(^asilo socialistične zveze delovnega ljodsiva Ptuj, 14. oktobra 1971 Leto XXIV, št. 41 Cena 0,70 din Skupna seja zborov SO Ptuj Gospodarska vprašanja v petek, 8. oktobra je bila y dvorani Narodnega doma y Ptuju seja občinskega zbo- fg in zbora delovnih skupno- jti občicie Ptuj. Razpravlja- li so, med drugim, o gospo- jjarskem uspehu občine v pr- vem polletju, o starostnem zavarovanju kmet6v, o pre- nosu zadružnih domov na Icrajevne skupnosti, precej besedi je bilo tudi o lokaciji nove gramoznice v Starosin- cih in o socialnih podporah. i uspehom gospodarskih organizacij ne moremo biti ZADOVOLJNI Podatki o gospodarskem gibanju v prvem polletju ka- žejo, da se niso izpolnili vsi ■cilji ekonomske politike. To velja, kakor za celo Sloveni- jo, tako tudi za ptujsko ob- čino. Skupna Industrijska pro- izvodnja je v letošnjem pr- vem polletju v občini pre- segla lansko v istem obdob- ju za 4,7 odst., brez TGA iz Kidričevega, ki zaostaja za la.iskim obsegom proizvod- nje, pa za 17,3 odst. Največ- ji porast proizvodnje kažejo opekarna. Perutnina, Tovar- na avtoopreme, tovarna vol- nenih izdelkov itd. Lanske ravni pa niso dosegle štiri gospodarske organizacije in sicer: mlekarna, ki je zaradi preureditve prostorov sko- raj popolnoma opustila oro- izvodnjo. Les, Delta in TGA Kljub porastu celotne pro- izvodnje, pa ne moremo bi- ti zadovoljni z gospodarskim uspehom v občini, saj kar štiri gospodarske organiza- cije niso dosegle lanskega poprečja. Najbolj problema- tično je vsekakor v TGA, kjer imajo resne težave s prodajo aluminija. Kot vzrok navajajo slabe prodajne ce- ne. na katere vplivajo ne- katere zahodno-evropske dr- žave, ki z dumpinškimi ce- nami nudijo večje količine aluminija. TGA Kidričevo pa je tudi zmanjšala dobavo a- luminija tistim domačim go- spodarskim organizacijam, ki še niso poravnale svojih ob- veznosti od lani. Tako so se ob štiri-krat manjši proiz- vodnji zaloge povečale za sedemkrat v primerjavi z lanskim letom. Bolj šibke rezultate kaže tudi gostinstvo, saj je vred- nost gostinskih storitev po- rasla le za 2,.3 odst., kar pa še zdaleč ne dosega republi- škega poprečja. To je vseka- kor vzr0'k stagniranja turiz- ma, za katerega pa vemo, da je v slovenskem merilu zelO' porasel. Vsekakor bo treba dati gostinstvu boljše pogo- je za hitrejši razvoj. Gradbena dejavnost je po vrednosti opravljenih del povečala proizvodnjo za 26 odst., kljub temu, da so se cene materiala in osebni do- hodki povišali za 25 odst. Po podatkih statistične službe so_ .vse gospodarske organizacije povečale doho- dek v primerjavi z istim ob- dobjem lani za 27 odst., ven- dar še vedno ne dosegajo slovenskega poprečja, ki je 32 odst. Največji dohodek sta ustvarila kmetijstvo in in- dustrija. Kmetijstvo dosega republiško merilo. Z vsemi, zgoraj navedeni- mi podatki, ki sicer kažejo delni napredek, s ptujskim gospodarstvom ne moremo biti zadovoljni, saj se je za- radi raznih naložb v bodoč- nosti in stabilizacijskih u- krepov, merjen uspeh gospo- darstva povečal le za 7 odst., kar pa je še daleč pod re- publiškim poprečjem (26 odst.) Na osnovi podatkov, ki so trenu'no na razpolago, lahko sklepamo, -'a je ptuj- sko gospodar.^tvo še daleč pod republiškim poprečjem. Kljub temu, da je vpraša- nje gospodarstva v občini ze- lo pereče, se je v razpravi o- glasilo le malo odbornikov in imel sem občutek, da ne- kateri tega vprašanja ne jemljejo preresno. Na seji so s-klenili. da morajo gospodar- ske organizacije čim prej izdelati razvojne in stabili- zacijske programe. Menili pa so tudi, da bi bilo nujno po- trebno ustanoviti društvo gospodarstvenikov, ki bi se ukvarjalo z vprašanji raz- voja V^ občini. PREDSEDNIKI KRAJEVNIH ORGANIZACIJ NISO DOVOLJ AKTIVNI Odbornik Božo Varnica iz Vidma je postavil vpraša- nje, ki trenutno najbolj za- nima naše kmete, to je vpra- šanje starostnega zavarova- nja kmetov. Nekateri so ce- lo m.enili, da se to že predol- go zavlačuje, dejali pa so tu- di, da bi bilo nujno potreb- no o vsem obvestiti širšo jav- nost, predvsem pa kmečko prebivalstvo. Adi Sarman je še enkrat, kot že večkrat poudaril, da je osnutek zakona že spre- jet'in, da ravno te dni pote- kajo javne razprave. Ven- dar, kakor vse kaže, pred- sedniki krajevnih organiza- cij SZDL niso vzeli stvari dovolj resno, saj so bili na eni izmed zadnjih sej ob- činske konference SZDL Ptuj zadolženi, da o osnutku seznanijo širšo javnost in organizirajo javne razpra- ve. V nekaterih krajih so to tudi storili, vendar so kmet- je menili, da ne bodo zmo- gli tolikih dajatev, ker so že* sedaj preveč obremenjeni. Poudarili pa so, da bi na.] skupnost prispevala večji delež v skupni fond in ne samo eno tretjino, kot je to sedaj planirano. Po njiho- vem mnenju naj b: prispevali polovico sami, drugo polovi- co pa skupnost, kar bi s tem vsaj delno razbremenili kmeta. Se večje nalaganje bremen že tako oslabelemu kmetu lahko privede samo še do večjega propadanja in razdrobljenosti kmetijstva. Vsekakor je odbornike- ■> kmete zanimalo še to in o- no, kot npr.: pomanjkanje kmetijskih strojev v vaških skupnostih in težave pri na- kupu le-teh, nekdo je celo menil, da bi morali tudi kmetu olajšati pot do tujih valut, ki so danes tako nuj- no potrebne za nakup kme- tijske mehanizacije. Tudi v cenah med kmetijskimi in indiishijikimi pr.dčlki, ozi- rom-T nro:zvodi, je še vedno prevelika razlika. Ko se bo to sorazmerje izenačilo, po- tem bo lahko naš kmet zaži- vel kot enakopraven član naše družbe. SLABEGA SE VSI BOJIJO Zadružni domovi so po- stali danes predmet sporov med Kmetijskim kombina- tom in nekaterimi krajevni- mi skupnostmi. Tako je bilo tudi v Trnovski vasi in Pod- lehniku, medtem ko so v ne- katerih krajevnih skupno- (Nadaljevanje na 2. strani)* VREME do nedelje, 24. oktobra 1971. Mlaj bo v torek, 19. ok- tobra, ob 9, url. Napoved: ni še nobene- ga izgleda za poslabšanje vremena pred 18 .okto- brom. Vremenska slika: nad ''-apadno in severno Evro- Po se zadržuje spremen- ljivo vreme že od začet- ka oktobra. Prvotno so bile padavine usmerjene proti našim krajem, a so se že S. oktobra preusme- rile na sever. Zato ima- pri nas lepo in če? 'im toplo vreme. Ciklon- sko Dodročje je v nede- lo, 10. oktobra zajelo del Španije in povzročilo strahotno neurje in po- ^'odnji. Računati pa je, da se bo verjetno že prihod- fi.ji teden vreme tudi pri f^^s Doslab.