■
* . ut >**??■'
VaVUV «£*
< f m - *•; *•♦<* i snSUUUČLv
-■■ ■:- tl'1 «	<'"
i SVUfVl*.**
- . ' - '■ ‘ ■
ua Savi
J*»M vrMmi
MiSVV.ft >t n
r *«**»-
**>
TRST, nedelja 7. septembra 1958	Cena	30	Mr
PEKING, 6. — Danes zjutraj niso prvikrat po petnajstih dnevih kitajski topovi na otoku Amoj obstreljevali obalnih otokov. Medtem pa sta predsednik kitajske vlade čuenlaj in Eisenhower izjavila, da sta obe vladi pripravljeni nadaljevati razgovore na ravni
bili začeli v Ženevi in so
veleposlanikov, ki so se' se pozneje prekinili.
Predsednik kitajske vlade čuenlaj je v Pekingu izjavil, da ima kitajsko ljudstvo neizpodbitno pravico izvajati svojo suverenost nad Formozo in Pe-skadorskimi otoki. Pripomnil je, da so ti otoki doleo časa bili kitaisko ozemlje, ter je obtožil ameriško vlado oborožene intervencije na tem področju. «če ne bi bilo tega. je pripomnil, bi bili For-moza in Peskadorski otoki že zdavnaj osvobojeni.*
Puenlai je iz-javil, da je dobil na-vodila. da odgovori na Dul lesove izjave. Dejal je, da vsi narodi sveta Driznavajo Formozo in Pe-skadors.ke otoke kot kitaj skr ozemlje, in je poudaril, da je vprašanje osvoboditve
teh otokov strogo notranja kitajska zadeva.
Zatem je Čuenlaj izjavil, da je ameriški sporazum s Cangkajškom za obrambo teh otokov povstm nezakonit, kakor je nezakonita a-meriška okupacija Formo-re LR Kitajska ne more priznati veljavnosti zavezniške pogodbe med ZDA in Cangkajškom. in področje Formoze ne more veljati kot področje, k; je ped zaščito ZDA. V zvezi z bombardiranjem obalnih otokov je Čuenlaj izjavil, da ima Kitajska pravico; vojaško nastopati za svojo varnost. «Posebno je nemogoče za kitajsko ljudstvo, je dejal Čuenlaj, dopustiti v njegovih notranjih vodah neposredno grožnjo kakršna je grožnja, ki jo predstavljata Kvemoj in Macu. LR Ki-
tajska je ponudila ZDA med pogajanji v Ženevi, naj bi se fprmoško vprašanje rešilo kot notranje vprašanje Kitajske s pogajanji brez uporabe sile, toda ZDA so zavrnile ta Dred-log.» Dodal je, da je Kitajska pripravljena obnovip ta pogajanja, in je pripomnil, da se ZDA poslužujejo teh pogajanj samo kot krinko svoje napadalne akcije Za-tfem je izjavil, da bo oadla vsa odgovornost na ZDA, če bo zaradi kitajske akcije za osvoboditev Formoze , razbit mir.
Ob koncu svoje izjave o položaju i Formoški ožini je Ciienlaj poudaril «voljo Kitajske vlade ki se je pokazala na sestankih leta 1955 med kitajskim in ameriškim poslanikom v Ženevi*. Omenil je: »Predlagali smo avgusta 1955 objavo izjave, v kateri bi obe strani poudarili svoj namen, da bosta na miren način rešili-Spor glede Formoške ožine, ne da bi se zatekal: k grožnjam ali pa uporabljali silo druga proti drugi«. Očital
y Dolini v*iidno vabi DANES na proslavo
0- obletnice ustanovitve Moštva in prvega slovenja tabora na Tržaškem
l&Pali bodo
‘l»vi hibur-j, Pevski zbori iz Brega in okolice, dobske« zbor' <luet Dario in Darko ob sprem-8a Iria. plesna skupina iz Rojana in j	domača	godba.
Začetek proslave ob 15.30
končan„
m sporedu ples od 20. do 24. ure. ples bo tudi v ponedeljek.
Posvet
No DRUŠTVO «VALENTIN V0DNIK»
Čuenlaj pa je poudaril tudi odločenost Kitajske, da osvobodi obalne otoke in Formozo - Kitajski lopovi ne obstreljujejo več Kvemoja - Proliameriske demonstracije v Pekingu in drugih kitajskih mestih
je ZDA, da so tedaj zavrnile tako izjavo, in je dodal: «Da napravimo nov napor za ohranitev miru, je pekinška vlada pripravljena obnoviti sestanke med obema državama na ravni veleposlanikov. Toda nevarnost vojne, ki R° ga ustvarile ZDA na poaročju Formoze, m s tem odpravljena*.
Čuenlaj je svojo izjavo prebral med poročilom, ki ga je podal o Formozi na seji vrhovnega državnega sveta, Ki se je sestal pod predsedstvom Maocetunga. Cuenlajeva izjava je bila »oglasno odobrena. Svet se bo spet sestal v ponedeljek.
Agencija United Press pa poroča da je s Formoze odplul Cangkajškov konvoj na Kvemoj ob spremstvu ameriških vojnih ladij. Agencija pravi,, da ameriške ladje ne bodo upoštevale nove meje kitajskih teritorialnih voda in bodo plule do Kve-moja. Baje se za jutri pričakuje ametiška napoved, . da bodo ZDA pomagale pri obrambi cbalnih otokov, s tem da bodo spremljale
Cangkajškove konvoje.
Pekinški radio je javil, da so po govoru Cuenlaja, k: ga je oddaja! radio, bile v Pekingu in drugih velikih kitajskih mestih demonstracije in povorke, v katerih so zahtevali osvoboditev Formoze in obalnih o-tokov. V Pekingu je ogromna množicr. šla po ulicah in vzklikala: »Osvobodimo Tajvan, osvobodimo Kvemoj in Macu*.
V Sikingšanu blizu Pekinga so se metalurški delavci obvezali povečati proizvodnjo jekla, »da strejo napadalna dejanja imperialističnih ZDA«, v mestu Oangsin - Tien so demonstranti poudarili svojo odločenost «boriti se za svo-t odo matere domovine, če ram bodo ZDA to vsilile«.
Dopisnik agencije »Nova Kitajska« s fukjenske fron-ie piše, da «Cangkajškova vojska še dalje bombardira mima mesta in vasi ob o-fcpli, medtem, ko je kitaj’-ska osvobodilna vojska prekinila 4. septemora bombardiranje Kvemoja, da omo-
goči Cangkajškovim vojakom, da sc skesajo«.
Dopisnik poroča nato, da so zadnje dni poslali na Kvemoj nova ojačenja, in cčita Cangkajrkovim silam, da so 1 septembra bombardirale Amoj in bližnje vasi.
Tudi Bela hiše je sporočila, da so ZDA pripravljene obnoviti	razgovore na
ravni veleposlanikov z I.R Kitajsko o vprašanjih Daljnega vzhoda.
To so sporočili ob koncu današnjega sestanka med Ei-senhowerjem	in njegovimi
glavnimi sodelavci.
V izjavi pozivajo ZDA LR Kitajsko, naj se odpove u-porabi sile	na področju
FornAoze. Izjava dodaja, da je predsednik Eisenhovver «še posebno« sprejel na znanje Cuenlajevo izjavo, da bi bila LR Kitajska pripravljena obnoviti	razgovore z
ZDA na ravni veleposlanikov, «da se še dalje prispeva k ohranitvi miru«.
Bela hiša izjavlja, da v ZDA niso dobili še n<c u-radnega s tem v zvezi toda dodaja; «Vendar pa upa-
mo, da izjava g. Cuenlaja odgovarja na poziv v naši izjavi od 4- septembra, da se ne bi smela uporabljati oborožena sila za teritorialna ambicije, čeprav ni potrebno, da taka odpoved sile vsebuje odpoved zahte-vam ali pa odpoved nadaljevanju politike z miroljubnimi sredstvi«.
Ameriška izjava dodaja, da so «ZDA skušale izvaja-•i politiko neuporabljanja, sile v sr- o jih preteklih razgovorih na ravni veleposlanikov s Kitajci«, in da so. Kitajci nedavno prekinili te razgovore, gi so se začeli: avgusta 1956 v Ženevi.
izjava se zaključuje; »Ce so kitajski komunisti sedaj pripravljeni raztovarjati oe, so ZDA zadovoljne nad temi sklepom. Ameriški poslanik' v Varšavi je pripravljen sc-• stati se s kitajsko-komuni-ctičnim poslanikom v tem mestu. Seveda se bodo pri1 obnovitvi razgovorov ZDA držale stališča, ki so ga pr» votno zavzele leta 1955, t.j.
ovira
^^4“.mkUuVs™
li sklicani*8'1 s°Slasn°st 5>A, Veljki6 k°nference feSR q ke Britanije in
Dih Bost? tvi nuklear-aikd*r tS!0V'	bili
faktičnem,, ,1ZU Pravemu
razS ^epu na po
! Ctii!;kakor smo
kk1 nis’ da k1' čl0vek “ko blizu , sporazum
va° Sgrešis* 1)1 ga b''°
«i> s krwoma da
* a ajeeovr/	prepre-
trPela veil Uresničitev, u-
!°' V^jetno POlUlcno ško-kl «o sT^. 50 vse vlade,
tje konfet116 za sklica-cUohrn nce za konec
cktobra	__	®	—..»v
fred °čmi	so	imele
V-uijiie	1	skrajno	nepri-
klearnim	j	poskusov	z nu-
°mzjem l,klear to okoin„ ~ računale
prvm l To je ena «Je v Ssreb kl daje una-■*28ovoroP napovedanih
k?itivnatb?1lna prvina je :,°nčaneoa Uanca nedavno »tok°vnhkr, posvet°vanja t* Pr°UčevQ • PPsvečene-Noic 1JU ukrePov za o*.°*ebitne§a spo-Usnlb vitvl eksplo-h! S4tDo v te k°nt'erence J da- u?otovitvi, da fftitvt ‘ reSistrirati vse
i< ,°razuma' ker Je
> Dhatist potrdilo ze dc-» tivha lt,enih avtoritet. -!,0kovni„. ran ugotovitve
rt“u*n03ti”'rJV i.e ta' da so
h*Ueotoviu°®,0je in met0' ^ Diojn skupno, s spo-
h^ebojj,:1!1 z določenim * Drvic P1 Popuščanjem.
tačeij ^ dneva, odkar kovati i|Udie z grozo o-v 11 *nanst mske 2obp. so .^Dosti yenik’ 'ep zgled in eznega preso-l?Di° » . Pripravljenosti, i.bila lm° si lahko, da lirikov vUQi k°nferenca « r«tja „ ‘stem duhu.
2bSabruioča Prvi' a«! 'n zah;e;anje s°vjet'
n vitvi v, Sledišč o r,nukleamih eks-
sk,ekak°r toaV!la novost je uStio , °'.,da so ZDA in
h? ®ritanHllmi tudi- Veli-, 'ja’ Privolile v
d 2anw prol:)lerria iz Ki^žoro?.	nih načrtov
S So ilV1' ki taki, ka-V^Dti temer0 niso mogli m aiPtrisk J razgovorov. >Ujem kem Predlogu i-
Dt5k,sporazuaSOVno neome-v?Sov ,	0	ustavitvi
k iem nuklearnim o-7»hje P0stavitev in de-‘nsnskcijskega si-
ts!?ek Rleri 'Zad°v°ljiv na-fil>a o e sk;enitve spoli« CfPrejetju ustrez-oboroži?^^n!h	ukrepov
Sp 5vuviobre °7a-
v ari Podan tvi eksplozij je c«^°slej n.« sticna točka tfciji j nedotakijivi kotr
in r"ed5eb°jno po-* a2(f°Vezanih ukre-^ Dorozitev. (To je
iiova zmaga načela, za katero se je Jugoslavija tako pogosto zavzemala: Izločiti je treba tiste ukrepe na polju razorožitve, glede katerih se da sporazum najlaže .n najhitreje doseči.) Lahko pričakujemo, da bo močan moralni pritisk svetovne javnosti zelo o-težkočil vsak poskus obnovitve eksperimentov v bolj ah manj normalnem mednarodnem položaju. V sedanjem času pa je žal tudi hladna vojna «norma-lonj> položaj.
če jih gledamo s formalne strani, se nam torej razlike v pojmovanju ne zae nepremostljive. Ker je sprejel vsa priporočila konference strokovnjakov, je Hruščev razveljavil argument, češ da njegova vlada ne bo privolila na kontrolne ukrepe, če ne bodo nastale komplikacije v zvezi z lokacijo kontrolnih posl aj ali s pooblastili njihovega osebja, bi jih bilo mogoče uvesti v skladu z dogovorom znanstvenikov. Največje razlike so glede trajanja morebitnega spo-. razuma. Medtem ko predlaga Sovjetska zveza neomejen sporazum, pa pojavljajo vse zahodne sile e navedene pogoje. Na ženevski konferenci se bo pojavil tudi problem novih pretendentov za atomsko orožje in eksplozije, katerih ena, Francija, poudarja, da je sporazum v okviru «atomskega kluba« ne bo vezal. Vse to so problemi, ki bodo dobili določen pomen, če bodo predstavniki velikih sil v Ženevi pokazali pripravljenost za sklenitev sporazuma o u-stavitvi poskusov, sporazuma, ki je, če se izrazimo z besedami komentatorja < Washington-Post», «po-stal simbol veliko večjega pomena kot pa je praktični pomen take poteze*.
Izkušnje so pokazale, da je nezaupanje med velikimi silami glavna ovira za sklenitev sporazuma o razorožitvi. Ne bi mogli trditi, da j s položaj v tem pogledu posebno zadovoljiv, zmanjšanje napetosti na Srednjem vzhodu pa je vendarle povzročilo, da se je rahlo povečal optimizem, ki utegne blagodejno vplivati na razgovore v Ženevi. Razumljivo pa je, da bi uspeh teh razgovorov lahko imel nedogledno u-godne posledice v mednarodnih odnosih.
človeštvo bi bilo v tem primeru ne samo rešeno a-tomske radiacije, temveč bi lahko tudi z večjim upanjem gledalo v možnost odstranitve vojne nevarnosti. To pa je naloga, za katero je vredno žrtvovati največje napore.
G. A.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHniiiiiiniiiiiiiiiiiniimiHniiiiiiitmmiiiiiiiiiiiiiitiuiimiiiiniiiiiiiimiiiinuHiiiiiiHHiHiHHniiHMiiHHMHinniinmiii.nnHiiHiiiiiiiiHiiiiiiiuMiHiHiiiiiiiHiiniiiMiiiHMnfiiHiiiiiliiiiMaHiiiiNiiiMnmiimiiiinuuiiiiuiiiHnMiMiiiiuiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiM umni .
Čuenlaj in Eisenhower izrekla pripravljenost obnoviti razgovore na ravni veleposlanikov
Danes praznujemo tržaški Slovenci osemdesetletnico dolinskega tabora (28. oktobra 1878) poleg osemdesetletnice dolinskega prosvetnega društva ((Valentin Vodnik«. Dolinski tabor je važen datum v zgodovini vseh Slovencev, v taborski dobi, ko so »mladoslovenci iz nezadovoljstva do politike «starosloveneev» 'ki so nastopali pod geslom »Vse za vero. dom in cesarja!«) prirejali narodne tabore in razvili svoj politični program: Zedinjena Slovenija, narodna enakopravnost in poudarjanje bratstva Južnih Slovanov proti nemško-madžarskemu zatiranju. Na fotografiji vidite spominsko piramido v Dolini in poleg nje spomenik padlim dolinskim borcem v narodnoosvobodilni vojni, ki je bila logično nadaljevanje borbe za uresničenje programa dolinskega tabora.
Danes komemoracija
bazoviških
■ |____
OB 15. OBLETNICI KAPITULACIJE
Sedem dni v svetu
Aktualni
portreti
8. september 1943
z močnimi enotami nemške vojske v
lastni hiši in z enotami lastne vojske na Balkanu in drugod, ni mogla ravnati drugače, drži le delno, ker s tem taktiziranjem popolnega razsula italijanske vojske ob podpisu kapitulacije itak niso mogli preprečiti.
To oportunistično polovičarstvo italijanske monarhije je bilo prvič usodno za njo samo, po drugi plati pa je negativno vplivalo na razvoj protifašističnega gibanja in borbe v Italiji. Medtem ko je protifašistično in narodnoosvobodilno gibanje — ki se je v okupiranih deželah Evrope, predvsem v Jugoslaviji, začelo že ob prvem nastopu okupatorja — dobilo po kapitulaciji Italije novega poleta in zadobilo značaj splošne ljudske vstaje, se je v Italiji sami razvijalo zelo počasi in s precejšnjo zamudo, zlasti ker so se mnogi zanašali v glavnem na zavezniške oborožene sile, kar je imelo za posledico tudi to, da je sedanja italijanska demokracija prej rezultat vojaškega poraza fašistične Italije kot pa avtonomen re-žultat zmagovitega vseljudskega osvobodilnega gibanja.
Zaradi tega ni nič čudnega, če imajo ostanki fašistične preteklosti še danes precejšnji vpliv v javnem in političnem življenju italijanske republike in če številni problemi, ki jih fašizem sicer ni ustvaril, ampak le zaostril (nekateri med njimi zadevajo predvsem nas, državljane slovenske narodnosti) še do danes — 15 let po padcu fašizma — niso našli ustrezne demokratične rešitve.
S. september 1943 ali vojaška kapitulacija Italije v drugi Svetovni vojni predstavlja nujno posledico 25. julija istgga leta, ko se je Mussolini znašel v manjšini celo v svojem iVelikem svetu fašizma» in ga je maršal Bado-glio dal 'aretira,ti Vrf nato konfinirati v apeninske gore. 25. julij pa je hkrati posledica kritičnega vojaškega položaja na bojiščih: zavezniške čete so se že bile izkrcale na Siciliji in jo po kratkotrajnih borbah povsem zasedle, nacistični vojaški stroj pa je že dobro leto dni dajal tako vidne znake utrujenosti, da je bil njegov končni zlom le še vprašanje časa. V takem, vojaško in politično brezupnem položaju je večina vplivnih osebnosti italijanskega fašizma upada, da jih bo monarhija rešila iz zagate. Račun va je bil skrajno oportunističen in otroško naiven: italijanska monarhija, ki se je s fašizmom kompromitirala, od njega pa ni imela nobene koristi, se je skušala nad njim maščevati, a to maščevanje je moralo nujno potegniti v grob tudi njo samo.
