizacijami iz Gribelj nobenih stikov, ni prišlo v poštev pri po bratenju. Torej ne gre za to, da bi «pozabib» na ŠD Vesna. Podpisane organizacije želimo tudi PrIf*’joVi-da dobro poznamo njegovo zg no in njegove zasluge. Ni P3.^*-bilo znano, da bi predstavniki nega društv^ iz Gribelj ob A .nju srečanju izrazili željo po sodel ^ s ŠD Vesna, če pa je tan yesna škoda, da se predstavniki SL* niro^' niso pravočasno in zavzeto z va-li, da bi, vzporedno z ostalH'x,anje škimi organizacijami, to „r bi tudi vzpostavib in razviU. k ^ nedvomno obogatilo stike met* žem in Gribljami. ■ raZ- Iz zgornjih pojasnil je t°rej. vidno, da so očitki prenagli® ^ bi neutemeljeni. Obenem mislim**’ se z večjim sodelovanjem ir* bojnim poznavanjem lahko . a^dob' nami in pravočasno izogni*1 P nim problemom in polemikam- „ KD Vesna ŠD Mladina $ VZPI - Sekcij* • Medobčinsko prevozno PpjJjgk, ACT sporoča, da bo prihodnji L^jn8 15. septembra, ob 19. uri skup® podjetja. Trgovski tehnični zavod Z. Zois brez ravnatelja Obvestilo tržaške občine staršem «Cenik» kosil v vrtcih in šolah Slovenska šola na Tržaškem se je *®ašla ob začetku novega šolskega e*a še pred enim odprtim vpraša-“lom. z današnjim dnem namreč od-t Ja .v P°koj ravnatelj trgovskega kliničnega zavoda «Zois» prof. Maks ®an. Profesor Šah je vodil (najprej . Poverjeni ravnatelj, nato kot redil1 ravnatelj) šest let našo trgovsko ™’°. njen goriški oddelek za zunanjo fgovino in, od ustanovitve sem, tudi "ooelek za geometre. Doslej še ni znano, kdo ga bo na-domestoval na vodstvu trgovskega zavoda. Le eden od naših šolnikov je namreč vložil prošnjo za ravnateljsko mesto, vse kaže pa, da pristojni organi ne morejo upoštevati prošnje, ker nima kandidat vseh predpisanih pogojev, da bi ga lahko vključili v lestvico, ki jo običajno objavijo nekaj časa pred imenovanjem. Zato obstaja nevarnost, da bo ostal zavod «Zois» več časa brez ravnatelja. Tržaška občina je objavila včeraj letošnji cenik šolske refekcije. Starši bodo plačevali tudi letos svoje prispevke za kosila otrok v vrtcih, osnovnih šolah in na šolah s celodnevnim poukom glede na različne dohodke. V prvi pas spadajo družine z manj kot poldrugim milijonom lir čistega letnega dohodka na osebo; v drugi pas družine s čistim letnim dohodkom od poldrugega do treh milijonov luna osebo; v tretji pas družine s čistim letnim dohodkom od treh do 4,5 milijona lir na osebo; v četrti pas pa družine z več kot 4,5 milijona lir či stega letnega dohodka na osebo. Mesečni prispevki za refekcijo v otroških vrtcih: Družine prvega pasa ne bodo plačale nobenega prispevka, družine drugega pasa 20.000 lir, družine tretjega pasa 30.000 lir in družine četrtega pasa 40.000 lir. Mesečni prispevki za refekcijo v osnovnih šolah in v srednjih šolah s celodnevnim poukom (pet krat tedensko) : Družine prvega pasa ne bodo plačale prispevka, družine drugega pasa bodo plačale 27.000 lir, družine tretjega pasa 40.000, družine četrtega pasa 50.000 lir. Mesečni prispevki za refekcijo v šolah s celodnevnim poukom (štiri krat tedensko); Družine prvega pasa ne bodo plačale prispevka, družine drugega pa- sa bodo plačale 22.000 lir, družine tretjega pasa 32.000 lir, družine četrtega pasa pa 40.000 lir. Za enkrat tedensko refekcijo bodo plačali starši 10.000 lir mesečnega prispevka. (Družine prvega pasa so tudi v tem primeru oproščene plačevanja prispevka.) Družine morajo pravočasno predstaviti vse potrebne dokumentacije (obrazec 740 ali obrazec 101), da jih bodo vključili v dohodkovne pasove. Tiste družine, ki ne bodo predstavile zahtevanih dokumentov, bodo avtomatično vključene v četrti dohodkovni pas. Cene tržaške občine za refekcijo v vrtcih in na šolah se ne bistveno razlikujejo od cen v drugih italijanskih mestih. V Milanu na primer plačujejo kosilo v vrtcu od 1.000 do 2.000 lir, kar znaša približno od 20.000 do 40.000 tisoč na mesec, torej v bistvu toliko, kolikor stane mesečna refek-cija pri nas. Z razliko od Trsta pa so v Milanu začele obratovati občinske kuhinje za vrtce že 7. septembra, 20. septembra pa bodo pripravile že kosila za osnovne in srednje šole. V Trstu bodo začeli z refekcijo v vrtcih šele 19. septembra, v šolah pa komaj 3. oktobra. POPRAVEK V članku «Dva dneva beneškega filmskega festivala*, ki smo ga objavili 8. septembra na 7. strani, se je tiskarski škrat močno potrudil. Ta- ko lahko beremo -stavek «Po 20 letih od Spadolinijevega Accatone Califari ponovno 'blišč’ velike rimske 'borga-te'». Spadolini se s tem v zvezi še enkrat pojavi kot filmski režiser. Sedanji italijanski obrambni minister Spadolini se v svoji dolgoletni, plodni in tudi večstranski karieri ni nikoli ubadal z režijo (vsaj filmsko ne). Pravilno bi moral biti v članku imenovan PasOlini. Bralcem se oproščamo za temeljito škratovo potegavščino... Opozorilo trgovinske zbornice podjetnikom Dne 24. septembra zapade rok za vplačilo redne letne pristojbine, ki so jo trgovska in druga podjetja dolžna registrskemu uradu trgovinske zbornice. Za vplačilo naj podjetniki uporabijo poštni tekoči račun, ki jim ga je omenjeni urad že poslal primemo izpolnjenega in ki ga morajo sami dopolniti le še z navedbo števila u-službencev. Kdor tekočega računa ni še prejel, naj ga brž dvigne v imenovanem uradu vsak delavnik med 8.30 in 11.40. Kdor pristojbine ne bo pravočasno poravnal, bo plačal še dodatno takso. • Rajonski svet iz Kolonje-Škorklje se bo sestal 13. t.m. ob 19. uri na svojem sedežu. v Športno društvo Polet praznuje 15-letnico svojega delovanja Danes in jutri bo imelo športno društvo Polet svoj praznik, ki ga ®ganizira ob 15-letnici delovanja. Praznik bo na dvorišču Prosvetnega ,0|ha na Opčinah. Člani društva in športniki se vneto pripravljajo, da bi najbolje sprejeli — upajmo — številne obiskovalce, da se v veselem ppoJoženju in ob zvokih domačega ansambla Taims pozabavajo in zavrni0 na ploščadi, ki je bila prvo delo tedaj komaj ustanovljenega društva Opčinah. V ta namen so vso pozornost posvetili tudi kulinariki, saj bo na šagri poleg pristne domače kapljice tudi vrsta jedi na žaru in ne. , Danes bodo kioske odprli ob 18. uri, ples pa se bo začel ob 20. uri in “°, trajal tja do polnoči. Jutri, v nedeljo, pa se bo praznik začel ob 18. I ■ ko bo kratka slovesnost z nagovorom predsednika Poleta Roberta Gan-^ Ja, nastopom kitarista Marka Ferrija in Franka Guština ter nastopom Kotalkarjev Tu naj omenimo, da se kotalkarji pripravljajo na tradicio-aalno revijo, ki bo od 16. do 18. septembra, na jutrišnji šagri pa bodo podali nekaj fragmentov programa, ki je — tako pravijo — izredno bogat. eveda bodo tudi jutri odprti kioski, zvečer pa bo spet narodnozabavni ansambel Taims tisti, ki bo poskrbel, da ne bo nikomur dolgčas. Danes in jutri torej na športni praznik Poleta na Opčine. Natečaj za kletarje 111 vinogradnike: Prošnje pri KZ j ^ Prejšnjih dneh smo poročali, da 6 trgovinska zbornica razpisala na-jv^ni natečaj za vinogradnike in ctarje iz tržaške pokrajine. Ustrez-n° Prošnjo, ki mora biti sestavljena ini kalkovanem papirju bodo morali teresenti predložiti trgovinski zbor-Cl najkasneje do 30. septembra. Vso Pomoč bo s tem v zvezi svojim čla-®m nudila Kmečka zveza; zato naj j oglasijo v njenih uradih, kjer bo-®. izpolnili prošnje, na katerih molji biti navedeni naslednji podatki: mnek in ime prijavljenca, natančen anovanjski naslov, površina njego-ga gospodarstva, približna površi-vinograda ali števila trt ter po-eiiu>enef’a septembra 1983». Nasto-* bo mladi sekstet, ki bo svoj kon , tl posvetil 150-letnici rojstva velika skladatelja Johannesa Brahmsa, hekstet sestavljajo Silvia Da Ros, vnana Cicogna, Nicola Pamio, A-nano Tomaelo, Eddi De Nadai in anco Calabretto. Prišel je čas za nakup novih šolskih knjig gl V Tržaški knjigami je te dni nenavaden vrvež. Smo pač tik pred pričetkom novega šolskega leta in dijaki kupujejo nove učbenike in druge predpisane knjige pa tudi razne šolske potrebščine. Jesenski nakupi vzbudijo seveda tu- di marsikatero negodovanje, saj višanje cen prizadeva tudi šolske knjige in potrebščine. Domača bilanca se tako v prvih jesenskih dnevih razburka, ker je šolanje otrok in mladih vedno dražje in to od otroških vrtcev dalje (glej tozadevni članek o refekcijah). Nalezljive bolezni na Tržaškem Služba za zdravstvo in higieno pri tržaški krajevni zdravstveni enoti je objavila mesečno poročilo o številu nalezljivih bolezni, ki so jih zabeležili v avgustu v tržaški pokrajini. Naj omenimo, da je bilo v avgustu v tržaški občini kar 25 primerov nalezljivega vnetja jeter, en primer te bolezni pa so zabeležili v zgoniški občini. Več primerov te bolezni je bilo kot znano, na zahodnem Krasu, vzrok obolenj pa je bilo kot kaže okuženo sadje, predvsem lubenice. Veliko je bilo tudi občanov, ki so se k zdravniku zatekli zaradi ugriza živali, ki bi lahko bile potencialne nosilke gozdne stekline. Takih sumljivih ugrizov je bilo v tržaški občini kar 51, 2 primera so zabeležili v zgoniški, 5 pa v devinsko - nabrežinski občini. V tržaški pokrajini so zabeležili še 32 primerov ošpic, 7 primerov črevesne infekcije, 5 primerov noric, 5 primerov pfeifferjeve bolezni, 4 primere pljučne tuberkuloze ter 3 primere rdečk. V Devinu 3. regata «Long Distance» «Windsurf Club» Devin prireja jutri kot prejšnja leta pod pokroviteljstvom princa Raimunda Thurn Taxisa 3. regato «Long Distance» Tržaški zaliv za trofejo Devinski grad. Tekmovanje bo na razdalji 9. morskih milj, start in cilj pa bo v prekrasnem devinskem portiču. Po lanski uspešni regati si «Windsurf Club» obeta tudi letos velik odziv. Nagrajevanje športnikov in podelitev trofeje prvouvrščenemu bo na Devinskem gradu. Start bo ob 10.30. 20 štipendij za raziskovalni študij Univerzitetni absolventi, ki bi radi obiskovali konzorcij za raziskave na področju informatike in industrijske avtonomije CRAI v Neaplju (Ul. Carac-ciolo 15), si priborijo lahko ustrezno študijsko štipendijo. Na voljo je 20 takih štipendij, z izvirnim besedilom natečaja in z obrazcem prošnje za udeležbo pri njem pa se interesenti lahko seznanijo v knjižnici trgovinske zbornice na Borznem trgu 14, II. nadstropje, soba 225 vsak dan od 8.30 do 11.40. V njem pa ni nobenega predstavnika SDGifi Od včeraj na delu odbor za leasing v obrtništvu v. navzočnosti deželnega odbornika industrijo in obrt Francescutta je ®raj začel uradno delovati tehniško r°®vetovalni odbor za leasing na obrtniških dejavnosti. Odbor ^iv, tos ustanovljen lansko leto, ope-’en pa je postal 25. avgusta le-z ustrezno objavo v uradnem bil-jitie Furlanije - Julijske kra- obrtnik potrebuje, recimo, stroj, v s* ga sam ne more nabaviti, ga ^aihe v najem in pozneje lahko tu-o^K^dkupi. V ta namen se obrne na j”*afijeni odbor. Finančno kritje ope-(stoodstotno) pa mu zajamči Čla - a Dnančna družba Friulia-Lis. , an* odbora so že pričeli proučevati u®vne prošnje obrtniških tvrdk v gjUslu deželnega zakona št. 30 iz 13 1978; prošenj je okrog sto. jJ^Jbornik Francescutto je izrecno b_JJuaril pomen in vlogo novega od-kot veznega člena med organi-obrtnikov in pristojnimi de So.nitru dejavniki v vidiku globljega potovanja in učinkovitejše politike orth^n0 uprave v korist obrti. V tem trok u. 8i morali biti zastopniki vseh lj.11 sindikalnih organizacij, ki šči-vJu interese obrtnikov, pa ni tako: Veh n' nobenega predstavnika Sionskega deželnega gospodarskega jgK^nja, oziroma njegovih sekcij da h rt lz Trsta in Gorice. Upamo, v„„ \ te stare prakse na škodo slo-,skih ljudi kmalu konec. Tudi za- to, ker je odbornik Francescutto (ki je z umestitvijo tehniško posvetovalnega odbora za leasing opravil zgolj formalni akt) na torkovem snidenju z odposlanstvom SDGZ slednjemu zagotovil v okviru svojih pristojnosti moralno, politično in v danih možnostih ekonomsko podporo. Seminar SKK na Repentabru Jutri bo na Repentabru mladinski seminar, ki ga prirejajo člani Slovenskega kulturnega kluba. Ob 10. uri bo na vrsti predavanje z naslovom «Slo-venska in italijanska kultura na prelomu*, ki ga bo vodil prof. Emidij Su-sič, popoldansko predavanje, ki se bo pričelo ob 15. uri pa bo posvečeno temi «Pluralizem ovira enotnost?*. Predavanje in debato na to vprašanje bosta vodila Marta Ivašič (KPI) in Ivo Jcvnikar (SSk). Udeležba je prosta, poslušalci pa se lahko prijavijo tudi za skupno kosilo. • Sindikat javnih nameščencev pri C ISL je v tiskovnem sporočilu zavzel ostro stališče do vladnega načrta o tako imenovani preureditvi pokojnin. Javil je, da bo na prihodnjem sestanku s pristojnimi oblastmi v Rimu cxIočno zahteval prilagojevanje pokojnin dinamiki plač Drugi natečaj «Foto Trst 80» Po lanski izredno uspešni in obetavni izkušnji je slovenski fotoamaterski krožek «Foto Trst 80» razpisal tudi letos fotografski natečaj. Z barvnimi diapozitivi na prosto temo ali barvnimi fotografijami na temo «... z ljubeznijo ...» se drugega natečaja lahko udeležijo vsi fotoamaterji iz Furlanije-Julijske krajine. Kot rečeno, je lanski natečaj pokazal, da vlada za tovrstno dejavnost veliko zanimanje. Lanskega, prvega natečaja se je namreč udeležilo okrog osemdeset fotoamaterjev iz raznih krajev dežele in obeh narodnosti. Prireditelji si nadejajo, da bo udeležba tudi tokrat na višini. Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ petimi diapozitivi in petimi barvnimi fotografijami. Fotografije z osebnimi podatki (ime, primek, naslov in naslov dela) morajo biti označene z rdečo točko na spodnjem levem kotu v smeri pravilnega gledanja, nastavljene v okvirih 5x5. Daljša stranica barvnih fotografij mora biti od 20 do 40 cm dolga. Na hrbtni strani pa morajo biti navedeni osebni podatki avtorja. Dela je treba oddati od 7. do 18. novembra letos na sedežu krožka v Ul. sv. Frančiška 20/11 (34133 Trst). Stanovanjske miši ne poznajo počitnic Kljub represivnim ukrepom policije in karabinjerjev se «delo» stanovanjskih miši čedalje krepi. Skoraj ne mine dan, da se ne bi oškodovanci javili na kvesturi in se pritožili nad izginotjem dragocenih predmetov ali bankovcev. Predvčerajšnjim je ta postopek vložila družina Stefani, ki stanuje v Ul. Trento 1. Domači so se oddaljili iz stanovanja med 13.30 in 19.30. Ko so se vrnili, so zapazili, da so tatovi vlomili s ponarejenimi ključi in odnesli iz spalnice več zlatih zaponk, verižic, prstanov in fotografski aparat znamke «minox». škodo o-cenjujejo v vrednosti okrog milijona lir. Hotela je na avtobus a se je znašla v bolnici Na ortopedskem oddelku so včeraj zjutraj sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh 76-letno upokojenko A-do Spessot iz Ul. Tonello 26. Kot je sama povedala zdravnikom, je nenadoma padla na tla in si zlomila za pestje, ko je na Trgu Goldoni tekla na avtobus, a jo je pri tem nekdo nehote sunil, tako da je zgubila ravnotežje in treščila z vso težo na asfalt. • Danes in jutri bo na igrišču na brežinskega Sokola tradicionalni septembrski praznik, ki ga prireja komisija za prosti čas podjetja ACEGA. Na sporedu bo tudi nastop ansambla Est-Nord-Est. Prepoznala je tatiča, ki sta jo okradla Pred kakim dnevom, točneje 7. t.m. je 72-letna Maria Jerich brala v svojem stanovanju v Ul. Car-ducci 2 časopis. Brala ga je ob oknu, da bi bolje videla. Bila je zamaknjena in ni zapazila, da se je nekdo prikradel v njeno spalnico. Komaj pozneje se je zavedla, da ji je iz denarnice, ki je bila v sobi zmanjkalo 60.000 lir. Tatvino je najavila letečemu oddelku kvesture. Včeraj zjutraj se je gospa namenila na osrednji mestni komisariat, da bi vložila prijavo. Sprejel jo je marešalo Zotti in jo vprašal, če je videla v bližini stanovanja kako neznano osebo. Jericheva se je spomnila, da sta mladeniča barvala steno nasprotne hiše. Mladeniča so poklicali in res se je izkazalo, da sta onadva tatiča, saj sta tatvino tudi priznala. Denarja pa nista mogla vrniti. 23-let-ni Donato Chicco in 19-letni Sergio Galante, oba stanujeta v Istrski ulici 29, sta namreč povedala, da sta po tatvini naročila taksi in se odpeljala v gostilno na večerjo. Večerja ju bo drago stala . . . V kletnih prostorih poslopja v Ul. Vergerio 24 je v noči med četrtkom in petkom nastal požar, ki je povzročil škodo tako v kleteh samih kot tudi na vratih in na stopnišču vse do četrtega nadstropja. Gasilci so ugotovili, da je požar nastal v prostoru, kjer je bilo prirejeno nekako skladišče za steklenice in posode z vnetljivo tekočino. Koliko znaša škoda in vzroke požara zaenkrat gasilci niso ugotovili. Ob 30-letnici Rodu modrega vala izšla tudi priložnostna brošura O tridesetletnici Rodu modrega vala, organizaciji slovenskih taborni kov v Italiji, smo poročali konec avgusta, ko so člani organizacije priredili slavnostni taborniški zlet v Sovod njah ob Soči. Vsekakor je to bila največja in najbolj odmevna akcija ob tako pomembni obletnici. Vendar pa je ožji odbor taborniške organizacije ob tej priložnosti pripravil tudi brošuro s kratkim prikazom zgodovine RMV in značilnih oblik njenega delovanja. Objavljeno gradivo so zbrali, spi Sedi in uredili Milan Pahor (taborniško ime Srnjak), Aldo Rupel (Skala) in Mojca Švab (Muca), fotografije pa so iz arhiva organizacije same in posameznih članov, našega časopisa ter Odseka za zgodovino pri NŠK. Če na hitro preletimo vsebino, lahko zapišemo le, da je najprej seveda priložnostni uvod o tridesetletnici organizacije. Ob rahlem začudenju, da je od nastanka taborniške organiza- cije poteklo že toliko časa uredniki brošure utemeljujejo takraten in današnji pomen RMV, ki se posveča delu z mladimi. Prav zato pa gre za naporno in obenem odgovorno nalogo, ki jo je treba opravljati malodane vsak dan, prav gotovo pa se ne o-mejuje zgolj na počitniško obdobje, kakor menijo še nekateri (pripombo so seveda zapisali uredniki). Naslednji prispevek je daljši, saj je še tako bilo težko na nekaj straneh strniti trideset let delovanja, pole mik, težav in seveda tudi uspehov. Pa čeprav številčnost ni in ne more biti edino merilo o uspešnosti neke organizacije, naj vseeno tokrat poudarimo, da se je prav letošnjega rednega taborjenja v Završnici na Gorenjskem udeležilo rekordno število članov: murnčkov, medvedkov in čebelic ter tistih, ki jim po taborniško rečejo samo člani. Večkrat so osebne zgodbe posameznikov tesno povezane z nastankom in nadaljnjim delovanjem določene organizacije. To nedvomno velja tudi za Draga Pahorja, prvega mentorja tržaških tabornikov. Zato so se današnji člani organizacije, kateri je pomagal, da se je postavila na trdne noge in ji potem še dolgo stal ob strani, izrecno poklonili liku brata Peruna, kakor so ga imenovali med taborniki. Drugi del brošure pa se nanaša na notranjo ureditev Rodu modrega vala, saj navaja statut, zakone, pozdrave in obljubo, ki jih mora poznati vsak član. Vsak tabornik mora tudi opraviti izpite, ki jim v skladu z imenom organizacije pravijo prvi, drugi in tretji val, ki pa je za večino članov zaenkrat skorajda nedosegljiv. Obvezen je tudi kroj, ki ga nosijo člani na raznih akcijah. Na zadnjih straneh pa so kronološko podane najpomembnejše akcije ter podatki o tem, kje in kdaj je bilo kaj o RMV. Gledališča SSG Slovensko stalno gledališče v Trstu bo danes, ob 16. uri nastopilo v Avditoriju v Portorožu z dramo italijanskega avtorja Piera Chiare «Delitev». Duhovita komedija, ki prikazuje usodo moškega in treh žensk, samskih sester, je bila deležna v lanski sezoni velikega odobravanja publike in u-godnih ocen kritike. Delo je režiral Mario Uršič. V glavnih vlogah nastopajo Silvij Kobal, Bogdana Bratuž, Miranda Caharija in Mira Sardoč. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE PDG Nova Gorica vas vabi k vpisu abonmaja za sezono 1983 - 84. Prijave abonmaja sprejemamo vsak dan vključno do 15. t.m. na naslov PDG, Leninova 2 (Kulturni dom) -65000 Nova Gorica ali po telefonu 25-326. Prijavo abonmaja lahko oddate tudi kulturnemu poverjeniku pri lastni delovni organizaciji. Repertoar Je naslednji: W. Shakespeare «Troilus in Kresida» - režija Dino Radojevič: Jordan Plevneš «Erigon» «Ljubiša Georgijevski); Nikolaj Erdman «Mandat» (Jože Babič); Eugene 0’Neill «Dolgega dne potovanje v noč* (Zvone Šedlbauer); Sean 0’Casey «Pravljica za lahko noč* (Aleš Jan); Thomas Berndhardt «Nad vsemi griči je mir» (Dušan Mlakar). Koncerti Danes, 10. septembra, ob 20. 30 bo v evangelistični luteranski cerkvi (Lar-go Panfili) koncert, ki ga izvaja Vokalno instrumentalni sekstet. Razstave Zveza slovenskih kulturnih društev in odsek za zgodovino pri NŠK vabita na ogled razstave glasbil, spisov in risb na temo «Jaz sem muzikant*, na pobudo sekcije za glasbeno naravoslovje pri SAZU izdelali pa otroci piranske občine. Razstava je na ogled v Kulturnem domu v Trstu do 30. septembra. LADA N IVA servis - popravila avtomehanična delavnica S. GIUSTO Dl. Montfort, 8 - Tel 793711 ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV vabi na komemoracijo Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki bo jutri, 11. septembra, ob 16. uri pri spomeniku na bazovski gmajni Kino Ariston Zaprto zaradi počitnic do 1. oktobra. Eden 16.00 «11 braccato*. Fenice 18.00 «Krull - Un mondo lon-tano anni luce dalla tua immagina-zione*. Ken Marshall. Nazionale 15.30 Dvorana št. 1 «Taboo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2. 15.30 «La fuga dal Bronx» — za vsakogar. Dvorana št. 3. 16.00 «Zombi Holo-caust* Grattacielo 17.00 «Una Magnum per Mcquade». Mignon 16.30 Pappa e Ciccia - P. Vil-laggio Aurora 16.30 Franchestein junior Capitol 17.00 «Rambo». S. Stallone. Radio 15.30 «L’altro vizio di una mo-glie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «La časa delle finestre che ridono*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 Yerico mile. Lumiere 17.00 «La pazza storia del mondo* — za vsakogar. Giardino pubblico 21.00 «Jesus Christ-superstar*. MEHANIČNA DELAVNICA «ROZZOL» Sergio Fortunati Pregledi in {»pravila vozil Elektronsko uravnovešenje koles Pregled motorjev TRST Ul. M. D Angeli 13 Tel. 734233 Pooblaščena prodaja IM NAD0KNADENJE ŠOLSKIH LET skrajšanje ali menjanje učnih tečajev Začela so se vpisovanja za: - LICEJE - UČITELJIŠČA — GEOMETRE — VODJE SKUPNOSTI ISTITUTO SCOLASTICO «G. FERRARIS« Ul. Santa Caterina 7 — Trst - Tajništvo telefon: 62456 (umik 10.00 — 12.00 ter 16.30 - 19.30 Elisnbettn Miniussi TEČAJI ZA ŠIVANJE IN KROJENJE tudi v vaši mestni četrti Začela so se vpisovanja za nove tečaje Za pojasnila: telet, na 68855 od 13. do 15. ure ŠD POLET priredi danes in jutri v Prosvet nem domu na Opčinah PRAZNIK ŠPORTA s pričetkom ob 18. uri. Za veselo zabavo bo poskrbel ansambel Taims Razna obvestila SKD Igo Gruden obvešča pevke in pevce, da je prva supna vaja v ponedeljek, 12. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Pripravljalni odbor «Dnevov kmetijstva* obvešča vinogradnike tržaške pokrajine, da se bo vršila v sklopu zgoraj navedenih dnevov, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu razstava grozdja naslednjih sort: a) za Breg: malvazija, sauvignon, merlot in refošk; b) za Kras: vitovska garga-nja in refošk (teran); c) ostale sorte so izven konkurence. Svoje šprone (mladica z grozdjem in listjem) lahko razstavljajo vsi vinogradniki, ki obdelujejo vsaj 800 trt. Šprone se lahko odda v soboto, 17. 9. 83, od 9. do 13. ure v gledališču F. Prešeren v Boljuncu, ali pa od 9. do 12. ure na sedežih občin Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Za morebitne informacije se interesenti lahko obrnejo na občino Dolina -‘tel. 228110 ali na Kmečko zvezo tel. 62949. Vsi, ki bi radi razstavljali svoje pridelke na «Kmetijskih dnevih*, ki bodo od 16. do 19. septembra t.L v Boljuncu, naj se javijo na občinskem sedežu v sobi 36. Zainteresirani se lahko zglasijo tudi telefonsko na številkah: 228110, 228127 ali na 228392. Uprava občine Repentabor bo sprejela v službo z začasno delovno pogodbo voznika občinskega šolabusa za šol. leto 1983-84. Zainteresirani naj se obrnejo na občinsko tajništvo za potrebna pojasnila še danes, 10. septembra. .Tržaška knjigama obvešča, da bo odprta oba ponedeljka — 12. in 19. septembra 1983. Odbor za postavitev spomenika žrtvam fašizma na Colu vljudno vabi vse občane na sestanek, ki bo v ponedeljek, 12. t.m., ob 20. uri v Domu A. Bubniča v R?pnu. Govor bo o pripravah za odkritje spomenika. MENJALNICA vseh tujih valut 9. 9. 1983 Ameriški dolar............... 1.590,— Kanadski dolar............... 1.290.— švicarski frank................ 733,— Danska krona............... 164.— Norveška krona.............. 210.— švedska krona................. 200.— Holandski florint.............. 531,— Francoski frank................ 196,— Belgijski frank................. 27,— Funt šterling............... 2.370,— Irski šterling............... 1.850.— Nemška marka................... 595.— Avstrijski šiling............. 84,35 Portugalski eskudo .... 11,50 španska pezeta.................. 10,— Japonski jen..................... 5.— Avstralski dolar........... 1.300.— Grška drahma................... 14.— Debeli dinar.................. 12,90 Mali dinar ................... 11,75 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P, A. TRBT - ULICA F FILZI Id £2 Q1-UAe Izleti SPDT javlja, da bo jutri, 11. t.m. odhod avtobusa za izlet na Belopeška jezera, ob 6. uri izpred sodnijske palače. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 10. septembra NIKITA Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.28 — Dolžina dneva 12.52 — Luna vzide ob 10.28 in zatone ob 21.28. Jutri, NEDELJA, 11. septembra MILAN Vreme včeraj: Temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1016,3 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 22,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Steffe, Axel Parente, Anna Missiaia, Oliver Ste-fano Fabi. UMRLI SO: 46-letni Giusto Marsic, 79-letna Alba Concini vd. Cecchetti, 75-letna Adelina Pecchiari por. Viscio-ne, 79-letna Antonia Auber vd. Bra-ini, 75-letni Nereo Pasquali, 70-letni Dušan Ravbar, 68-letna Maria Iolanda Del Fiorentino. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121; Seslja n: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 16. do 20 ure in praznična od 8. do 20. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Sesljan, Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Settefontane 39 in Trg Unita 4) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Sesljan, Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM enosobno stanovanje s kopalnico. Tel. 757339 od 13. do 14. ure. OPRAVLJAM vsako pleskarsko delo po ugodni ceni. Tel. 811-186. AGENZIA IMMOBILIARE GABBIANO če |e tvoj dom (pretesen* In bi rad men|al, tl predlagamo več rešitev, prav epo meri* zate. KUPOPRODAJA ODDAJA V NAJEM MARINA JULI A Tel. (0481) 45-947 PRODAM peč Otmar na metan v dobrem stanju, 10 m emajliranih cev\ Telefonirati na št. 410372. PRODAM dva lesena soda (15 hi) v dobrem stanju. Telefonirati na št. 0481/33553. OSMICO je odprl Rudi Petaros iz Boršta. Toči belo in črno vino. ZOBOZDRAVNIK Ivo Petkovšek bo ordiniral od 5. septembra dalje od 15. do 19. ure. JOŽE BIZJAK prosi gospoda, ki ga je srečal pred mesnico v Divači, naj se zglasi v Divači št. 9. PRODAM hišo na Kontovelu št. 25, v dobrem stanju, 80 kv. m. Telefonirati na št. 220-601 od 13. do 14. ure. OSMICO ima Josip Gruden v Sama-torci 6/A. Vabi vas na kozarček, šc raje polič, belca ali terana. PRODAM fiat 500 L 1970 v dobrem stanju. Ob uri kosila telefonirati na št. 212 133. IŠČEM hišo ali majhno vilo z vrtom na Krasu. Možnost zamenjave z 1 ah 2 stanovanjema v Trstu. Tel. 572-922 OSMICO je odprl Pepi Sancin - Šar-nek. Dolina 112. Toči pristno belo in črno vino. 