šalo in ohladi- lo. Nevihte so še možne. Alojz Cestnik OBČINI PTUJ PLAKETA »SVOBODA 71« Na manevrih »Svoboda 71« je sodelovala tudi enota 4. korpusa jugoslovanskega vojnega letalstva, ki je ime- la svoje oporišče v Moškanj- cih. Pripadniki ■ te enote so bili vse dni bivanja na na- šem območju v prisi-čnih sti- kih z družbeno-političnimi organizacijami, mladino in drugimi občinami. Ob koncu manevrov, prejšnji četrtek je obiskala komite občinske konference ZKS Ptuj skupi- na oficirjev in podoficirjev "te letalske enote. Sprejeli so jih sekretar komiteja Franc Tetičkovič, predsednik ob- činske skupščine Franjo Re- bernak, sekretar občinske konference SZDL Miha Ko- larič, pK>dpredsednik občin- skega sveta zveze sindikatov Feliks Bagar, vodja priprav SLO Karel Zmavc in sekre- tar občinske konference ZMS Zvonko Masten. Podpolkovnik Mai?ko Mr- vac je v imenu komandanta 4. korpusa jugoslovanskega vojnega letalstva izročil ptujski občini Plaketo JLA za uspešno sodelovanje na manevrih »Svoboda 71«. Pla- keto je prevzel predsednik SO Ptuj Franjo Rebernak. Predstavniki družbenega in političnega življenja ptujske občine so se s podpolkovni- kom in njegovimi tovariši zadržali v prisrčnem razgo- voru in skupno ocenili us- peh in pomen manevrov »Svoboda 71«. F. Fideršek »Svoboda 71« stran 5 ZA BOJ PROTI SOVRAŽNIM 1 ETAI OM: V«>iak Jugor.lo- vanske ljutiske armade na bregu Kolpe čaka na nov napad strmoglavcev. (F. Le«an) 2 S',TRAN TEDNIK — ČETRTEK, 14. oktobra jj, Kreditna banka Ptuj: novosti y deviznem poslovanju za občane Iz Kreditne banke Ptuj nam poročalo o nekaterih novosiih. ki bodo prav go- tove zanimale občane, ki vla- galo tuje valute pri tej ban- ki. Značilno ie, da pri ptuj- ski kreditni banki izredno narašča število vLa.gateljev tujih valut kar pomeni, da inriajo vlagatelji polno zau- panje v solidnost njenega poslovanja Vrednost devizri.h računov je v tem letu narastla za nad lOO odstotkov. Med tem. ko je znašalo stanje deviznih naiožb v začetku leta 9,5 mi- lijona dinarjev, znašajo te naložbe koncem preteklega meseca 19,7 milijcria deviz- nih dinarjev. Znesek naložb se torej približuje stanju 2 milijard starih dinarjev V deviznem poslovanju je nc stopilo več sprememb, ki jih odredila Narodna ban- ka Jugoslavije. Ena teh Tjc- vo.sti so valutni tečaji. Tako je uveden- dnevni odkupni in proda.ini tečaj vseh tujih va- lut. spremembe, ki nastopajo, so objavljene sproti v dnev- nih časopisih. Razlika med o vlož: avstrijske šilinge lahko banka preračina in preknjiži v drugo valuto — dolarie nemško marko ali kakršnekoli drugo valuto. Isto je pri dvigih, ko lahko namesto vložene valute dvi- gne drugo vrsto valute. Prav tako lahko vlagatelji zamenjujejo prek svojih ra- fiinov klirinške m vzhodne valute za zapadne valute (konvertibilne — zamenlji- ve). Kreditna banka Ptuj spre- jenr.a tudi vrednostne oapir- 1e v odkup oz. v inkaso Va- lute jr, vrednosTje papirje prevzema . banka tudi v shrambo. PoleiET deviznih žiro raču- nov odpira banka ne željo v] laateljfv tudi devizne hra- nilne rr-črne. Razlika je v tem, da ima vlagatelj knji- žico. k se lahko glasi na več vrst vloženih valut in ima stalno na vpogled stanje de- viznih prihrankov medtem, ko preiemaio vlagatelji po devizi ih žiro računih knji- gcvoen način, da se zagotovijo srei- stva zc razširjeno reproduk- cijo Pr; tem opozarja, da bi vsako odlašanje v teh zah'e- vah zopet pripeljalo do do- novr;c.'ga pomanjkanja elek- trične energije. Vpričo takih argumentov je videz, da je odobritev no- vih cen energetike samo še Tormalnost. Vendar ni tako- Mogoče bi na ta način lahko razmrsljali. če ne bi bili i^d stanja cen v energetiki od- visni stroški dela celokupne- ga gospodarstva. Povsem ;?o- ^ovo je, da bi prišlo, če bi sedaj ugodili zahtevam ener- getikcv. do verižne reakcije v v?ph vejah gospodarstva Teg.-^ pa si nikdo ne želi, ker bi nove podražitve popolno- ma srulirale efekte zSdnje valutne reforme, naš izvoz ti postal nekonkurenčen ravno v tierutku, ko se je začel lo- pet cživljati, nova nefstabil- nost cen pa bi dala »nizek udarec« programu stabiliza- cije. k; se je začel šele prav- kar uveljavljati. Kje ie izhod iz te situaci- je? Čeprav to ni popularno, bo treba zopet reševati za- deve na polovičen način. Najbrž bo treba dovoliti pre- mik cen premoga, ker je to v tem trenutku najmanj ne- varno glede na dejstvo, da s-e tekoča goriva in elektri- ka mnogo širše uporabljajo v proizvodnji. Vprašanje cen el^^ktrične energije in naft- nih derivatov pa bo treha reševati v okviru srednjeroč- RAZSTAVA SREDNJE PISARNIŠKE MEHANIZACIJE Od 5. do vključno 8. okto- bra je trgovsko podjetje »Merkur« Ptuj v dvorani narodnega doma Ptuj raz- stavlialo srednjo pisarniško mehanizacijo in pisarniško pohištvo. Razstavljali so e- lektronske kalkulatorje ja- ponskih. danskih in holand- skih firm, serijo raznovrst- nih pisalnih strojev, vključ- no z domačimi stroji »IBM« in »01ympia«, mehanične računske stroje, knjigovod- ske stroje itd. Skratka, raz- stavljeni so bili raznovrstni najmodernejši, in tudi že starejši pisarniški pripo- močki, ki olajšujejo človeku delo v pisarni. Razen tega pa je tovarna pohištva »Stol« iz Kamnika razšla vila pij niško pohištvo n svo^ »Extra« programa z us;!, nimi organizacijskimi stvi. ' Skratka, na raz^-tavi lo res dosti paše zs ofi.-! di cene glede na kvali^ izdelkov zare« niso bilf j visoke. Vse nformacij^ razstavljeni mehanizaciji pisarniškem pohištvu. ^ ga niste imeli možnosti gledati na razstavi, jjj J ko dobite v upravi trg skega podjetia »Merkur. Ptuju, kier lahko tudj | pite že prej omenjene in dni.ge najrazličnejše ois r.iske pripomočka M Novin GOSPODARSKA VPRAŠANJA Nadaljevanje s 1. strani stih našli soglasje med obe- ma organizacijama. Končno so to vprašanje uredili tudi v prej omenjenih krajih in sicer tako da KS Trnovsk-d vas v celoti pripada poslopje zadružnega doma. KS Pod- lehnik pa samo prosvetna dvorana z ustreznimi prosto- ri. Vendar je odbornik ;z Pod- lehnika tej odločitvi naspro- toval. češ zakaj bi imela kra- jevna skupnost v oskrbi sa- mo tiste prostore, ki bodo vedno teriali od skupnosti samo finančna vlaganja, ker je dvorana že sedaj v slabem stanju. Odborn-ki so se u- pravičeno vprašali, zakaj hoče kombinat tisto, kar je dobro obdržati zase. kar pa je slabo in, kar je treba po- pravljati pa hoče naprtiti na ramena drugim. Je pač tako, da se slabega vsak otepa. OBČINSKI MOŽJE NA EKSKURZIJO V STAROSINCE Posebna strokovna komisi- ja, ki je na kraju samem o- cenila umetnost in velikost lokacije nove gramoznice v Starošincih, je na seji dala svoje mnenje. Po njenih u- gotovitvah je zemlja na tem delu rnrnj kvalitetna in tudi v gozdu, ki z ene strani lo- kacijo obdaja, so samo slab- ši gozdni sortimenti. Z eno centralno gramoznico bi lah- ko sčasoma zaprli številne manjše, ki jih je na območ- ju občine okrog 600. Vendar je odbornik, ki to področje zastopa, dejal: »Za nas kmete je vsake ped zem- lje dobrodošla, pa naj bo še tako slaba. Vsako drevo, pa naj bo to akacija ali nava- nega načrta. Od tega doku- menta namreč o^ičakujemo odgovor na več vprašanj, med drugim tudi glede siste- m« rt.zširjene reorodukcije v novi politiki cen. C>lede na to sedaj ni tre- ba pričakovati, da se bodo oc:lr;.žili naftni derivati In ei-ckt*ika. MS den grrn znamo dobro ij ristiti. Nova lokacija je t tik za vasjo in neprest hrup težkih tovornjakov prinesel v vas samo pi in nemir. Zato so Starci čani odločno proti gramoi ci!« Prerekanje, dokazoval in razne besedne »dvotoi je končal predsednik obe ske skupščine Franjo Reb nak. ko je dejal: »Pi ekskurzijo občinske skupi ne bomo organizirali v S rošince in naj si vsi na k ju samem ogledajo, kaj jc in kaj ne.