Zgodovinska kritika Badogliovega monarhističnega vojaško in politično absurdnega poskusa je vprav 8. september 1943, ko je Italija morala tudi uradno priznati svoj poraz in kapitulirati pred zavezniškimi silami. To se je zgodilo le 45 dni po tem, ko je 25. julija, ob prevzemu oblasti, Badogliova vlada slovesno izjavila, da se vojna «nadaljuje»! Vojna se je sicer ^nadaljevala^ le na papirju, ker je monarhija s to izjavo hotela le pridobiti na času in doseči ugodnejše pogoje za kapitulacijo, kajti izgovor, da nova vlada,
Ze prejšnji teden smo pisali o nevarni napetosti okoli Formoze, ki je nenadoma nastala po daljšem zatišju. Ves teden so se nadaljevali večji ali manjši spopadi na morju, medtem ko je kitajsko obalno topništvo močno obstreljevalo Kvemoj, Macu in druge manjše otoke. Toda v četrtek je prišlo do še nevarnejšega zapletljaja, ki bi utegnil imeti usodne posledice. Kitajska vlada je namreč sporočila, da je sklenila razširiti kitajske teritorialne vode na dvanajst milj od obale. Ta sklep velja za vso obalo LR Kitajske in tudi za obalne otoke, ter za Tajvan (Formozo) in bližnje otoke Penghu (Pescadores), Tungša, Hsiša, Cungia, Nan-ša in še dva druga manjša otoka, ki pripadata LR Kitajski, a ju loci od celine in od kitajskih obalnih otokov odprto morje. V izjavi je rečeno, da sestavljajo osnovno mejo teritorialnih ooda ob celini in kitajskih obalnih otokih nravne črte, ki povezujejo osnovne točke na obali celine z osnooni-mi točkami na obalnih, otokih na zunanjem robu, morsko področje dvanajst morskih milj pa tvori kitajske teritorialne vode». Nobena tuj a vojna ladja in nobeno tuje letalo ne sme brez dovoljenja kitajske vlade čez to mejo kitajskih teritorialnih Voda.
Zatem pravi izjava: «Tajvan in P.enghujsko otočje so še pod okupacijo ameriških oboroženih sil. To je kršitev teritorialne nedotakljivosti in suverenosti LR Kitajske. Tajvan, Penghu in ostala področja je treba vrniti Kitajski, in kitajska vlada ima pravico, da to doseže z vsemi ustreznimi sredstvi in ob primernem času*.
Ameriško zunanje ministrstvo je takoj reagiralo in v posebni objavi zavrnilo sklep kitajske vlade ter ga označilo za »poskus, da bi prikrili kitajske nupadulne namene». Ameriška vlada priznava samo tri milje kot mejo tirritoriulnih voda.
Istega dne se je Dulles razgovor jal v Neivportu z Eisenhoioerjem in je po razgovoru izjavil, da bodo ZDA vojaško intervenirale za o-brambo obalnih otokov, uče se bo predsedniku zdeln, da je obramba Formoze v nevarnosti. Pripomnil pa je, da Eisenhower do sedaj ni še prišel do tega zaključka. Dulles je tudi izjavil, da bi poizkus Kitajcev za zasedbo obalnih otokov pomenil »kršitev načel, na katerih temelji svetovni red, t.j. da ne sme nobena država uporabljati o-borožene sile, da si preskrbi nova ozemlja*.
V Londonu so v zunanjem ministrstvu izjavili, da eni britanska vlada nič manj kakor ameriška vlada v skrbeh zaradi morebitnih poskusov, da bi Kitajci dosegli teritorialne spremembe z uporabo sile*. Izjavi', je tudi, dc. britanska vlada ne priznava nove meje teritorialnih voda pač pa priznava še vedno mejo v razdalji treh milj od obale. Prav tako je tudi japonska vlada izjavila, da ne more priznati kitajskega sklepa o razširitvi teritorialnih voda. V Londonu pa so še posebno zaskrbljeni zaradi svoje kolonije Hong Kong, ker velja kitajski sklep tudi glede področja okoli te kolonije.
To je najnovejši razvoj dogodkov. V ZDA in Angliji se po tisku pojavljajo pozivi ameriški vladi, naj ne tvega vojne zaradi kitajskih obalnih otokov in naj se z njih umakne. Angleški list Manchester Guardian* piše, da ameriška vlada vztraja na stališču, da pekinška vlada ne more postavljati nobenih upravičenih zahtev po obalnih' otokih, kakor da bi na-l cionalistična okupacija zadostovala za ureditev položaja, kakor da nacionalisti ne bi
GIAMBATTltšTA GIUFFRE’ ki je zaslovel kot ((bančnik — čudodelnik* v znani aferi »Anonima Banchieri* je zbolel. Zdravnik mu je ugotovil celo rajdo bolezni, to da kdo ve če ni morda vzrok teh bolezni terjatev lahkovernih ljudi, ki so mu denar posodili.
De Gaulle si tudi doma težko utira pot. Ko se je \ četrtek predstavil s svojim ustavnim načrtom Parižanom, so ga slabo sprejeli. Čeprav je bilo za prihod na Trg republike potrebno posebno vabilo, s katerim so povabljenci morali skozi šest policijskih kontrol, se je na trgu zbrala velika množica, še veliko večja pa je bila množica za policijtkimi kordoni. In ta množica je vzklikala proti De Gaullovi ustavi. Prišlo je seveda tudi do pretepov, kot vidimo
izkoriščali svojih položajev za bombardiranje kopnine in za oviranje pomorske plovbe v pristanišču Arno j, in kakor da ne bi nikoli bilo državljanske vojne. Ameriški demokratični senator Morse pa je objavil izjavo, s katero poziva Eisenhowerja, naj skliče posebno zasedanje kongresa zaradi položaja okcii Formoze, ker je tamkajšnji položaj življenjske važnosti za mir v svetu. Senator dodaja, da bi mora' predsednik predložiti zadevo OZN, ker je sedaj ogrožen mir. Toda mir na tem področju bo ogrožen vse dotlej, dokler ne bodo začeli na obeh straneh voditi realnejše politike.
Sovjetski uradni tisk te dni opozarja ZDA, da bodo SZ in države njene skupine pomagale Kitajski v primeru s popada zaradi Formoze in o-bolnih otokov. Kakor smo ze zadnjič poudarili, je vprašanje Formoze in obalnih o-tekov kitajska notranja zadeva. Ker pa so vsi ti otoki dejansko sedaj pod ameriško zasedbo, je potrebna glede tega realistična politika. Kajti, dokler bo trajala hladna i cjna in napetost med Vzhodom in Zahodom, je zaman pričakovati, da se bodo ZDA umaknile s položajev, ki so zanje oporišča za stalne motnje proti Kitajski s pošiljanjem letal, ki trosijo na Kitajskem letake in spuščajo s padali tudi svoje agente. Toda če v Washingtonu res hočejo mir, 'kakor venomer zatrjujejo, bi morali za sedaj zapustiti vsaj obalne otoke, ker ameriška navzočnost na rjih pomeni stalno ogrožanje miru. Na drugi strani p'* bi morali tudi v Pekingu razmisliti nad tem, da bi njihova vsestransko bolj realistična politika tak umik prej ali slej omogočila, če drugače ne, pa zaradi pritiska s-etovne javnosti na ZDA. Vprašanje Formoze, fct je mnogo bolj »sporno*, pa bi se reševalo v poznejšem boljšem ozračju.
AMERIČANI SO SE VENDARLE SPOMNILI SVOJE MLADINE
V New Yorku dve diviziji policije proti tolpam mladih izprijencev
VIRG1L BLOSSOM je direktor srednje šole v Little Rocku v ZDA, ki je zaslovela zaradi gonje proti črncem. Čeprav se Je vrhovno ameriško zvezno sodišče izreklo za popolno integracijo, se je guverner Faubus izrekel proti njej in 2. septembra, ko se je pouk začel, so črnski dijaki ostali na ulici.
Dijaki prihajajo v šolo oboroženi z noži in tudi strelnim orožjem -Profesorji pod policijsko zaščito - Značilne grožnje
k' hoče na silo odgovoriti s silo, ne da bi se vživel v te vzroke zla. Proti tolikim tolpam izprijene mladine v New Yorku bi hotel Kenne-dy poslati kar dve diviziji policijskih sil. Mnenje vodi-'cljev agencije «Jouth Board* je, da se s silo nasilje ne da zadušiti, pač pa da je .treba to mladino »pritegniti na drug bolj človeški ir. bolj vzgojen način*. Ze omenjeni profesor Kvarceus pa pravi:
((Reševanje tega problema bi se moralo začeti z odstra-i jevanjem anonimnosti v šoli in s tem. da se mladini tudi izven šole nudi poštena zabava, da se ne dolgočasijo. V svojem bistvu je vorašanie mladinskega kriminala v nepravilnem vrednotenju družbe in v tem, kako mi starejši na mladino gledamo. To vprašanje sc ne da rešiti s »koremtim čščenjem* .kot so začeli v New Yorku, kjer so »upnr-r.tke* zmetali iz šole. S tem stvari samo poslabšamo, ker g pokvarjenosti že napeljanega mladeniča izgubimo iz kontrole. Rešitev je treba iskati v tem. da se vsa skupnost za to potegne in da postanejo šole dejanske u-Jlanove kulture, znanja, pravilne discipline in vrednotenja človeka.
JIMMY WILSON je v nevarnosti, da ga usmrtijo na električni stolici. Vzrok:	82-letni
ženski, pri kateri je bil v službi, je hotel ukrasti en dolar in 95 centimov. Da bi izvedel svoj sklep jo Je skuial zadušiti z blazino.
VERA ČEHOVA je te dni pr«dm*t pozornosti na beneškem film-skem festivalu. Sicer živi v Rltnu in Je vnuk' nja slavne igralke Olge Čehove ter pravnukinja
ka Antona Čehova,
SILVANA PAMPANINI Je na beneškem film tkem festivalu nekako čudno zaslovela. Novinarki milanskega dnevnika »Giornos, ki je i>o njenem mnenju slabo pisala o njej, je prima-zala klofuto. V zadevo se Je vmešal še direktor časopisa, ki je bil po naključju prisoten in vsa zadeva bo prišla pred sodišče.
— da ima D' res smolo s sv»
Ijem Tommjjjem
Pred kratkim :• iz njene varnost 20 milijonov >n njem trenutku * jih je hotel le b' Sedaj pa je D'a' dela, da ji je T° richu iz neke b0 v-čjo vsoto. J"0 mož izginil nez'
V Formo.ški ožini je vedno bolj napeto- Maocetungov« topništvo že skoraj dva tedna strelja na Kvemoj in druge bližnje otoke. Tudi letala so stalno v akciji-Na Kvemoju in drugod je bilo že precej žrtev. Tudi med obema mornaricama je žc prišlo do spopada, in govori sc o potopljenih ladjah. Na sliki Čangkaj-škov vojak s Kvemoja opazuje celinsko Kitajsko, ki je le dobra dva kilometra oddaljena. Sicer pa se verjetno pokaže iz zaklonišča le tedaj, ko topništvo molči.
29. beneška biennala
^znamenju abstraktne umetnosti
izstavljenih je 3175 del 438 avtorjev iz 36 držav
Vsaki dve leti se mno-žice ljubiteljev in po-gjg znavalcev likovne
■lKovne umet-"osti zgrinja-'	vfij'-	jo v Benet-
Hiz„	.	ke- da	od
C ‘T?30 dela umetni-
t">'nZ , °nt,nerltov in si »Prečno	rt'	Ustvarii°	Polnih	,v'u°	° tein3ah	so-
l'» t ‘'kar,eV Ur kiPar~
Bse8“ sveta.
ie	Pomolu,	ki
•ke Vrt "hodom v bene-
<lini Veliki poz'bava na gla-^j"0 le J”} kanala• ie °bi-h'50 n. J° prometa. Ka-»ole s odprta vrata bien-
n«n predor */’ Z(,dnji po-is mm doni izkrcava-K,eH ^rn,‘h £olnov mno-
h’ci- ter h /’ domačini in "‘P dren . prot’ košate-*° » ser *Giardinov», kjer •ih jn ,,mnogih manj-**®ljeni Jim Zgradbah raz-•>or,k0 tkrk° in Pr°-Pien« oblikovani
n.m ° svet°vnem A “rtfnrjanju.
*•*«	drugega po-
tni no hk‘ beneških hien-lornr« 6 utr*Pe življenja:
doku-
likov-
ftltka^ kiJllasna Polemika. »« L'nnna,a °dkT^ no-’"n'tno.ti 106 uP°dablja joče
•‘"ojti
»n0« 41 * senc>
*°»i
•ipe ie("" ,n 2°to se vsaki
»osBa[jj0 oiem sve(a
beneških
•»ojimI,ten1!. nazori, ki s
% Po„n PeVnniem Sku' * bilo11 Vse t°. har '"•'tno.t*6 pred kratkim ti "ti rajj.' s"eto. Med stena-hcal,	Paviljonov se
nmetn.
ost neke dobe
a 1ion1. ,	.	UUUt
Ž' drUOr.° m se »«m fca
»Oot
»ice
‘etn
»lil«
'#C*. Not'
e nazore,
- «inp«56 *n noue smer-ne^ateri rstva *n kiparstva
t':!»io, "“J
t>SQ
*otQ. btH)
:>fe
•»(ca
S
>t
2 navdušenjem po-
Tnn°pi se pa fu-
m°c upirajo no-*n 2flto je razum-za časa vsake •tiha mfjname vroča pole-. - likn poborniki novih "^otirni Vne- urnetnosti in tlilci ,lc’2Pr°snimi na-tel.’ faBoparni(ci pse-N,’ ”r ^ na tem >' tvnf , brinja, pa
'o« "o.tPdi daljna prete-
se pozna-
t«ki *akor so
razdelili v ^imihl i ah ko je v l* 'n Bot dal surreali-»e ; en* ne°realizem, Jf' let0s Umetniški svet » biennniTQZdvoiib. ko je
*hna u ' zavladala ab-
/j n° poDO ct"°st in dobe-ati"»io	PTedmetno,
h»o.	»Icoono govo-
^"'(cih Vneni časopisju, v S v visoke naklade in
K
'ifci
>ikn
HZ *no2kZnT tisku je
i • ki in brati o splošni nudi letošnja
ie o bi.«	letošnja
- °čital „*?nala- Marsikdo ,Bet0n»„ Pu te ustano-
S*oZT “o-,, da je •bn‘n°st h0rnsfc0 itkovno
L<i'aaktni LPT'kaZUla V *itn' P»eti	Poslanec
ni!1 dvionti Cel° ” parla-tra, taktni °las pro"
1	l^,rnetn^sti	in
^rata L..*0 K °dpr-Ici^^Iiena4 fcjer 50 iafoonikov £d 'talljan-
0 Onlort\ r P° si k ^e^riQiP 9lavn0 pa-
W9r«c!be n '"u tSe ostn-
%b tlje"a det er'h so
C držo“ umetnikov
li Jo ne u ! lahfeo upo-
iib^obe ^ t aT]a le »"o-re^prerfn P° nače-
C! ttp>efnnet”P ln s<""p
‘ie>h lifc "«čina it„. •oie na Jg . p, povab-•ipj,’ terUve( e"ešfco bien-
* skdn‘etn0sti V ne1iOura-S.;')r«i Psi ! 'božajo tu-l-e . °HsJc, r°Pski in iz-*)Htdki so tiPpodubijalci.
c, •«< mod'"*’ 'ih ni
r,i»t«re *eda rne dobc-
*°">e !	triov0”6”10
na
INi^-ie niihb; umet"i-
s- &
/ci
na so pri-
1 Un l^no e *as*°-
! »rede‘nifci. verbStTaktni'
”■ ^‘toija dria"
le ®Urati„n<) f'«urativno
svojimi upodabljalci nimajo modernih poskuševalcev.
Sovjetski paviljon dokazuje ,da v tamkašnji ruski umetnosti ni prostora za brezpredmetno likovno izražanje. Pri pogledu na podobe in kipe sovjetskih u-metnikov spoznamo, da iz njih veje dih preteklega stoletja, in sicer ne glede, na vsebino, ki nam govori o sodobnem življenju v Soojet-ski zvezi. Ko zreš v ustvaritve Rusov, se ti bo zdelo, kakor da si zašel v muzej umetnosti in ne na razstavo, ki nam tolmači sodobno in novodobno likovno u-stvarjanje. Sovjetski upodabljalci so zelo navezani na pokrajino, radi prikazujejo otroke, a v mnogih primerih nam govore tudi o vojni, o življenju v socialistični državi, o delavcih m državnikih.
Kakor ni v sovjetski «-metnosti sledu o abstraktnem prikazovanju ,tako tudi med madžarskimi, romunskimi in češkoslovaškimi u-pcdabljalci ne najdemo človeka, ki bi krenil z osrednje poti. Poljaki in Jugoslovani dokazujejo, da goje tako predmetno kakor tudi brezpredmetno umetnost. Avstralija je predstavila dva pokrajinarja: eden je ekspresionist, drugi pa naturalist. Končno naj še omenim ,da tudi v norveškem in danskem paviljonu ni bilo prostora za brezpredmetno umetnost
Ce Sovjeti v beneških «Giardinih» neizprosno in brez kompromisov branijo umetnost, ki bi po mnenju marsikaterega modernista bolj sodila v muzej, se po Španija, Švica in Združene države postavljajo na čelo drugega tabora, v katerem so zbrani psi tisti u-metniki, ki z barvami in oblikami ustvarjajo dela, ki so zaradi simbolov in svojevrstnih metamorfoz likovnega gradiva mnogim nerazumljiva, v luči čiste u-metnosti nedopustna ter jih mnogi smatrajo za smešenje vsega tega, kar je našim očetom veljalo za lepo.
Umetnost ostalih držav
pa zajema razne struje slikarstva in kiparstva ter zdaj močneje, drugič pa manj očitno niha k enemu, oziroma drugemu polu likovnega izražanja.
Ze prej sem omenil, da se je beneške biennale udeležilo 36 držav. Najmočneje je zastopana evropska likovna umetnost, katero letos prikazujejo umetniki 19 držav. Nadalje so uradno prisotni upodabljalci dveh a-friških držav, azijsko umetnost predstavljajo kiparji in slikarji sedmih držav. V enakem številu je zastopana Amerika; in končno je v Benetkah prisotna avstralska umetnost.