'PODJETJE MAFRA opravlja sledeče usluge: praznjenje ter čiščenje grez nic in kanalizacije, Trebče 111, tel. 213-775 226 342. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino. Šolske vesti Ravnateljstvi srednje šole F. J vec in osnovne šole Bazoviški J0/! sporočata, da se bodo dijaki in u ci zbrali v šoli 15. septembra ob l«£- Ul /.Ul d 11 V iUU ---- r*ripV Nato se bodo v spremstvu ^ in učiteljev udeležili šolske mase, bo v rojanski župnijski cerkvi. Ravnateljstvo srednje šole L L sporoča, da bo šolska maša v cetr% ’ 15. t.m., ob 10. uri v cerkvi sv- J* la. t.m., od iu. un v - j. koba. Po maši se bodo ucenci na šoli, kjer bodo dobili prva vodila. - Otroški vrtec v Dijaškena do Ul. Ginnastica 72 bo začel delovat ponedeljkom, 12. t.m., ob 8. uri Prisbevki V spomin na Slavka Pirjevca jeta Ivan in Slavica Jagodic 15- za moški zbor V. Mirk. .. t„i;a V spomin na dragega Prl->*fJin Slavka Pirjevca darujeta Mario Sonja Štoka 20.000 Ur za pevski V. Mirk. pj. Slavka V počastitev sponama . fiue. rjevca in Ide Grilanc daruje za ijevea m iuc -- - .- rina in Milko Puntar 10.000 m pevski zbor V. Mirk. j«mie- V spomin na Uroša Ko?“*JLdar za ta Vanka in Pepi Husu 10.00« RMV- - - - daruje- V spomin na Uroša Košuto ta nona in nono 10.000 lir za D>ja* V počastitev spomina Slavka ca darujeta Vida in Maruška čeva 20.000 Ur za vzdrževanje menika padlim v NOB s Konto V 11«« ““ ciav- V spomin na Ido Grilanc m na jo ka Pirjevca daruje Vida Ger tisoč lir za pevski zbor V. M* V počastitev spomina Man ^ bar daruje Pepi Pertot 10.0UU TPPZ P. Tomažič. . pj. Namesto cvetja na grob jjr rjevca daruje Mario Verša 1 za FC Primorje. Marija Škrk"(Trnovca) daruje lir za postavitev spomenika v "ob četrti obletnici smrti Rudija ^ ruje žena Justi 10.000 Ur za S P družina Opčine. piriev- V spomin na pok. Slavka jjr ca daruje družina Fabjan 10- za cerkveni pevski zbor s Pros V spomin na Slavka Pirjevca je družina Zorn 10.000 Ur za P~ :e zbor V. Mirk. V isti namen __ lj Fioretta Pertot 10.000 Ur za P« zbor V. Mirk. V spomin na Slavka Pirjevca daru- jeta Pepi in Vesela Starc 10.000 za amaterski oder J. Štoka. jgta V spomin na Justo Tretjaka za Nandi in Zofka Košuta 10-000 dom A. Sirk. rrilanc V počastitev spomina Jde^ darujejo prijatelji sina Ljuba Ur za kulturni dom Prosek-K ^ V spomin na pok. Ido Grilanc in ^ Slavka Pirjevca darujeta Ma Mario Černjava 20.000 Ur za K dom Prosek - Kontovel. V spomin na Slavka PirjeVC^5^a^rn Josip Verša 10.000 lir za kulturni Prosek - Kontovel. Agpi- V spomin na pok. Ido Grilan ^ je Just Fabjan z družino 10.0W kulturni dom Prosek Kontove• n? V spomin na pok. Ido Grilan:[ . ^ Slavka Pirjevca darujeta Ga ^ in Josip Ferfoglia 20.000 lir a* turni dom Prosek - Kantove Namesto cvetja na grob Ide ^ in Slavka Pirjevca darujeta ^ Starec in Martinuzzi 30.000 Ur zd turni dom Prosek - Kontovel. na V spomin na Ido Grilanc gaic Slavka Pirjevca daruje Manj „a 10.000 lir za popravilo dvora Proseku. Ruka''" Ob 22. obletnici smrti Milana a Hamiein Anira Voiko - ca darujejo .Anica. Vojko 10.000 lir za kulturni dom Kontovel. jatii V spomin na Slavka Pirjevca ^ ieta Slava in Luciano Zaccaria lir za pevski zbor V, Mirk. gjav- V spomin na Ido Grilanc in na gg0n ka Pirjevca darujeta Marija a1 z družino 10.000 lir za kulturi« Prosek - Kontovel. ŠOLA ZA KROJENJE IN ŠIVANJE EDDA DESC0 UL. DESTRIERO 11 TEL. 744-458 ZAČELO SE & VPISOVANJA radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RAMO JOZIO — «Mon oncle» (1958). Re- jp Jacques Tati. Igrajo: J. Tati, d' ‘ ^°*a, Adrienne Servantie, Alain J0««- RAI 2, nocoj, sobota, 10. sep-ml)ra, ob 21.30. z na^e srečanje «v cirkusu življenja* kom 1^H^robnejšim francoskim komi-ij.L P°v°jriega obdobja. Jacques Ta-jlj abas Tati, od leta 1953 alias ca ?eur bulot, nastopa v vlogi stri-1 ki biva v stari hiši, njegov vnuk 2Uj v supermoderni vili. Film prika-žuii nasf>r°tje med premožnimi bur-SJ lri mladostnim starčkom v pro-jn z1®01, dežnem plašču, s klobukom fodnV n^om: m prevzetni so- lo v ^ hoteli «zapreti» na deje^ S.V?J0 tovarno. Konstanta Tati- člove ■ R Mehanizirane in tehnologizirane čl "filmov je problem uničevanja i . ekove osebnosti s strani vedno lo y ah »ve d 'j- E V tem filmu: absurdna geo ne !j-'na arhitektura vnukove luksuz-mPn-e’ sPrejem — party — se spre-draskupinsko kramljanje o hi-2m m ker uvršča v spored tudi slovenski film. Prvi «Bergamo Film» je “ledi en c<* vehkih manifestacij, povsem različen festival in po tem kar Sjinudi izjema na italijanski filmski sceni. Medtem ko v Benetkah, p^ggioreju, Taormini itd. vrtijo večinama filme, ki pozneje kakorkoli 2(ejo v redni tok distribucije, nudi Bergamo pestro izbiro filmov manj kinematografij, večinoma ob robu svetovnega dogajanja. rejo manjše kinematografije tako tudi «manjši» distrubuterji ne mo- ,1« LAB si ■ sk°zi rešetke rigoroznih komercialnih pravil velikih manifestacij, zato v u hAB 80 - distributer skromnih zmožnosti ampak odličnih izbir (deluje ran;0811 nhemativnih kinodvoran — cinema d’essai — z lastnim specializi r9jVirv> Kiliuuvuraii — uiiitrinci u trsacti — l icumiluh ^katalogom) izmislil svoj festival, na katerega je povabil zapostavil "M^matpgrafije, ki ne morejo prodreti v širši obtok. Istočasno pa je Sefjh sejem za distributerje filmov dessai. Nekaj naslovov od dvaj-del uradnega sporeda: ameriški «Smithereens* (Odlomki), japonski na ® hj0 Kawa» (Blatna reka), španski «Demonio en el jardin» (Vrag • madžarski «Szerencses Daniel* (Danijel stopi na vlak), češki «Po fig (Odrezki); in seveda jugoslovanski «Rdeči boogie» režiserja Kar- ga ^.^oleg tega bo na sporedu tudi zanimiva retrospektiva filmov indijske-da Maserja Mrinala Sena, nekaj naslovov švicarskega filmarja Daniela Schmitta u- kratek izbor milanskih cinefilov: Armando Riva, Silvio Solddni, Bru-Mgotii. Ženska in njena stvarnost Ko bi Shakespeare imel sestro Ko Pra° hi Shakespeare imel sestro, bi nioa Oot°vo ne postala slavna umet-ša, ’ P® četudi bi bila inteligentne j-Hq"‘‘‘rtjivejša in v splošnem bolj Pfed Jen° °d brata. Ugotovitev je akot 50 leti izrekla slavna je Pisateljica Virginia Woolf, ko ka^^vala univerzitetnim študent-Ce(j^re^nia tema predavanja je seti z "ilo izobraževanje v tesni zve- T^^etniškim ustvarjanjem žensk. natnrx p’saio se je leto 1928, je bil Hlepi- vpis ™ fakulteto velik pri leZa ženske; še težje pa si je k Z(la ustvarila vse nadaljnje pogo-ttiQj0 umetniško ustvarjanje, kajti le sto , Zensk si je priborilo «sobo či-Vjj. . ase», kot je to lepo povedala Wcolf. beba st°letja po tem predavanju je %h tak°i poudariti, da se je na sojL Področjih, tako kar zadeva vi-izobrazbo kot v nekoliko ffeCg. Meri žensko ustvarjalnost, če J sPremenilo v pozitivni smeri, kudjj ei. dostop do visokošolskega Pa Ja ni več nepremostljiv problem, Uje e zadnja leta postavlja vpraša-Qra zasnovi in vsebini izobrazbe. ® gr ,'Mtteda za tiste smeri, ki jim ko Otom. pravimo literarno sociološki sae°u°vinske. V bistvu je problem, ni g Postavlja dvojen: po‘eni stra-2a Prikazovanje vloge žensk v tli aii literaturi, po drugi stra Za °dno.s' današnje ženske do Pii u‘9a izvajanja. Z bolj preprcsti-s.edami povedano: ženske so koog ln Povsod učili, da je bila nji-*g°do, l^0ga skozi stoletja človeške tijkg urne zanemarljiva (razen z vi-rij0 ^hranitve rase seveda). To teo-% | ® .ženske bolj ali manj akritič-'Zohr„, sprejemale in jo nato kol 2a,Jenke Urile. ^e[e . so intelektualke v letih '60 za-^Uli^uati nekakšne temelje «ienske rifce „e*; v Združenih državah Ame-skla^-° nastali posebni centri in pa Ittajj-’ da bi omogočili poglobljene l&ke raziskave v raznih smereh (na primer v literaturi, v zgodovini itd.). Trenutno je v ZDA zelo aktiven poseben odbor, ki koordinira de javnost posameznih centrov: gre za National Council for Research on Women s sedežem v New Yorku, ki ima vpliv tudi na javne in privatne ustanove; predvsem pa se zavzema, da bi študijska raziskovanja o ženskah, tako imenovani Wcmen’s stu-dies, dobila status doktorskih disertacij. Italijanske težnje in predvsem izkušnje pa so ubrale drugačno pot, predvsem iz prepričanja, da so se pobude v ZDA, pa čeprav so zelo zanimive in pomembne s teoretskega Vidika, preveč zaprle v «težko dostopni intelektualni stolp». Tudi na italijanskih univerzah so, zlasti po navdušenem valu iz leta 1968, uvedli veliko seminarjev, kjer so obravnavali na primer vlogo žen ske v zgodovinskem razvoju, hkrati pa tudi tematike kot je odnos med žensko in družino ter podobno. Toda šlo je za seminarje ali predavanja, ki so sodila v okvir normalne didaktične dejavnosti, kar je bila zmeraj točna zahteva žensk, ki so seminarje vodile. Sicer je to velikokrat pomenilo, da so zaradi po manjkanja sredstev najprej ukinili prav uženske seminarje». Še bolj zanimiva pa je bila izkuš nja tako imenovanih sindikalnih te čajev 150 ur: v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami, točneje s koordinacijskimi odbori žensk, ki so aktivne v sindikatih, so bila na številnih univerzah, med drugimi tudi na tržaški, predavanja o «ženski te matikh. Italijanski seznam tovrstnih teča jev - seminarjev bi bil precej dolg, še zlasti, če bi upoštevali tudi pobu de raznih organizacij ali krožkov. Organizatorke so jih navadno poime navale po imenih slavnih žensk, med temi je največkrat omenjena prav Virginia Woolf. (bip) Prvi kanal 10.15 - 11.55 Fiimski program 13.00 Poletni maraton 13.30 TV dnevnik 13.45 Poletna TV 14.00 «L’ombra del passato* - film 15.30 Variete 16.20 Risanke 18.00 Izžrebanje loterije 18.05 Le ragioni della speranza 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Glasbeni poletni variete, ki ga vodijo Corinne Clery, Sammy Barbot in Carlo Massarini 21.50 TV dnevnik 22.00 Italija v vojni 23.00 Programi prihodnjega tedna 23.20 Tenis: Flushing Meadows Drugi kanal 12.45 Programi prihodnjega tedna 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 Monza - avtomobilizem 14.55 La meravigliosa storia dei treni - 4. epizoda Ljubljana 8.05 Ciciban dober dan 8.20 Čarodejev sin 9.05 Modro kot pisano - otroška nanizanka 9.35 Pisani svet: Kako je bilo 10.05 Tradicionalni svet islamskega izročila 10.30 Zgodovina Slovencev 11.10 Ljudje in zemlja 12.15 Poročila 17.10 Poročila 17.15 Povest o Janku in Marinki češki film 18.20 Edward in gospa Simpsonova -angleška nadaljevanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Lady poje blues - ameriški film 22.05 Zrcalo tedna 22.25 Afrovizija - zabavnoglasbena oddaja 23.10 Poročila 15.40 Chi lavora e perduto - film 17.00 Šport in glasba 17.50 Izžrebanje loterije 17.55 Tenis: Flushing Meadows 19.45 TV dnevnik 20.30 Segreto diplomatico - 1. epizoda 21.30 Moj stric - film, igra Jacques Tati 22.25 TV dnevnik 22.30 Drugi del filma «Moj stric* 23.25 Nočni program z Albertom Argentini jem 24.00 TV dnevnik - zadnje vesti Tretji kanal 10.15 - 11.55 Filmski program 18.05 Sredozemske igre 18.45 Programi prihodnjega tedna 19.00 TV dnevnik 19.25 Predvajani in prihodnji programi tretjega sporeda 19.55 Osebnosti, kronike in prosti čas 20.30 Benetke - filmski festival 21.30 TV dnevnik 22.00 Monza - avtomobilizem (formula 1) 23.35 Jazz klub Koper 17.00 Sredozemske igre 16.30 Nogomet: jugoslovansko prvenstvo 18.00 Film - ponovitev 19.30 TVD - stičišče 19.45 Trnova pot - serijski film 20.45 Velika dolina - serijski film 21.30 Jazz na ekranu 22.00 TVD - Danes .22.10 Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb 16.30 Sedem TV dni 17.00 Sredozemske igre 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Operna glasba 18.30 Prisrčno vaši - dok. serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Premiera: Na banko - poljski film 21.45 TV dnevnik 22.00 Most generacij 23.30 Poročila RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja; 9.00 Imena naših vasi; 9.15 Roman v nadaljevanjih; 10.10 S koncertnega in o-pernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni pot- puri; 12.00 «Bom naredu sfzdice, čjer so včas’ b’le»; 14.10 - 16.00 Mladinsko popotovanje: Otroški kotiček; 14.30 Naš jezik; 14.35 Iz studia neposredno; 16.00 Klasični album; 17.00 - 19.00 Razširjeni obzornik; Izbrane melodije minulega desetletja; 17.30 Rubrika; 18.00 Počitnice. . . počitnice; 18.40 Priljubljeni motivi. RADIO OPČINE Do 15.00 Glasba; 15.00 Glasba po željah; Do 18.00 glasba; 18.00 Listajmo po časopisih; sledi Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved, Cestne razmere; 6.45 Prometni servis. Napoved radijskih in tv programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.30 Zamejska reportaža, Objave, kinospo-red; 14.15 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 15.30 Glasba; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Glasba. V Primorskem dnevniku bomo danes podrobno govorili o slavnostnem zasedanju novogoriške občinske skupščine in prenašali proslavo ob odkritju spomenika padlim žrtvam fašističnega terorja na Trnovem. Sobotno popoldne «Kruh in sol» bo posvečeno dnevu jugoslovanske vojne mornarice. Govorili bomo še o pomorskem krstu in turistični sezoni. V zamejski reportaži pa o zbiranju zgodovinskega gradiva. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 6.35 Stanje morja; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 9.15 Casaded; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.15 Super Summer; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet 'mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Glasba in popevka tedna; 15.45 Glasbeni week-end; 18.45 Glasba; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Weekend; 10.15 Mina predstavlja - glasbena srečanja; 10.50 Filmski festival v Benetkah; 11.15 Radijska priredba; 11.45 Čarobna svetilka; 12.28 Zgodovinske osebnosti; 13.00 Izžrebanje loterije; 13.20 Master; 14.00 D ragazzo di Parigi - radijska priredba; 15.00 Mikrofoni in marionete; 16.20 Za kulisami z velikani našega časa; 18.00 Objektiv Evropa; 19.25 Glasbeni program; 19.30 Jazz na radiu; 21.00 Z kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometene informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.95 Matinejski koncert; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.06 Pagovor s poslušalci; 11.35 Srečanja republik in pokrajin; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes do 13.00, Iz naših krajev, Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Kulturna panorama; 15.06 Ra- dio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer;- 21.00 - 23.00 Za Slovence po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tcd do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program. ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.00 Phyllis - TV film 9.30 Aliče - TV film 10.00 Mary Tyler Moore - TV film 10.30 Lou Grant - TV film 11.30 Arcibaldo - TV film 12.00 I Jefferson - TV film 12.30 II ritomo di Simon Templar -TV film 13.30 Una famiglia americana - TV film 14.30 II favorito della grande regina -film 17.00 Tarzan - TV film 18.00 Galactica - TV film 19.00 Festivalbar - glasbeni spektakel 20.25 Five album 21.25 La pietra che scotta - film 23.25 I due seduttori - film 1.25 Attenti a quei due RETE OUATTRO 8.30 Risanke 9.30 I superamici 9.45 L’invincibile Blue Falcon - risanke 10.30 Superstunt II - film 12.00 FBI TV film 13.00 Joe Forrester - TV film 14.00 Agua Viva - TV novela 15.10 Caccia al 13 - športna rubrika 15.40 Superstunt 1 - film 17.20 Risanke 17.50 CHIPS - TV film 18.50 Dancin’ Days - TV novela 19.30 Quincy - TV film 20.30 Perche un assassinio - film 22 30 La squadriglia delle pecore ne-re - TV film 23.40 40. Mostra del cinema di Venezia Zarak Khan - film IT ALI A 1 8.30 Risanke 9.30 Adolescenza inquieta - novela 10.00 II tempo si e fermato - film 12.00 Operazione ladro - TV film 13.00 Boks 14.00 Čara čara - novela 14.40 II bacio - film 16.30 Risanke 18.00 La grande vallata - TV film 19.00 In časa Lawrence - TV film 20.00 Strega per amore - TV film 20.30 55 giomi a Pechino - film 23.15 Operazione ladro - TV film 0.10 L’assassino viene ridendo film 1.25 Dan August - TV film TELEPADOVA 8.30 Gangsiers per un massacro -film 10.00 Attenti ai ragazzi - TV film 10.30 Codice 3 - TV film 11.15 Toma - TV film 12.00 Agente Pepper - TV film 13.00 Catch 14.00 - 15.45 Risanke 16.00 Bonanza - TV film 17.00 Monjiro - TV film 19.30 Glasba 20.30 Oh dolci baci e languide carez-ze - film 22.00 Catch 23.00 Rombo TV 24.00 Violanta - film TRIVENETA 8.30 Harry 'O - TV film 9.30 Reporter - TV film 10.30 Simon Templar - TV film 11.30 Kojak - TV film 17.00 Risanke 18.00 Winnetou il mescalero - TV film 19.00 Papa chioccia - TV film 20.00 Kojak - TV film 20.30 Vecchia America - film TELEFRIULI 12.45 TV dnevnik 13.00 The Bever)y Hillbillies - TV film 13.30 L’affittacamere - film 15.00 Anche i ricchi piangono - TV film 16.15 Poletna glasba 17.00 The Bold Ones - TV film 17.50 The Beverly Hillbillies - TV film 18.20 Gunsmoke - TV film 19.20 Horoskop 19.25 TV dnevnik 20.10 Anche i ricchi piangono - TV film 20.40 La baia delTinfemo - film 22.25 TV dnevnik 22.35 Abat-jour 22.40 La verita - film 0.15 Abat-jour TELEOUATTRO 8.30 Povezava z Italio 1 19.00 Dogodki in komentarji JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Nevarnost izgube 700 delovnih mest v Tržiču Delavci tržiške ladjedelnice so že včeraj dopoldne, tako kakor delavci drugih podjetij ladjedelniške stroke z državno udeležbo, s triinpolurro stavko in zborovanjem na Trgu republike v Tržiču izrazili odločen protest proti nadaljnjemu krčenju obse ga proizvodnje v italijanskih ladjedelnicah in proti načrtu, ki ga je pripravila družba Fincantieri. V prihodnjih dveh letih naj bi število zaposlenih v državnih ladjedelnicah zmanjšali za nekaj nad pet tisoč e-not, od tega pa kar petina odpade na podjetja v naši deželi. Na včerajšnji manifestaciji, na o-srednjem trgu pred županstvom v Tržiču, je po kratkem uvodnem posegu predstavnika tovarniškega sveta Luigina Francovicha spregovoril član deželnega tajništva sindikata kovinarjev FLM Paolo Maschio. Načrt družbe Fincantieri, po katerem naj bi samo v tržiški ladjedelnici do leta 1985 odprisali 560 delovnih mest v neposredni proizvodnji in od 150 do 200 delovnih mest v upravi je o-značil kot nadaljnji poskus na pioti popolne opustitve ladjedelništva v Italiji, vsaj kar zadeva javni sek- Včeraj protestni shod delavcev ladjedelnice tor. Ob tem je Maschio, ki je tudi član deželnega in vsedržavnega koordinacijskega odbora za ladjedelništvo, dejal, da delavci v Tržiču ne zagovarjajo samo lastnih neposrednih koristi, amp>ak so dosledno solidarni tudi z delavci v drugih podjetjih in posebej s tistimi v Sestriju, ki bodo, v smislu načrta Fincantieri, najbolj prizadeti, saj nameravajo tamkajšnji obrat zapreti. Maschio je v nadaljevanju svojega posega poudaril zahtevo delavcev ladjedelniškega sektorja .in njihovih sindikalnih predstavnikov, da se dokončno razjasnijo pravi nameni v zvezi s tako imenovanim področnim načrtom za ladjedelništvo, dokumentom, ki je bil pred časom odobren, ki pa nikoli ni prešel v izvršilno fazo. Sogovornik sindikalnih organizacij ni toliko družba Fincantieri, je poudaril Maschio, ampak ustanova IRI in vlada, kajti gre za bistvene in težke izbire gospodarskega in političnega pomena. Vlada je dolžna pojasniti kakšni so njeni cilji, oziroma cilji, kd jih zasleduje z načrtom preureditve ladjedelstva, ki je že naletel na ostro nasprotovanje neposredno zainteresiranih delavcev in sindikatov. Paolo Maschio je na zborovanju pojasnil bistvene elemente sindikalnega boja: nasprotovanje vsakršnemu zmanjšanju obsega proizvodnje v državnih ladjedelnicah, zahteva po doslednem izvajanju vsedržavnega načrta za ladjedelništva, prizadevanja za ojačenje italijanske trgovske mornarice, kar bi se ugodno odražalo na dveh področjih, več dela za ladjedelnice in zmanjšanje velikega deficita v plačilni bilanci. Govornik je navedel tudi nekaj podrobnosti iz načrta restrukturacije ladjedelnice v Tržiču. Obrat naj bi preuredili nekako na dvoje. V prvem delu bi opravljali gradnje za potrebe trgovinske mornarice, v drugem pa za potrebe vojske. Glede načrtovanega znižanja števila zaposlenih je Maschio dejal, da bodo v tako kratkem roku, kljub predčasnim upokojitvam in kljub zamrznitvi sprejemanja nove delovne sile, nujna tudi od posti. Z včerajšnjo stavko in manifestacijo se je v bistvu začela vsedržavna protestna akcija, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnjih tednih in mesecih v različnih oblikah, po po- C A NUMlisž ■MU)_L40» dr ll v MBft- sameznih podjetjih. Že včeraj so v tržiški ladjedelnici oklicali stavko u-službencev ki skrbijo za vzdrževanje naprav in okolja. Stavka bo trajala do ponedeljka. V torek se bo v Ri mu sestal vsedržavni koordinacijski odbor za ladjedelništvo in predvido- ma se bodo na tej seji odj ^ nadaljnje, tudi bolj drastične, sindikalnega boja. Položaj v -aV. ladjedelnici in drugih Podjet j7redno nega sektorja v tej stroki Je ^ zaskrbljujoč, bolj kakor kdajk Trgatev se je že pričela Obeta se po količini poprečna po kakovosti pa odlična letina Trgatev se je na Goriškem že pričela. Toplo in sončno vreme je namreč ptospiešilo zorenje zgodnjih sort grozdja zlasti v nižinskih predelih, zato bo treba pridelek pospraviti nekaj dni pred predvidenim rokom. Še pred kakšnim tednom je bilo slišati napovedi, da se bo trgatev pričela okrog 12. ali 15. septembra, ugodne vremenske razmere p>a so očitno ta rok za nekaj dni skrajšale. Tako so v nižinskih predelih na Goriškem prve količine grozdja namenjenega pridobivanju plenečih vin pospravili že 1., oziroma 2. septembra. Tako so nam piovedali na kmetijskem piosestvu Piave v Fari, kjer že trgajo tudi grozdje namenjeno pridobivanju klasičnih vin. Seveda so najprej na vrsti bele sorte, soavignon, beli in sivi pinot, tokaje. Kabernet in merlot bodo trgali proti koncu meseca-V krminski zadružni kleti so ta teden pričeli z odkupiom grozdja namenjenega pridelovanju plenečih, oziroma pjolpienečih vin. Od ponedeljka dalje bodo sprejemali grozdje namenjeno pridelovanju klasičnih belih vin. Trgatev na območju Brd se bo v glavnem pričela v ponedeljek, oziroma v torek. Najbolj siljeno je spra vilo soavignona in belega pinota, zatem bo na vrsti tokaje. V jugoslovanskem delu Brd se bo trgatev pričela proti koncu prihodnjega tedna. V zadružni kleti na Dobrovem bodo grozdje pričeli odkupovati po 15. septem bru. Količinsko bo letina poprečna, zelo dobra pa bo kakovost, mogoče najboljša v zadnjih desetih letih. S trgatvijo naj bi končali do 10. oktobra, ko bodo pospravili še zadnje količine črnih sort. Kljub ugodnim obetom p)a vinograd- niki le niso povsem brez skrbi. V kleteh je namreč še veliko neprodanega vina lanske pa morda tudi prejšnjih letin. Trgatev se je dejansko že pričela in pripraviti je treba prostor in posodo za nov pridelek. Prav te okoliščine bodo verjetno vplivale na oblikovanje odkupnih cen grozdja in seveda na iztržek za vloženo delo in stroške. | Danes slavnostna seja . skupščine v Novi Gorici V Novi Gorici potekajo zadnje priprave za današnje in jutrišnje slavje ob 40-letnici IX. korpusa. O tem sicer podrobneje poročamo na drugi strani. Tu hočemo naše bralce opozoriti le na slavnostno sejo občinske skupščine, ki bo, kot vsako leto, v počastitev občinskega praznika, ki spominja na splošno vstajo primorskega ljudstva proti fašizmu. Slavnostna seja bo ob 14. uri v dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Poleg delegatov je predsednik skup>-ščine Zorko Debeljak povabil vidne osebnosti iz družbenopolitičnega življenja Slovenije, osebe, ki bodo dobile nagrade in priznanja občine, zastopnike organizacij iz zamejstva in tudi zastopnike krajevnih uprav iz zamejstva. V programu seje imajo pozdrav gostov, izvolitev delegacije, ki bo nesla venec k spomeniku padlih borcev v Solkanu. Sledil bo slavnostni govor, potem pa bodo podelili nazive častnega občana štirim vidnim partizanskim poveljnikom. Sledilo bo podelitev nagrad in priznanj občine Nova Gorica potem pa bo še na vrsti podelitev domicila 30. divizije IX. korpusa NOVJ. V kulturnem programu sodelujejo Komorni mešani zbor Nova Gorica in člani Primorskega dramskega gledališča. Po končani slovesnosti pa se bodo delegati in gostje podali na Trnovo, kjer bo ob 17. uri odkritje spomenika padlim borcem iz novogoriške občine. Predstavniki občine Sovodnje na prazniku v Medicini Predstavniki sovodenjske uprave se bodo v prih'°“PJeK. va Ge skupaj s predstavniki občin h* pa-rica, Škofja Loka, Smedere .^0 lanka in Sele na Koroškem v slovesnosti ob občinskem Pr jšnjeh1 Medicini pri Bologni, ob tamw* občinskem prazniku. 0bsta- Med zgoraj omenjenimi kr J . (K). jajo že vrsto let tesni pnjatej glo-nosi in razne oblike sodelova ^e. vesnosti ob občinskem P1"37'1!1 a0 dicini bodo trajale od m-septembra. Razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI Dol-Ja®1^ redi v nedeljo, 25. septemor ■ cionalni piknik v Jamljah s P reje-ob 12. uri. Prijave za Dol v „ mata Ettore Moro in Franc r ^gsf Jamlje pa Alojz Leghissa 13 Soban. Vpisovanje do 20. seP v Qo Vpis v šolo Glasbene mahe ufe rici se vrši vsak dan od 10- d . glas in od 16. do 17. ure v Pisal; Godbene matice v Ulici Croce Kino Kljub sušnemu poletju ponekod invazija polžev Danes sestanek sindikatov z upravitelji KZE Lani smo pjoročali o množičnem p>o-javu borovega prelca in o škodi, ki jo poovzroča v kraških gozdovih, letos p>a bi lahko nekaj podobnega zapisali o nepričakovani ekspanziji pjolžev, pravzaprav ene same vrste iz rodu teh mehkužcev. Z nadlogo imajo o-pravka v nekaterih krajih na Goriškem. Gre za okrog 5 - 6 cm dolgega polža, rumenkasto rjave barve, brez hišice. Živalica je po obliki pjodobna navadnemu sivemu lazarju, odlikuje pa jo nevefjetna požrešnost. Vse kaže, da se je ta vrsta mehkužca zelo razmnožila in da so skoraj izginile druge vrste. Imamo opravka s pravcato eksplozijo v populaciji neke živalske vrste ali p» gre za pojav, ki je neka ko povezan z vremenskimi razmerami v letošnjem poletju? Živali naj bi se po mnenju nekaterih z izsušenih njiv in iz gozdov pjrilezle v bližino vrtov, kjer so našle dovolj hrane. Osnovna ugotovitev je, da je ta slinar zelo požrešen in prav nič izbirčen, precej odporen pa je tudi na razna sredstva za uničevanje polžev. Medtem ko navadni vrtni polži, ki nasedejo na zastrupljeno zrnje, poginejo že v por urah, traja smrtni boj rumenkasto rjavkastega lazarja dan ali celo dva. Pravzaprav velja zapusati, da pravega znanstvenega imena za obtoženega slinarja še nismo uspeli ugotoviti kljub Vsem dosedanjim poiz kusom. Težko je namreč v Gorici najti strokovnjaka s področja gastropo dije. Morda pa bo pričujoči članek koga le vzpodbudil k podrobnejši raziskavi od kod in zakaj naenkrat toliko teh škodljivcev. Strokovnjaku najbrž ne bo težko ugotoviti tudi znan: stvenega imena, pa morda razločiti, zakaj so se mehkužci, ki so bili v prejšnjih letih zelo redki, pojavili tako množično. Iz izkušenj vemo, da polži ne ljubijo vročine, radi imajo sveže in vlažno ozračje. Zaradi tega so tudi ponočnjaki in si v nočnem času iščejo hrano. Pred soncem in toploto se že v prvih jutranjih urah umaknejo v sveže zavetje, pod kamen, v gozd, v travo, nekateri, zlasti tisti, ki so opremljeni s hišico, pa se tudi zarijejo v zemljo. Lep primer takega obnašanja predstavlja naš veliki vrtni polž. Letošnje zelo suho in vroče poletje torej praviloma ni bilo najbolj primerno za slinarje. Poleg vsega pa jim je primanjkovalo tudi hrane. V čem je torej razlog, da so se pojavili v takem številu? Odgovor nam lahko dajo le strokovnjaki. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 28, telefon: 72341. Danes predpoldne se bodo zastopniki enotnega sindikata zdravstvenih delavcev sestali z voditelji krajevne zdravstvene ustanove. Sindikalisti nameravajo, kot so že sporočili po sestanku svojega vodstva, ki je bil pred nekaj dnevi v Tržiču, zahtevati, da se nadaljujejo pogajanja za obnovitev njih delovne pogodbe kljub krizi, do katere je prišlo v vodstvu KZE, kjer je predsednik Martina dal ostavko. Sindikalisti so nas, časnikarje obvestili, da bodo takoj po sestanku sklicali tiskovno konferenco. V problematiko krize v KZE segajo tudi komunisti. Načelnik njihove skupine v upravnem svetu KZE Maurizio Salomoni je včeraj v tiskovnem poročilu obrazložil stališče KPI do tega vprašanja. Komunisti menijo, da je treba prvenstveno rešiti vprašanje razdelitve goriške pokrajine v dve krajevni zdravstveni enoti. Le ko bo to rešeno, bo moč preiti na reševanje drugih vprašanj. Treba je ustanoviti okraje: brez teh se ne more izvajati zdravstvena reforma. Treba je rešiti vprašanje psihiatrične oskrbe in odpraviti sedanjo psihiatrično bolnišnico ter dati vse možnosti področ- nim ambulantam, da nemoteno poslujejo. Treba je odpraviti vse nekoristne dvojne službe na zdravstvenem področju. Vsemu osebju je treba dati vsedržavno delovno pogodbo. Pri od ločitvah morajo biti neposredno soudeležene tudi občinske uprave, ki sicer volijo svoje predstavnike v u-pravni odbor KZE. Kar se tiče ostavke predsednika Martine, menijo komunisti, da so za to krive stranke večinske koalicije, ki so ga izvolile in podpirale, niso pa znale rešiti najosnovnejših politično-upravnih problemov. Niso namreč ukinili nekaterih struktur, ki niso predvidene v zdravstveni reformi. Prihodnji teden mednarodni violinski natečaj Od torka, 13. t.m., do sobote, 17. t.m., se bo v deželnem Avditoriju v Gorici odvijal drugi mednarodni na gradni natečaj za mlade violiniste, ki ga prireja kulturno društvo »Rodolfo Lipizer* pod pokroviteljstvom nekate rih ustanov in združenj. Na prireditvi bo sodelovalo 23 mladih violinistov iz enajstih dežel. V finalnem delu natečaja, 16. in 17. t.m., bo mlade glasbene poustvarjalce spremljal simfonični orkester ljubljanske opore pod vodstvom Milivoja Šurbeka. ŠPORTNO ZDRUŽENJE SOČA vabi na PRAZNIK V GRADU V RUBIJAH Danes in jutri zvečer ples z Zamejskim instrumentalnim ansam-b'om iz Števerjana. Jutri ob 18.30 nastop godbe iz Vileša. Vabljeni! Gorica VERDI 17.30-22.00 «11 Bracca«*- jj,. VITTORIA 17.30-22.00 4 J Prepovedan mladini pwd 1 ' 3 ^ CORSO 17.45-22.00 Supertna'1 barvni film Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «Cane e . EXCELSIOR 18.00-22.00 II veru Paul Nevvman Nova Gorica in okolij1 ,gZ SOČA 19.00-21.00 «Zakrinka'»bjzi>. dec». Ob 22.30 »Letovanje na Nočni kino. SVOBODA Ni predstave. DESKLE 20.30 »Deset zapove DEŽURNA LEKARNA V Providenti, Travnik 34, telet POGREBI . l0 lP Danes v Gorici ob 10. uri Ka cerkev ban iz bolnišnice sv. Justa in na pokopališče v Štandre Preminil je naš P1 Karlo Hoban r Pogreb bo danes ob 10- u‘^r|(e'' v kve sv. Justa v Gorici v Štandrežu. , Žena in sinovi 1 ^ra^D Štandrež, 10.9.1983 Konzorcij GOMETAL M«** 6 ^ sožalje članu Ivanu Hobanu dragega očeta. Danes ob 17. uri na Trnovem, jutri ob 11. uri v Novi Gorici Osrednja proslava 40-letnice ustanovitve IX. korpusa udarne pesti primorskega ljudstva Vojaška, politična in mednarodna dimenzija IX. korpusa na Primorskem Pri° kapitulaciji Italije je Slovensko nniorje in Istro zajela vseljudska Ta je bila sad temeljitega polu Cvi ljudski oblasti in vo-ig e Ppljiske NOO in vaške pododbore loče 1b izvajalo njihove odloke in do-‘ Z množičnim vstopanjem v štVa’.z izkazovanjem velikega juna-staj, ? Požrtvovalnosti v njenih vr-tujji’ Se Posebno ob Goriški fronti, je .Partizani vojska na Primor-jo ^ m,>čno narasla. Z množično vsta-daj tako primorsko ljudstvo že te-idfn.Pebiscitanio odločilo za novo ti ji 7fn° Slovenijo v Titovi Jugoslaviji sta potrdila OF slovenskega čitvj*/16-9-1943) s sklepom o priklju-niii .Slovenskega Primorja k Slove-loi ’m drug go zasedanje AVNOJ z od-mnri" 0 Priključitvi Slovenskega Pri-Korn?,' Istre, Dalmacije z otoki in Veit6 k Jugoslaviji, kilo *ka nemška ofenziva na osvobo-šj i .Pentlje na Primorskem in v biv-do IPbljanski pokrajini od septembra 0v®uibra 1943, narodnoosvobodil-v« gibanja ni uničila. Globoka pri-ljudstva ciljem OF je par-kma| k*1® enotam omogočila, da so V „ u Premagale posledice ofenzive. Qor a.ekuih bojih na Primorskem in do v ifkem so se v vojaškem pogle-ta(j0 ^ neizkušenih partizanskih ba-ciisk0°V ra2vile v gibljivo, organizacij P°Vezano ter za vodenje ope-sposobno vojaško silo. Dne 21. decembra so ustanovili IX. korpus NOVJ (komandant Lado Ambrožič - Novljan, politkomisar Janez Hribar), ki je predstavljal višjo organizacijsko stopnjo partizanske vojske na Primorskem. IX. korpus sta sestavljali dve diviziji, vsaka s tremi brigadami (30. divizija: 17. Gregorčičeva, 18. Bazoviška in 19. Kosovelova; 31. divizija: 3. Gradnikova, 7. Prešernova in 16. Vojkova). Do konca vojne so ustanovili še dve brigadi: 20. garibaldinsko Tržaško in 2. brigado Vojske državne varnosti. Ustanovitev IX. korpusa in ohranjanje osvobojenega ozemlja (obsegalo je Cerkljansko in velik del Trnovskega gozda) kot baze osvobodilnega boja primorskega ljudstva, sta imela za uresničitev cilja OF o združitvi vseh Slovencev v nadaljnji osvobodilni vojni daljnosežni politični in strateški pomen. Novi nemški okupator, ki je na območju Slovenskega Primorja hotel u-resničevati stare aneksionistične težnje po Trstu, pristopu na Jadran ter ozemlju, ki je bilo nekoč sestavni del Avstro-Ogrske, obenem pa je želel na tem ozemlju pomiriti in urediti narodnostne razmere, organizirati samoobrambo ljudstva pred boljševizmom ter mobilizirati in izkoriščati vso gospodarsko moč ozemlja za nemško končno zmago, je iz vojaško strateških in političnih razlogov ustanovil 0-peracijsko cono Jadransko primorje. Množičnost in moč osvobodilnega gibanja v Slovenskem Primorju, ki sta ugodno vplivali tudi na širjenje osvobodilnega gibanja v sosednjih pokrajinah na Gorenjskem in v Furlaniji, sta nenehno potiskali nemškega okupatorja, da je zahteval krepitev svojih enot v obrambo in zavarovanje najpomembnejših komunikacij in središč, OF pa je na širokem osvobojenem in polosvobojenem ozemlju izvajala svojo oblast. Svojo stisko so nemški okupatorji omlljevali z uporabljanjem tudi italijanskih fašističnih enot in enot domačih izdajalcev ter z nenehnimi ofenzivnimi akcijami, da bi uničili enote IX. korpusa. Slovensko Primorje je bilo v letu 1944 in v začetku leta 1945 prizorišče nenehnih ofenziv in protiofenziv. Kljub temu se je IX. korpus ohranil in vzdržal do konca vojne in na tem mednarodnopravno občutljivem območju izpeljal vojaško in politično vlogo, ki mu je bila namenjena. Bil je oborožena si- ti primorskega ljudstva. S svojo o-yerativnostjo ob okupatorjevih najpomembnejših prometnih zvezah med italijanskim bojiščem in nemškim raj-hom je bil tudi nadvse koristna pomoč NOVJ in zavezniškim silam, ki so prodirale po Apeninskem polotoku. Čeprav je operiral na ozemlju, ki pred vojno ni bilo sestavni del Jugoslavije, je bil kot enota NOVJ priznana zavezniška sila v boju proti silam osi in je hkrati izražal voljo, hotenje in o-predelitev primorskega ljudstva pred svetom, kar so zavezniki morali upoštevati tudi po vojni, ko se je sklepalo o usodi tega ozemlja. V zadnjih dneh vojne so enote IX. korpusa, tedaj že v sestavu IV. armade jugoslovanske vojske, prodrle v Trst, Tržič, Gorico in druga mesta ter jih skupaj z ostalimi enotami JA osvobodile. To je bilo zmagoslavje človeških naporov, požrtvovalnosti in junaštev malega naroda. Brigade s hribov... (Po scenariju za osrednjo proslavo jutri ob 11. uri na Kidričevem trgu v Novi Gorici) Jutrišnja osrednja proslava 40-letnice ustanovitve IX. korpusa in drugih zgodovinskih štiridesetletnic po kapitulaciji Italije, 8. septembra 1943, ki bo potekala na Trgu Edvarda Kardelja pred zgradbo ob- Danes popoldne svečano odkritje spominskega parka na Kobilniku Cišuana*n-*° slavnostno sejo novo-1 odt6- 9^’nske skupščine ob 14. uri, (tOjj 9k-'rn spomeniškega kompleksa sto (jiia Trnovem ob 17. uri in z vr-prireditev, ki se bodo na ih Qnj!. 'lan zvrstile po raznih kra-W^ke. vstopajo proslave v po-hisg10-letnice ustanovitve IX. kor-P^seti V .i*1 drugih zgodovinskih šti-hh^j^ietnic v živo in v svoje vse-iutr; bistvo, ki bo doseglo vrhunec »jo^v nedeljo, ob 11. uri z osred-ŠjC^tjo na prostoru pred po-^itie01 novogoriške občinske skupka 'p/^Vern spomeniškem kompleksu ha iry?°VerT» smo nekaj že pisali, zdaj hi Pred seboj skoraj 150 stra- *a (j.^-no publikacijo, ki jo je prav ‘Ca^nje odkritje izdal Odbor za vka^n.J0 spomenika na Trnovem in ^ navedena vsa imena padlih višnje novogoriške občine, ki so t nih ^ 113 granitnih ploščah raz-^atrg| dimenzij, vgrajenih na amfi-hišču n9m Prostoru in delno na stop-JšVm ''reležja, v kateri pa so tudi JcdiSj ni vsi podatki, ki se nanašajo S stari spomenik-grobnico na Cllple* 3 Kobilnika, bodisi na nov Co ki se zdaj povezuje z grob- , ShQ. 2aokroženo spomeniško celoto. % j/J-nik grobnica na Kobilniku je SMiVStavl->ena Padlim borcem IX. "jej že 14. septembra 1958. V Poklanih 170 znanih in 86 ^*h borcev, Spomenik takrat ni bil v celoti dograjen, pa tudi zob časa ga je vse bolj načenjal. Občinski odbor Nova Gorica je zato več let vodil akcijo za sanacijo in dokončno ureditev spomenika in hriba Kobilnik kot osrednjega spomeniškega obeležja vsem, ki so dali življenja v NOB iz novogoriške občine. Pokroviteljstvo nad celotnim spominskim parkom je leta 1975 prevzel občinski sindikalni svet Nova Gorica, 12. februarja lani pa je občinski odbor Zveze borcev Nova Gorica imenoval poseben odbor za ureditev spomenika in kompleksa na Trnovem. Strokovni delavec Zavoda za spomeniško varstvo arh. Izidor Simčič, je tedaj izoblikoval površinsko razširitev spomeniškega kompleksa na samem Kobilniku, odbor pa je lani izvedbo celotnega kompleksa poveril arh. Dariju Humarju in akademskemu slikarju Negovanu Nemcu. Sam izgled spomeniškega parka smo že opisali prejšnjo soboto. Naj ponovimo le glavne podatke. Na 83 granitnih ploščah so vklesana imena 2345 padlih borcev po abecednem redu (niso pa vključena imena tistih borcev iz nekdanje goriške občine, ki so bili rojeni na področju, ki je sedaj pod Italijo), ki so padli v letih 1941-1945. Izbira Trnovega za postavitev tega mogočnega spomeniškega kompleksa je bila utemeljena iz več razlogov. Prvič zaradi dograditve prvotno zasnovanega spomenika z grobnico in obeliskom, drugič tudi zato, ker Trnovo s svojo lego na samem robu Trnovskega gozda, v katerem je bil u-stanovljen in se je tudi največ zadrževal IX. korpus s svojimi štabi in brigadami, nekako simbolizira opera- I tivno področje IX. korpusa v obsegu sedanje novogoriške občine in tudi sicer, in ker je samo Trnovo tudi bilo prav zaradi svoje strateške pozicije prizorišče mnogih težkih bojev, od katerih velja posebej omeniti znano bitko v dneh 19., 20. in 21. januarja 1945, ko so enote IX. korpusa likvidirale postojanko bataljona «Ful-mine» X. divizije MAS. V postojanki je bilo v utrjenih bunkerjih 250 fašistov, od katerih je ostalo živih in zbežalo v Gorico le 46. Med 104 padlimi fašisti je bilo 6 oficirjev in 20 podoficirjev. Na položajih Gradnikove brigade na Gabrijelu in Sedovcu sta bila uničena nemška tanka in kamiona, padlo je 54, ranjenih pa je bilo okrog 70 sovražnih vojakov. V tej borbi je padlo 18 kosovelovcev, 11 gradnikovcev in več borcev iz drugih enot. Njim v spomin je bil leta 1951 postavljen spomenik v sami vasi, leta 1979 pa je spomenik kosovelovcem postavil tudi odbor 19. Kosovelove brigade skupaj z DPO in KS Trnovo. Istega dne je odbor artilerije IX. korpusa skupno z domačimi organizacijami odkril spominsko ploščo tudi v spomin 8 borcem, ki so izgubili življenje ob eksploziji smodnika 2. oktobra 1944. činske skupščine, se bo začela ob 11. uri. Zbiranje borcev in aktivistov po enotah njihove pripadnosti v času NOB, se bo začelo ob 10. uri na sedmih zbirnih mestih v neposredni bližini slavnostnega prostora, odkoder bodo v ešalonih ob 10.30 odkorakali na prostor pred osrednjo tribuno tako, da bodo do 10.45 že