« Oba zbora staj glasno sprejela sklep, o r^ lastitvi zemljišča za novol kacijo gramoznice. Na seji so razpravljali jI di o socialnih podporah starelim občanom. Po odloj je lahko najvišja denaij pomoč 250 din in to tisti ki jim je to edini vir pi življanja. Center za social varstvo pa je odobril fl šanje socialnih podpor in tem v zvezi je skupščina d čine Ptuj dobila znatne dl tacije cd republiškega izv) nega sveta. Tako naj bi ol slej znašala poprečne , s« alna podpora 150,70 din(pl 88,73 din). Družbeno denaj pomoč prejema sedaj 690 ( čanov, od tega je 490 p« pirancev starih nad 65 I Največ denarnih pomoči ( bivajo ženske in sicer 542 80 odst- V bodoče pa bo trebs, mnenju nekaterih odbof kov, bolj paziti, komu i denarno pomoč, kajti dj ljudi ie, ki so še sposobrt delo, vendar iz neupravi nih vzrokov izkorisi družbo. Odbornik iz Majšpe' Ciril Murko je predlagal, bi imeli tisti podpiranci. koristijo tudi zdravstv zavarovanje b^ezp ačna vila. zdravniške hišne obi in pa preveze v bolnišn Cesto se namreč dogaia* taki liudie k zdravniku cer pridejo, vendar nii^ denarja, da bi plačali vila. M. Novi< jjjjnc — Četrtek, h. oktobra i97i stran S lazprava o dolgoročnem azvoju Slovenije j{a seji občinske kandida- tke konference v torek, ^tobra, v Ptuju so med ig^tm razpravljali tudi o jlgorocnem razvoju Slo- jiije. Obširnejše poročilo jem je podal Ermin Kržiš- Govoril je o nekaterih ,j?ažnejših vprašanjih, ki jvzročajo probleme v slo- eoskem gospodarstvu, pred- lein pa zaostalost oziroma jrazvitost vzhodnosloven- tega območja. Po progra- ,u dolgoročnega razvoja joveaije. ki obsega obdob- (Od 1971. do 1985. leta pa (ino morali Slovenci, pred- gem pa vzhodr.i Slovenci, ires krepko pljuniti v ro- B, če ga hočemo tudi izpol- ,iti. Ermin Kržišnik je na- celo vrsto stvari in (foblemov. ki jih bo treba fteh 15. letih izboljšati ozi- (oma spremeniti, če hočemo |ji v korak s tehničnim raz- hjem in napredkom današ- pje modernizacije in tehni- ke celega sveta in če hoče- Bo doseči življenjski stan- brd drugih razvitejših dr- [av. Skratka, marsikaj bo- gu morali spremeniti. »Tež- it« pa je predvidevati in pla- iJrati že za 15 let naprej, ker ne vemo, kake težave in prepreke nas v tem ob- dobju čakajo,« je dejal Er- min Kržišnik. Do leta 1985 70 »/o mladine v srednje šole Vsekakor bo potrebno, če hočemo uspeti v dolgoroč- nem razvoju Slovenije, naj- prej rešiti vprašanje izobra- ževanja mladine. Znano je, da okrog 50 odst. šoloobvez- nih otrok, to je otrok, ki o- biskujejo osnovno šolo, ne dokonča niti osemletke. In kam odhaja ta mladina? Ce pogledamo najprej v me- sto, lahko vidimo celi kup sprehajalcev in klatežev po ulicah, ki ne vedo kod i*^ kam. In kaj iz tega nastaja? Odgovor ni težko najti, saj nam statistike kažejo, da je pri nas vedno več kaznivih dejanj in prestopkov, ki jih napravi prav nešolana mla- dina. Ne rečem to ravno za Ptuj, če pa pridete v Ljub- ljano, lahko dobite res pra- vo sliko vse te nadebudne mladine. Vse bolj pa danes govori- mo o odhajanju mladine iz podeželja v mesto. Nič koli- ko primerov bi lahko naštel, kako propadajo kmetije za- to, ker je bilo pri hiši po pet ali še več otrok, danes pa so starši ostali sami, ker jim je otroke speljalo me- sto. kar pa je najhujše, ve- čina od njih je odšla hlap- čevat v tujino, od koder se vračajo polni hvale, nočejo priznati, da si lahko Sloven- ci sami ustvarimo Ameriko, Nemčijo in Francijo in da lahko živimo lepše, če si bo- mo s svojim znanjem, trdno voljo in napredkom ustva- rili take možnosti za življe- nje, kot jih imajo druge razvitejše države. Slovenci, ki smo se desetletja in sto- letja borili proti suženjstvu in hlapčevstvu in smo si v tej stoletni borbi priborili svobodo, hodimo danes hlap- čevat in z neuko delovno silo podpirat tiste, ki so ne- koč bil: naši največji so- vražniki in proti katerim smo v borbi izgubili toliko dragocenih in sposobnih lju- di. Vprašamo se lahko, ka- ko dolgo bomo ostali še tr- žišče za nekvalificirano de- lovno silo tujih držav. Vse to bo potrebno v pri- hodnjih 15 letih spremeniti, treba bo mladini omogočiti, da bo lahko svoje sposobno- sti pokazala tudi doma (mi- slim v pozitivnem smisluV treba bo čimveč mladine »pritegniti« v srednje šole. če hočemo, da bomo res u- speli v dolgoročnem progra- mu razvoja. Po podatkih statistične službe in po izjavah izobra- ževalnih centrov pa v os- novnih šolah stalež otrok vedno bolj upada. Znani so primeri nekaterih osnovnih šol, sicer nepopolnih, kjer imajo letos v prvem razredu samo po deset ali dvanajst otrok Vsekakor bo treba tudi v tej smeri v prihod- njih petnajstih letih izvesti določene preventivne ukre- pe. Pp programu dolgoroč- nega 'razvoja Slovenije bo treba ukiniti nekatere nepo- polne osnovne šole, v pre- ostale pa uvesti res najpo- polnejši učiteljski kader. Vsi ti ukrepi pa nas vodijo k razmišljanju, kako urediti prevoz in omc^očiti šolanje tistih otrok, ki že danes ho- dijo v podružniške šole tudi po nekaj kilometrov daleč. Vsekakor bo treba najprej urediti naše ceste in organi- zirati prevoz otrok do šole in nazaj. Po končani osnov- ni šoli "n tudi že prej pa bo-' mo morali mladim ljudem povedati, da »najlepše biti je doma« in »več znaš, več veljaš«. Skratka, povedati in dopovedati jim bomo morali, da pri nas rabimo sposobne kvalificirane delavce, ki bo- do nekoč nosilci vseh druž- benopolitičnih gibanj. Sele tako bomo preprečili odha- janje mladine v tujino in takrat nam ne bo treba pi- sati o pro^aadanju sloven- skega kmetijstva in o ne- rentabilnosti našega gospo- darjenja na sploh. Tudi gospodarstvo ne zadostuje Podatki o gospodarskih gibanjih v letošnjem prvem polletju nazorno kažejo, da se do sedaj postavljeni eko- noniski cilji ne uresničujejo. Slovenska industrija je pre- več razdrobljena. Poglejmo samo naše sosednje republi- ke. ki so med tem časom, ko smo se mi zadovoljevali z drobno industrijo, zgradili nekatere gigante, kot npr.: Crvena zastava. Ei-,N'š itd. V svetu imamo primere, ko nekatere firme držijo v ro- kah celo državno industrijo. Na vse to bo treba v prihod- njih nekaj letih misliti tudi pri nas v Sloveniji. Morali bomo delati na tem in mi- sliti na to. da brez večjih in močnih industrijskih cen- trov ne bomo mogli doseči raven svetovne proizvodnje in da ne bomo mogli konku- rirati na svetovnem trgu. Lahko navedem samo pri- mer giganta na Dravskem polj-u. ki je trenutno precej zapolnjen s svojimi izdelki, ker nima pogojev, da bi la- hko konkuriral ostalim za- hodno-evropskim konkuren- tom, ker so pač »močnejši« in prodajajo svoje blaeo po konkurenčnih cenah. Ce bi pa TGA Kidričevo in tudi nekatere druge naše tovar- ne svoje izdelke predelale v določene končne ;zdelke nji- hovih surovin, bi imele vse- kakor večjo možtiost in vcč uspeha, ko bi se pojavile na jugoslovanskem in tudi tu- jem trgu. Na v-se to bo treba pomisliti in tudi marsikaj spremeniti v prihodnjih i>et- najstih letih. Vse pogosteje pa govori- mo o »zelenem problemu«, to je o naši agrarni politiki. Trenutno skušamo rešiti ti- sto, kar se rešiti še da. Nič koliko sestankov in sej je že bilo zaradi pokojninskega in socialnega zavarovanja kme- tov. Sedaj, po 25 letih svo- bode, smo se končno spom- nili, da je prišel čas, ko bo moral tudi »kmet« postati poklic in ne samo zaniče- valni izraz. V bodoče se torej kmetij- stvu obetajo boljši časi. Tre- ba bo podpreti tistega kme- ta. ki je že danes aktiven blagovni proizvajalec, tiste- ga pa, ki mu to še ni uspelo, bo treba podpreti in mu nu- diti vse pogoje, da bo to lah- ko postal. Zakaj pa ne bi iz- koristili vseh naravnih le- pot naše vzhodne Slovenije? Prepričan sem, in tudi m^o- gi drugi, da je pri nas še ogromno naravnih lepot, mimo katerih vsak dan hodi- mo, vendar jih ne vidimo, za tujca turista pa bi bila to prelepa paša za oči. Nam pa lahko to prinese lepe de- narce, ki nam bodo poma- gali rešiti se zaostalosti, predvsem v Halozah. Zakaj bi to pokrajino videlo samo umetnikovo oko. ko pa jo lahko vidi tudi naše in tuj- čevo, če ga bomo znali pri- tegniti. Na torkovi seji so nekate- ri