Pri tej priložnosti bi želel tudi poudariti, da je na
David Smith (ZDA) TOTEM CISTERNE V. (jeklo)
29. beneški biennali tuja u-deležba rekordna. Kljub tolikšnemu odzivu, pa je letošnja biennala mnogo pre-
glednejša in obiskovalca manj utrudi kakor 2$. biennala, ki smo jo videli leta 1956. To pač zato, ker so tako prireditelji italijanske razstave kakor tudi odgovorni krogi drugih držav skušali prikazati značilni profil likovnega ustvarjanja z manjšim številom umetnikov kak°r pred dvema letoma, Mnoge tuje države namreč v Benetkah niso priredile velike in obširne kolektivne razstave lastne u-metnosti, temveč so predstavile povprečno po tri ali pa štiri upodabljalce.
Pred dvema letoma, ko je bilo na Beneški biennali prisotnih 34 držav .si se krepko utrudil, preden si si ogledal nad 4.500 slik in kipce, katere je ustvarilo nad 700 likovnih umetnikov. Letos, ko se je tuja udeležba povečala za 2 državi, pa je v paviljonih beneške biennale razstavljenih 3175 del, šatera je ustvarilo 43t umetnikov.
V veliki glavni palači biennale razstavljajo predvsem italijanski umetniki. Nadalje sla v tej stavbi prirejeni dve veliki in izredno zanimivi razstavi del slikarjev Braguea in Wolsa. Končno so v glavni palači prikazana še dela umetnikov iz Argentine, Avstralije, Brazilije, Ceplona, Indije, Irana, Južne Afrike, Kolumbije, Mehike in Norveške.
Letos so bili italijanski umetniki povabljeni; torej ni bilo natečaja kakor pred dvema letoma. Vodstvo biennale se je z osmimi razstavami spomnilo italijanskih umetnikov, ki so umrli v obdobju med dvema biennulama. Nadalje so prirejene antološke razstave oveh kiparjev in dveh slikarjev, 16 umetnikov je prisotnih z osebnimi razstavami, s skupino del pa se je m. biennali predstavilo 20 upodab-Ijavcev. Poseben oddelek je posvečen mladim italijanskim umetnikom, ki razstavljajo slcunno z mladimi fci-
MIRAN PAVLIN
(Nadaljevanje na 5. stran.)
IIIIIIIIIMIIIIIItliMtMIIIIHIIIIIIIimfllftllllMIIIIItlMIIIimillllttimmillllfMlltllllHtlHtflMHflltMttttaMIttttMtfftllMMIfftfMtttHflMMttmttttMMlIMmi
Bežen stik z umetnikom
CELO PERTOT
sin nabrežinskega Krasa ■ državljan Švedske
q ^<iv,
I n«fc.tere° “"tetnoatjo,
N 	med
  .......
jj.jan^e>ici
kn?!°vtri';^t0vne ?,a medtem prevedli že v	v	.,Z .e' Je zdaj izšel tudi
ša, iltbii’ ?a je	zbirki	Nova ljudska
bik. ‘ h*- Ptevnj Cankarjeva založba boi »• Vil--	pa (e oskrbel Dušan
Kakor ptice selivke v jeseni, ko jih zgrabi nemir in požene v jatah v dalji.ie preko morij, dvigne ahasver-ski črv vesoljne človeške množice na poletje v brez-pokojno gibanje po svetu.
Tako je tudi Cela Pertota spet privedlo v njegovo ožjo domovino. Da, v domovino... Pred nekaj leti mu je dala simpatična, skoro mentorska ženica — švedska Laponka, ljubko hčerko. Ustvarila sta «i domek v Stockholmu, pred ndkaj meseci pa mu je severnjaška Švedska dala tudi državljanstvo, vendar...
Vaesteras je veliko industrijsko mesto na Švedskem. V babilonskem vrvenju strojev, v polarktičnem meglenem somraku se gibljejo tisoči delavcev, ne le švedskih pač pa tudi mnogih drugih evropskih narodov, in med njimi tudi nekaj stotin Ju-goslanov, beguncev in ne. V času tekem za svetovno nogometno prvenstvo je tu nastopala jugoslovanska enaj-storica. Kakor na pobožne romanje so prihajali rojaki, kakršnakoli naj je že bila njihova politična barva, samo da slišijo domačo besedo-»Domovina, domovina...* so prihajali zaneseni vzkliki iz ust teh mračnih cankarjevskih sanjačev.
Se Cela je takrat zaneslo, da je za mesec dni vrgel v ikot klesarsko dleto in kot tolmač spremljal košček domovine po meglenem severu v njenih nogometnih nasto-
pih.
Zadnja leta. kakor je bolj pazljivim čitateljem Dnevnika že znano, se je bil Celo pripravil na veliko, zmagoslavno turnejo po Evropi. Pravim veliko, a tudi v vsakem pogledu težko, saj je bila v njegovi prtljagi večina velikih in malih bronov in le manjši del granitnih, sadrastih. svinčenih, srebrnih kipov, velike umetniške »teže«. Razstave, laskave ocene, umetnostna priznanja so ga opremljala in kipi, ki so o-stali po umetnostnih galerijah in muzejih v slavni družbi, 50 priče tega zmagoslavja! V Rimu v »Galleria na-zionale delle arti moderne«, na Dunaju v «Kunsthistori-sche Museum« in kaka risba v svetovno znani «Albertina-Sammlung«. med deli najslavnejših imen svetovne u-metnottne zgodovine, v Beogradu po en kip v narodni skupščini, v predsedniškem kabinetu in narodni galeriji, v Zagrebu v Gradskj galeriji. v Ljubljani v skupščini in v palači MLO itd. Po razstavah skupaj z Lojzetom Soacalom je ostal kip v galeriji v Goeteborgu. v zasebnih galer jah v Oslu. prav zadnje dni pa sta prišla dva kipa tudi v državno Moder no galerijo v Stockholmu.
Prvi potrebi po evropski poznanosti, pogoju za trajno uveljavljenje in tudi za materialno uspevanje, je bilo s tem zadoščeno. Sicer mu lebdi pred očmi še marsikaka razstava v širnem inozemstvu, pa to bi prišlo tako mimogrede kdaj na vrsto.
Njegova lastna metoda vlivanja brona z uporabo izkušenj klasičnih italijanskin livarjev, posebno Benvenula Cellinija, mu je dala na severu sloves strokovnjaka m učitelja na tem področju, kakor tudi pri obdelovani.i mramorja in pri restavriranju klasičnih del švedskih javnih zbirk.
Sedaj je pr’iel ča-. za trdo stvariteljsko delo na večjih kiparskih stvaritvah, morda tudi javnih spomenikih. Razumljivo je, da je našemu kraškemu likovniku zelo pri srcu ožja in širša prvotna domovin«, kjer bi želel, da se tudi vidno uveljavi.
Tržaška ožja domovinica sicer že nekoliko pozna svojega kiparja — četudi bolj iz časopisja — a niegova dela so raztresena po vsej Evropi. Kdo jih pozna doma? Bo tudi tu kdaj kako njegovo delo? Igo Gruden, njegov kraški rojak še čaka. da se ga spomnijo tržaški Slovenci. i’udi v Sloveniji so le še manjši, galerijski »spomeniki«. Bo tam kdaj uresničeno kako večje njegovo delo? To še vse visi, m bo tudi dajalo vsebino, upajmo, njegovemu bodočemu ustvarjanju.
Naš umetnik je za te naloge povsem dozorel, na višku svoje umetniške stvariteljske sile po razvoju v e-notno umetniško osebnost. Ta razvoj verjetno še ni dokončen, toda kdaj preneha iskren notranji umetnikov razvoj?!...
ZORKO JELINČIČ
Jeanne Moreau (Jeanncj in Alain Curiv <Henrv) v filmu »Ljubimci«
BENEŠKI FESTIVAL KONČAN
Mallovi «fLjubimci» obrtniško dober film
Zaključek z modno revijo
(Od našega dopisnika)
BENETKE, 6. — Festival ji praktično zaključen. Videli smo še zadnji film v konkurenci, medtem ko je spanski film «Soledad», ki pa bodo jutri vrteli ob zaključku slovesnosti, izven konkurence. Se vedno va je «na razpolaQO» do jutri zvečer kopica filmov, če jih kdo hoče videt:	Nekateri se va
zeljo ponavljajo, nekateri še sploh niso brli pokarani. Toda minila nas je volja,1 da bi hoteli videti vse te filme, kar je tako in tako nemogoče, ker človek ne more biti na dveh krajih istočasno; in pomirili smo z dejstvom, da bodo ti filmi prišli tudi v naše kinematografe.
Francozi, ki so imeli le-
fHII IIMIIIIIMIIIIIMifiilllllliiiiiiiiliiililiililillllliiiiilllHiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiliiiKiiiiiHIIMIIIIIIIIMIItlMIIIIIIIItllMIIIIIIIIintlllMMIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIItllllt MIH Mlfllltl lllllltl IIIIIIIMtlMIIIlIftllllM III
Goldonijeva
v Knjižnici Kondor
Neprevedljivi vzdihljaji in medla drhtenja, ki jih je težko posneti, se v prevodu spretno prilagajajo duhu našega jezika
V Knjižnici Kondor, ki jo izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani, Goldoni (1707 do 1793) nikakor ni smel manjkati. Glede Vprašanja, katero njegovo delo naj izide v tei zbirki, skoraj ni moglo biti oklevanja; najduhovi-te.iše in najznamenitejše — Krčmarica.
Knjiga je dobila zelo enoten pečat, ker je ista oseba oskrbela prevod ter dodala spremno besedo in opombe. Silva Trdina je zgoščeno o-risala dobo m gledališke razmere v Italiji v času, ko je cvetela »la commedia deU'arte», izrazito ljudsko gledališče s stalnimi osebami, značaji ali maskami v Pantalonu, doktorju, kapitanu, njegovem slugi, harleki-nu, služkinji Colombini, tepcu Truffaldinu in nekaterih drugih. Ko je postal ta način igranja s sprotnim izmišljanjem brez stalnega besedila preobrabljen in pre-rlolgočasen, je bilo treba misliti na prenovitev.
Te naloge se Je lotil Goldoni. Oko-tenelosti in plitvinam je zoperstavil svoje žive značaje iz resničnega življenja. Njegova strast za gledališko delo in veselje do odrskega ustvarjanja sta premagali vse ovire, ki so r.iu v življenju klile iz raz-n er in iz neumevanja nekaterih nasprotnikov, ter ga
krepili na poti do nove u-metnosti, ki je včasih zatek-jrovala z velikim francoskim mojstrom 1?* stoletja, Mo-ličrom. Trdinova je dobro zajela njegovo zaslugo v besede* «Tako je Goldoni z <ne strani zaaal stali »com-medii dell’aite» .smrtn; udarec, z druge pa Je rešil pogube njen naiboljsi in najplemenitejši del. Razumni diplomat je napravil kom-
promis; kar je
bilo
v stari,
improvizirani .komediji dostojnega, vrednega, človeškega, je ohranil; slabo pa je nadomestil z novim. Ni .sel torej iz življenja na o-der, ampak je oder približal življenju« (str. 102). Nasprotovala sta mu Pietro Chiari in Carlo Go?zi. Kritik Giuseppe Baretti mu je očital, da je uničil prejšnjo sijajno komedijo in jo nadomestil z brezbarvnimi posnetki iz vsakdanjega življenja. Zagrenili so mu bivanje v Benetkah. Zadnjih trideset let svojega življenja je vodil italijansko gledališče v Parizu. Posebno mu je uspela v francoščini napisana komedija Dobrotljivi sit-než (Le Bourru Bienfaisant),
ki so jo uprizorili v gledališču »La Comedie FranCaise«. Voltaire ga je imenoval italijanskega Mo'iera in kralj l.udovik XV. ga je bogato nagradil ter ga izbra1 za domačega učitelja svojim hčeram. Pod Ludoviknm XVI. pa so se usode Francije zasukale v revolucijo, k; je priletnega komediografa po svoje oplazila. Redni prejemki so usahnili in ko se je zadeva zaključila s častno pokojnino, je 8(i-letni starček omagal in u-mrl v Parizu sredi revolucije 1793. Njegovi spomini v
francoščini so razodeli dobrodušen in odkritosrčen značaj plemenitega človeka, ki se mu je lastno življenje zdelo «majhna, zanimiva, poučna, smešna, včasih tudi nenavadna, pretirana in neverjetna komedija«, a si je s svojo umetnostjo postavil večen spomenik.
Goldoniju pripisujejo kakšnih dve slo komedij, od katerih se sllorai polovica še zmeraj igra, skoraj četrtina pa je takih, da ga zaradi njih uvrščajo med najzna-menitejše dramatike svetovnega slovstva. Taka dela se uprizarjajo po svetu v kakšnih tridesetih jezikih.
Beneško ljudstvo 18. stoletja je nudilo bistremu o-pazovalcu takratnega življenja toliko snovi, da so izpod Goldonijevega peresa žuboreli nenehno novi prizo. ri in nova dejanja. Ze na-s'ovi del kažejo, da je u-metnika bolj zanimalo podrobno risanje značajev kakor zaplet in razplet dejanja: Prebrisana vdova, Laž-nik, Starinarjeva družina, Babje čenče, Štirje grobijani. Krčmarica, dveh gospodarjev Goldoni se je
Sluga i. dr. naslajal
 •""•»•■umi,,,,,,,,,..................................................................................................................
'95S'laPPnskoiCif„napada 2 atomsko bom-Ta btfoši e* v A^?Sto .^'"ošima, je avgu-v ^hevnP^itega V^r^i v angleščini dnev-? > svi^' ki so avnika Mičiho Hačije.
iiiiiiiimmmiimmimimmhmiiihihmiimiimmiiimhiimmiiimhhmmimmimiiimmmmmimmimiim
Ifličiho
Hačija:
Hiroiima
ha* / H?roi®Je u’1 primar'J Poštne 6 !*r»čiiJ0	ko	je 6. avgusta
?cija »roš
. ^ n*i5,sto prva atomska bomba.
.-^klir
t»bh!0zije*t;p0 Pahaii'j Je ostaI živ> čeprav It i?h. ^ v svoji ?!, oedaleč od središča
čefi ** je .Bi-‘ -pa hud0
»■in	ooinisruco,	katen
W*>je Postal ’ na‘o Pa kot zdravnik, ki a Proučp,zdravstveni svetovalec akaUp,de bila ,an(e posledic atomske ji zna« . novijena Pr> Ame-n°sti in je objavil vrsto
študij	o	obolenjih, do katerih	pride po
atmoskem sevanju. Te lazprave dopolnjuje njegov dnevnik, ki ga je Hačija začel pisati takoj po eksploziji atomske bombe, pa ga ni	objavil, dokler niso zanj zvedeli
Američani in ga prevedli v angleščino. Tako je	ta	dnevnik	japonskega	zdravnika
postal znan po vsem svetu, kateremu pretresljivo	pričuje	a strahotah	atomske
vojne.
Ljudje na splošno menijo, da vedo, kaj se je 8. avgusta pripetilo v Hirošimi. Vendar je to znanje močno pomanjkljivo, kaj*
ti težko si je predstavljati vse grozote. Dnevnik dr. Hačije odpira vsemu svetu nova spoznanja. Vsak bralec dnevnika spozna grozotnost eksplozije atomske bombe ter vse strahotne posledice. Pisatelj pripoveduje o osebnih doživetjih in svnjih spoznanjih dan za dnem, od 5. avgusta do 30. septembra 1945, to je v času, ko so tisoči in tisoči prebivalcev Hirošime, ki so sicer preživeli eksplozijo, umirali za strahotnimi posledicami sevanja. Njegovo pripovedovanje je preprosto, stvarno, brez vsakih literarnih pretenzij. Zato učinkuje
stvarnost kot kruta resničnost še bolj močno in pretresljivo. Avtor dnevnika je obenem zdravnik. Zato njegova opažanja kot preživelega prebivalca Hirošime, ranjenca v bolnišnici dopolnjujejo ugotovitve zdravnika, ki poskuša priti do dna grozotnim posledicam atomske eksplozije. Njegova knjiga ima zato ne samo splošno človeški temveč tudi medicinski pomen, čeprav je prvi znatno večji.
Velik vsestranski pomen dnevnika dr. Miciho Kačije so spo.nali po vsem svetu, zato ie knjiga znana povsod. Zato ni čuda da	so nekateri	ameriški časopisi	zapisali
ob	njej, da	je	to najpretresljivejše delo,
kar je kdajkoli izšlo, posebno pa da je to	knjiga, ki	bi	jo moral prebrati	vsakdo,
ki	še misli	na	vojaško uporabo	atomske
bombe.
Slovenski bralci bodo lanko samo ugotovili, krkj resnično drze te besede zapisane v ameriških časopisih.
S. Ku.
ob duhoviti šaljivosti svojih rojakov, ob njih zgovornosti pri urejanju medsebojnih odnosov ali pomirjanju sporov. Pri delit, pravi, se je rad ravnal po načelu: »Ne pokvariti narave!« Iz tega se je rodil neki njegov skrbno gojeni realizem, ki precej zvesto podaja vso prikupno sočnost dogajanja med njegovimi sodobniki. V njegovih delih teče razgovor na odru neprisiljeno in naravno, često se iskri in kreše kakor v resničnem življenju med ljudmi raznovrstnih značajev.
O njegovem daru za tako slikanje življenja pravi Silva Trd-na; »Zadostovalo mu je, ozreti se po domači hiši, pogledati skozi okno, iti čez trg, stopiti za kulise. Povsod je našel gradivo za nove komedije... Mikalo ga je vsakdanje povprečno življenje in bolj kakor psiholog je bil sociolog... in u-stvaril je celo galerijo ostro zarisanih komičnih tipov: stare, poštene, skopuške trgovce, njihove oohlepnc žene in hčere, ki se niso smele ganiti čez domači prag, lahkožive plemiče, pustolovce, poštene meščane in robate kmete, preproste ženske in imenitne dame. prebrisane vdove, stremuske spletkarje, nadute kavalirje, prenapete oesnike. me-d eče zaljubljence, bahaške lažnivce, dlakocepske prepirljivce, premetene zvodnice, ljubosumneže. obrekljivce, oderuhe, godrnjače..., a v e z dobrohotn ; prizanesljivo satiro, prav redkokdaj z ironijo (str 105). Vse prezarja njegova dobrota, prizanesljivo umevajoči nasmešek. Drzne so včasih njegove izjave zoper pokvarjeno plemstvo. Iz njegovega dela prebija preče, demokratično gledanje na svet.