postrojem. Približno število vseh prijavljenih bivših borcev se suče o-krog 11.000, vseh udeležencev proslave pa predvidevajo okrog 6).0C0. Celotna osrednja slovesnost, na kateri bo slavnostni govornik član predsedstva SFRJ in predsedstva OK ZKJ Mitja Ribičič, bo potekala v režiji znanega gledališkega režiserja in mojstra za množične manifestacije Jožeta Babiča, scensko podobo slavnostnega prostora je zasnoval usklajeno z željami organizatorjev tržaški umetnik Klavdij Palčič, dirigenta «a cappella» koncertno-recitacijske izvedbe slovesnosti pa bosta dirigent Tržaškega partizanskega pievskega zbora Oskar Kjuder in dirigent koprskega zbora «Obala» Mirko Slosar. Pri koncertni izvedbi sporeda bodo sodelovali zbori: Tržaški partizanski pevski zbor «Pinko Tomažič*, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Koroški partizanski pevski zbor iz Celovca, zbor «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine. «Obala» iz Kopra, «Fran Venturini od Dom ja (Trst), «France Prešeren* iz Kranja, «Mirna» iz Nove Gorice, «Branik» iz Branika, skupno več kot 400 pevcev. Z njimi bo nastopala godba milice iz Ljubljane z okrog 60 godbeniki, recitatorji pa bodo ugledni slovenski gledališki igralci in en italijanski igralec. Tako kot za borce v ešalonih, velja tudi za člane pevskih zborov — bivše borce, da pridejo na proslavo z vojnimi odlikovanji. Osrednjo slovesnost bodo začele slavnostne fanfare, scenarij, za katerega je napisal besedilo pesnik Ciril Zlobec in glasbo Lojze Srebotnjak, pa je zasnovan na prepletanju govorjenega in petega oziroma muzike. Združeni zbori in orkester bodo začeli spored z verzi iz pesmi Komandant Stane, kronist in recitatorji pa bodo nato na način reportiranja izklicali dinamično in brez patosa, kot se za vojsko spodobi, imena posameznih brigad IX. korpusa po vrstnem redu njihovega nastajanja (Soška, Goriška, Tolminska, Gradnikova, Prešernova, Gregorčičeva, Kosovelova, Vojkova, Bazoviška. VDV, Garibaldi Triestina, Bruno Bozzi, Guido Picelli, Antonio Gramsci. . .). Spet se bodo oglasili zbori in orkester in med njimi v presledkih recitatorji, vse v tempu plazu, kakor so kot plaz ali vihar hrumele korpusove brigade. V strnjenem zaporedju si bodo sledili verzi partizanskih pesnikov in znane melodije, ki so pred štiridesetimi leti bile vsakdanje spremljevalke borcev na pohodih in v jurišnih napadih. Nekje proti sredini sporeda bo slavnostni govor in za njim ponovno zbori, orkester in recitatorji. Prisluhnili bomo besedam iz «Hej, tovariši*, «Smrt v Brdih*, «Hej brigade*, na vrsto bodo prišle prekomorske brigade spet z izklicevanjem njihovih imen v ritmu vojaškega raporta, o-glasil se bo glas italijanskega recitatorja z besedilom italijanske borbene garibaldinske pesmi, ki je družno s slovensko odmevala tudi po naših planinah in gozdovih in melodija pesmi «La brigata Garibaldi* in ponovno besede kronista in recitatorjev o IX. korpusu: Kroms -: Korpus. Tuj, hladen vojaški. izraz. Recitator I.: Deveti korpus — tolpa, domača beseda, najbolj ljudska ta hip, mogočni utrip življenja v nas. Kronist: Deveti korpus s koreninami v Trnovskem gozdu, varen, se tešimo, med gorami in se zanj bojimo, ker vemo, da ni kot v pravljici pod Peco speči Kralj Matjaž: povsod je in zmerom z nami: ves naš ponos, ki naše ga ponižanje vse više in više dviga, srce, ki naša plaha kri k junaštvu ga podžiga, udarna pest teh naših šibkih rok. Recitator n.: Ko te v srce sovražnik v Cerknem [rani, nastavi zanko v Benečiji ti na vrat, se v upanju prešteješ: Vsi smo [partizani, in na Vipavskem greš v protinapad, ko te na Krasu hoče stisniti v obroč, na Bovškem za zločine v Brdih ga [kaznuješ, v Brkine, na Tolminsko vrneš se [pojoč, v Gorici, v Trstu zmago s pesmijo [praznuješ. In potem spet zbori in orkester o domovini, ki je svobodna in himne za konec in še prej recitator: Mogočen plamen iz davnine šviga, vekove preletel je koprne, in plamen naš se druži z njim, se [dviga, in plamen naš pogumno dalje gre, ker neprekinjena drži veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne... v*:*: .v $: $ .v .........................................................................................................................................................-M/:::-:-:--:--::':----—............................................iSS**’ DEVETE SREDOZEMSKE IGRE V CASABLANCI Bogata bera italijanskih telovadcev Novo odličje tudi za Darjana Petriča CASABLANCA — Po kopici kolajn, ki jih je osvojila v plavanju, Italija žanje uspeh za u-spehom tudi v gim nastiki, kjer pa se je doslej bolj izkazala moška vrsta z Lazzarichem, Allievijem in Am-bonijem, medtem ko so ženske osvojile dve srebrni odličji. Lepe možnosti da poseže po prvem mestu, ima tudi Cancellotti v tenisu, kjer je v četrtfinalu odpravil Španca Jaitea, enega najboljših igralcev turnirja, v polfinalu pa še rojaka Ercolija. Italijanski tabor sta včeraj obiskala tudi Zoff in Bearzot, ki sta zbudila veliko zanimanja in veselja. Vsakdo se je pač hotel slikati z njima, tako da sta morala celo med kuharje. Včeraj pa se je zaključil turnir v plavanju, v katerem je bila Italija daleč uspešnejša pred ostalimi, saj je skupno osvojila kar 36 kolajn, od katerih samo zlatih sedemnajst. Novo srebrno odličje je Jugoslaviji priboril Darjan Petrič na 1500 m, medtem ko je njegov brat Borut zasedel tretje mesto na 200 m mešano. Zlato kolajno pa je osvojila Jugoslovanka Renata Sašak v tenisu, kjer je v finalu v dveh setih odpravila Italijanko Golarsovo. Rezultati: GIMNASTIKA MOŠKI — preskok: 1. Barbieri (Fr.) 19,25; 2. Lazzarich (It.) 19,20; 3. Si-scar (Šp.) 19,10; bradlja: 1. Cairon (Fr.) 18,70; 2. Tripkovič (Jug.) 18,45; 3. Lorenzi (Fr.) 18,35; drog: 1. Va-tuone (Fr.) 19,70; 2. Lazzarich (It.) in Cairon (Fr.) 19,25; parter: 1. Lazzarich (It.) 19,30; 2. Vatuone (Fr.) 19,15; 3. AUievi (It.) 18,95; konj z ročaji: 1. AUievi (It.) in Cairon (Fr.) 19,05; 3. Boutard (Fr.) 18,55; krogi: 1. Amboni (It.) in Barbieri (Fr.) 18,95; 3. Soler (Šp.) 18,85. ŽENSKE — parter: 1. Estevez (Šp.) 19,10; 2. Martinez (Šp.); 3. Luconi (It.) 18,45; gred: 1. Munoz (Šp.) 19,40; 2. Laborderie (Fr.) 18,56; 3. Iannuzzi (It.) 18,45; preskok: 1. Man-so (Šp.) 19,20; 2. Luconi (It.) 19,10; 3. Volpi (It.) 19,05; dvovišinska bradlja: 1. Martinez (Šp.) 19,35; 2. Munoz (Šp.) in Bortolasi (It.) 19,25. ROKOBORBA PROSTEGA SLOGA 74 kg: 1. Sabuncuoglu (Tur.); 2. Polichronidis (Gr.); 3. Catalano (It.). 90 kg: 1. Azzola (It.); 2. Deskuli-dis (Gr.); 3. Temiz (Tur.). Čez 100 kg: 1. Guctu (T*ur.); 2. Pr-voslav (Jug.); 3. Haddad (Eg.). SKOKI V VODO ŽENSKE — deska: 1. Schermi (It.); 2. Izacard (Fr.); 3. Aor (It.). DVIGANJE UTEŽI 110 kg: 1. Zarzavatsidis (Gr.) 365 kg; 2. Houmsy (Lih.) 352,5 kg; 3. Imam (Eg.) 320 kg. Več kot 100 kg: 1. Tsintsaris (Gr.) 370 kg; 2. Najar (Sir.) 362,5 kg; 3. Grammaticopulo (Gr.) 360 kg. PLAVANJE 200 m mešano (moški): 1. Zubero (Šp.) 2'06”67; 2. Divano (It.) 2’07”30; 3. B. Petrič (Jug.) 2’08”01. 200 m delfin (ženske): 1. Savi Scar-poni (It.) 2’17”97; 2. La Torre (It.) 2’19”50; 3. Autric (Šp.) 2’21”18. 1500 m prosto (moški): 1. Escalas (Šp.) 15’18”80; 2. D. Petrič (Jug.) 15'28”75; 3. Iacono (Fr.) 15,50”66. 200 m prsno (ženske): 1. Zambruo (It.) 2’38”21; 2. Brighetti (It.) 2’38”50; 3. Protopapa (Gr.) 2’40”03. 4x100 mešano (moški): 1. Italija 3’50”44; 2. Španija 3'52"76; 3. Fran lija 3’53”81. KOLAJNE PLAVALNEGA TURNIR JA: Italija 17 zlatih, 11 srebrnih, 8 bronastih; Španija 5-4-4; Francija 4-10-5; Jugoslavija 2-1-4; Grčija 1 - 1 - 6; Turčija 0-1 2; Egipt 0-1-0. TENIS Ženske — finale za 1. mesto: Sašak (Jug.) - Golarsa (It.) 6:4, 6:1. Darjan Petrič si je na 1500 m priboril srebrno odličje V finalu nogometnega turnirja za memorial «Ž. Race» San Giovanni tesno premagal domače Primorje Italijansko moštvo je zmagalo tudi lani - Drevi nagrajevanje S. Giovanni — Primorje 1:0 (1:0) S. GIOVANNI: Covi, Sossi, Visin-tin, Colautti, Francini, Zacchigna, Gulin, Prestifilippo, MendeUa (v 68. min. Zurini), Romano, Nicoterra. PRIMORJE: Micor, Štoka, Vasilij Pertot, Valter Pertot, Samese, Antoni (v 63. min. Peter Caharija), Di Benedetto, Pugliese (v 40. min. Cri-stofaro), Rustja, Bortolotti, Zaccaria. SODNIK: Concina iz Trsta. STRELEC: v 14. min. Gulin. GLEDALCEV: 400 Nogometni turnir za drugi memorial «Žarko Race» je ponovno osvojila ekipa S. Giovanni, ki je s tesnim izidom v finalu premagala proseško Primorje, ki se je moralo drugič zaporedoma zadovoljiti z drugim mestom. Finale, ki je privabil ob rob pro-seškega pravokotnika se kar zadovo- ljivo število navijačev, je zadovoljil vse. Igra je bila vseskozi lepa in na dobri tehnični ravni, morda le v zaključnem delu je kakovost nekoliko padla, predvsem ko so nogometašem pošle moči. Edini zadetek, ki je odločil srečanje, je padel že v začetnem delu, ko je Gulin z glavo odbil usnje preko nemočnega Micorja. Primorje se je sicer takoj zbralo in skušalo ogroziti Tržačane, ki pa so bili v obrambi izredno pazljivi in niso puščali prostosti Rustji in Cahariji. Zato so rde-če-rumeni skušali priti do izenačenja s streli od daleč, vendar so bili pri zaključevanju netočni in tako se je polčas, v katerem je Primorje imelo tudi terensko premoč, končalo z vodstvom tržaške ekipe. V nadaljevanju so začetni udarci bib za Tržačane, ki so skušali podvojiti, vendar so se po začetni zmedi Prosečani organizirali na sredini igri- šča in pod režijo tokrat odličnega Di Benedetta začela diktirati svoj tempo igre. Primorje je morda v tem delu grešilo v tem, da se je preveč posluževalo kratkih podaj in s tem omogočilo nasprotniku, da se je zaprl v svoj kazenski prostor, preden so domačini ustvarili napadalno akcijo. Vsekakor večjih nevarnosti za vratarja Covija ni bilo, medtem ko se je Micor v drugem delu igre izkazal z nekaterimi dobrimi posegi, ko so Tržačani sprožili hitre protinapade. V zaključnem delu je prišla na dan utrujenost, posebno v vrstah Primorja, saj je ekipa v tem tednu igrala kar štiri tekme in s tem je bila njegova usoda praktično zapečatena. Ob koncu srečanja je Boris Race izročil kapetanu S. Giovannija Romanu prehodni pokal. Nagrajevanje vseh ekip in posameznikov pa bo danes ob 18.30 na dvorišču kulturnega doma na Proseku. Nagrajevanju bo sledila pro- sta zabava s plesom ob zvokih sambla Aries. • V STAROSTI 82 LET je včeIS,šj Buenos Airesu umrl Luis Monti. nogometaš, ki je igral pri JuventrTlptn° ki je z italijansko državno nogo jjj reprezentanco leta 1934 tudi os ^ svetovni pokal. Bil je edini ^ra,-aTal je finale svetovnega prvenstva 001 jj za dve različni državi, saj je nas^. tudi v vrstah argentinske ^a a prezentance, ki je leta ^ drugo mesto. • ODSLOVILI SCHUMACHER Vodstvo zahodnonemške cna-|St„initi Kolna se je očitno naveličajo s f kritik vratarja Schumacherja, W‘ n. brani tudi vrata državne rePr^^j0vi- ce, in se je odločilo, aa g« tvu, Schumacher je zlasti zameril v°° ^1, da ni okrepilo ekipe in je sarn.R jta-da jo bo zapustil, če ne bo naje kega solidnega igralca. Teniško prvenstvo ZDA Lendl v življenjski formi NEW YORK — Čehoslovak Ivan Lendl je v predzadnjem srečanju četrtfinala teniškega prvenstva ZDA dobesedno zmlel 19-letnega Šveda Matsa Wilanderja. Lendl je naravnost navdušil 20 tisoč gledalcev, ki so občudovali njegovo silovito igro. Pripomniti je treba, da Wilander ni igral slabo, a je bil proti razigranemu Čehoslovaku popolnoma brez moči. Lendl je nasprotnika strl s servisom, izrednim tempom v igri in številnimi močnimi direktnimi udarci. Pravijo, da je v življenjski formi. Še pred tremi tedni ga je prav Wilander gladko premagal v Cincinnatiju, včerajšnji končni izid, 6:4, 6:4, 7:6 pa ne dopušča dvomov, kdo je bil močnejši. Lendl, ki še ni zma- gal nobenega turnirja «velikega slama*, je torej letos, skupaj s Connor-som, glavni favorit za končno zmago. V dvoboju med Ariasom in Francozom Noahom pa je prišlo do pre senečenja, saj je zmagal manj kotirani Američan. Srečanje je trajalo skoraj tri ure, končalo pa se je šele po petih setih igre. Končni izid 7:6, 4:6, 6:3, 1:6, 7:5 potrjuje, da je Arias v četrtem setu popustil predvsem zato, da bi bil bolj spočit v petem setu, ko so Noaha izdali živci. • V TRETJI ETAPI KOLESARSKE »DIRKE PRIHODNOSTI* je prvo mesto zasedel Olaf Ludwig (NDR), na skupni lestvici pa je vodstvo ohrani: Švicar Siegfried Hekimi. Na prvih poskusnih vožnjah v Monzi Piquet in Patrese (brabham) najhitrejša MONZA — Na včerajšnjih poskusnih vožnjah za VN Italije v Monzi sta najboljši čas dosegli Brabhamo-vi vozili s Piquetom in Pa trese jem, takoj za njima pa sta Amoux in Tambay na ferrariju. Kljub temu, da sta slednja dva nekoliko zaostala, pa so pri Ferrariju vseeno zadovoljni, saj sta tako Tambay kot Arnoux imela dirkalne gume, s katerimi ne dosegajo tako visokih hitrosti kot s kvalifikacijskimi. Poleg tega so Ar-nouxa ovirali tudi drugi tekmovalci, tako da ni imel idealnih pogojev. Pa še nekaj navdaja Ferrarijeva pilota z optimizmom, in sicer težave, s katerimi se je včeraj ubadal vodeči na skupni lestvici, Prost, ki je bil šele sedmi. Nasploh pa so pri Renaultu imeli precej težav, tako da je Prost moral celo uporabiti rezervno vozilo. Vsekakor so prvih o-sem mest zasedla vozila, ki razpolagajo z najbolj preizkušenimi turbo motorji, in sicer brahham, ferrari, alfa-romeo in renault. Očiten napredek pa je pokazal Lauda s svojo mclaren, za katero je Porsche izdelala turbo poganjalnik. Včeraj je bil prepad med turbo in tradicionalnimi motorji še večji kot običajno: Keke Rosberg, prvi s tradicionalnim motorjem, je dosegel šele šestnajsti čas. VČERAJŠNJI NAJBOLJŠI ČASI L Piquet (Braz. - brabham) minuta 30”202 s poprečno hitrostjo 231,480 km na uro; 2. Patrese (It. - brabham) 1’30”253; 3. Amoux (Fr. -1’30”799 ; 4. Tambay (Fr. - fen lfa-1'31 ”036 ; 5. De Cesaris (B- - romeo) 1’31”295 ; 6. Cheever v-" ^ renault) 1’31”613; 7. Prost (Fr- a)fa-nault) 1’32”244 ; 8. Baldi (»■ ' (jt.