zahtevali konkretne pred- loge, kako rešiti vse te sa- mo nakazane smernice raz- voja Slovenije, predvsem pa ptujske občine v prihodnjih petnajstih letih. Vendar je jasno, da je koncept narejen za celo Slovenijo in ne za posamezna področja, ki so po svojem razvoju tako raz- lična. Končno so se dogovo- rili. da se bodo v bližnji pri- hodnosti sestali za vse te probleme odgovorni ljudje, pričeli razmišljati oziroma dokončno razmislili, kje in kako bo treba stvari začeti. M. Novina POGLED V OKO Roženica v očesu je edini M človeškega telesa, kjer iihko neposredno opazuje- mo krvne žile. Ker pa v oko De moremo usmeriti močne »etlobe, opazovanje ni ta- ko enostavno. Zato je zdrav- »ikom priskočila na pomoč tehnika. V zadnjem času so za filmanje roženice začeli uporabljati napravo, ki jo sicer poznajo astronomi. V Mislih imamo svetlobni oja- i^valec. Ta naprava sicer Biedlo sliko, - kakršno dobi- ■"lo pri razmeroma slabi sve- primerno okrepi, tako jo na zaslonu lahko celo fotografiramo in snemamo s ptnsko kamero. Princip de- lovanja svetlobnega ojače- ^^ca je v tem. da svetlob- I posnetek spremeni v sli- sestavljeno iz elektro- nov. Elektrone potem po- , ?Pešijo v električnem polju ' jih usmerijo, potem na poseben zaslon, kjer zariše- ' rnnogo bolj jasno sliko, • bi jo sicer dobili brez «iačevalca. Vaš list Ob robu razprave programa srednjeročnega razvoja kmetijstva v Sloveniji in v občini Slovenska Bistrica Zakaj protestni odhod? v Slovenski Bistrici so minuli teden razpravljali o programu razvoja kmetijstva v republiki in občini. Zbra- ni So bili nekateri vidnj jav- ni delavci in kmetijski stro- kovnjaki, seja pa se je kon- čala s protestnim odhodom treh kmetov, ki niso želeli sodelovali pri razpravi, ki je dobila malce čuden ton. Inž Ivo Mikluš iz zavoda za kmetijstvo je pojasnil predlagani načrt za razvoj v republiki in občini. Raz- prava je pokazala številne pomanjkljivosti, trije kmet- je. direktor kombinata in predstavnik Ljubljanske banke — kmetijske podruž- nice iz .Celja, pa so bili v nadaljevanju glavni akter- ji. Zapletlo se je pri živi- noreji, ki naj bi bila ena glavnih oblik kooperacije. Pri tem se moramo vpraša- ti ali je za kmeta rentabil- na živinorejska proizvodnja, če to ni za kombinat, kajti tudi on bo obrem^jen z od- plačevanjem anuitet, če bo hotel svoje delo modernizi- rati. Nekaj besed bi radi name- nili tovarišu Danetu Seniču, zastopniku Ljubljanske ban- ke — podružnice iz Celja, ki verjetno o naporih da bi v Slovenski Bistrici naposled le dobili obrat za kooperaci- jo. nima povsem razčišče- nih pojmov. Naj še enkrat ponovimo, da je sklep za- družnega sveta o ustanovitvi obrata za kooperacijo prav- no veljaven in v skladu z našo samoupravno politiko. To smo zapisali zaradi tega, ker je tovariš na sestanku dejal, da »eni trije kmetje, delajo cirkuse v zadružnem svetu«. Tisti trije kmetje so bili prisotni in so se po o- sebnem napadu tudi odpra- vili s sestanka, čeprav lahko razmišljamo, ali je bilo to pametno ali ne. Toda. kdo ste tovariš Dane Sinič. vab- ljen na sestanek kot strokov- njak, da lahko tako ugotav- ljate? Radi bi vam poveda- li. da zaenkrat samoupravni akti še niso cirkus, pa tudi njihovo izvajanje ni cirku- santstvo. Ničkolikokrat smo se lah- ko prepričali, da prehitro da- janje ocen politično ni naj- bolj zrelo. Naposled pa: ali ne bi bilo bolje, če predsednik skup- ščine občine Miro Kolenko, ki je vodil sestanek, tako raz- pravo prekinil? Kmeti.iski problemi v ob- čini so morda zašli na stran- ski tir. Ze dolgo tega je bi- lo obljubljeno, da bo ena iz- med sej skupščine občine posvečena prav tem proble- mom. Zdaj je sad dozorel in ne bi bilo ljubo, če bi bil preveč grenak D. Utenkar 4 S',TRAN TEDNIK — ČETRTEK, 14. oktobra jj, Velik preizkus našega načina vojskovanja »SVOBODA 71« ZARADI NAŠE SVOBODE Vtisi z največjih povojnih manevrov v Jugoslaviji Bila je le igra, vojaška igra v miru, manever, s katerim naj bi preizkusili, kako smo pri- pravljeni, če bi šlo zares. To smo vsi vedeli, zato smo bili na dan »D«, ko se je nad Vi- nico razšla noč, še bolj pre- senečeni. Vinica, trg ob Kolpi, prek katerega naj bi v 7 km širokem pasu udaril »napada- lec«, je bila prazna, sovražno razpoložena. Na plotovih in hi- šah so viseli lepaki z besedami »Danes — prezir«, lističi z otroško pisavo: »Sovražniki, pojdite domov!«, proglasi klu- bov OZN z razmišljajoče vse- bino, kolikšno gorje prinaša vojna človeštvu, posebno otro- kom, starcem in ženam. Tako so naši ljudje pričakali na- mišljenega sovražnika. Ce je ne znaš najti na zem- ljevidu, vprašaj za pot kmeta. Ta stari nasvet v manevrskih dneh ni več veljal. Vsaj ne za sovražnika v naši domovini, kjer načrtno in vztrajno ures- ničujemo zamisel o vseljudski obrambi, oprti na zgodovinski resnici, da vojsko lahko, naro- da pa ne more nihče prema- gati. Polkovnik Stanko Mihalič, ki je s svojo 12. oklopno brigado in desetinami najsodobnejših tankov čakal v gozdu na znak napada, je bil skoraj užaljen, ko smo ga povprašali, kako oni, »napadalci«, doživljajo sprejem prebivalstva. »Pa poslušajte, vi novinarji pretiravate, nismo mi agresorji, naša redna voj- ska smo, ki pomaga prikazati boj jekla s partizanskim nači- nom vojskovanja! Ljudje bere- jo o agresorjih, ustvarjajo si svojo podobo in potem se zgo- di, da prileti kamen v vetro- bransko steklo džipa. To ni več šala. Prosim, tudi to se zgodi.« Belokranjci, ki imajo priro- jen odpor do okupatorja, so šli celo — predaleč. Ni jim bil dovolj popoln bojkot »sovraž- nika«. Pekel v bregovih Kolpe Naš manever, prirejen ob 30-letnici vstaje, tretji in hkra- ti največji v povojnem času (prvi je bil 1949. leta, drugi pa 1953. leta) je že ime samo najbolje simboliziralo. SVO- BODA 71. Svoboda 71 ne »Ti- grski skok« ali kaka druga po- dobna oznaka, s katero po- imenujejo manevre v svetu, s^ čimer že na zunaj pokažejo, da je mišljeno napadalno voj- skovanje. Mi ne nameravamo napadati nikogar. Ne potrebu- jemo vojne ali vojne slave. potrebujemo pa mir in svobo- do! Toda, če hočemo preizkusiti partizansko vojskovanje in so- delovanje redne vojske s civil- nim prebivalstvom, mora ne- kdo igrati »napadalca«. Ta mo- ra biti sodobno oborožen z na- menom, da v bliskovitem na- padu zavzame zemljišče in ga skuša obdržati. Na petdeset, deset, pet me- trov daleč smo opazovali pro- dor »plavih« prek Kolpe pri Vinici. To je bila vojaška ope- racija, ki je spominjala na za- vezniško izkrcavanje v Nor- mandiji in ki je prav tako no- sila oznako »D«. Plavi so bili kar se da sodobno opremljeni, z oklopno brigado, s kakimi sto tanki, amfibijami, oklopnimi vozili in drugo opremo za pre- hod prek reke. Sile plavih so bile namenoma močnejše od sil »rdečih«. Ko se je na dan »D« začel prodor, je na bregovih Kolpe nastal pravi pekel. Porumenele krošnje dreves so se stresale ob eksplozijah, ko je železni »škorenj« napadalcev lomastil po naši zemlji. Polovica tan- kov, ki gredo tudi pod vodo, če je treba, ki streljajo in se gibljejo ponoči, če so take za- hteve, je prešla Kolpo, ne da bi čakala na graditev ponton- skega mostu. Nekakp polovica jih je čakala na pontonirsko četa, ki je v manj kot pol ure (norma je 50 minut) postavila tako trden pontonski most, da so mogli po trije tanki hkrati z veliko hitrostjo prek reke. Vse to delo so spremljale ne- prestane eksplozije bomb, ki so jih sejali strmoglavci z