Slovstveno umetnost še
prekaša Goldonijeva življenjska umetnost. Odlikuje ga vera v človeka in človečnost, izvirajoča iz njegovega trdno zasidranega življenjskega optimizma. Tudi o tem ve marsikaj povedati. na pr.; »Goldoni je znal učiti živeti, ker je znal živeti sam. Vse mu je bilo lepo:	gledati, videti, opa-
zovati, smehljati se človeškim slabostim, prilagoditi se njihovim muhavostim, potrpeti z njihovimi napakami, zabavati se ob njihovih posebnostih. In predvsem: ne se razburjati, kajti to škoduje zdravju« (106). Zato so njegova dela tako privlačna. Tudi današnji človek doživlja ob njih posebno katarzo in odhaja od njih boljši, pogumnejši, bogatejši, z utrjeno vero v — človeka.
Mnogo tega Goldonijevega notranjega bogastva se iskri tudi jz Krčmarice, ki je nastala v Goldonijevih najbolj, ših letih, 1753. Tržaški Slovenci jo poznajo kot Miran-čolino iz konca četrte sezone (1948—1949) Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. To je usoda cvetočega dekleta, ki živi v Florenci po smrti staršev v podedovani gostilni sredi težav in neprilik takratnega meščanskega sveta, obdarjena z lepoto in premetenostjo mladenke, ki se živo za-
veda svojega vpliva na moški svet ,a tudi s tako razumnostjo, kakor bi se bila življenjske modrosti navzela
— od Goldonija .samega. Komu se bo vdala? Oprezna je do moških, ki se ji dobrikajo, draži pa j« vitez, ki je m njene čare neobčutljiv. Podkuri mu tako; da se ves vname zanjo. A ko jjride med snubci do spora, ni bi ga vitez rad rešil z mečem, se kakor »deus ex machina« pojšvi četrti snubec, glavni natakar, ki je že prej v ozadju vodil podjetje, in postane pred vsemi njen izbranec. To je komedija hudomušne in maščevalne spo-gledljivosti. ki ;e dala Goldoniju priliko, da je njegova umetnost zažarela v polnem sijaju iVIirandolinmeca nesmrtnega lika ne premore nobeno drugo "slovstvo. Velika pridobitev je, da ga zdaj imamo fudi v slovenščini.
Naši odri so prej uporabljali starejše prevode, ki jih* ta nova izdaja daleč prekaša. . Prevajalka je globoko-pogledala v pomenske odtenke obeh jezikov, Goldonijevega in svojega, m se uspešno kosa z italijanskim mojstrom. Ve, da,so v njem neprevedljivi vzdihljaji in medla drhtenja, ki jih je težko posneti, a jih spretno prilagaja duhu našega jezika. Kaznih »ampak« po Cankarjevem zgledu slovničarji ne bodo odobravali, a so se skoraj udomačili. Glagol ne izgubi svoje nikalnice; v primerih kakor; »Prijazna sem z vsakomer, ampak zaljubim se nikoli v nikogar« (str. 17) bo v drugem delu bolje; «... a ne zaljubim se nikoli v nikogar«.
— Lepe so slike iz 18. stoletja.
ANDREJ BI DAL
tos kar t^i filme i> konkurenci — ne da bi bilo to žare, opravičljivo s kvaliteto teh filmov razen enega — so zaključili uradni del sporeda s svojim filmom eLju-bimci» režiserja Louisa Malin. Kaj je hotel režiser s tem filmom, ki uporablja za svojo reklamo slavni Rodinov «Poljub» zlasti še, če se upošteva, da je siže filma sam napisal. Ne bi hoteli dvomiti o nekaterih prejšnjih uspehih Molla, vendar ne kot režiserja, temveč zgolj kot soustvarjalca pri nekem lepem aokumentar-nem filmu eSvet molka», ki je bil mnogokrat nagrajen. Kot režiser pravegu filma je Malle napravil obrtniško dober film, toda nič drugega pozitivnega ne bi mogli reči o njegovem delu. Razumemo, da je treba delati tudi filme za take sloje, ki se ne marajo ob gledanju filmov poglabljati v kakršne koli probleme ter si s tem mogoče celo kvariti prebavo. Toda zelo dvomimo, da lahko danes film prvin romantike iz prejšnjega stoletja zadovolji tudi okuse brezdelnih blazirancev.
Gre za zgodbo ie mlade
provincialke, ki jo mož sredi svojega dela zanemarja iv tako si Jeanne išče razvedrila z obiski svoje prijateljice iz mladih let, ki Živi v Parizu. Tam si najde tudi ljubimca, ki ga nekoč mo* z ženino prijateljico vred povabi na deželo. Jeanne, ki se pelje naprej z avtomobilom, ima po poti uvtomobilsko okvaro in nadaljuje pot z nekim mladeničem Bernardom, ki se zelo nepovoljno izraža o vsem, lur jv ji jej tako pri srcu. On je arheolog in beži od Pariza Vtem sta ju njena prijateljica in ljubimec prehitela. Mož povabi Bernarda, naj pri njih prenoči. Pri večerji pu se izkaže, da je Jeannin ljubimec zelo puhel človek. Ker nameravajo drugi dan navsezgodaj oditi na ribolov, se kmalu odpravijo spat, razen Bernarda, *ci se mu nikamor ne mudi. Jeanne je nervozna in ne more spati. Odbila je tudi poskus ljubimca. da bi prišel n njeno sobo, ker je blizu mo- * zeve sobe. Odide v salon, ker misli, da je Bernard pozabil ugasiti luči in nat o gre ven. In tu naleti na Bernardu, ki ne misli na spanje. Ni ji do njegove družbe, toda on se ne da kar tako odgrniti. Noč Bi Bernardovi verzi v luninem svitu imajo vendar pričakovani učinek Bi začne se dolg pohoa v noči, ki se zaključi potem v ti jeni sobi z velikanskimi dozami Ijubim-liunja in ljubezni. In vtem se tudi rodi sklep da odpotujeta Zjutraj, ko so ostali že vstali res odpotujeta, kar tuko pred očmi vseh in 2 Bernardovim počasnim avtomobilom. Toda že začenjata razumeti, da najbrž ta divna noč ne bo mogla vedno trajali, kot b' ona dva želela. In počasni avtomobil pelje skozi lepo pokrajino v soncu — toda kam, sama ne ve»ta m tudi ne vesta, kako dolgo bo trajala la vožnja,
Jeanne Moreau ki je igrala glavno vlogo ima za seboj že znatni uspeh kot gledališka igralka (bila je članica Vilarovega Thedtre National Populairej in kopico pomembnih filmov. To pa ne pomeni, da bi napravila v tem filmu, ki smo ga danes gledali na nas kak klobok vtis. Povsem po-
RADO RAliBER
(Nadaljevanje na 7. strani)
mr \
Celo Pet lot pri delu
v svojem ateljeju.
P ?fih oFšlsrT "cTne vnT k
7. septembra 195*
t n f~ -
: iiiu
Kmet Li Čan Taj je spregledal
Grenko	je	spoznanje,	d
dober	in	upoštevan,	dokl
Cesare Borgia   .....................................................
«Tudi danes so tu in nihče jim ne brani leteti prav nad našo vasjo. Kje neki so domači lovci, da bi jih prepodili in obva-lovali naše hiše, naše polje, naše življenje?*
Tako je spraševal kmet Li Can Taj svoje, ki so obirali na obsežni njivi paradižnik, da bi ga čim-prej mogli spraviti do vojaškega taborišča, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od tam.
Dogaja se to na otoku Kvemoju, ki je komaj kakih deset kilometrov oddaljen od celine. A tam so dobro utrjeni Maoce-tungovi vojaki, ki so zadnje čase jako živahni. Vsak dan pošiljajo sem na otok granate, ki pretijo uničiti vse, kar je živega.
iimiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiii intimi umni ininiii
CESARE BORGIA
in uboj njegovega brata Juana
ITfTITTTITfTITTTTTTTTTITTTITITfTTTITTTtTTT^TTTTITTTTTTTTTTTTffTITTTtTTTTTnTTTTTTlfTTITTTTTTTTTTTTtTTTfTTnTtfTTTTTTT
V torek 14. julija 1497 «ts Juan grof Gandije in njegov brat kardinal Cesare Borgia večerjala v Rimu v vinogradu tsquilino kot gosta njune matere Vanozze. Bilo je več prijateljev in pozno ponoči so se odpravili na poti proti Vatikanu.
V bližini palače Cesarini je Juan zapustil prijatelje, da bi napravil »prijeten« obisk, ali kot pravijo drugi kronisti, da bi obiskal 15-letno ljubico. Pozvali so ga, naj vzame s seboj skupino oboroženih mož, ker je okraj malo varen, zlasti ob tej nočni uri. On pa je vzel s seboj samG oprodo in nekega zamaskiranega človeka, ki je bil prisoten že na večerji.
Na Trgu Ebrei je oprodo pustil in mu dejal, da naj ga čaka eno uro in naj se vrne v Vatikan, če ga v tem času ne bo videl. Nato je zajahal konja in se oddali D
Naslednji dan ni nihče več videl Juana, pač pa so našli hudo ranjenega oprodo v tako resnem stanju, da ni mogel spiegovoriti niti besede.
Naslednje jutro so našli pričo. Neki trgovec z lesom, menda Hrvat, Giorgio Schiavi. no, ki je čuval svoje skladišče ob Tiberi, je povedal, da je videl ponoči okrog dveh dva moža, ki sta stopila na cesto proti bolnici. Takoj za njima je prišla številna skupina oborožencev in na belem konju je jezdil kavalir z zlatim mečem, ki je nosil čez sedlo truplo. Ko so prišli do vodnjaka so truplo vrgli v reko. Ves čas sta dva oborožena moža budno stražila. Piašč mrtveca je še plaval po j vodi, dokler niso nametali na njega kose kamenja, da je tudi on izginil.
«Zakaj niste govorili prej?«, so' vprašali stražarja, nakar le dal filozofski odgovor: «Med življenjem sem videl na stotine trupel, ki so jih zmetali v reko, pa za nobeno ni
nikoli nihče spraševal.« Čolnarji so prebrskali reko in kaj kmalu so našli truplo grofa Gandije, na katerem je bilo devet ran. Se vedno pa je bilo truplo oblečeno v čudoviti svileni obleki in za pasom je bil fino izdelano nabodalo ter mošnja s 30 dukati.
Kdo je bil morilec?
Ljudski glas je takoj obtoži! brata Cesarja, ki je bil res kardinal, vendar pa se je kmalu zavedal, da gre le za pusti naslov, medtem ko je Juan Gandija bil stvarno najvažnejša oseba papeške družine Borgia.
Govorilo pa se je tudi, o ljubezenskih zadevah. Oba brata, naj bi namreč bila zaljubljena v svojo sestro Lucre-zio Borgio, s katero naj bi imela tudi krvoskrunsko razmerje.
Vse tp pa so seveda le hipoteze, katerib zgodovin« ni
mogla potrditi, oziroma ugoto. viti na osnovi dokumentov. Pa to je razumljivo, saj takrat je v Rimu vladala papeška dri* žina Borgia in radi bi videli zgodovinarja, ki bi si drznil napisati resnico.
Ostane le dejstvo, da je 14. aggusta 1498 papež Aleksander VI. izjavil, da Cesare ni ustvarjen za kardinala. Cesare je odložil kardinalski kio-buk in portal znameniti vojščak in politik, ki se je vrsto let trudil, da bi združil Italijo v enotno državo, kateri bi on kraljeval.
Antiseptični prstan
Javni telefoni, postni telefoni in ostale telefonske naprave, ki jih ljudje pogosto uporabljajo, morejo biti vir nalezljivih bolezni, zlasti v primeru epidemije gripe, ker o-seba, ki govori, stavi usta sko. ro neposredno na mikrofon Zato so v Franciji iznašli an-
tiseptični prstan, ki so ga vgradili v mikrofon. Ta prstan pa ni večen, ampak ga je tr»-ba zamenjati vsakih pet mesecev.
Koliko pokadc Angleži?
Po statističnih podatkih po-kade Angležinje danes trikrat več cigaret • kot leta 1939. 41 odstotkov vseh Angležinj pokadi povprečno 71 cigaret na teden, pri moških je to število še večje. Od 4 Angležev kadijo 3 in to povprečno 125 cigaret na teden. Pri tem seveda niso všteti tisti, ki kadijo pipo.
Kmet Li je imel na griču nad svojim poljem veliko leseno kolo, s katerim je črpal vodo, ki je namakala njegove nasade. Vrtelo se je toliko let ponoči in podnevi. A sedaj ga ni več. Le kosi razbitega kolesa leže tam okoli in pričajo, da se je še nedavno vrtelo. Sedemkrat ga je zadelo in vsakokrat ga je kmet hitro popravil, da je brž začelo delati. A sedaj ga ne popravlja teč; saj ve, da ne bi bilo za dolgo.
»čudno je, da ne nastopi vojska proti vsemu temu napadanju. Saj bi morali vendar kaznovati pre-drzneže, ki si upajo pri belem dnevu in tako odkrito izzivati. Kje je sedaj tista močna mornarica, o kateri so pravili, da bo branila Kvemoj in druge otoke pred vsakim napadalcem?«	»	,
Osemdeset tisoč čang-kajškovih vojakov je na otoku Kvemoju, kjer u-dobno živijo tam že deset let. V brezdelju in obenem v pričakovanju. A sedaj, ko je treba nastopiti, se ne zganejo.
Najstarejši Lijev sin, Hi, je oni dan pripovedoval domačim, kaj je opazil, ko se je mudil v mestecu, kjer taborijo vojaki: «Skoro bi me zaprli, ko sem iim prinesel sojo in paradižnik. Prav nič ljubeznivo me niso sprejeli in upravnik menze Ling Si me še pogledati ni hotel. A prej je bil vedno tako prijazen z menoj in z nami vsemi. Saj veš, kako je vedno tebe pogostil, ko si prišel k obračunu za zelenjavo in drugo, kar smo jim pripeljali. Tudi meni je vselej s čim postregel. A sedaj nič. Vsi so videti zelo v skrbeh. Po cesti sem srečaval mnogo vojakov s čeladami in brzostrelkami. To ne kaže nič dobrega«
Te vesti so še bolj vznemirile starega Li čana in zadnje case nima več mirne ure.
Kmet Li čan Taj živi udobno. Polje mu rodi o-bilo, čeprav bi se zdelo, da na takem skalnatem o-toku ne more kaj prida zrasti. Toda podnebje je ugodno in Lijevi nasadi so skrbno obdelani. Neprestano delajo tam njegovi sinovi, njegovi vnuki in snahi. Kadar pa je več dela, najamejo brezposelne, ki pridejo delat tudi samo za hrano. In niso posebno izbirčni. Nekoliko soje in prgišče pečene koruze in je opravljeno.
Prostoren je dom, v katerem se je rodil Li in kjer prebiva s svojo družino. Dve veliki sobi, v katerih so ležišča, potem soba, v kateri se mudijo podnevi, ter še prostori, v katerih hrani koruzo, sojo in druge pridelke.
Glavni pridelek je zelje in je bila lani prav lepa letina. Lahko se reče, da je Li čan Taj eden najbolj premožnih kmetov tam naokoli. Posebno zadnja leta si je zelo opomogel, ko ;e ves svoj pridelek, najsi ga je bilo še toliko, dobro prodal posadki, ki je bila nedaleč od tam. Dobro so plačali in je prejel vedno kolikor je zahteval, in ni mu bilo treba nikoli čakati na denar. Takoj je dobil vse, kar mu je šlo. Res je, da je včasih pogostil tega ali o-nega častnika in da je tudi upravniku skladišča
in menze dal kaj malega, vendar pa ni bilo tisto nič v primeri z izkupičkom. Prav prijetno bi bilo, ko ne bi sedaj bilo tega streljanja in pa ta letala, ki vsak dan po večkrat letijo nad njegovim domom, mu niso nič kaj všeč.
Poleg tega so prispeli zadnji teden novi vojaki na otok. In prav na njegovi njivi, kjer je pridelal najboljšo in naj lepšo koruzo, so se utaborili. Slišal je, da so tudi drugod večja vojaška taborišča in da so kmetje, ki imajo malo zemlje, hudo prizadeti. Saj so jim uničili na ta način edini dohodek! »Toda vseeno se ne bi smeli upirati in protestirati proti vojaštvu, kot so to storili ti kmetje. Treba je potrpeti!«
Oni dan je srečal Li Čan Taj v sosednem mestecu svojega starega prijatelja Kena. Močno se ga je razveselil, saj se nista videla že toliko let. Va Ken je hotel vedeti, kako je z njegovim zdravjem in koliko sinov že ima ter kako mu uspeva koruza in soja, a Li čan je pobaral svojega prijatelja prav tako, kako gospodari in če so zdravi on in njegova družina. Potem pa sta polagoma prišla tudi na drugo. Va Ken je mnogo vedel, ker je kupčeval, in je zato mnogo potoval. Včasih je šel tudi na Tajvan (tako imenujejo Kitajci Formozo) in celo na celini je bil že.
«Za starega generala ne
kaže dobro. Ne vem, če bi se mogel obdržati, če bi tam s celine z vso silo napadli Tajvan. A Kvemoj in Macu ne bosta več dolgo«
»Kako to misliš, dragi moj Va? Ali naj pomeni to, da bodo zasedli naš otok oni tam s celine? Kaj bomo storili potem mi? Toda, saj so vendar veliki ameriški prijatelji obljubljali, da nam bodo pomagali in da našega starega generala ne bodo pustili na cedilu!«
«Eh, dragi moj Li, Kvemoj in Macu in vsi ti o-točki tu okrog so bili potrebni za takrat, če bi hotel stari general čang vrniti se na celino. A to se sedaj ne bo zgodilo, ker ameriški prijatelji tega staremu ne svetujejo...«
«0, bo prišel, bo, stari general na celino, gotovo bo še prišel! *
»Morda. Toda ne kot gospodar in zmagovalec!«
Sedaj je Li čana kot blisk prešinilo in mu je v hipu postalo vse jasno. Njegov otok je bil potreben le za primer napada na celino. Kadar bodo to misel opustili, se bodo tudi z otoka umaknili.
Kakšna usoda čaka njega in njegove? Kaj naj stori, če pridejo oni s celine?
Vse se je zrušilo v njegovi duši. On, ki je imel tako trdno vero v vse, kar je stari general rekel...