- romeo) 1,32”407 ; 9. De Angehs lotus) 1’32”590; 10. Lauda mclaren) 1’33”190; 11. WarwicK | k toleman) 1’33 ”738; 12. Win,,‘nS£>ll (ZRN - ATS) 1’34”161; 13- J^Lelli (VB - lotus) 1’34”610; 14. (It. - toleman) 1’35”489; 15- '"ier* (VB - mclaren) 1,35”928; & (Fin. - williams) 1’36”631; l7- ' fi-zani (It. - osella) 1’36”647; • ga- boreto (It. - tyrrell) 1'36”788; ' rer (švi. ‘- arrows) 1*36 Boutsen (Bel. - arrows) 13h V organizaciji planinskega društva Idrija Prvi planinski pohodni maraton IDRIJA — Planinsko društvo Idrija, v sodelovanju z Radioklubom Idrija, organizira prvi planinski pohodni maraton, ki bo v nedeljo, 18. t.m. s startom ob 7. uri s Trga Svobode v Idriji. Prvi pohodni maraton je posvečen 90-letnici slovenskega planinstva, 80-letnici aktivnega delovanja planinskega društva Idrija ter 40-letnici ustanovitve ene največjih partizanskih bolnišnic — vojaške partizanske bolnišnice Pavla, v kateri se je zdravilo 954 ranjencev, skupaj z njenimi oddelki pa nad 1700 ranjencev in bolnikov. Pohodna proga bo dolga 42 kilometrov in bo markirana, potekala pa bo iz Idrije preko Hlevskih planin. Zgornjega Čekovnika do znamenitih Klavš na Idrijci, čez greben Podgnelici nazaj na Kre-kovše in v dolino Idrijske Bele ter skozi spodnji del Čekovnika do cilja. pred planinsko kočo na Hlevišah. Pohoda se lahko udeleži vsak, ki smatra, da ima dovolj kondicije za 8 ur hoje po planinskih normativih. Mlajši od 15 let lahko gredo na pohod le v spremstvu staršev ali izkušenih planincev vodičev. Vsak udeleženec pohoda, ki bo prišel na cilj do 17. ure in bo imel na kontrolnem kartončku žige petih kontrol, prejme spominsko značko vojaške partizanske bolnišnice Pavla, prvi trije uvrščeni v ženski in moški konkurenci pa bodo prejeli posebna priznanja. Startnina znaša 100 dinarjev in se jo lahko vplača ob vpisu ali pri dvigu kontrolnega kartončka, ki bo uro pred startom. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo ob 16. uri pred planinsko kočo na Hlevišah. Prijave za maraton sprejema pismeno, osebno ah po telefonu Planinsko društvo I-drija.— tel. 065/71090 in občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Idrija — tel. 065/71006 do vključno 12. ure 16. t.m. Vsak prijavljenec mora sporočiti priimek in ime, naslov bivališča in leto rojstva. V primeru slabega vremena bo maraton preložen na naslednjo nedeljo. S planinskim pozdravom vabijo na prvi planinski maraton tudi zamejske planince. Silvo Kovač • AMERIČAN LARRY HOLMES, svetovni prvak v težki kategoriji (WBC), se bo danes pomeril z izzivalcem, rojakom Scottom Frankom, ki je na 10. mestu svetovne lestvice WBC. Holmes že pet let trdno drži svetovni naslov v svojih rokah v zadnjih 43 dvobojih pa je kar 30-krat predčasno zmagal. Bernard Hinault ubira novo pot * $$ PARIZ — Na včerajšnji tiskovni konferenci je francoski kolesar ^ nard Hinault pojasnil, kaj namerava sedaj, ko je zapustil Guimarda *, s nault: ustanovil bo ekipo, ki jo bo vodil nekak triumvirat, in sicer o11.5 ysC pomočjo Luisa Ocane kot trenerja ter Philippa Crepela kot managerja- ^ odločitve bodo torej sprejemali kolektivno. V ekipi bo trinajst tekni0''?: ali Glede sponsorja je Hinault dejal, da bi lahko bil francoski (Miche -gk* Merlin), španski (Kelme ali Teka), belgijski (Europdecor) ali 8anJ (Malvor ali Šanson). . Glede težav, ki jih je imel s kolenom in zaradi katerih se je mfl*"®, kratkim celo operirati, pa je Hinault pripomnil, da se sedaj počuti oduc> Bic in S. Benedetto na turniriu v Vid^ VIDEM — V okviru praznovanj tisočletnice Vidma, bo v tem m1* finimi v košarkarski turnir, na katerem bodo nastopile tržaški Bic (A-U-jj • ški San Benedetto (A-l), Gedeco iz Vidma (A-2) in ameriška ekipa Pr0.,? Ali Starš. Turnir bo 17. in 18. v športni palači «Pri Camerai. Pol fin8* čanji bosta v soboto, finalni tekmi pa v nedeljo. Zanimiv odbojkarski tečaj v Ligna**11 V Lignanu bo od 16. do 18. t.m. »deželno odbojkarsko sreča nij^jg*-svečeno obravnavanju »športnega društva z ozirom na mladinsko delo* Lotih se bodo tako vprašanj, ki se nanašajo na vodstvo društvenega ^s-ščaja kot tudi tehničnih vprašanj, kot so na primer vloga in taktična * na priprava trenerjev. ■■■ 1 1 — -............................-.. - — Jutri in v nedeljo v okviru proslav v spomin bazoviških žrtev Mednarodni odbojkarski turnir in spominski pohod V torek je minilo točno 53 let cd irPstoega 6. septembra 1930, ko so ™ fašističnimi streli padle na ba-;.Vlski gmajni prve štiri žrtve fa-.Bidovec. Marušič, Miloš in ki so postali za vse nas boja proti fašizmu, pednja komemoracijska sveča-k?? op jutri na kraju strelišča na jfPjopld gmajni. Štirih junakov pa oodo tudi letos spomnili mladi in JOf ®ladi športniki. t^POftoo združenje Sloga bo taka J. ^tos priredilo mednarodni žen-h ’ Odbojkarski turnir za «Trofejo n-rj^ških žrtev» in tretji spominski bazoviških junakov. od^?ninski P°bcd prireja planinski B®-Sloge. Letos bo na vrsti tret-k'Udeležena pa tekmujejo za znač-,, , poviških junakov. Bronasto si bo Dohna vsak’ ki se bo udeležil dveh odoy; srebrno, kdor bo na poho-j. štirikrat, zlata značka pa bo šla , 6tnu, ki se bo pohoda udeležil šest-Najzvestejšim, to je tistim, ki Pa k,,03 sP°minskem pohodu 10-krat, o*,?? organizator podelil še posebno cie. Letošnji pohod bo na spo-jutri. zbirnega mesta na vrtu gospo- štirim bazoviškim junakom. Pohod traja približno 3 ure in pol. Organizator je na pohod povabil vsa zamejska športna in kulturna društva, poleg teh pa še planinsko društvo iz Sežane ter smučarski klub in planinsko društvo iz Ilirske Bistrice. Odbojkarski turnir bo priredilo Športno združenje Sloga pod pokroviteljstvom openske Hranilnice in posojilnice, ki bo tako tudi na športnem področju proslavila 75-letnico svojega obstoja. Odbojkarske ekipe se bodo tudi letos potegovale za prehodni pokal bazoviških žrtev, ki bo postal trajna last šesterke, ki ga bo osvojila trikrat. Doslej je na turnirju dvakrat zmagal Odbojkarski klub Koper, lani pa Fužinar z Raven na Koroškem. Le tošnjega turnirja se bo udeležilo 8 ekip, in sicer: Breg, Kontovel, Sloga in Sokol Meblo s Tržaškega, goriška 01ympia, Odbojkarski klub Koper, novogoriški Merkur in Fužinar z Raven na Koroškem. Ekipe je organizator razdelil v dve skupini, na podlagi uvrstitev na lanskem turnirju bazoviških žrtev. Tako bodo v skupini A nastopili Fužinar, Sloga, Breg in OIympia; v skupini B pa Koper, Merkur, Sokol in Kontovel. Ekipe so vsem dobro znane, ven- SPORED DANES Skupina A (telovadnica pri Banih) 15.30: Sloga - Breg 16.15: Fužinar - OIympia 17.00: Zmagovalec v tekmi št. 1 - zmagovalec v tekmi št. 2 Skupina B (telovadnica na Opčinah) 15.30: Sokol - Koper 16.15: Merkur - Kontovel 17.00: Zmagovalec 1 - zmagovalec 2. Igra se na dva osvojena seta. JUTRI Igrišče bazoviške zadruge 10.30: finale za 3. mesto 17.00: finale za 1. mesto. Finalni tekmi se igrata na tri osvojene sete. V primeru slabega vremena bosta finalni tekmi v telovadnici pri Banih. V NOVI GORICI Danes in jutri teniško prvenstvo V okviru praznovanj ob 40-letnici ustanovitve IX. korpusa, bo v soboto in nedeljo v Novi Gorici odprto prvenstvo v tenisu za člane in članice. Srečanja se bodo pričela ob 8. uri na teniških igriščih športnega parka. dar je prav, če jih našim bralcem še enkrat predstavimo. Novogoriški Merkur se je v lanskem prvenstvu prebil v prvo zvezno ligo in se zdaj vneto pripravlja na zahtevno prvenstvo. Ravenski Fužinar je lani iz prve zvezne lige izpadel in bo letos igral v drugi ligi, prav tako kot OK Koper. Veliko zanimanje vlada seveda za nastop Sokola Mebla, ki bo nastopil s svojo novo postavo, to je z najboljšimi i-gralkami Sokola in Bora. Ekipa sicer še ni uigrana, vendar smo mnenja, da bo na tem turnirju odigrala vidn0 vlogo. Sloga in Breg se pripravljata na bližnje prvenstvo v C-l ligi Oba sta s treningi že začela. Prav v teh dneh je začel vaditi tudi Kontovel. Goriška 01ympia, ki nastopa v ženski D ligi, pa bo na tem turnirju letos nastopila prvič. Izločilni boji bodo na sporedu danes popoldne. Ekipe A skupine bodo nastopile v telovadnici pri Banih, B skupina pa bo igrala v telovadnici srednje šole na Opčinah. Finale za tretje mesto bo jutri zjutraj, za prvo pa v nedeljo popoldne na igrišču bazoviške gospodarske zadruge. (Inka) Turnirja se bo udeležila tudi združena ekipa Sokol Meblo Na turnirju za trofejo Oskarja Vatovca Drevi ob 20. uri finale Kras-Zarja VaL^ski turnir za trofejo Oskar gar?Vac se počasi bliža h koncu. Or-ne£r^torji nogometnega odseka športni,!" ^rožka Kras so priredili ta tur- nir v f.bila spomin na preminulega požrtvo-'fd odbornika društva, kateremu Ulj * n°gometna problematika zelo lj Arcu- Danes zvečer bomo izvede-fitial ° b° zmagovalec, ko se bodo v lira.nem obračunu spoprijeli domači * ,*n bazoviška Zarja. Tekma se Hni P°i ure Prej kot dosedanje p,.®, furnirja in sicer ob 20. uri. pomnik predvideva odigranje dveh zida Js^ov v primeru neodločenega i-p0 Pp 90. minutah igre. Če bo tudi do ^nnijških ostal izid izenačen, bo-'nagovalca določile 11-metrovke. Organizatorji so se letos prvič odločili, da bodo na turnir povabili le 4 ekipe in da se odigrajo le dve izločilni in dve finalni tekmi. To pa zato, da bi bil turnir čim krajši, saj bi sicer zahteval veliko naporov s strani organizatorjev, saj je bilo lansko leto odigranih na turnirju kar 16 tekem. Žal je letošnja izvedba naletela na dokaj maloštevilen odziv gledalcev. Res, da je bilo v teh dneh nekaj zelo hladnih večerov, a upajmo, da bo današnjemu finalu prisostvovalo večje število nogometnih privržencev. Ekipi sta se že srečali predvčerajšnjim v malem finalu na memorialu Žarko Race na Proseku. Takrat je z minimalno razliko zmagala Zarja, ki je osvojila končno 3. mesto. Današnja tekma pa bo za obe moštvi vsekakor važnejša, gre za prvo mesto. Težko je predvidevati, kdo bo slavi! zmago. Kraševcem se ponuja lepa prilika, da se nasprotniku oddolžijo za prejšnji poraz. Poleg tega pa igrajo tudi na lastnem igrišču. Morda utegne biti Krasovim igralcem usodna utrujenost, saj so v zadnjih petih dneh odigrali kar tri srečanja, čeprav velja, da ima trener Mikuž na razpolago veliko igralcev. V polfinalu so Bazovci s težavo strli odpor Brežanov, Kraševci pa so mnogo bolj prepričljivo odpravili Prose čane. (Z. S.) obvestila ŠZ Bor — odbojkarski odsek sporoča, da je prvi trening igralk, rojenih leta 1970 in 1971 v torek ob 17. uri na «1. maju«. Prvi trening in sestanek igralk, ki so lani nastopale v C-2 ligi pa bo v sredo ob 19.30. SK Devin vabi mlade smučarje in smučarke naj se udeležijo predsmučarske telovadbe, ki bo na občinskem športnem igrišču v Nabrežini vsak ponedeljek od 16.30 dalje začenši v ponedeljek, 12. t.m. ŠZ Sloga - planinski odsek organizira jutri, 11. septembra, 3. tradicionalni spominski pohod »Bazoviški junaki». Zbirališče in vpisovanje bo na vrtu bazoviške zadruge. Odhod bo ob 11. uri. Hoje je približno 3.30’. Vabljeni športniki, starejši in mladi planinci. Športna šola Trst obvešča, da bo prva letošnja seja glavnega odbora Športne šole Trst, v četrtek, 15. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška ob 20. uri. ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 12. t.m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. SPDT vabi člane na planinski pohod »Bazoviški junaki« v priredbi ŠZ Sloge jutri, 11. t.m„ v Bazovici. Pri Banih je ZSŠDI že sedmo leto zapored priredilo odbojkarski tečaj Poprečna starost tečajnikov je iz leta v leto nižja djje se bo pri Banih končal desetin JJ* tečaj za mlade odbojkarice ^^“ejkarje, ki ga že sedmo leto * red prireja Združenje slovenskih ffteih društev v Italiji. Tečaj vedi Vsako leto priznani zamejski ^ntak Franko Drasič, pod vod-čajnik katerega trenira okrog 150 te-®teliV 'n tečajnic devet naših va-kjij, j ; ki so se po večini pred kratka y k zahtevnega trenerskega pobu. ^ organizacijo in tekoče pro-j. e Pa skrbi Ingrid Kalan, ga <|pres topiš prag dvorišča šolske-leu ^lopja pri Banih se ti vsako Ponuja ista slika. Na petih od-°dbo'Lln enem pokritem igrišču se z Špitalskimi prvinami navdušeno laj^^oia pisana množica mladih Veij *n deklet, ki jih je vsako leto b^ted sedmimi leti,» je povedal leto«.10 *-*e te vadilo petdeset otrok, Pou, .fj8 se je število tečajnikov kar ja; tf°- Udeležba je vsako leto več-števii o da smo morali letos omejiti 8^1 priiav na 150, ker bi večje vtsf ° tečajnikov preseglo zmoglji-daj/ ^Sanizacije. Redno vadi vsak tedkih r°® 130 otrok, vendar razen ^inik- lzjem- so s® vsi vpisani te-gotj, Kl tedi dejansko odzvali trenin- Vadba poteka po že ustaljenih in dobro preverjenih tirnicah. Mladi tečajniki vadijo dvakrat dnevno, zjutraj od 9. do 11., popoldne pa od 15. do 17. ure. Zaradi organizacijskih težav je bila rekreativna dejavnost letos nekoliko manj pestra, vendar ne moremo reči, da se otroci dolgočasijo, saj imajo časa za zabavo in igro na pretek, marsikdo pa tudi med obema treningoma poseže po žogi in preverja to, kar se je učil pod vodstvom svojega trenerja. Za zabavo včasih poskrbijo trenerji sami, ki v zagrizenih in ogorčenih’ tekmah merijo moči (ned seboj ob budnim in kritičnim pogledu mladih varovancev. Glavna značilnost letošnjega tečaja pri Banih je še nadaljnji padec po^ prečne starosti tečajnikov. Medtem ko so še pred leti skoraj vsi tečajniki sodili v kategorijo «under 15», vadijo sedaj skoraj izključno osnovnošolski otroci, ki se ukvarjajo z miniodbojko. Starejše skupine so samo tri (letniki 70 in 71), osnovnošolskih pa je kar šest, cd teh sta dve moški. Velika novost je tudi popoldanski tečaj za trenerje, ki ga vodita Drasič (za minivolley) in Ivan Peterlin (za starejše igralke). Trenerji se ta- ko seznanjajo z najnovejšimi metodami treniranja najmlajših, hkrati pa pripravijo dnevni načrt dela za tečajnike. Sicer velja poudariti, da razen dveh novincev, so skoraj vsi trenerji v prejšnjih letih že trenirali pri Banih in so zato (kljub temu, da so v glavnem še zelo mladi) dokaj izkušeni. Svoje znanje posredujejo otrokom trenerji vseh naših zamejskih društev, razen Sokola, ki nima svojega predstavnika. V zvezi s tem smo Drasiča vprašali, kakšen je odziv posameznih društev. «Največ tečajnikov izhaja iz vrst Sloge, ki ima 34 fantov in 63 deklet. Brežank je 23, borovk je osem, Kras ima dva fanta, kriška Mladina pa dva fanta in devet deklet. Sokol in Kontovel pa nimata nobenega tečajnika.