ne- ba. Pri postavljanju mostu je imela besedo tehnika, še bolje rečeno izvrstna izučenost na- ših vojakov, ki so delali na- tančno in hitro kot ura. Most so sestavili iz 14 orjaških ko- vinskih členkov, izmed katerih vsak lahko nosi po 20 ton. Ko je bilo delo končano, se je za- čel prehod prek Kolpe. D? klina tankovskih kolon sta i ob nenehnih poletih reaktiv« zarivala v ozemlje rdečih. S« vražnik je prvi dan napredi val 30 kilometrov globoki Zmagoval je, toda kako dolgi V hrbet in boke udarja »osvojena zemlja« Ko je umolknilo streljanj in ko sta se obe strani pr pravljali na nove spopade, s\i jo s kolegom iz skopskega VI CERA mahnila v Belo krajini Komaj sva se znašla na pot Kažipoti so bili prekriti al obrnjeni, celo prestavljeni, vi Grm je bila drugje kot pn spopadom, tako tudi druge. Belokranjski partizanski oJ red, sestavljen iz dveh bata Ijonov, je skupaj z odredi ci vilne zaščite in s prebival stvom Bele krajine že udat sovražniku v hrbet. Vse bol ga bo bolela ta rana. zaki dregnil je v osišče, ki bo pi kalo, dokler bo moglo. Pla' so morali pustiti v Beli kri jini dva bataljona. Dva bat Ijona sta bila tako že izgublji na za glavno udarno moč. Bi taljone so morali v naslednji dneh puščati povsod, na vs kem ozemlju, ki so ga zasedi v Kordunu, Baniji in Liki ! jih vezale nove in nove part zanske enote. Mladinski odn di, partizanske čete, ki so ' rojevale ob klicu organizato jev, da je v nevarnosti svobo« domovine. Z maršalom Titom na opazovalnici s podporo letalskih in he kopterskih desantov (zrači napadov) so plavi poskušali štirih smereh prodirati prf svojemu cilju — Bihaču. je bilo med NOB prvo zased nje AVNOJ. Odločilna je b' srdita bitka za Slunj, kjer je v bližini vasi Drešnik pl^ poskušal rešiti s poslednji desantom. Bil sem na opazovalnici Lipovači, prav tam. kjer maršal Tito skupaj z načel' Nadaljevanje na 6. strs«ii OPAZOVALCI NA LIPOVACI PRI SLUNJUj Maršal Ti- to v spremstvu generala armade Nikole Ljubičica in gene- ralpolkovnika Viktorja Eubnja opazuje spust letalcev. (F. Lpgan) Postavljanje pontonskega mostu čez Kolpo. (F. Legan PREZIR NAD SOVRAŽNIKOM: Zjutraj na dan »D« so na vseh hišah in plotovih Vinice viseli taki lepaki. (F. Legan) Rekli so: General-podpolkovnik STANE POTOCAR, ko- mandant večjo napako, če bo računal le na vojsko, ne pa na narod. Ta napaka je enaka — porazu.« General-polkovnik SRECKO MANOLA v svoji oceni: »Nitf zavedali se nismo prave vrednosti, ki jo je pokazal narod.« MICHEL DEBRE, francoski obrambni minister, ki si ic ogledal priprave na manever: »Takšna kon- cepcija, ko se sovražniku upre ves narod, zasluži na.ivišip spoštovanje.« pgDNiK — Četrtek, h. oktobra 1971 STRAN 5 Ljudstva ne uničiš! Potrjene in dopolnjene bodo dragocene zamisli o splošnem ljudskem odporu Poročilo o vojaškem po- menu manevra SVOBO- DA 71 ne bi bilo popolno, če mu vsaj v najbolj zgo- ščenih besedah ne do- damo še pregleda, kako se je razvil in potekel splo- šni ljudski odpor v Beli krajini. V slehernem kraju je bilo čutiti delovanje od- borov za SLO; iz njih so prišle vse pobude za de- lovanje civilne zaščite in Rdečega križa, mladine in pionirjev, žena, očetov in mater, ki so vsak na svoj način branili domače og- njišče in skupno domovi- no: kot partizani v eno- tah Belokranjskega od- reda ali kot obveščevalci, zaupniki, akivisti in od- borniki v vrstah organov ljudske oblasti na »zase- denem« ozemlju. Vojne organizacije ZK, OF, sin- dikatov in odbori za SLO v delovnih organizacijah so skupaj z izvršnima od- boroma (oblastjo) v Črno- mlju in Metliki, ki sta se umaknila iz mest med ljudstvo na teren, vodile celoten odpor. Z roko v roki z enotami »rdečih«, z JLA torej, so delovale vse niti upora proti oku- patorju. Obsežna in izre- dno dobro pripravljena propaganda dejavnost je tolkla napadalce kot orja- ški stroj: ilegalni parti- zanski Dolenjski list je prihajal vsak dan v sle- herno hišo. Z letaki^ raz- glasi, listkovnimi potro- snimi akcijami, napisi in s podtikanjem propagan- dnega gradiva je bila de- želica ob Kolpi zasuta! Ilegalne radijske postaje BELA KRAJINA okupa- tor ni mogel ustaviti. Zlasti se je izkazala mladina: bila je z eno be- sedo odlična, pa naj je šlo za pomoč partizanom ali enotam »rdečih« ali za samostojne diverzantske in druge ter nočne akcije. Odporniški duh je preve- val Belo krajino kot v le- tih NOB. Se več: strnje- ni okoli partije in OF so Belokranjci tudi zdaj po- kazali, da je zamisel o splošnem ljudskem odpo- ru posebnost našega bo- ja za svobodo in neodvi- snost. Četa, brigada, celo divizija lahko izgubi bit- ko ali spopad s sovražni- kom — ljudstva, ki ve, za- kaj se bori in je za svo- bodo pripravljeno žrtvo- vati vse, pa ne more uni- čiti noben sovražnik. Za dopolnilo in še ve- čjo učinkovitost vseh ob- lik boja v okviru splošne- ga ljudskega odpora so bili manevri SVOBODA 71 več kot odličen in uspe- šen preizkus! Zanimivosti iz »zaledja« ODREŠILNA KNJIŽICA — Neka stara ženska iz vasi Medžedže, ki je ostala doma, vojakom ni ho- tela dati vode. Šele ko so ji pokazali knjižico, se - je razveselila: »Tudi jaz imam ta,ko, vi ste naši. Pijte, kolikor hočete.« MARJANA DERŽAJ NE BI MOGLA PETI — Poseben bojkot so phalvim priparvili v vasi Breža- Poseben bojkot s« plavim pripravili v vasi Breža- ni. Vojaki so hoteli pripraviti kulturno prireditev, na kateri naj bi nastopila celo Marjana Deržaj. Prebivalci vasi se niso udeležili, niso hoteli dati niti VZETO ZARES — Vojaki so vajo vzeli nadvse resno. Tako je prišel k nekem mostu kmet in pro- sil stražarja, naj ga spusti čezenj. Vojak ga je usta- vil, rekoč: »Nemogoče, most je podrt.« »Poslušajte, tovariš kapetan, kaj pravi vojak,« se je pritožil kmet starešini. »Ne slišim, jaz sem mrtev,« je od- govoril kapetan. STRUP ZA SOVRAŽNIKA — V bližini vasi pri Karlovcu se je spustila s helikopterji sovražna enota. Ko so šolski otroci videli, da je na helikop- terjih bela strelica, so začeli pisati po vodnjaku: voda zatrovana (zastrupljena). VOJSKA PRESKRBI VODO — V Pokuplju je dolgotrajna suša spraznila vodnjake. Kmetje so morali zelo daleč voditi živino, če so jo hoteli na- pojiti, Pa se je spomnil nek vaščan: »Vojsko pro- simo, ona ima cisterne!« Vojakom ni bilo treba dva- krat reči. Ljudem so navozili vode, kolikor so ho- teli. Razmišljanja ob dopolnilih ustave SR Slovenije SLOVENIJA — DRŽAVA DE LAVSKEGA RAZREDA III..