S. A.
*■
.,,,
«' .
Po ljudskem glasu, naj bi Cesare ubil svojega brata in vrgel truplo v Tibero
op
VELJAVEN OD 8. DO 14. SEPTEMBRA
Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Melanholija brez pravega razloga v začetku tedna. Videli boste o-sebo, ki va« z»-delu zastoj. Po-
nirna. Na tovanje.
Bik (od 21. 4.
do 20. 5.) Moral-/	na depresija za-
[_^P^*1 radi bedastih 1	'	sporov z ljublje-
no osebo. Ugoden veter za izvedbo vaših načrtov. Dnevi bodo naporni, toda finančno koristni.
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Z
izredno lahkoto boste dosegli cilj, ki se vam zdi zelo oddaljen. Prijeten dogodek v družini. Predvideva se zanimiv obisk.
Rak (od 21. S.
do 22. 7.) Teden bo poln presenečenj in ugodnih izprememb-Prijetna poznanstva, vesele urice. Dnevi so ugodni zlasti na delovnem področju.
Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Slučajne in površne simpatije ne smete zamenjati za resnejše srčne zadev« Neka oseba vam bo pomagala pri vaših načrtih.
Devica (od 23.
8. do 22. 9.) Pazite, tudi iz jasnega neba lahko udari strela. Teden poln presenečenj na poslovnem področju j^ineugodnih perspektiv za bodočnost.
Tehtnica (od 23.
9. do 22.	10.)
Ugodni dnevi: srpna. harmoni-1 ja, prijeten sestanek in zabaven program ob koncu tedna. Prejeli boste laskavo ponudbo.
Škorpijon (od 23. 10. do 21. 12.) Vzbudili boste zanimanje v neki osebi, ki jo poznate le-malo časa. Prepričajte se, če ne gre za materialne interese.
Strelec (od 22.
11. do 21. 12.)
Obstaja nevarnost hude napake, katero lahko zagrešite v trenutku psihičnega neravnovesja. Ne zaupajte neznancem.
   Kozorog (od 22.
12. Ho 20. 1.) Ne-
f	A	ki dogodek bo
[	J	vzradostil srce,
\» ’JJ ki bo močneje bilo ob misli na ugodno prihodnost. Na delu nepričakovani toda prijetni dogodki.
Vodnar (od 21-1. do 19. 2.) Izredni uspehi izven običajnega Dodročja. Ne zamudite ugodne priložnosti. Laskava vabila in zanimiva poznanstva.
Ribe (od 20. 2. do 20. 3.) Dobra vest. Površne simpatije, ki pa lahko postanejo nevarne. Naporno, toda koristno delo. Pazite na zlobne jezike.
Ficko
Dragi pri Morski!	mnrele f
Na tresi smo sedeli jast in Elko tn Nin • Nino in anka ta mala Pjerinca, katera neCK cajt soj prst v ujsta alpa še rajši u Nus in pole .-^.ena u njem brba. Ma ji ni za zamerit, koje se m in ko je pošlušala, kako smo se mi mena-«Hmali bo nazaj začenla sola in bojo konc . ^ (Atence. In pole bomo mogli nazaj ostajat ko smo se zdaj glih navadli spat.*	ntUXt*
*Ma sej ne bo vele začenla, ko bojo bU vm ^ «Ja, tisto je pej zares fino, ko so nardUtn^ glih zdaj in glih u šoli. Magari da bi še kas ble volitve«	•/fle*#'
«Slauka je rekla, da ona ne bo hodila u ** sko šolo, zato ko je u taljanski bol fino in anka gaspa Antonjeta, od nje teta, je ' da je tisto narbulše«	.
In pole je pej čele skočil po in začel forte na 9 kričat:	o
«Tisto ni res, MR tam bol fino, ni mislejo,
Stric Japa je m da tašni Slovenci nič vredni in se ^ ka ne smejo vet,v.d
. P
reko,
jih tašne	stric
*■ ^	ju,
čava. Niso vredni, da hodijo po naši Zem,»• flJ. Japa je anka reko, da se u slovenski šoli v ^ učijo dva jezika in da je tisto zmerom bu 't tl kar pej samo aden. Tašen, ki misle, da je 'ter lesko bulše in bol fino, zaničava soje, sojo in soj jezik.*	.^a
Orka, ma je bil Ninčele forte jezen! Ma J anka prou, ko je povedo tisto od strica Japata-ka Gušto prave glih taku.	.	tir
cStric Danilo je pej povedo, da bojo zdaj * litve dali za ezule meljone in da bojo vre udobili«
«Naša Krlinca pej bo anka šla volit, je fe g «Naš Rikec pej bo se začel učit godet Pla glasbeni Maticih	up
<tNaša mama je pej prnesla eno veliko damu in bo bla u kambri obešena na zid.* ,, «Naš Venček pej bo bil sodat in bo se vozi tankam alpa ses roplanam.»	.„ p
»O, bejzi, bejzi, Pjerinca, kaj se nečko hvaUs> ne znaš druzga, ko se brbat u nusi!»	.. trt
Pole pej smo mogli jet vsi damu, ko je 0(0 tema.
Te jpozdravla
GRAFOLOG
MRZLA LJUBLJANA: Cimprej se morate kega primitivizma, ter si poiskati v okolju stvarne i”
J
V’
ve osnove. Ce boste nadaljevali drugače, se W> .ud1 čaranje še povečalo. Varčni in vzdržljivi. S prijal boste razširili krog znancev in prijateljev.
MAL1NSKA: Odločnost na nepravem mestu. efl’'
razpoloženja ne koristi pri naporih za hitrejšo
60S'l°
Od svojega življenjskega sopotnika zahtevate	ow
čvrstost karakterja. Znajdete se v življenju.
Vas sprejema s simpatijo. Ne spuščajte se v razgovore. Na zaupajte takoj osebi, katera vse
TISOČ IN ENA NOC: Ljubite prijetno in Skušate razumeti težave drugih in jim ob usodni«1
.	i
stati ob strani. Prevelika privrženost osebnim gih ljudi more biti usodna, ker ste sentimenta!«* no občutljivi. Radovednost vas ne sme zavesti morate potrebno distanco.
ij
OM SONCE: Za	sedaj	ne	iščite	novih	sentim*nt jV,0j	i1,
nosov. Z lastno iniciativo	pa	si	pozitivno	oblikuj1'il0
ljenjsk! nazor; pri tem pa vam ne smejo biti v°..: n* j; materialne vrednote. Zagrenjenosti In pesimizmu mesta v vaši notranjosti. Trma se mora umakniti samotarstvo in melanholija pa tudi nista za va*’ sklepnih vnetij.	—
V*.
TONE
RESEN
0. fncdv-edkid
i
V.
Toda kako ju ohraniti pri življenju? Zdravnik bo to bolje vedel. In tako so poklicali v živalski vrt še zdravnika. Prav rad je prišel. Taki pacienti so bili zanj redki. In živali je imel rad. In ko je natančno poizvedet, kako je bilo z
medvedkoma, je predpisal zdravljenje.
<Najprej samo čaj, ruski čaj, s saharinom. Potem riž na vodi. In tablete, ki sem jih predpisal. Potem bom čez tri dni spet prižet.» Tako je dejal, pobožal svoja mala pacienta po mehkih kožuščkih in se odpeljal.
Ravnali so po njegovem nasvetu. In res sta bila čez tri dni medvedka zelo boljša. Glavna nevarnost je bila mimo Okrevala sta toliko, da njuno življenje ni bilo več v nevarnosti.
tZdaj pa malo riža in malo mleka,* se je glasilo drugo zdravnikovo navodilo. Ko pa je tretjič prišel, je predpisal tako hrano, kot jo uživajo pravi dojenčki: mleko, mlečv zdrob, kuhano korenje, nastrgana jabolka.
Tako sta medvedka ostala pri življenju. In ko sta čez deset dni spregledala, je bilo v vsem živalskem vrtu veliko veselje. Posebno tovarišica Anica, ki je medvedkoma pripravljala hrano,
je bila tega nadvse vesela. Takrat je rekla tovarišu upravniku: *Tako sta srčkana. Moramo jima dati ime.*
*Kar tl jima ga daj,* ji je odgovoril ta. *Ti skrbiš zanje. Tebi gre ta pravica.*
*Saj sem že razmišljala. In tudi že izbrala. Če nimaš nič proti, naj bi bila Marko in... Murko.*
Tovariš upravnik seveda ni imel nič proti. In tako sta mala medvedka postala Marko in Murko.
* * *
čas je tekel in z njim sta rasla tudi medvedka. V kratkem sta postala ljubljenca vseh obiskovalcev živalskega vrta. In morda še bolj so ju imeli radi uslužbenci živalskega vrta. V pisarni, v zaboju postlanem s senom, sta našla medvedka svoj drugi dom. V tovarišici Anici pa svojo drugo mamico. In bila sta živahna razposajenca, da ju je bilo res veselje gledati.
če si obiskal njun domek navsezgodaj zjutraj ali v času dopoldanskega obroka, si lahko doživel ljubek prizor. V zaboju, zaprtem zato, da varovanca ne bi pobegnila, sta mala dva nepridi prava skakala, brundala in cvilila.
«No, le potrpita,* ju je ljubeče tolažila tovarišica Anica. Pogledala je na uro in poskusila, če se je mlečni zdrob v stekleničici že ohladil. Medvedka, kot pač vsi otročički, še nista znala sama jesti. Zato so ju hranili s stekleničico in cucljem, kot pač vse male otroke. Zdaj sta bila zdrava in sta -poleg mleka dobivala še druge priboljške. Zato pa sta tudi zrasla. In tudi dlaka jima je postala lepo gosta. Toda postala sta tudi nagajiva, če nista takoj dobila jesti, sta se znala tudi jeziti. Kadar sta bila sita, pa sta s polnimi trebuščki zadovoljno brundala.
Tovarišica Anica je vzela stekleničico z okna in odprla zaboj. Naenkrat sta bila oba medvedka pokonci. Dobro sta vedela, kaj ju čaka. Dvigala sta glave, se s prednjima tacama opirala na rob zaboja in na vso moč cvilila. Z očmi, malimi porednimi očmi, sta bud no spremljala vsak gib svoje rednice in komaj čakala, da ju vzame v roke Tovarišico Anico sta dobro poznala. Ob vsakem njenem prihodu sta jo veselo pozdravila, se obračala k njej in ji silila v naročje. V zahvalo za vso njeno skrb pa sta jo včasih s smrčkom pobožala po licu. Bil je to poljubček s smrčkom, pravi medvedji poljubček.
Tovarišica Anica je vzela najprej v naročje Marka. Potem je vzela brisačo in jo ogrnila medvedku okoli vratu. Da se pač ne bi preveč popackal. Potem je vzela v roke stekleničico in medvedek je hlastno šaVsnil po cuclju. Naslonil je glavo v naročje svoje rednice in naglo pil z dolgimi požirki. V nekaj trenutkih je bila stekleničica prazna. Morda je bilo premalo? Najbrž kar dovolj. Kajti medvedek je utihnil in mirno pustil, da ga je tovarišica Anica položila nazaj v zaboj. Potem je bil na vrsti njegov bratec. Tudi ta je dobil svoj obrok. Tovarišica Anica mu
je z brisačo obrisaia še nekaj kapljic mleka, ki mu je ostalo okoli gobčka in ga položila poleg Marka nazaj v zaboj. Z napetimi trebuščki, sita in na toplem, sta medvedka omagala. Prevzet ju je zadovoljen spanec.
Seveda ves dan nista samo jedla in spala. Včasih, navadno popoldne, so ju za kratek čas tudi spustili po pisarni. Takrat je bilo vse njuno. Počela sta vse mogoče neumnosti, se podila o koli miz, se prekopicavala, cvilila, pa tudi brcala in grizla. Seveda ne zares kajti vse to je bila le igra. Ni čuda, da se je zaradi njune ljubkosti in zaradi vseh porednosti, ki sta jih uganjala, razširil glas o njiju po vsem mestu. Otroci in odrasli so prihajali v živalski vrt, da bi ju videli. In skoraj s silo so morali uslužbenci odganjati ljudi. Prav gotovo bi podrli pisarno, če bi se nagnetli vanjo vsi tisti, ki so hoteli medvedka videti!
«Počakajte še kakih štirinajst dni,* jih je tolažil tovariš upravnik. Takrat bo bolj toplo in tudi medvedka bosta dovolj velika, da bosta lahko čez dan na prostem. Takrat si ju boste lahko vsi ogledali.*
In tako se je tudi zgodilo čez dobra dva tedna sta se medvedka preselila v ogrado, ki so jima jo pripravili na travi, sredi živalskega vrta. Kaj vse sta počela v njej! Vse dneve sta skakala, se prevračala, prekopicavala, lezla drug po drugem, brcala in grizla drug drugega, pa spet prijateljsko ležala na pomladanskem soncu in molela pri tem vse štiri od sebe. Prav rada pa sta tudi plezala po vejah majhnega drevesa, ki so jima ga postavili v ogrado. Res je včasih ta ali oni padel na tla, da je pošteno reklo štrbunk. Toda kaj zato! Kdor je padel, se je pač pobral in drugič bolj pazljivo plezal.
Ni čuda, da je bilo okoli ograde vedno polno ljudi. Otroci, pa tudi starejši, so si ju hoteli čimbolj podrobno ogledati, da bi spoznali njune navade, igre in norčije. Zato so nekateri tudi po uro in še več stali pred ograjo in se nikakor niso mogli ločiti od prikupnih in za bavnih medvedkov. Seveda se ta dva za svoje obiskovalce nista dosti menila. Preživljala sta čas po svoje, kakor se jima je zdelo in ne kakor so hoteli tisti, ki so navdušeno stali okrog njune kletke.
Včasih, navadno v prvih popoldanskih urah, ko v živalskem vrtu ni bilo dosti obiskovalcev, pa so medvedka spu stili iz ograde na prostost. Takrat sta se Murko in Marko podila po vsem živalskem vrtu. Nekaj časa sta se lovila, potem spet počivala v senci, pa spet na soncu. Včasih pa sta začudena obstala pred kletko volka in ga opazovala, kako nemirno hodi z ene strani kletke na drugo in pri tem ves čas vihti svojo grdo glavo. Včasih sta se zakadila proti kletkam živobarvnih ptic, da bi se poigrala z njimi. Toda ptiči, nevajeni medvedov, so se z glasnim cvrkutajem razleteli po prostrani kletki. Včasih je Marko mirno motril veliko uharico, ki je dremala v kotu svoje kletke, Murko pa je najraje postopal okoli rjavih lisičk. To so bile najlepše urice in zato je bilo potem toliko teže spraviti medvedka nazaj v ograjo.
* * *
Tovariš upravnik pa je skrbno opazoval oba medvedka, njuno starost, pogledal od časa do časa tudi njune zobe in razmišljal.
«Kmalu bo treba napraviti konec temu,* je dejal nekega dne tovarišici A-nici.
*Zakaj?* je vprašala ta. *Saj še nista prav nič nevarna.*
cToda utegnila bi postati. lika sta že,* je vztrajal pri sV Anic variš upravnik. Toda tovarišico * j vendarle preprosila upravnikO’ malo počakal in odložil izvrši^^ ga sklepa. Toda prav to odloH postalo skoraj usodno.
Bilo je lepo popoldne v z9 seni. Prvi šolarji s podeželja s.. prihajati v mesto na ogled riu drugih zanimivosti. Navadno 5 gledali tudi živalski vrt. In Prafn kem obisku se je skoraj % ča. Zgodaj po kosilu Je prH!a aort vrt skupina učenčev iz neke 9 ^ vasi. Ogledali so si srne, jclcne’] vali so volka, se nasmejali 0& f0 opic, potem pa so skoraj celo ^ zovali Marka in Murka. Pre9°v% upravnika, da je spustil 7rte(ifL. prosto. To je bilo veselja z n‘ zj so se otroci podili za Markom, Murko tekal za njimi. Bili Pa nj otroci tudi poredneži. Eden od . imel v rokah kratko šibo. In ji drugi otroci božali Marka, ki se,fl pustil ujeti, ga je ta poredneč šibo. Prav po nosu, po očeh *n sih ga je drezal. Medvedek se branil s taco. Otroci so se seve ,t jali in uživali. Nekomu se ie ^ srečilo, da je medvedka zgTa^}}.eijit Nič niso pomagale besede nč» j je opozarjala otroke. Tudi op°i.a p pravnika živalskega vrta so uj{ Ijena. Otroci so kar naprej ^'ra.inu vedka. Slednjič pa je bilo te j vidno zadosti. Razjarjeno je 0 J ček in šavsnil. Po palici sgt 'ji je dražila. Toda razen palice ' m fr krog njegovega gobčka polno m t Medved pa nima pameti, da .g kaj je eno in kaj drugo. In ^0 nil, se je zgodilo.
'. H/ ,
Spomini na tabor
v Dolini 1878. leta
O v
vecani govor vladnega komisarja viteza V. Jet-narJa - S prve proslave obstoja društva 1903. leta
o donM^iv.eden. se v Dolini w govoril raških stvareh
Proslavi 80 m£ega kot 0 tva jn t„? • obletnice druš-rarno r1,Ja:. Priznati mo-nitnain t se ^ud3e zelo za-Popolnom« prosiavo- kar je boZ S,. Pravilno. Ako
dov°ljenk >JSa pot.rebna
proslavn V p®1110 zaceli s gOZdlcku n H15'30 V lepem Poskrhi	solo>	kier	bo
za piiačo
nem	• Po slavnost-
b°mo gS,.- Pozdravih Pojejo l Pevcsm- ki Plinsko ? trideset let spo-diplome.
Dolino?6, ■ ki bodo obiskali ■ si bodo lahko ogle-
fiil . JosiP pangerc
v°0ja n01!*0 vrs*° |et pevo-lb°r» in ionn.5ke5a pevskega dri > leta izvoljen za 'Zelnega poslanca ! '
ve	začetkom prcsla-
(siika °menik na Taboru *a Dnu strani), ki so tstanovn?11 že leta p378 ob kega ‘ vi društva in veli-tzincd ‘ (jvenskega tabora, fta ,pKv°rov na taboru
krajšeea mbjavljan:o naj‘
n!mivip ’ “krati pa zelo za-To •
ga kom - ®PVor gosp. vladnega j^Sarrja’ vlteza vilhe1'.