« «Društva tarnajo, da so Bani preveč oddaljene.» «Vprašanje prevozov seveda ni e-nostavno, vendar problem obstaja samo za Zahodni Kras in Dolino, ki nimata neposrednih avtobusnih zvez. Brežanke prihajajo na treninge z društvenim kombijem in štirimi osebnimi avtomobili, ki jih upravljajo starši. Gre torej predvsem za vprašanje organizacije, ki je ponekod pomanjkljiva. Sicer velja omeniti, da ni pri nas kraja, ki bi bil za vadbo ugodnejši od Banov, kjer imamo na voljo šest igrišč in kuhinjo.« «Kako ocenjuješ dejstvo, da so tečajniki' vsako leto mlajši ?» »Mislim, da lahko rečem, da so naša društva končno vendarle spoznala pomen in vlogo naraščaja. Pri Banih vadijo v glavnem začetniki. Zanje je tukašnji tečaj pravzaprav šele uvod v redno in resno igranje odbojke, če se število ekip »under 15», ki vadijo pri Banih manjša, pomeni, da je stopnja znanja naših 13-14-letnic že dovolj dobra, da jim ni treba na začetniški tečaj.* To pa je za našo odbojko vsekakor ugoden pokazatelj, (ak) Kaj menijo naši mladi trenerji Kot rečeno, vadi pri Banih devet naših trenerjev. Poglejmo, kaj menijo: Beti Prašelj (Kontovel): «Žal mi je, ker ni pri Banih niti ene Kontovelove igralke. Nekatere bi sicer tudi rade prišle, a jih starši ne pripeljejo, zato sc tudi ostale doma.» Franka Žerjal (Breg): «Zelo sem zadovoljna, da je udeležba mladih Brežank stoodstotna, saj ni prav nobena, razen ene, nikoli manjkala.* Sabina Slavec (Breg): «Letos so de ■ kleta, ki jih vadim, mnogo bolj prizadevna, najbrž tudi zato, ker sem tudi sama bolj pripravljena in izkušena.* Jan Bitežnik (Sloga), najmlajši iz med trenerjev: «Razočaran sem nad nekaterimi fanti, ki so zelo nedisciplinirani. Ko sem bil sam tečajnik, je bilo več reda. Drugače sem še kar zadovoljen.* Valentina Vidali (Sloga), novinka pri Banih: »Treniram najmlajšo skupino deklet, ki obiskujejo tretji razred o-snovne šole. Dekleta so naravnost i-menitna, saj vadijo izredno navdušeno in prizadevno.* Peter De Walderstein (Sloga): »Organizacija je zares brezhibna, a je trenerjev premalo, tako da so skupine preveč številne in je delo težje. S svojo skupino sem vsekakor zelo zadovoljen.* Igor Može (Bor): «Napredek tečajnic je izreden. Današnje 12-letnice i-grajo tako, kot so včasih igrale 15-let-nice, kar priča o razvoju našega naraščaja.* Lučka Križmančič (Sloga): «Trdno upam, da bodo otroci vztrajali z odbojko tudi med letom. Želim, da bi tudi starši razumeli, da Bani niso samo način, kako zaposliti otroka pred pričetkom šolskega leta, temveč, da je to le začetek redne vadbe.* Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st. viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja 0o formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski MT dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 • 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske ] zveze Sasopisnih raloinikov FIEG Mafija: preiskovalci na sledi klanu Greco PALERMO — Policijski agenti letečega oddelka iz Palerma so v četrtek v palermski četrti Croceverde aretirali 29-letnega Giuseppeja Greca, sina voditelja znane mafijske «družine» Greco. Po dolgem zasliševanju so ga sodniki obtožili združevanja v zločinske namene mafijskega kova. Obtoženca so nato takoj odpeljali v zapor Ucciardone. Klan Greco je v ospredje kronike stopil leta 1963, ko je v zgodovini bojev med nasprotnimi mafijskimi družinami prvič prišlo do pokola. Policijski agenti so v vseh teh letih zaman skušali priti na sled trem voditeljem tolpe. Preiskave pa so se še pospešile po lanskem atentatu, v katerem so izgubili življenje general Dalla Chiesa, njegova soproga in policijski agent, ki ju je spremljal, in po letošnjem umoru preiskovalnega sodnika Rocca Chinnicija. V obeh primerih so preiskovalci ugotovili, da je v zadevo vpleten klan Greco. Prišlo pa je tudi na dan, da je skupina v zadnjih letih izvršila 45 umorov in 6 poskusov umora. Menijo, da je tudi o usodi 17 ljudi, ki so pred kratkim izginili na skrivnosten način, odločala tolpa Greco. Janez Pavel II. danes na Dunaju DUNAJ — Papež Janez Pavel II. bo danes dopoldne dopotoval v avstrijsko prestolnico, kjer se bo zadržal tri dni in pol, v prvi vrsti zato, da se sreča s cerkveno hierarhijo in množico katoličanov. Seveda pa bo imel njegov obisk in vse, kar bo storil ali povedal, mnogo širši odmev in, po mnenju nekaterih, celo nepredvidljive posledice zunaj avstrijskih meja. To bo po dvesto letih prvi papežev obisk na avstrijskih tleh, na meji s «cerkvijo molka», kot nekateri pravijo tisti v socialističnih deželah. Prvega velikega srečanja s papežem, ki bo potekalo v znamenju evropskih tem, se bodo udeležili tudi najvišji cerkveni dostojanstveniki iz Madžarske, Poljske, Romunije, Nemške demokratične republike in Jugoslavije. Veliko pri čakovanje pa vlada predvsem za nastope krakovskega kardinala Macharskega, vzhodnoberlinskega Meisnerja in zagrebškega kardinala Kuhariča. Poleg papeževega, njihova izvajanja z velikim zanimanjem pričakujejo ne le na Zahodu, ampak tudi v vzhodnih državah. Podel napad na argentinske matere BUENOS AIRES — Vsak četrtek se na osrednjem trgu argentinske prestolnice zberejo matere izginulih, da v tihem sprevodu izrazijo svoj srd in protest proti oblastem, ki jim nočejo dati novic o njihovih sorodnikih. Tudi ta četrtek so se matere «Majske-ga trgan (Plaza de mayo) zbrale pred vladnim sedežem, nato pa so se odpravile na zvezo enega najpomembnejših argentinskih sindikatov. Matere so sindikalne predstavnike vprašale, kaj je delavska zveza ukrepala za svoje delavce, ki so izginili ali pa so zaprti. Ko pa so matere sedež sindikalne zveze zapustile, jih je skupina neznancev podlo napadla in jih nekaj tudi ranila s kamenjem. Tudi IRA v krizi zaradi «skesancev» BELFAST — Medtem ko je policija začela zasliševati 17 članov teroristične organizacije IRA, ki so jih polovili na osnovi pričevanj «skesanega terorista* Roberta Leana, pričakujejo v prihodnjih dneh v Ulstru nove aretacije. Najvidnejši voditelji političnega krila irske teroristične organizacije, ki se imenuje «Smn fein», med njimi poslanec v britanskem parlamentu Garry Adams in štirje poslanci v skupščini Severne Irske, so v tiskovnem sporočilu javno izrazili zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi jih policija na temelju Leanovih izjav aretirala. «Skesani terorist* je medtem z ženo in petimi otroki v nekem skrivališču, kjer ga nenehno ščitijo policijske sile. Lean je bil svojčas «številka 2» znotraj organizacije IRA in je najpomembnejši med njenimi 30 člani, ki so v zadnjih mesecih izbrali pot sodelovanja s preiskovalci in tako zadali hud udarec ekstremističnemu gibanju. Njegova pričevanja so policiji omogočila med drugimi aretirati šefa glavnega štaba IRA za Ulster, Ivora Malachy Bella in enega glavnih voditeljev organizacije v Belfastu, Edwarda Carmi-chaela. Desetine aktivnih članov so medtem že izginile «iz prometa* v strahu, da bi jih aretirali, dodatno razsulo pa v organizacijo vnaša vzdušje nezaupanja in sumničenja, ki med njenimi člani že dalj časa vlada zaradi vse višjega števila «skesanih teroristov*. Britanska policija se krize, v katero je zabredla IRA, dobro zaveda in jo je odločena izkoristiti v upanju, da ji bo uspelo dokončno izkoreniniti irski terorizem. Sugestivno sproščanje narave razparal kot straha^ Spretnemu fotografu je uspelo ujeti hip, ko je močan blisk nad Berlinom. Televizijski stolp in Marijina cerkev sta videti Iluu„ v viharni noči, ko se razbesnijo skrite naravne sile. Verjetno pa le naJne-' ' J " kajti poletje se nagiba v jesen in z njo nas taki11 do kosti sega)** prizorov ne bo več dosti, sto bliskov in gromov polnih neviht čaka bolj mirna, a ao kosu moča. Še prej pa se seveda nadejamo čim več sončnih in v prek‘1*'^ ^p) Od kdaj bradisizem v Pozzuoliju NEAPELJ — Medtem ko so oblasti že zasegle prosta stanovanja in jih dodelila 20 družinam, ki jim je potres poškodoval hiše, se v Kampaniji na področju Flegrea zemlja še vedno trese. Jakost potresnih sunkov ni velika, vsekakor pa jih prebivalstvo občuti, tako da rase o Pozzuoliju strah iz dneva v dan. Pojav bradisizma, to je posebnega geološkega fenomena dviganja in nižanja zemeljske skorje, je vulkanske narave. Vzrok za to je namreč porast ali padec pritiska podzemskih talin, magme, ki potem sili proti zemeljski skorji: to povzroča razpoke, mikro-potrese in tudi vulkanske izbruhe ali pa žveplove jame, uhajanje žveplovega plina. Za to področje Kampanije pojav ni novost, saj je njegova zgodovina tesno povezana z dogajanjem flegrej-skih pokrajin in njihovih ljudi, ki so svoje življenje morali usklajevati s tem fenomenom. Arheološke izkopani- ne dokazujejo, da je med 2. stoletjem pred našim štetjem in 10. stol po našem štetju področje zajel pozitiven bradisizem. to je nižanje zemeljskih tal. Tla se v tem dolgem obdobju nižajo približno za meter na stoletje. Mestni trg, ki je bil posvečen egipčanskim božanstvom, so morali dvakrat zgraditi, ker ga je medtem morje poplavilo. Po 10. stoletju pa se začne nasprotni pojav, tla se namreč dvigajo in z velikim vulkanskim izbruhom zrase pri Pozzuoliju nov hrib. Zemlja pa se hoče po letu 1700 ponovno poigrati s človekom ter ves njegov trud, izgradnja in ureditev mesta, ne more kljubovati ponovne mu nižanju tal. Vse to traja skoraj do današnjih dni; po letu 1953 se zemlja začne spet dvigati: začetni zmerni potek pojava se v letu 1970 sprevrže v pravo tragedijo, saj se tla nenehno tresejo in mesto zapusti približno 30 tisoč prebivalcev. Sledi obdobje premirja, ki pa ga je zemlja pretrgala lani poleti. Beneški filmski bienale Med Bergmanom in družabnostjo BENETKE — Med enim in drugim filmom je na beneškem Lidu časa tudi za družabnost. Včeraj popoldne je na primer delegacija Vzhodne Nemčije organizirala srečanje, na katerem so bile prisotne tudi vidne osebnosti svetovne kinematografije (Juriča Perusovič, Shamoni, Von Achere, Hanna Schygulla). V zvezi z zahtevo po spoštovanju umikov pa se je pripetila francoskemu novinarju nevsakdanja dogodivščina. Ob pre dvajanju filma Manna K.» Coste Gavrasa v originalni verziji za Francijo se je novinar zavedel, po začeti projekciji, da je film v angleški verziji. Zato je šel iz dvorane, da bi si priskrbel slušalke za simultano prevajanje. Ko se je vrnil, ga niso pustili v dvorano: ta dogodek še enkrat potrjuje dejstvo, da je festival preveč rigorozen in da se ne more zahtevati, vsaj v vsakem primeru ne, točnost ob predstavah. A vrnimo se k filmskemu programu. Včerajšnji dan je bil nekak premor pred slavnostnim koncem 40. beneškega festivala — premor v smislu, da je bilo manj filmov na sporedu kot v prejšnjih dneh, zaradi izredno dolgega Bergmanovega filma «Fanny och Ale xander». Pripravljen je bil za televizijo in traja skoro 6 ur. Sodeč po Bergmanovih izjavah, je to njegov zad nji film. «Nikoli se nisem toliko žabami in toliko delal za film,» pravi Bergman, «fcot za Fanny och Aleian der, ki je suma mojega filmskega dela.v Obsega ne. vse avtorju priljubljene teme: dvoumnost ljubezn zaupanje v vero, avtoritarnost staršev, tesnobo danjega življenja, skladnost smrti in življevF1- ^ ni kronika pač pa estetska preproga polna ,’-o0rot' katerimi lahko vsakdo izbira, kaj občudovati. .j0 na» scenografija in spretnost pripovedovanja P01 ^no, Bergmanovo sposobnost stilno izoblikovati vsako v 0-tudi najbolj zapleteno. Film je prikazan, včasih ^ flt). xandrovega zornega kota, včasih bolj objektivna torjevega ali pa materinega, kot se je pac Eero ^0. zdelo primerno. V zgodbi dveh otrok je mnogo rov tudi iz Bergmanovega mladostnega življenja- ^got> Retrospektiva o EHu Petriju (obsega ves filmski opus, od najbolj polemičnih do najmanj del) je namenjena predvsem komemoraciji Pra.nji flf kratkim preminulega avtorja, ki je veliko pom*1 .0. samo kot filmar ampak tudi kot intelektualec spek janski kinematografiji v letih 60/70. Vendar re’ JVSefl tiva ni le to. Njena funkcija naj bi bila VT jjlrrt analiza avtorja, okolja, šole z vseh vidikov, ki latike dopušča in po možnosti s povezavo sodobne 1 ^anjlffl — politične, socialne in kulturne — kar očitno tej beneški retrospektivi. jAR^ n. v. Gogolj: Taras Buljba (5i> riše: Željko Lorda#^