^ Tudi »ekonomski amand- maji 31—35 imajo še posebej nekaj skupnega. Vsi namreč urejajo vprašanja, pomemb- na za funkcioniranje enotne- ga tržišča na območju vse države. V prvi točki 31. a- mandmaja so našteti elemen- ti enotnega trga, s katerimi se zagotavlja delavcem te- meljne organizacije združe- nega dela, da ustvarijo do- hodek in rdzpolaigajo z njim, da del svojega dohodka združujejo z drugimi, torej zagotavljajo pravice iz zvez- nih amandmajev 21. in 23. na celotnem jugoslovanskem prostoru. Pogoj za to pa so svobodno gibanje delovne si- le, delovnih in finančnih sredstev, menjava blaga in storitev ter znanja brez o- mejitev na ožjih družbeno- političnih skupnostih, po do- mače povedano: brez diskri- minacije na ozemlju vse Ju- goslavije. Enako pomembni pogoji so tudi konkurenca na tržišču, preprečevanje monopolov, enoten denarni in kreditni sistem, enoten si- stem ekonomskih odnosov s tujino, in usklajeno planira- nje gospodarskega in druž- benega razvoja. Seveda se takoj pojavi vprašanje, kako naj SR Slo- venija zagotavlja enotno tr- žišče na območju Jugoslavi- je. Na dva načina: predvsem mora naša republika prek svojih organov skrbeti, da se bodo v prvi točki obrav- navanega amandmaja našte- ti elementi enotnega tržišča uresničevali na njenem ob- močju. Zato bo morala spre- jeti predpise in ukrepe za odprtost slovenskega prosto- ra za delavce, delovna sred- stva, finančna sredstva, bla- go in storitve iiz drugih re- publik. Enake možnosti bodo morale nuditi tudi druge re- publike delavcem in delov- nim organizacijam iz SR Slovenije na svojem območ- ju. . Drugi način pa je sodelo- vanje SR Slovenije z drugi- mi republikami in avtonom- nima pokrajinama pri zago- tavljanju temeljev enotnega trga na ravni federacije v smislu 2. točke obravnava- nega amandmaja, saj se bo- lo vprašanja enotnega de- narnega in deviznega siste- ma. carinskega in deviznega sistema in druga že navede- na vprašanja tudi v bodoče urejala z zveznimi zakoni in zveznimi ukrepi, vendar po ponrejšnjem soglasju repu- blik. V sklopu obravnavanih vnrašsni zavzemajo posebej vidno mesto nadomestila o- ziroma kot pravijo gospo- darstveniki »kompenzacije«, vsebovane v 4. točki. Gre, za gospodarstvo izredno po- pomembno kategorijo admi- nistrativnih ukrepov in po- vračil za škodo, ki jo gospo- darstvo utrpi zaradi takih u- krepov državnih organov o- ziroma njihovih posegov v pravico delavca iz 26. repu- bliškega amandmaja da na trgu ustvarja dohodek. V vsakdanjem življenju pozna- mo kompenzacije kot premi- je in regrese za kmetijske pridelke, na primer za to- bak, volno, mleko in nekate- re pomembnejše vrste re- promateriala, kot na primer umetna gnojila ter kot ga- rantirane cene za pšenico, o- Ije itd. Večina omenjenih kompenzacij že prehaja iz pristojnosti federacije na re- publike, tako da bodo v bo- doče priznavali zvezna na- domestila le izjemoma za ti- ste proizvode, ki so v res- nici pomembni za delovne ljudi z območja vse države. 32. amandma je namenjen družbenemu planu Sloveni- je. Novost je v tem, da je postavljen od spodaj nav- zgor kot družbeni dogovor delovnih ljudi, samouprav- nih organizacij in občin v skupnem ekonomskem in družbenem razvoju. Skupaj z družbenimi plani drugih republik in avtonomnih po- krajin, izraženimi v družbe- nem planu Jugoslavije; je pomemben element enotnega tržišča. Amandma 33 je posvečen narodni banki Jugoslavije, narodni banki Slovenije, v katero se bo preusmerila se- danja centrala narodne ban- ke Jugoslavije za Slovenijo. Naloge narodne banke Slo- venije so dvojne. V prvi toč- ki tega amandmaja so nave- dene tiste, ki jih bo oprav- ljala skupaj z narodno ban- ko Jugoslavije in narodnimi bankami drugih republik in avtonomnih pokrajin kot u- stanova enotnega monetar- nega sistema zaradi zagoto- vitve enotnega tržišča. Sem spada predvsem sodelovanje pri uresničevanju skupne e- misijske politike, stabilno- sti valute in splošne plačil- ne likvidnosti. V drugi in četrti točki a- mandmaja pa so opredelje- ne naloge, ki jih narodna banka Slovenije opravlja na področju emisijske in kredit- ne politike za potrebe naše republike, z zakonom dolo- čena finančno-tehnična o- pravila pa za republiko in tudi občine. Podrobnejše do- ločbe o statusu narodne ban- ke Slovenije, njenih organih in nalogah bodo vsebovali zakoni, ki jih že pripravlja- jo. Služba družbenega knjigo- vodstva je v našem 34. a- mandmaju izvzeta iz bančne- ga in monetarnega sistfema in se obravnava samostojno. To je razumljivo, saj gre za posebno finančno-nadzorno službo, ki mora imeti zago- tovljeno docela samostojno in od raznih vplivov neod- visno delovanje. Samostojnost republike pri davčni politiki 35. amandma opredeljuje oristojnosti SR Slovenije na področju davkov, določa te- melje davčnega sistema in hkrati predstavlja konkreti- zacijo 1. odstavka 9. točke 26. amandmaja. Najpomemb- nejši sta določbi 1 točke 35. amandmaja, po katerih so dohodki proračunov družbe- nopolitičnih skupnosti samo davščine (davki, takse in druge davščine) ter da si- stem, vire in vrste teh dav- ščin določa republiški za- kon in ne več zvezni zakon, kot je bilo sedaj. Gre torej za izrazito samostojnost re- publik na področju davčne politike. Ker pa je prevelik razkorak med davčnimi si- stemi posameznih republik lahko v škodo enotnosti ju- goslovanskega tržišča, je v 6. točki istega amandmaja po- novljena zvezna dolčba, da SR Slovenija usklajuje z drugimi republikami in av- tonomnima pokrajinama te- melje davčne politike in davčnega sistema. Pomembnejše je tudi na- čelo, da so davčni obvezniki dolžni prispevati v skladu s svojimi dohodki, ki naj bi postalo odločilen regulativ pri odpravljanju prevelike socialne diferenciacije; na- dalje načelo o tem, zakaj vse se uporabljajo sredstva re- publiškega proračuna, med katerimi je treba še posebej opozoriti na pomoč nerazvi- tim območjem republike; m načelo, da republika, občine in samoupravne interesne skupnosti usklajujejo obvez- nosti delovnih ljudi in orga- nizacij, kar se sicer v praksi dogaja že sedaj, z namenom zagotoviti približno enake davčne in prispevne obvez- nosti na območju vse repu- blike. Končno velja omeniti Se določbo o prispevku republi- ke za pokrivanje potreb fe- deracije, znanem pod ime- nom »kotizacija«, ki v skla- du z zveznimi amandmaji po- stavlja financiranje federa- cije na povsem nove teme- lje. Federacija namreč po zveznem 34. amandmaju, ra- zen carin in zveznih taks, ni- ma več pomembnejših nepo- srednih virov financiranja. Ker pa opravlja v sporazu- Nadaljevanje na 12. strani 6 S',TRAN TEDNIK — ČETRTEK, 14. oktobra jj, Priporočilo skupščine Skupščina občine Ormož je na zadnji seji obeh zbo- rov sprejela stabilizacijski program. O vsebini progra- ma smo vas obvestili v prejšnji številki našega li- sta Tokrat si oglejmo še priporočila. Skupščina občine Ormož poziva samoupravne organe v delovnih organizacijah, da tekoče spremljajo poslova- nje svoje organizacije. Pre- veriti in oceniti bi morali svojo dosedanjo gospodar- sko usmeritev, k; se odraža v posameznih elenventih go- spodarjenja. Priporočajo tu- di, da naj samoupravni or- gani v posameznih delovnih organizacijah sprejmejo kon- kretne ukrepe za uravnove- šenje svojega gospodarske- ga polcža.ja v skladu s splo- šnimj" načeli gospodarske stabilizacije. Pri tem naj samoupravni organi ocenijo zlasti opravičenost izdatkov za reprezenta.nco. potne stroške, honorarje in skrbijo za splošno štednjo. Skupščina še posebej opo- zarja na socia;ne posledice spanjih inflacijskih gibanj, ki so še večje v del.ovno in- tenzivnih gosDodarskih or- ganizacijah. Zato priporo- čajo samoupravnim orga- nom v vsaki delovni orga- nizaciji. da naj čim prei u- resniči samoupravne dogo- vore. Pri tem je treba upo- števati nujnost zvišanja o- sebnih dohodkov delavcem z najnižjimi prejemki. Kritično stanje na pod- ročju likvidnosti gospodar- stva 'n nadaljnjo zaostrova- nje tega problema terja, da delovne organizacije zaostri- jo izterjavo svojih dolžni- kov preideio na zagotovitev plačila z akceptnimi nalogi ali z drugimi učinkovitimi oblikami plačilnih sredstev, Pri prodaji svojih proizvo- dov naj delovne organizaci- je dosledneje presojajo pla- čilno sposobnost svojih kup- cev. V ta namen se naj po- služujejo informacij, ki so jih dolžne dajati enote slu- žbe družbenega knjigovod- i.tva. Pri delitvi dohodka po za- ključnih