, **£!*'\\ob*™th
•cenjJ - gi v veliko eado-’-ik° ’ imam 6ast in pri-*o*tu v imenu vlade rn°- no!A ■in povedati, da »>en , a?a « veseljem na-*iioda j„ase^a današnjega nc‘9a rprf iočke vašega dnevna h■ a'
»ega ! ®e prva točka dnev-}° se ?>“ uravnala,, za-iiko	“ vseh ki ajei) to-
0iHen	,oa zbralo; kar je
l^v.io suTAl Patriotične
tOedkn duševnega na-*<tee ri„Vasc9a naroda, in penci 3te ~ dobri Slo-n da l il- ^°bri Avstrijci •tati,	tudi hočete o-
totklele. v’ado tudi druge •Pričuj “/»Pega reda, ker PoZornnl*’ cia hočete svojo obraž»„„ . Posebno na iz-Pa naA/e in olik° svoje-5e Vidi h obračo*i in ker
Vidi n oorac°*i m ker »amer'*,	iu^i praktičnih
. Vpam H pozabljate.
toviti’ 5 vam smem za-Pirala iJ,,a b° vlada pod-ihle ,,° or mogoče vaše lelje vredne namere in
^sede^,’ da ie ljudstvo «te br*tj0 rw.jldl“‘v° zadovoljna, «a?:pravilo*. Nič.čud-, Ka t ?	1	Jih danes tudi.
■ avhe /55, So poslali brzo-
rm^hbijan^v6 z Dunaia>
r,b°ra	' Bovoa 4, Ma-
o6tra,' Mo7iEiCe’ Gorice. Sv-
ra, Moti .ce’ Gorice- Sv. ti Pn-i 3’ Varaždina, ^a°viitinilla,rta 2> Tolmina,
’ “iemoic
'tč
!la?sga r0'* obstoja do-
®b ^T??tVa- Na sredi °lioiv,- cerkvi c« —
Ckj-Borovoi.’ Losatca, Lo-^c‘h. toLiCe- Postojne in mi ^.Med najbolj 2nam-
so: Jurčič,
is.
icJa nro?,y03 ie bila prva bS?a drn4f^.„ ob?t°ja hcr
z! p°dpis; naJbolj znam-rnik m ■ pa so: Jurčič, Ze , ’ B!eiweis. '
»Čja 1903
°b	Yc1,	sreai
>men ci vi so postavili
f
komaj petdesetih letih ni v Dolini mogoče dobiti kompletne narodne nose. Pomanjkanje med prvo svetovno vojno je ljudi prisililo, da so porabili vsa obla čila pri hiši. Za tiste, ki se radi spominjajo lepih časov, objavljamo celoten program s proslave 25-letnice 1. 1903.
PROGRAM
svečanosti petindvajsetletnice tabora in blagoslovljenja zastave društva «Vodni1c»
v Dolini
1878 — 1903
Na predvečer dne 12. septembra streljanje s topiči, serenada kumici in obhod.
Dne 13. septembra zjutraj streljanje s topiči. Vspreje manje zjutraj došlih gostov; ob 9. uri zjutraj blagoslavljanje zastave in zabijanje žebljev. (Novo zastavo so zabijali na drog zastopniki raznih društev in pri tem Ugovarjali spodbudne besede.) Sveta maša za žive in mrtve taborite. Banket: kovert z botilko vina 2 K (kroni). Potem v sprejemanje popoludanskih gostov z zastavo. Ogled spomenika tabora in darovanje za družbo sv. Cirila in Meto-dija. Odmor in zasedanje prostorov. Slavnostni govor govori državni poslanec gosp. prof. Spinčič. Koncert na javnem trgu z nastop nim
vsporedom:
1. A. Foerster:	rVenec Vodnikovih pesmi*, mešan zbor, poje pevsko društvo »Vodnik» iz Doline.
2. M. Hubad:	«Narodne pesmi*, poje «Slovansko pevsko društvo* iz Trsta.
3. A.Foerster: «Naše gore*, mešan Zbor; A. Nedved: «Vijolični' vonj*, mešan zbor, poje pevsko društvo »Domovina* iz Ospa
4. Gerbič: «Kaj iščeš tu lovec*, mešan zbor, poje pevsko društvo «Prešeren* te Boljunca.
5. Iv. pl. Zajc: «Slava delu*, moški zbor. poje pevsko društvo «Slava* iz Sv. M Magdalene.
6. F. S. Vilhar: «Bojna picsma*, moški zbor, poje pevsko društvo «Adrija* iz Barkovelj
7. Aljaš: »Triglav*, poje pevsko društvo «Zvonimir* iz Rocola.
8. ... »Lipa* iz Bazovice.
9. Sattner: *Na planine*,
poje pevsko društvo »Primorec* iz Matkolj.
10. ...- »Oj planine*, mešan zbor, poje čitalnica od Sv.
Jakoba.
11. ... «Pogovor z domom*, mešan zbor, poje pevsko društvo «Slovenec» iz Boršta.
12. A. Leban: »Molitev*, moški zbor,	poje	pevsko
društvo »Zarja* iz	Rojana.
13. Volarič:	«Pri	zibeli*,
mešan zbor,	poje	pevsko
društvo «Vodnik* iz Doline.
šaljiva pošta, svobodna zabava in ples.
«Ah, takrat je bilo lepo! * vzdihujejo očaki in ženice, ki so že preskočili sedmi križ. Nič vzdihovanja, ker bo tudi danes v Dolini lepo In prijetno, kot se spodobi za tako lepo slovensko prosiavo.
Član
prosvetnega društva
KRIŽANKA
Ves teden so bili dolinski fantje zelo pridni in so požrtvovalni pripravljali oder in brez vsakega plačila opravili obširne priprave za današnji veliki praznik, ki ni pomemben samo za Dolino temveč za vse tukaj živeče Slovence. Na sliki vidimo, kako so sestav'jali oder- Sedaj seveda ni več na tem mestu golih tramov in desk, temveč lepo urejen oder, s katerega bomo popoldne čuli lepo slovensko pesem. Izbrali so — kot je tudi razvidno s slike — zelo primeren prostor v gozdiču, da ne bo številnega občinstva motila prehuda vročina
Besede pomenijo:
VODORAVNO:	l. spozna-
nje, srečanje, 10. ustanovljen,
17. gora v Julijskih Alpah,
18. ljudsko sodišče. 19. porasla s kocinami, 20v impojt. 22. mlekarski pripomoček, 24. ko-
IIIIttIfflllllllllllfllllllltllllMIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIllllltlllllllllllIttlllUlllllllflllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllliiiiiiiiilifllliilllltllllllllllllMIIIIIIDIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIf IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII
V nabrežinsko	devinski
modernizirati	še	neka
Do druge svetovne vojne je našimi starimi občinskimi potmi še nekam šlo; vozarili smo še — po starem. Kmečki vozovi niso bili za cestišča tako občutljivi in so potrpežljivo prenašali vožnjo na občinskih poteh kot ono na kolovozih. Cas ni še bil takšno zlato in ure ne tako strogo odmerjene, da bi bile vršile v delovnem razmerju takšno vlogo kot danes.
Druga svetovna vojna je to temeljito prekucnila. Ceste prevzemajo vedno več prometa n temu primerno morajo bi-h te urejene. Treba je daljine. skrajšati in promet olajšati.
To vprašanje visi nad našo občino, ki jo preprezajo pomembne cestne žile in kjer je tujski promet vsako leto več ji. Dosti je bilo v tem pogledu že izvedenega in se naše poti od prejšnjih zelo razliku. jejo. Nekaj občinskih poti je morala zaradi njihove prometne obremenitve prevzeti v svoje vzdrževanje pokrajinska cestna uprava. A cestno vprašanje je zaradi naraščajočega prometa še daleč od svoje rešiti)«. Dolžina cestišč, Ki so potrebna ureditve za vsakdanji blagovni in osebni ter tudi tujski promet, je pre. cejšnja. Naj opozorimo na te-ie poti; Prečnik - Mavhinje, Cerovlje - Sesljan, Sesljan -Slivno, Slivno - Sempolaj (poslednja sliči nekdanjemu klan. cu). Naša občina se je zanimala za napravo udobne ceste na Grmado, ki bi mogla na ta način vršiti v tujskem prometu precej pomembno vlogo skozi celo leto. Enako se je zavzela za ureditev poti do Medje vasi do CeroveIj, ki gre severno od Grmade čez jugoslovansko ozemlje. So pa te druge poti, ki jih bo treba
prej ali kasneje popraviti v edvhu časa*, a jih za sedaj ne bomo navajali. Pač pa bo treba zaradi pospeševanja kmečkega gospodarstva misliti na ureditev kolovozov. Ti namreč ne morejo več služiti svojemu namenu, ker tudi semkaj prodira motorizacija.
Težka je ta zadeva, tega se vsi zavedamo, težka za občino, ki ji razen dobre volje manjka najvažnejše: denarna sredstva. Saj ie sama vprašanja, ki se tičejo tujskega prometa, nalagajo močne postavke v letnem proračunu. A prav potrebe tujskega prometa bi morali pristojni organi bolj razumeti pri odmeri prispevkov naši občini, da bo mogla čim bolj uspešno reševati to važno zadevo.
ZGONIK
Nedavno smo glede nove šo. ie izrazili dvom, češ da ne moremo po tolikih zavlačevanjih verjeti na skorajšnjo gradnjo naše šole. Ko pa so se izvršile vse potrebne priprave, je naš dvom odpadel. Zadovoljni smo, ker bo pr; teh delih zaposlenih vsaj deset delavcev. Načelo čim večje pritegnitve domačinov na delo v dotični vasi (občini) naj bi se upoštevalo pri vseh javnih in privatnih delih, saj ie vsestransko utemeljeno.
Ničesar gotovega pa ne vemo, kako bo s kmetijskim tečajem. Govori se to vin ono. Gre celo glas, da ni še to vprašanje dovolj zrelo. Ne vemo, kaj je s tem mišljeno. Ce m to vprašanje še dovolj zrelo, ne more biti nobeno. Ne samo zrelo, ampak prezrelo je že. Tečaj ni samo potreben, ampak je najmanj, kar današnja stvarnost nujno za-
hteva. To pristojni organi nedvomno vedo.
Nestrpno čakamo, kako bo potekel ta mesec. Smo že v majhni trgatveni mrzlici in si želimo lepih dni, da bo grozdje čim bolj zorelo Saj ga nimamo dosti, a kolikor ga je, je dragoceno. Ce ne bo kaj hudega, bo kozarec dobrega. Tega je danes na splošno bolj malo. Zato pa gre pivcem toliko bolj v slast.
Pa mimogrede še to-le; Skozi našo vas je šla gruča izlet-rikov, ki je kar meni tebi nič spremenila Zgon:k v Zvonik — Campanile. Ti in mnogi drugi tujci ne vedo, da je naša vas dobila svoj naziv iz besede (giagola) zganjati ali iz samostalnika zgon, ki ima svoj izvor v nekdanjem zgo-,;r (zganjanju) ovac s paše po tuših hiibih. Kraševci pa zgrešimo, ko rečemo zgoniti namesto zvoniti ali zgon name ste zvon. Tako napačno izgovarjamo tudi druge besede in s tem večkrat spremenimo njih smisel. Te naše slabe navade bi se morah otresti in se posluževati čim bolj pravilne govorice.
BAZOVICA
Občinske volitve so pred vratmi in zato je treba po-
gledati, katere izmed številnih obljub, ki smo jih čuli ob zadnjih volitvah, so tudi res izpolnili. Nekaj so naredili in sicer napajališča. Na obeh konceh vasi so na glavnih križiščih postavili žarnice in podaljšali električno napeli a-vo. Klance in stranske potf so popravili in asfaltirali vendar samo pod cesto, ki pelje iz Bazovice na Opčine. Nad cesto Bazovica-Opčlne pa po stranskih poteh in klancih še vedno raste trava in se nabirajo ob straneh smeti. Zlasti je nevarna ožina na cesti pri št. 131, kjer se je zgodilo že več nesreč in se še vedno čaka, da bi jo razširili, čeprav bi to bilo nujno.
Zelo bi bila tudi potrebna čakalnica za ljudi, ki čakajo avtobus, k: vozi iz Trebč in Bazovice v Trst in nazaj, v poletnem času v vročini pozimi pa na mrazu in snegu. To ne zanima samo vaščane, temveč tudi tujce, ki jih je vedno precej v naši vasi, saj prihajajo tud: z onstran meje. Upajmo, da bo te nujne potrebe tržaška občina dobro pretresla in ugodno rešila Seveda pa bodo prišle na dnevni red po oktobrskih občinskih volitvah.
taljenje, 2o, mestece v Boki Kotorski. 27. sestavina, kos nečesa, 28. nesmiselno govorjenje (množ..), 31). razzčlenje-vaiec, 32. vložiti v zemljo za? radi ra*tt. 33. predlog, 84. mamilo. 3o. težko, grgrajoče dihajoči, 36. bistvo, 37. država v ZDA, 38. oddaljenost, 39. tovorne živali, 40. zasledujem, brskam za skritim. 42. svato-vanje, pojedina, 43. igralne karte, 44. znamka nemških fotografskih aparatov. 45. glas. ton (zlasti po udarcu), 46. telovadne vaje, 48. pokrajinski pas, teritorialno področje 49. nedelaven, 50. prelivi, prekopi. 51. stare merske enote, 52. del telesa, 53. upognjeni, neravni del kakšne črte, ceste, reke. 54. nauk o glasovih, 58. napovedovalci bodočnosti, 59. star predlog, 60. s pobožnimi čustvi navdahnjen popotnik 61. čarovnik, 63. predsednik Mehike, ki je premagal cesar ja Maksimiljana. 66. rastlinska dlaka, 67. podsmeh. prikrito norčevanje (množ.), 68 rad imam, 70. del proge, 71. kovinski, 72. ljudska republika v FLRJ.
NAVPIČNO: I. miečm izdelek, 2. tuje moško ime, 3. še
enkrat, 4. kratica za avtonomna pokrajina, 5. del obraza. 6. plemenita kovina, 7. dan v tednu. 8. ime značilne atomske skupine v alkoholu (C2 H5), 9. vsaka radijska postaja ima svojega. 10. odpeljani, 11. šibki, neodporni bitji, 12. naskoki, napadi ,13. okrasitve,
14. električne mersne eno(e,
15. rimski pozdrav. 16. ovrat ni obesek. 21. najden pri dejanju samem, 23. nesoglašati s čim, zavračati kai, 26. z rokami se dotikum, 29. srebrn' nitrat, ki ga uporabljajo v medicini (množ.), 31. brezglasen/ brez hrupa. 32. pošten, pogumen. 33. reka na Koroškem, 35. instrument, 36. azijsko božanstvu. 31. je, kdor lina veliko znanja, 38. bolniško hranjeni človek, 39. vrsta vojne ladje, 40. spravim sad iz njegovega naravnega ovoj", 41. pripadnik evropskega naroda, 42. prekajen, 44. okras glave. 46. ekonomski smoter reje živine (množ.). 48. poceni, 50. prelaz v Julijcih, 51. elementarne nezgode, 53. švedska denarna enota. 54. egiptovski kraj žalostnega slovesa. 55. razpolagati, v posesti biti, 56. Brutov pomagač \ zaroti proti Cezarju, 57. vrsta papige, 58. debela šiba, 59. brezpravni turški podložniki, 62. predplačila, 64. mesto v Nemčiji, 65. del stavbe, 69. znak za molibden.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: J. prostor, t. Hercegovina, IH. reklamen, 20. Mavrovo, 21. rr,- 22. etn«, 23. kačam, 25. Neblo. 26. pat, 27. doli. 29. nerad, 31. Nin, 32. davi, 33. priti, 34. nakar, 36. .■irasek, 33. iksi, 39. izmeček, 41. kovane. 42. set, 43. Trenta, 44. ab, 46. ser, 47. Urania, 48. prošek, 52. tri, 53. Tc, 54. krajan, 55. eol, 57. greben, 60. uvrikel, 62. avle, 63. lenarim, 65 Kotov, (Hi. ukrep, 67. Epir, 78. pil, 79. uti, 80 polaren, 82.
68. Kum, 70. Porin, 72. Tino, 73. dis, 74. porok, 76. kutar, mešanice, 84. hereditaren, 85. želodec.
NAVPIČNO; 1. predpis, 2. remorker, 2. okulist, 4. sl., 5. tak,	6. Oman, 7.	recenzent, 9.
em,	10.	ran, 11. Cven, 12.	erbij,	13.	Golnik,	14. ovo,	15,
vo, 16. nraven, 17. artikel, 19. naramnica, 24. maketa, 26. pasar, 28. iti, 30. dača, 32. davek, 35. re, 37. -osen, 39. Ira, 40. Karakorum, 43. Trier, 45. bojevitež, 47. urbar, 48. pritok,	49.	šal, 50.	golenice,	51,
ogleduh, 52. tenis, 54. krop, 55. Evripid, 56. lepotec, 58. repine, 59. nikoli, 61. V(uk) K(aradiič), 62. akt, 64. Murat,
69. mora, 71. naše, 74. pod, 75, ker, 77. ral, 80. pe, 81, ne, 83. no.
/
KDO SC VIDI	~Y	OD, b’, T
Amtoh/O	DElGŠJ	GOSPOD	Te£/
*****   ------Y. . irr
rŽil Sem , Amton/o ' tam S£m
7uDi VIDEL KDASA/o'DEK.LE /A/
/č ( /P AA ID 7I//U /D i
JT
rtiiiiiiiiiitHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiimiiiitmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiifiHiiiHiuin
29. beneška biermala
V mladen rodu ni zamrla ljubezen do slovenske besede in še zlasti ljubezen do slovenske pesmi, o čemer nam priča tudi sedanji dolinski pevski zbor
(Nadaljevanje s 3. strani)
pa rji in slikarji Anglije, Francije, Nemčije, Španije ter Združenih držav Amerike.
Skupno je na letošnji biennali prisotnih 95 italijanskih umetnikov, ki so zastopani z 821 deli. Tu vidimo tudi podobe, katere sta ustvarila tržaška slikarja Lojze Spacal tn Nino Pe-rizi. S skupino osmih lesorezov si je Lojze Spacal pridobil uradno nagrado za čmo-belo umetnost; Nino Pe-rizi pa je s tremi olji prisoten v oddelku, kjer so zbrani mladi likovni umetniki.
PoLg razstave Braqueo-vih umetnin in poleg WoI-sove retrospektivne razstave, kuteri jo uredila uprava biennale, pa so nekatere države v svojih paviljonih poleg ustvaritev sodobnikov prikazale tudi dela preminulih slavnih mojstrov. Tako nas je Avstrija seznanila s trinajstimi podobami Gustava Klimta. ustanovitelja «dunajske secesije». Nemčija je pokozala bogat izbor ali slik, katere je v svoji prvi dobi ustvaril oče abstraktne umetnosti Vasilij Kandinskg. fn končno naj opozorim še na to, da je v brazilskih salonih velika retrospektivna razstava la-
ni preminulega ekspresionističnega slikarja in kiparja Lasarja Segalla.
V salonih galerije Bevi-lacgua — La Masa pa vidimo dela osemnajstih tujih likovnih umetnikov, ki stalno prebivajo v Italiji.
Tudi letos je v okviru biennale prirejena razstava dekorativnih umetnosti, kjer lahko na prelepih mozaikih, ostekleninah in steklenih izdelkih spoznamo, kako očarljivo so znali domači in tuji mojstri prilagoditi rekla moderne umetnosti okolju, v katerem prebivamo.
S tem bežnim opisom 29. beneške biennale smo želeli našim čitateljem predstavili ogrodje in splošni videz razstave, na kateri je zastopana umetnost celega sveta. Vrata biennala bodo odprta vse do J9. oktobra in zato naj ljubitelji umetnosti o priliki morebitnega izleta v Benetke ne zapuste mesta na laguni, ne da bi z motornim čolnom pohiteli do «Giardinov». Mnogi se najbrž ne bodo strinjali s težnjami sodobnih slikarjev in kiparjev. Toda kljub temu moramo vedeti in z lastnimi očmi spoznati, kaj se danes v svetu umetnosti dogaja!
M. P-
(Drugo poglavje v torek) £
GOSOCV TEDI j PO-Z.N4H ToLl^ ICO 2ENSKj<i —■—------------------^
St.rel je. prekinil besede Ant&nia
7ž.e.t/e-i Je še krikni / in se zgrudil...
JV/JO OB 720 30 TrpjLoNB MISLIM;
DA TUDI rj ro PozA/pM?
/
JB HOTEL. Pl ° 8LOAJDIMIC
>0 GP US-rozri i, , /
Ved okriljem mag te je zločinec i-zgini/..
e.o je osi&l sam, seje Ted/ napotil j/o—
SCEČO /MPM , TU JE\
izstrelek J k, GA je/mA /vrozilp^blon -/
MrČfPROTA/---
iAEN! .j.—„„ 4»
BSS
<0
a\ V ••
PrlBsETOevnlk
— 6 —
7. septembra 1958
Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratu-ra 24,9, najnižja 17,7, ob 17, ur: 23,3, zračni fak 1021,6 paaa, veter zahodnik 4 km, vlaga 66 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,3.
Trža
dnevnik
Danes, NEDELJA, 7. sep«e«"»r*
Regina, Mirna
Ob obletnici bazoviških junakov
Kateri narod, vreden tega i-mena, ali vsaj del naroda bi pozabljal prevožen dogodek, ki označuje celo zgodovinsko obdobje njegove borbe za svobodo in človečanske pra-pice? Toliko bolj, če to zgodovinsko obdobje še ni zaključeno, saj premnogo krivic, ki nam jih je prizadejal fažizem, krivic, ki nas pogosto z rasno diskriminacijo stavijo v razred drugovrstnih državljanov, še ni popravljenih.
Ves napredni svet Italije se ostro in marsikdaj uspešno bori, da se uresničijo pravice, ki si jih je priboril z novo u-stavo na ruševinah fažizma, ki ga je vrgel ob tla s težkimi žrtvami v drugem svetovnem viharju. Tudi obe julijski pokrajini, tržaška in goriška, posebno pa Slovenci, imamo še dolge in trde boje pred seboj, da se v okorelem, birokratskem državnem organizmu uveljavijo nova, sveža načela, ki dajejo delovnemu ljudstvu in narodnim manjšinam novih pravic enakopravnosti v pokrajinskih, deželnih in občinskih samoupravah, v svobodni luki, v bolj socialni in napredni zakonodaji. Pravice človeka, zagotovljene v mednarodnih sporazumih in končno tudi londonski Memorandum o sporazumevanju, ki je magna carta naših narodnostnih manjšinskih pravic, so tudi plod protifašistične borbe, predvsem njenega zadnjega, najveličastnejšega zgodovinskega obdobja — narodnoosvobodilne borbe.
Prostovoljna žrtev štirih slovenskih mladeničev, žrtev, ki je predstavljala vrhunec njih protifašistične borbe, padlih jasnega jesenskega jutra na bazovski gmajni pod streli fašističnega plotonu, sredi tkzv. mirne dobe, med obema svetovnima vojnama, kot krvava predigra fašističnih mednarodnih vojnih pustolovščin — je obrnila pozornost vsega kulturnega sveta na barbarsko tlačenje slo-vensko-hrvatske	narodne
manjšine pod fašizmom in na brezpravni položaj vsega delovnega ljudstva Italije. Dala je svetu slutiti, kaj fašizem pripravlja, in postala kot izpraševati je vesti vsega naprednega sveta za njegovo zadržanje nasproti mračnjaštvu fašistične vladavine. Njih žrtev je postala svetal vzor protifašističnih borcev, pripravljenih vsak hip žrtvovati tudi življenje za boljšo bodočnost človeštva.
M nogo jim ~a to dolgujemo... Kakšna je naša pot po
DANES 7. SEPTEMBRA bo ob 15. uri na kraju ustrelitve pri spomeniku na strelišču pod Kokošjo pri Bazovici svečana
PROSLAVA
bazoviških junakov
Na proslavi bosta govorila ing. Josip Pečen ko in Giovanni Poštnina, nato bodo zapeli pevski zbori.
1 akoj po 17. uri je odšla od glavnega vhoda na pokopališču Sv. Ane mala povorka, na čelu katere sta tovariša dr. Jože Dekleva in Vekoslav Spanger nosila velik venec z dvema slovenskima trobojnicama, do skupnega groba bazoviških mučencev. Po polaganiu venca na grob so navzoči počastili spomin Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča z
enominutnim molkom
Včeraj predložena kandidatna lista NSZ
Volilni znak liste NSZ
na petem mestu glasovnice
Na prihodnjih občinskih volitvah morda 14 kandidatnih Ust Volitev se bodo udeležili tudi fašisti «Nacionalne stranke dela»
Včeraj zvečer je hila na občinskem tajništvu predložena 'kandidatna lista Neodvisne socialistične zveze Funkcionarji tajništva so ob prisotnosti predstavnikov NSZ pregledali predložene listine in nato poslali listo okrajni volilni komisiji, ki jo mora potrditi. Na listi NSZ so sledeči 'kandidati: DEKLEVA dr. Jože, FE TRONIO Bortolo, BIJKAVFC Ivan - Vojmir, BERTOCCH1 Onorato, BATIČ Viljem, CE BOH1N Lojzka-Grozdana, CESAR Jože, CAC Ivan, DRAS-SICH Carlo, MILIC Milan. FRANOVIC Konstantin, KALC Anton, KOSOVEL prol. Josip. KOŠUTA Egidij, KRAJNElt vd KOCJANCIC Valerija-Spe-la, MESESNEL Silvan, NO VAK Ivan, PEČAR Sergij, PEČENKO ing. Josip, RENKO ing. Stanislav, SKORJA R'i-dolt, SORTA Giordano, STOKA Franc, SVAB Dario, TOMASI Nives, UDOVIČ por. GEC Angela, UDOVIČ Franc, VITEZ Srečko, ŽERJAL Angel, ŽNIDARŠIČ Friderik.
Kandidatna lista NSZ je torej zasedla peto mesto Njen volilni znak bo na petem mestu glasovnice, za znakom republikancev.
Sinoči je bilo sporočeno, da se bo občinskih volitev udeležila tudi skupina odpadnikov MSI, ki so ustanovili v Trstu federacijo fašistične stranke «Partito Nazionale del Lavo-ro». To je sporočil ustanovitelj stranke Massi. V Trstu vo. di federacijo bivši misovsfci svetovalec Battaglia. Kot torej vidimo, se bosta letošnjih volitev udeležili dve fašistični li3ti, skupno pa se bo udeležilo volitev 14 strank in gibanj.
njihovih sledovih v borbi proti fašistični dediščini?
Danes, ko se skoro dopolnjuje tretje desetletje po njihovi justifilcaciji, jih pravzaprav njih same sodobnost manj pozna kot takrat. Ne, oni niso bili, kot bi se danes morda zdelo, nekaki mistični veliki osamljeni, ki bi se s svojim činom iztrgali nekje iz ttmine neizrazite množice. Bili so le najsmelejši, najbolj požrtvovalni ene same obsežne po vsej Julijski krajini razpredene protifašistične organizacije TIGR, enako kot Vladimir Gortan, ki je z njimi bratsko sodeloval, dokler ni leto pred njimi za isti cilj položil svojo glavo. In tudi ta tajna protifašistična organizacija ni bila kaka osamljena, vase zaprta sekta. Najodloč-tiejši, najbolj požrtvovalni mladeniči iz prosvetnih društev vse Julijske krajine, članic Zveze mladinskih, društev v Trstu, Zveze prosvetnih društev v Gorici, preostankov istrskega hrvatskega dela tržaške «Prosvete« ter najza-vednejši iz drugih razpuščenih in potlačenih organizacij Primorske so bili tu povezani, ne da bi se med seboj pozna-li, s skupnim velikim ciljem, ki mu je sledilo po njihovem zpledu v neomajnem odporu proti fašističnemu tlačenju vse primorsko ljudstvo kot en sam nezlomljiv blok v ječe v konfinacijska in zatem internacijska taborišča, v disciplinske ((delovne bataljona*, in ko je počila vojna — ti narodnoosvobodilno borbo, v prekomorske brigade in v vse protifašistično borbeno podzemlje.
Taka veličastna, odločna in požrtvovalna enotnost duhov v enem samem nadčloveškem naporu, ki je vodil k zmagoslavnemu zaključku protifa-šiftične, narodnoosvobodilne borbe, je bila jeklena podlaga za njen uspeh in bo tudi v bodoče, v senci njihovega bleščečega zgleda in njim sledečim protifašističnim borcem, trajno jamstvo za dose-go vseh ciljev protifašistične borbe za narodno enakopravnost in človečanske pravice vsega delovnega ljudstva.
Z. JELINČIČ
Delavci ILVA pri posl. Vidaliju
Posebni, 'elegacija delavcev ILVA Že več tednov obiskuje
prav. Včeraj je delegacijo sprejel poslanec Vidali, ki se je obvezal ,da bo to vprašanje načel v poslanski zbornici. V ta namen bo Vidali predložil zadevno vprašanje vladi in mi. nistru za državne udeležbe ter od njih zahteval ,naj sprejmejo ustrezne ukrepe da se prepreči demobilizacija tržaških podjetij IRI. Se posebno se bo zanimal za podjetje ILVA, kjer je 1300 delavcev stalno v skrbeh, da zgubijo delo.
 «» ------
Od včeraj v Sv. Roku 40-urni delavnik
Včeraj so delavci v ladjedelnici Sv. Roka začeli delati samo 40 ur tedensko, kar bo povzročilo znižanje tedenske pla-
če, ki je že itak nizka ker nimajo možnosti, da bi kaj zaslužili z akordnim delom.
Načelnik personalnega oddelka CRDA Moretti je sprejel delegacijo delavcev, ki so mu obrazložili hudo stanje v tem podjetju zaradi pomanjkanja naročil. Izjavil jim je. da je to stanje na žalost nastalo zaradi končanih del na ladji «Vivalai» in zaradi pomanjkanja novih naročil. Obenem pa je dejal, da se ravnateljstvo CRDA zanima za usodo delavcev v tej ladjedelnici Poudariti pa moramo, da bi se moralo ravnateljstvo CRDA pravočasno zanimati za nova naročila in ne čakati na popolno pomanjkanje dela.
PHISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO)
Uradni^ podatki tržaške trgovinske zbornice
Slabe prodaje na drobno
Močno se je znižal tako pomorski kot železniški promet
Po uradnih podatkih tržaška trgovinske zbornice o splošnem gospodarskem položaju v mesecu juliju so bile prodaje v trgovinah na drobno nižje kot v istem razdobju lanskega leta. Tudi številne sezonske razprodaje, kot razprodaje za obnovo lokalov in zaradi stečajev, niso bile u-spešne. Kupci so še vedno zelo oprezni in se zanimajo samo za razprodaje s krepko znižanimi cenami in za ono bkigo, ki le malo stane. Zaradi tega imajo trgovine prevelike zaloge, obtok blaga pa se je nekoliko pospešil v trgovinah z oblačili in obutvijo.
Na trgu nepremičnin so zabeležili 263 kupoprodaj za prijavljeno vsoto 596 milijonov lir. v iuliiu lanskega leta so zabeležili 303 kupoprodaj za 414 milijonov lir.
Po podatkih direkcije za industrijo in trgovino vladnega generalnega komisariata je dosegel indeks zaposlitve industrije v juliju 174,3, medtem ko je znašal v juniju 184,0 in v juliju 1957. leta 169,8.
V ILVA so v juliju proizvedli 11.497 ton litega železa, 3.869 ton jekla, 3.012 ton jeklenih plošč. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je za 15,9 odst. povečala proizvodnja litega železa in za 1,3 od-s.otka jekla, za 16,4 pa se je znižala proizvodnja jeklenih plošč. V pi vih šestih mesecih so napravili 73.006 ton litega železa, 30.725 ton jekla, in 29.784 ton jeklenih plošč. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta se je za 56,5 odstotka povečala proizvodnja litega železa, za 5 odst. proizvodnja jeklenih plošč in za 23,5 odst. pa se je znižala proizvodnja jekla.
Tržaški čistilnici mineralnih c 1 j sta predelali 110.665 ton nafte in torej za ka" 36,1 odst. več kot v juliju 1957. leta. V razdobju januar - julij sta pregledali 613.667 ton in 0,"- odst. manj kol v istem razdobju istega leta.
Pomorski promet je dosegel v juliju 351.135 ton in je bil za 3,0 odst. višji kot v juniju. Občutno pa se je znižal v primerjavi s preteklimi leti in v odnosu na leto 1957 za 13,1 odst., 1956, leta 17,4 odst. in 1955. leta 15,9.
Železniški promet pa je dosegel 218.199 ton in je bil za 5 odst. višji kot v juniju. V primerjavi z leti 1957, 1956 in
MIMIMIIHtIMIIttMItilHIHIIIIIItIMItlllltllllltIHinilllllllllimilllllllllIMnfllllllllllllllllltllltllllimmillllllllillilllllllllliilitiiltllllllllMIIIHIfilltlltl
Sklep Delavske zbornice CGIL in FIOM
14* t. m. javno zborovanje o položaju podjetij IRI
Poročilo FIOM o osnovnih vprašanjih, ki tarejo ta podjetja
Pokrajinski sindikat FIOM (CGIL) je priredil zborovanje sindikalnih predstavnikov vseh tržaških podjetij IRI, in sicer ladjedelnice Sv. Marka, tovarne strojev, ladjedelnice Sv. Roka, arzenala in železarn ILVA. Na zborovanju so obravnavali sedanji položaj v tukajšnjih industrijskih podjetjih IRI, ki povzroča toliko skrbi vsem delavcem, uradnikom, tehnikom in voditeljem. Po poročilih predsednikov posameznih podjetij sta nova Delavska zbornica (CGIL) in FIOM sklenili prirediti 14. t. m. javno zborovanje, da opozorita javnost in predstavnike oblasti na stanje v teh podjetjih,
 	    _	Po	končanem	zborovanju	je
stranke in razne javne usta- i sindikalna organizacija sesta-nove, da jim predeči nevarnost vila poročilo, kjer so navede-zapore nekaterih oddelkov že- i na vsa osnovna vprašanja, o lezarne zaradi zastarelosti na- ' katerih so razpravljali.
i„n imunim,iiiiHitit,MM«iiwuMMHiiiiuii(i(i,*inii,l,i,*,,i,,,l,H,i|m,,,,,,,,HI,,,H,mHMI,H,H
^Nedolžni	prodaj
Policija pa jih dolži: združevanja v kriminalno skupino, poskusa prevare in uzurpacije činov
Esposito
Migliaccio
Turizio
Po Trstu se je v preteklih tednih sprehajala oziroma bolje vozila z lepim avtom fiat 1100, precej nevarna triperesna deteljica južnjakov, ki so upali, da si bodo s prevarami napolnili vedno prazne žepe.
Vest o tem je prišla na uho noVeijskim organom, ki so izdali nalog, da trojico aretirale. Agenti prometne policije so ustavili avto v Sesljanu in čeprav so se potniki; 29-letni Giustino Esposito in 31-letni Nico.a Migliaccio oba iz Ce-se v pokrajini Caserta ter \grippino Turizio iz Succiva, izgovarjali, da so nedolžni prodajalci rjuh in usnjenih jopičev. so prišli v roke letečega oddelka kvesture Preiskovalni organi so imeli že v rokah prijavo nekega agenta oddelki. za tujce, katerega je hotela nevarna triperesna deteljica ogoljufati. Enega od potnikov so agentu, ki je bil v c vilu, predstavili za ča-tnika, ostala dva pa kot vojaka italijanske vojske.
Ker se je vsem trem zdelo
vedenje človeka, kateremu so ponujali blago, sumljivo, so zbežali, vendar je agert za-oeležil številko evidenčne tablice avtomobila.
Med preiskavo so izjavili, na so blago prodajali le v Tr-iču, vendar se je izvedelo, da sta Migliaccio in Esposito že lani hodila predstavljajoč se za vojaka po Sv. M. M. spodnji in skušala prodajati ceneno blago. O tem so tedaj javili karabinjerji, vendar sta južnjaka še pravočasno zbe-žala.
Ker ni nobenega dvoma, vsaj za preiskovalne organe, da je trojica sestavljala nevarno kriminalno skupino, so jih prijavili sodišču pod to obtožbo, dalje zaradi poskusne prevare in tudi zaradi u-zurpacije činov.
Njihov kazenski list le že poln pod-bnih obtožb in obsodb. Migliaccio je bil celo obtožen poskusnega umora v škodo vojakov, medtem ko so bili že vsi trije obsojeni zaradi nezakonitega trgovanja,
V poročilu je rečeno, da so v razpravi predstavniki posameznih podjetij poudarili potrebo po splošni in koordinacijski akciji vlade za rešitev krize v podjetjih IRI po nujnih in ustreznih investicijah za modernizacijo in okrepitev tržaških ladjedelskih naprav in naprav železarn ILVA ter nujnost po zagotovitvi vsem podjetjem ustreznih naročil.