računih za letošnje leto, naj delovne organiza- cije namenijo več sredstev zcf lastna obratna sredstva. S tem bi se otresle preveli- ke ali v nekaterih primerih izključne bančne odvisnosti. Za investicijska sredstva pa naj s svojimi razvojnimi programi nastopajo pri u- streznih republiških orga- nih, odgovornih za razvoj nerazvitih območij v SR Sloveniji. Skupščina občine Ormož priporoča delovnim organi- zacijam in samoupravnim skupnostim s. področja druž- benih služb, da pri progra- miranju in financiranju svo- je dejavnosti v večji meri upoštevajo potrebe in ma- terialne zmogljivosti social- no najbolj prizadetih kate- gorij občanov. Pri tem tro- šenju sredstev naj upošte- vijic* racionalnost in finanč- no disciplino. ZAKLJUČKI Nedosledno izvajanje u- krepov na področju delitve, fiskalne politike, politike trga in cen ter podobno, je omajalo gospodarstvo na najvažnejših točkah družbe- ne reprodukcije. Glede na to je treba odpraviti motnje in z dodatnimi ukrepi zago- toviti spremembo tokov in obnašanje nosilcev gospo- darske aktivnosti v proiz- vodnji in delitvi, razširjen- reprodukciji in potrošnji ter s tem omogočiti nadaljnji razvoj ter družbeno in ma- terialno varnost delavcev in drugih občanov. Gledano iz tega vidika predlagani skle- pi in priporočila občinske skupščine predstavljajo do- datno razširitev naporov za uresničevanje ciljev družbe- ne refoi-me in splošne sta- bilizacije v gospodarstvu m ostalih družbenih dejavno- stih. Občinska skupščina pozi- va vse delovne in druge or- ganizacije, da v skladu s predlaganimi sklepi, pripo- ročili in zakljxički, izdelajo lastne stabilizacijske pro- grame s konkretnimi ukre- pi, za normalizacijo obsto- ječega stanja. V razpravi so sprejeli tudi predlog, da je treba posameznim sklepom določiti tudi roke, do kdaj morajo biti realizirani. To so tudi storili. »SVOBODA 71« ZARADI NAŠE SVOBODE (Nadaljevanje s 4. strani) kom generalštabš generalpol- kovnikom Viktorjem Bubnjem in sekretarjem za narodno ob- rambo generalom armade Ni- kolom Ljubičičem ter politič- nimi in vojaškimi voditelji iz vseh republik, opazoval zače- tek konca plavih. Težko je opisati veličasten prizor, ko se je po hudem ob- Etreljevanju migov, jastrebov In kraguljev pojavila na nebu Jata transportnih letal. Nebo se je v hipu razcvetelo od padal- skih kupol, še v zraku se je vnela bitka z letalci, s pomoč- jo katerih so plavi .sku^ci]]' okrepiti svoje sile za prodor proti Bihaču. toda tedaj so za- beli z ofenzivo rdeči. Iz grmov- 1a so na prostrano D^aniavo planili tanki oklepne brigade polkovnika Ivana Simoniča. Začel se je protinapad. Plavi so poskušali zadnjič. Na pomoč so jim prišli helikopterji. Iz njihovih orja.«;kih trupel so se vpule desetine vojakov, toda vojnega toka niso mogli več obrniti. Prodori plavih, izpo- stavljeni bočnim in čelnim na- padom rdečih in teritorialnih enot: bihačkega partizanskega odreda, bihačkega mladinskega odreda, bataljona liške par- tizanske brigade in cazinske teritorialne čete so bili ustav- ljeni. Napredovati so začeli rdeči »Bežite plavi. Kordun vas davi!« — ta parola mladin- cev se je začela uresničevati. Zadovoljen je bil tovariš maršal, ko je ob odhodu za hip postal tudi pri nas, reporter- jih. Zadovoljen, ker je vaja pokazala, da premoremo dovolj sposobnosti in volje, d.5 lahko branimo naSo domovino. Tekst in slike Marjan Legan SEJA MEDOBČINSKE KANDIDACIJSKE KONFERENCE Kot smo že poročali v prejšnji številki Tednika, je bila v torek, 5. oktobra, v prostorih delavskega klu- ba »Franca Krambergerja« v Ptuju seja medobčinske kandidacijske konference, na kateri so potrdili kandida- te za poslance v gospodar- skem zboru Zvezne skupšči- ne. Po uvodnem delu, to je po volitvi organov seje, je pred- sednik občinske konference SZDL Ptuj Zdravko Turn- šek spregovoril o načinu kandidiranja in o vseh mo- žnih kandidatih, ki so bili na kandidatni listi. Pouda- ril je. da je Socialistična zveza, kot nosilec političnih gibanj, storila vse, da bi vo- litve potekale v skladu z zakonom o volitvah poslan- cev Zvezne skupščine. SZDL je dala v razpravo kandi- datno listo, ki je bila o^j, vsem družbeno-politi^j organizacijam, tako ^ pri izbiri kandidatov ^ sodelovali vsi ljudje, tiaJ močju 63. volilne enot^ zato bilo okrog 67 sestanj oziroma sej. Evidentiranih možnih i, didatov za gospodarski i i Zvezne skupščine je \ ] pet, in sicer: Danilo I STEN iz podjetja Sigm, Ptuju, inž. Franjo Glj SEK iz TGA »Boris Ki^ v Kidričevem, Branko Gc JUP iz trgovskega podje Panonija« Ptuj, Franc 1 MANIC iz »Perutnine« p in Cvetko DOPLIHAR. Vj dar sta Branko Gorjup Cvetko Doplihar zaradi p obremenjenosti kandidat odpovedala. Zato so na kj didatni listi ostali samo I nllo Masten, inž. Fra; Glinšek in Franc Tomai dobil samo deset glasov, 53 možnih, toliko je nam bilo vseh prisotnih na s sta ostala samo Danilo i; sten, ki je dobil 44 glas in Franjo Glinšek. ki je( bil 37 glasov. Kdo od njiju bo odšel gospodarski zbor Zv« skupščine, bodo odločile i litve. M. Novim ORMOŠKI KOMUNISTI SE PRIPRAVLJAJO Letošnjo jesen poteče dve- letna mandatna doba vsem vodstvom organizacij zveze komunistov, članom občin- skih konferenc in njihovim organom. Zato se ormoški komunisti že dalj časa pri- pravljajo na te spremembe. Vzporedno se pripravljajo tudi na obračun dosedanje- ga dela komunistov in načr- tujejo vsebinske osnove za prihodnjost. Gre za pomemb- ne naloge, ki se letos prvič resnično uvajajo tudi v zve- zi komunistov. Minuli teden so v zvezi z navedenimi pro- blemi sklicali sestanek čla- nov ZK in to osnovnih or- ganizacij na terenu ter akti- vov v delovnih organizacijah in na njih evidentirali mo- ralno in idejno najsposob- nejše komuniste za vodstva zk, od sekretarjev osnovnih organizacij in aktivov do ob- činskih, republiških in zvez- nih organov ZK Sklepali so tudi o predlogu organizacij- skih sprememb in o drugih nalogah pred volilnimi kon- ferencami. O vsem tem gra- divu bo dokončno odločala zadnja seja občinske konfe- rence ZK v starem mandat- nem sestavu, ki bo v času med 20. in 30. oktobrom le- tos. Kcnferenca bo razprav- ljala tudi o socialni diferen- ciaciji pri nas. Prihodnji mesec bodo v os- novnih organizacijah in ak- tivih ZK, ki delujejo na or- moškem območju, volilne konference, na katerih bo- do izvolili sekretarja in se- kretariat. osnovne organiza- cije pa še DO tri člane ob- činske konference. Na vseh sestankih pa bodo razprav- ljali tudi o kandidatnih li- stah za orf?ane občinske kon- ference ZK in člane MS ZKS. V drugi polovici decem- bra bo prva volilna seja ob- činske konference ZK v no- vem sestavu. jr Zaradi malomarnosti ormoške komunale je ostalo 67 ljudi brez vodi o gradi pri Veliki Nedelji smo že obširno pisali v na- šem listu, zato ne namera- vamo ponavljati stvari V zadnjem času pa se je pripe- tilo nekaj novih težav, na katere je vredno opozoriti. V velikonedeljskem gradu ali križniški Komendi, kot ga nekateri imenujejo, sta- nuje sedaj 22 družin ali 67 oseb. Ce si pobližje ogleda- mo strukturo stanovalcev vidimo, da je: 5 uslužbencev, 17 delavcev, 9 upokojencev, 3 študentje, 25 otrok, 3 no- vorojenčki in 5 drugih o- seb. Vsi ti stanovalci so po- leg vodnjaka, ki stoji sredi grajskega dvorišča in v ka- terem je po pripovedovanju stanovalcev 18 metrov vo- de. ostali brez vode. Kaj se je pravzaprav zgo- dilo? Kot smo že poročali, je Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož v grajskem vodnjaku že leta 1968 in 1969 potonilo dve motorni črpal- ki. Tako ljudje več niso mo- gli uporabljati vode iz vod- njaka. ki je pred tem 600 let služil svojemu namenu. Sta- novalci so pričeli nositi vo- do iz približno 300 metrov oddaljene šole. Uprava šole je pred nedavnim zaradi po- manjkanja vode to prepove- dala oziroma dovolila šati omejene količine. Zari suše je pri Veliki Neč let. Ker je prišel v grb. so hrast pustili pri miru. ko so leta 1834 vse ostalo drev- ie v gozdu v bližini mesta posekali. — Znani filmski igralec Richard Harris criema film na Palma de Malorci. Na snemanje je privedel tudi devetero otrok, od katerih so nitgcvi samo trije. V neki naieti hiši so vedno vsi ve- seli jn največje veselje igral- cu kot otrokom je vožnia s kolesliem: tako pravi celo Harris sam — V okraju 011iwere v Welsu v Angliji popotnik ali turist naleti na samotnem travniku na preprost spome- nik, navadno kamnito plo- ščo, na kateri piše: »Tukaj počiva 15-letna Hazel Maj- ner. Njena tragična smrt le zapisana v spominu mnogih in v arhivu okraja Olliwere v knjigi H, na strani 130— 131. »Tujec, ki stopaš tod mi- mo, preberi jih!« V tem ar- hivu pa med drugi^m piše: »Hazel je irT>ela vsega 15 let ko je pozimi leta 1926 r»a- stopila močna snežna burja Dekletce je hotelo obvarova- ti pred mrazom svojo mlaj- šo sestro in bratca, toda pri tem je sama v razmajani ko- ibi zmrznila. Ko so jo na- šli je bila mrtva, njena brat n sestra pa stt ostala pri !;ivljenju. Tako je to dekle irtvovalo svoje življenje za ivljenie svojih najbližjih. — Za najzvestejšo vdovo 18 svetu velja brez dvoma l'ojvcdinja Anto^neta. Ba- e je imela na svoji pisalni niz: celih 25 let preostanka vojegE življenja moževo lo- )anjo in ji ie glasno brala 7 kT*iig odlomke ki jih je ijen mož najbolj ljubil. Resnica o raku Nadaljevanje s 13. strani k.ašelj in hripavost preko- mernemu kajenju ali pre- hladu, izgubo apetita in te- že, driske al; zaprtje pa na- paki v prehrtni. neredne krvavitve iz maternice pr.- ; pisujejo ženske pogosto bli- žajoči se menj in upajo, da bodo ti znaki v kratkem sa- ! nji od sebe ali s pomočjo ' kakšnega ljudskega zdraviia : minili. Priznati moramo, da dostikrat ne moremo zanes- ljivo trditi, ali bomo raka pri določenem polniku res pozdravili. Ztiiesijivo pa je, da je v vseh primerih vred- no poskusiti. Ce zdravljenje ne uspe, se pravi, če že ne moremo boln;ko dokončno pozdraviti, pa mu vsekakor lahko vsaj podaljšamo živ- ljenje, preprečimo bolečine in druge nevšečnosti. Pogosto se rak prične ne- opazno brez bolečin m dru- gih zna-kov. Zato bi bilo po- trebno, da bi vsaj enkrat na leto vsak moški, star nad 40 let, in vsaka ženska, stara nad 30 let, prišla ns teme- Uu pregled. Ugotovljeno je namreč, da pri teh letih za- pogostnost obolevanja za •■akom močno naraščati. Se boljše je, če bi s takim pre- gledom pričeli še kakšno le- to prej. Tak pregled, ki lab- Ko odkrije zgodnje oblike raka ali predrakava obole- »ija in njihovo zgodnje 2<^ravljenje, ki prepreči na- guma in odgovornosti do Sebe in svojcev ob prvih enakih spustiti skupaj z 2«^rovnikom v borbo z njim svoje zdravje. Dr Marija Us-Krašovec. Onkološki inštitut Ljubljana Dober dan drogi Prieki nt vsa rezervirana žluhta mojega rezerv ira-nega keta. Ju, hu, hu — auf-biks, kri v liift, čreva na plot, moje šmarnica je že dobila svoje satansko moč} No, no, drog: brolci p<3 ke nete mislili, da sen zaj gdo van pišen totc poročilo, alkobolično prestro- šeni. Sen čista trezen no stabi- lizirani kak naše cene, ki vso- ki den skočejo kak mlodi žreb- ci — navzgor seveda. Kruci pa- kel, zaj so nan po še cigaretle podrožili! Moja Mica. mi ]e že zabrusla no zatiičala: »Pje Lujs. ti beš nanna celi griinl zakada.* Se sreča, da nama kiire dobro jajca nesejo. Saj vete kak provi tisti pregovor: Ko-ko-ko-iak, kiira nese jaj- ca za tobak; pa vete, včosik tiidi moja ta !?tora kokšno Dro- vo s filtron potegne, jas pa ji provin: Tabok je žlahtna ro- ža, samo za moški ston, ka- dijo ga tiidi ženske karih ni tari gučati, ke je tabok po- pri cigaretlih. van naj še to poven. Moj dedek so v štorih cajtih fejst kadili, seveda do- moči tabok Kdo so začeli doh- tari gučati. ke je tabok pov- vzročite]] tuberkoloze ki ji sto- kovno provimo tiidi TBC (ti boš crkna). so si moj dedek toto kratico drgače razlagali. Rekli so: »TBC oomeni — ta- bok, babe, cviček . . .« Cviček f>a seveda zavelo toga, ker so meli negda moj dedek na Do- lenjskem nekšno žlohto pa so te od cajta do cajla dobJi kokš- ni flaškon tole pijače, ki je joko žmahna, z močjo naše šmarnice ki ti hitro telo no diišo obrne — pa se seveda sploh nemre primerjati. Drogi broici, zaj pa van naj ^ neke poven. Zodnjič sen bi- ja na enen sestanki, na kerea smo na vejko diskutirali o kmečkih penzijah. Jas van re- čen, to je joko pametna za- deva, samo meni se zdi, da do tote penzije boj miloščina kak pa zasliižena pokojnina. Vseeno pa je bojše nekaj, kak pa čisla nič. Jas sen si že v naprej zračuna. ke mo si leh- ko za tistih 25 jurjov {štorih seveda) glih cigaretle no sol vsoki mesec kupa, za kaj druga pa mi več dosti nede ostalo. Zaj pa van moren še neke drugega povedati. To prejšnjo nedelo sen si ogledna na Ptu- ju, z menoj je bila seveda mo- ja Mica — modno norijo, par- don revijo Mlode maneken- ke no manekeni so nan priko- zali lepe jesensko zimske gvante, ki pa so seveda tak drogi, da si mija z mojoj Mi- cikoj lehko samo sejama o le- ten heci. Jas sen si misla, da bi se lehko prijava za nuirie- kena, saj man vse šanse, da bi bija tokšni jovni klajderštok za nove gvante Mene no mo- jo Mice, ki mama obodvo o- keli stu kil (vsoki seveda) ie joko motlo. da so kozali na reviji samo toke šlank modele, za stukiloše pa neje bilo nič. Premoi krščeni diiši, tiste di- kline, ki so kozale lepe gvante, so ble tak hercik, da si sploh nesen vtegna ogledati, kok^ne gvante se mele oblečene. Saj vete, kak je to: Boj stori — boj nori. . . Kak pa je kaj drogi broJci z vašimi jesenskimi mantrni- jami. Kak je na deželi tak ven, saj vsoki den te son občutin na svoji koži. ven pa da majo tudi mestjani vejke težove s priprove ozimnice, )n je seve- da joko droga. Kokšne ma ve- čina delavcev ploče, pa tak ve- mo. Seveda se najdejo nr>ed nji- mi bogovi in batine. ki ti po- tegnejo na mesec po 300 no še dosti več jurjov — p« glih to- ti najboj jomraje no prekli- jajo, kak se jin, revežon bogin, hujdo godi. To je pač že od negi negda tak no vena drga- čik nikol nede. Jas ne rečen, ke ma gdo prevejko pločo, sa- mo preveč je tistih, ki na me- sec kumer tejko zaslMijo. da lehko kumer za silo familijo preživijo. Jas si pač mislim, ke mamo vsi glih vejke želod- ce, razlika pa je v ten, da nemarno vsi enokih možnosti, da bi si jih napunli. Eni mcle- mo v želodci kislo zelje no krompirovo žiipo, drugi pa po- hane piceke, pečenega prolen- ka no druge pccinlistične do- brote. Vidite, drogi broici, tokšno je našo šivleje no naš vsoki- den. S&j nan niti r>e gre tak hujdo. kak fčosik jomramo, samo nekak v novado nan je že prišlo, da kritiziramo tiidi tisto, kaj je dobro no jomra- mo za tistimi cajti. ki so bli hujši od gneiših Pa kai si čemo. človik je bilj*?, ki neje nikol zadovoljno Ce ne bi bilo nezariovoli-^tva. pa twdi napredka ne bi bilo (Filoco- fira van je vaš Lujzek) 16 S',TRAN TEDNIK — ČETRTEK, 14. oktobra jj,