Te potrebe so razvidne iz položaja, v katerem so danes vsa omenjena podjetja. S'.ce-denjski železarni preti nevarnost zapore raznih oddelkov zaradi zastarelosti in nizke storilnosti njenih naprav, čeprav je to edino železarsko podjetje na Jadranu, ladjedelnica Sv. Roka, 'ki je vedno v krizi in kjer so zmanjšali delovni urnik na 40 ur tedensko, nima nobene perspektive, da dobi nova naročila. Ce k temu dodamo še dejstvo, da so delavci nekaterih oddelkov ladjedelnice Sv. Marka «v pričakovanju dela« in se še ne ve, ali bo ta ladjedelnica sploh dobila nova naročila za zagotovitev dela za leto 1959, ko bo eno od dveh splavišč prazno, če upoštevamo pomanjkanje dela v livarni tovarne strojev Sv. Andreja kjer je delo odvisno od dejavnosti ostalih ladjedel-skih obratov CRDA in skromnost naprav v arzenalu, vidimo, v kakšnem stanju so tržaška podjetja IRI. Zato je nujno, da se naprave vseh teh podjetij modernizirajo in okrepijo, da bodo postale sredstvo za gospodarski in socialni napredek mesta. Ti smotri bodo doseženi samo s korenito rešitvijo vseh omenjenih vprašanj in ne z zmanjšanjem števila delavcev, z zmanjšanjem tedenskega delovnega urnika in z zaporo raznih oddelkov.
Dolžnost vlade je, da upošteva te zahteve in da sprejme vse ustrezne ukrepe za tehnično modernizacijo in za povečanje dela v teh osnovnih podjetjih tržaške industrije. To pa bodo Tržačani dosegli samo če se bodo enotno borili za obrambo in okrepitev industrijskih podjetij IRI.
V ponedeljek v Trstu podtajnik Ceccherini
Tiskovni urad vladnega generalnega komisariata je sinoči sporočil, da v ponedeljek ne bo pr;spel v Trst minister Togni, namesto njega pa bo prišel podtajnik za javna dela poslanec Ceccherini, ki no dopoldne predsedoval sestanku, na katerem bo govora o izvajanju zakona, ki predvideva javna dela v višini 4J milijard lir.
Popoldne pa bo imel podtajnik ob 17,30 tiskovno konferenco.
 «»-------
Z vespo se je zaletel v motor
Gior"io Marega iz Ul. Giu-lia se bo moral zadržati najmanj 40 dni na ortopedskem oddelku, kjer si bo zdravil /lem ključnice in druge poškodbe. Marega se je ponesrečil med vožnjo z vespo po Miramarskem drevoredu, kjer je treščil v 18-letnega Livia Primosija iz Ul. Moreri. Pri-mosi, ki je vozil z motorjem v isto smer, se je hotel v bližini mitnice vrniti proti mestu in je zavit na levo, s čimer je presenetil Marego. Tudi Primosi je padel in je moral v bolnišnico
1935 pa se je znižal za 34,4, 28,5 odnosno 22,8.
 «»-------
Ponesrečen kmet
Ko je 32-letni kmetovalec Stelio Svettini od Oreha vče-rai popoldne skočil z voza. na katerem je bilo seno je padel na traktor, pri čemer si je povzročil kostne poškodbe v prs. nem košu.
V bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku.
Cernigoi Ursich v občinski galeriji
Te dni je mlad: tržaški sli-Kar Cernigoi Ursich iz skupine »Zelenih« odprl v občinski galeriji razstavo izredno zanimivih monotipij. Razstava je zelo zanimiva tudi za Trst tako po motivih kakor po izvirni obdelavi.
Galerija je odprta danes v nedeljo in jutri ponedeljek, zadnji dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure.
( ŠOLSKE VESTI )
INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V NABREŽINI Z ODDELJENIMI RAZREDI V SV.
KRIŽU
Vpisovanje v I., II. in III. razred se vrši neprekinjeno do 25. t. m. v ravnateljstvu v Nabrežini vsak dan od 9. do 12. ure.
* * *
INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI
Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča vse prizadete, aa se vpisovanje za I„ II. in III. razred vrši od 1. do Vključno 25. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Istočasno obvešča vse učence, ki so pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku 1958, da se bodo razredni popravni izpiti ter izpiti za nižji tečajni izpit začeli jutri, dne 8. septembra ob 8.30 uri po urniku, ki je izobešen na šolskih vratih.
* * *
VIŠJA REALNA GIMNAZIJA
Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 od 1. septembra do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Lazzaretto vecchio 9-II.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1957-58 se prično 17. septembra s pismenim izpitom iz italijanščine.
* * *
SLOVENSKO UČITELJIŠČE V TRSTU
Usposobljenostni izpiti na slovenskem državnem učiteljišču v Trstu se bodo začeli dne 17. septembra 1958 ob 8,30. • * *
NIŽJA STROKOVNA SOl.A
Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. i, opozarja, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 oa 1. septembra 1958 in traja do vključno 25. septembra 1958.
Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Popravni izpiti čez I. in II. razred ter nižji tečajni izpiti se pričnejo 8. septembra 195* po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda.
OD VČERAJ DO DANES
t KAIfcAA OHVKMTILA J
Tržaški filatelistični klub «L. Košir. — Danes, 7. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., prvi sezo -ki sestanek od 10. do 12 ure. Med sestankom bo vpisovanje novih članov. Dospele so ocvosti zadnjih izdaj in novi katalogi znamk za leto 1959. Mia. drnci, ki želijo razstavljati na prihodnji mladinski razstavi, naj se javijo na sestanku in prinesejo s seboj zbirko.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 6. septembra 1958 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 10 oseb, poroka je bila 1.
POROČILA STA SE: delavec Savo Ukmar in gospodinja Stanislava Gregorič
UMRLI SO:	66-letni	Vittorto
Engla.ro, 60-letni Angeiberto Sta-nek, 95-letna Maria Ukmar vd. Kautzky, 68-tetna Olga Geggl vd. Bendazzi, 82-letna Marija Gojak vd. Petz, 57-letni Giuseppe Mez-zir.a, 68-letna Antonia Heinze vd. Fontana, 73-letna Stefania Baldas vd Lorenzin, 70-letna Maria El-leio vd. Warbinek, 80-letna Ca-terina Dusizza vd, Lunardis.
OKLICI:	fotograf Egone Pi-
schianz in pletilja Germana Sto-kei, zidar Silvio Usilla in gospodinja Rosa Contini, uradnik Lu-ciano Lipossi in doktorica pravosodja Vittoria Braida, mesar Gior. gio Pertot in gospodinja Franca D: Stasio, agent CF Luigi Pian .n šivilja Gina Arseni, knjigovodja Luigi Pellizzon in študentka Carmen Grubissich, uradnik Antonino Di Natale in gospodinja Laura Silvestri, finančni stražar Ar.tonino Di Pietro in frizerka Grazia Mortara, geometer Giovanni Carbonaio in uradnica Ed-ba Passini, mehanik Giovanni Berti in gospodinja Hosalia Sza-iai delavec Dino Rosellt in gospodinja Silvia Schinaia, varilec
Ferruccio Ncssi in delavka Pie-tra Marramaldo, uradnik Giuseppe Guffari in uradnica Carmen Rossmann, šofer Adriano Godez in šivilja Angela Pugliese, tapetni,« Marino Saotoni in pletilja Luigia Capuano, tiskar Sergio Giaschi in gospodinja Consigiia D, Chiaro, klepar Ermanno De-marchi in gospodinja Renata Slama, pomorščak Cesare Lederer in gospodinja Renata Vecchiet, u-radnik Pasouale Pilo in gospodinja Rita Foddai, skladiščnik Gior. gio Benčina in prodajalka Gra-ziella Doria, mehanik Giulio U-dcvicich in bolničarka Albina Gardina, pek Paolo Coscianni In gospodinja Gianna Ferretti, uradnik Angelo Ciambrone in gospodinja Angelina Mosconi, varilec Sergio Da Re in šivilja Giorgina Brajkovič, kirurg Sergio Eespo-sito in študentka Rosa Lercara, uradnik Piermaria Zancočchia in uradnica Teresa Colombari, želez, ničar Francesco Cottone In gospodinja Nivia Dudine, odvetnik Luca Giova.mi Segariol in vzgojiteljica Herta Elga Stiebling.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru
Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitemburg, Trg San Giovanni 5: doti. Praxmarer, Trg Unlta 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellto 24: Harabaglia, Barkovlje; Nicoli Skedenj.
DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA
Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja, da traja vpisovanje za šol. 1. 1958-59 do v vključ no 25. sept.
Usposobljenostni izpiti se bodo začeli v sredo 17. septembra s pismeno nalogo iz italijanščine.
Potrebne informacije se dobijo v tajništvu vsak delavnik od 10. do 12. ure.
* * *
DRŽAVNA NIŽJA IND.
STROKOVNA SOLA
Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsi-no 8-III nadstropje opozarja vse prizadete, da se prično vsi popravni izpiti dne 8 septembra 1958 ob 8.30, po urniku in razporedu, objavljenima na oglasni deski šole.
Istočasno sporoča, da se je pričelo vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 dne 1. septembra 1958 in traja vključno do 25. septembra 1958.
A. D I O
NEDELJA, 7. septembra 1958 rtADIO THST A
8.00 Jutranja glasba, koledar in čitanje sporeda; 8.30 Slovenski folklorni motivi, vmes čitanje tedenskega sporeda; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 10.00 Prenos maše iz s.ol-nice sv. Justa — med mašo pridiga; 11.15 Lahke priljubljene melodije; 11.45 Operne arije; 12.00 Vera in naš čas; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Fantazija iz Of-fenbachovih oper in operet; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldan, ski koncert; 15.40 Orkestra Benny Goodman in Tommy Dorsey; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Ciganski orkester Lendvay Kalman; 16.45 Rim-.ki-Korsakov; Španski capric-cio op. 34; 17.00 Novela: Josip Stritar:	»Mož z mačico« nato Fresna čajanka; 18.00 Odmevi iz Broadwaya — na klavir igra G. Feyer; 18.20 Gade: Simfonija št. 4 v B-duru op. 20: 18.40 vokalni kvintet «Zarja»; 19.00 Vibrafonist Terry Gibbs in njegov orkester;
19.15 Ko študent na rajžo gre — mladinska počitniška oddaja, nato Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Orkester Scanley Black; 21.15 Beethoven: Leonora, uvertura št. 3 op. 72a;
21.30 Narava poje v pesmi: 18. »Na srce dal prsti bom kot zdravila«, 21.45 Trio Errol Garner;
22.00 Nedelja v športu, 22.10 Pojeta Jelka Cvete/ar in Majda Sepe z orkestrom Franca Russa; 22.35 Orkester Norrie Paramor;
23.00 Nočne melodije; 23.30 Nočni Pies.
HADIO TRST
9.15 Slavne pravljice; 9.30 Iz Avdiiorija: »Pesmi brez besed«, pri klavirju Franco Russo.
RADIO KOPER Poročila v slov.:	7.00,	7.30,
13,30, 13.00.
Poročila v ital.:	6.30.	12.30.
17.15. 19.15. 22.30.
8.00 Kmetijska oddaja: Nagrajevanje po učinku na naših posestvih; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Turistične beležke našega reporterja; 9.20 Zabavna glasba- 10.00 Zaključek; 1000-10.30 Prenos RL; 10.30 Iz oper komponistov: Verdi, Bizet in Mascagni; 11.00 Istrski tednik: 11.20 opoldanski koncert; 12.00 Razgovori s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Tedenski zunanjepolitični pregled; 12.50 Glasba po željah; 13.45 Za našo vas;
14.15 Veseli trio iz Doline; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.15 Glasba po željah: 15.45 Zaključek; 15.45-19.00 Prenos RL; 19.00 Športni vesti; 19.30-22.15 Prenos RL;
22.15 Plesna glasba.
3L<'VEN1IA 327.1 m, 282,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00
10.00,	13.00,	15.00	17,00,	19,30
22.00. 22.55.
8.00 Mladinska radijska igra — Polde Suhadolčan; Najlepši smeh;
8.30 Dve Rossinijevi uverturi;
3.45 »Moj fantič je prijezdil...« (pisana vrsta domačih napevov);
9.15 Zabavni koncert; 9.45 Miloje Milojevič: 4 skladbe za klavir op. 23; 10,00 Se pomnite, tovariši... Črtomir Šinkovec; Potem, ko so odšti kakor ovce; 10.30 Počitniške razglednice — Zvone Kržišnik. Izlet na Trško goro; 11.30 Zabavna matineja: 12.00 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I,; 13.15 Zabavna glasba, vmes cbveštila in reklame; 13.45 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.;
15.15 Marijan Kozina:	Baletna suita; 15.45 Tri godbe iz treh koncev Makedonije (reportaža);
16.15 Pojo zabavni zbori; 16.35 40 minut z zabavnim orkestrom Alfred Schoiz iz Salzburga; 17.15 Radijska igra — Dr. Paul Hueh-nerfeld: Videla je vse drugače;
13.01 Glasbeni mozaik; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 20.00 Varietč na valu
327.1 m; 21.00 Vedre melodije;
21.30 Športna nedelja; 22.15 Iz so. aebne solistične glasbe.
TELEVIZIJA
10.15 Rubrika za kmetovalce;
14.30 Evrovizija, Francija, Pariz: Prenos svetovnega kolesarskega prvenstva; 15.40 Iz Benetk: Zgodovinska regata po Canal Grande; 16.55-17.10 Evrovizija, Francija, Pariz: Prenos svetovnega kolesarskega prvenstva; 18.30 Vesti;
18.45 Pesmi za vse, prvo nadaljevanje 1908-1913: 19.40 «77 bengalskih kopjanikov«; 20.10 Izbor iz dokumentarnih filmov; 20.30 Vesti; 21.00 «Valentina» (glasbeni roman v nadaljevanjih); 22.00 Iz filmske palače na Lidu v Benetkah: Zaključni večer XIX. med-nt-rednega festivala filmske umetnosti; 22.20 Športna nedelja in vesti.
 *_•
M O
EARI		«»	 LOTERIJA 54 82		33	53	3
CAGLIARI	48	11	17	79	82
FLORENCA	75	35	24	39	55
GENOVA	43	18	16	14	23
MILAN	39	72	26	54	89
NEAPELJ	79	65	83	18	87
FALERMO	74	30	54	67	7
RIM	27	22	3	19	37
TURIN	13	60	17	3	16
BENETKE	56	24	50	83	79
	.——w»	—			
X X
ENALOTTO 2 X X 2 2 1 IX
2 1
Evcelsior, 15.00: «Toplo morje«, Clark Gable, Burt Lancaster.
Fentce. 15.00: «Poskus dr. K.», Al H*dison, Patricia Owenx.
Nazionale. 16.00; »G.Men pete ce. ste«, Yale Wexler, Johnatbon Corey.
Arcobaleno. 14.30:	»Prijetne in
lažnive«, Isataellc Cotey, Inge Schoner, Nino Manfredi. Pustolovščine treh deklet.
Supercinema. 13.30; «Quo Vadiš«, Robert Taylor, Deborah Keer.
FilOdrammattco. 14.30. Otvoritev sezone 1958-59; »Smrt pr*de iz vsemirja«. Varietč:	»Robe, de
mati«.
Grattacielo. 15.00: »Sola za vohune«. Najbolj junaška vohunka druge svetovne vojne, Virginia McKenna.
Cristallo. 14.30:	«Arizona», Wil-
liam Hokten. Epopeja Vzhoda
Capitol. 15.30: «Jolly je znorel«. F. Sinatra in M Gayno,".
Astra Roiano 15.00: «Dolga zelena dolina«, B. Bennett
Alabarda. 15.00: »Tam, kjer teče reka«, Rock Hudson, James Ste. ward.
Aldebaran 15.00: »On tat, ona ta. tka«, A. Sordi in S. Košina.
ArLton. Glej letni kino.
Aurora. 15 00: »Pot velikanov«, B Stanwyck.
Garibaldi. 15.00 (poletni 20.00): «Prodana ženska«, J. Russel in C. Wilde.
Ideale. 15.00: «Manina, dekle brez tančic«. Brigitte Bardot.
Impero. 15.00: »Lorella«, L. De Luca, M. Arena.
Italia. 16.30; «Igra pižame«, D. Day in J. Raitt.
Moderno. Zaprto.
S. Marco. 18.00: »Nekaj, kar je vredno«, Rock Hudson in Dana Wynter.
SavOna. 15.00: «Paris Holliday«, Fernandel, A. Ekberg, B. Hope.
Viale. 14.30: »Poziv mestu«, J. Payne.
Vittorio Veneto. 15.00: »Bandit v Epiru«, M. Carol, Van Johnson.
Belvedere. 15.00: »Stara mati Sa-bella«.
Massimo. 15.00: «Cesta je zaprta«, Victor Mature, Diana Dors, kriminalni film. Prepovedano mladini.
Novo cine. 14.30: »Ognjeno obzorje«, ?. Graves in J. Taylor.
Odeon. 15.00: »Banditov poljub«, F Sin.—a in K. Grayson.
Radio. 15.00; «Saga Komančev«, Dana Andrevvs, Kent Smith. Ci. nemascope.
NA PROSTEM
CasteBo di S. Giusto. 20.30: »Serenada«, Mario Lanza in Joan Fontaine.
Arena dei fiori. 20.00: »Zenska usode«, Gregory Pečk in Lau-ren Bacall.
Arena Diana. 20.00: »Montecarlo«, M. Dietrich, V. De Sica in M. Auer.
Arlston. 20.00: »Pilot in lepa Si-
birka«, John Wayne in Janet Leigh.’
Garibaldi Kot zgoraj.
Marconi. 20 00: ((Velikani se dotikajo neba«, N. VVood in K. Nalden.
Paradiso. 20.00: »Princesa Sissi«, Romy Schneider.
Ponziana. 1-0.00; »Orlova krila«, John Wavne, Maureen 0’Hara.
Roiano. 19.45: «Preko Mombase«, Cornel Wilde in Donna Reed.
Secolo Sv Ivan. 20.00: «Miljenec velike kraljice«, Bette Davis, R Todd
Stadio. 19.45: «Divja pota«, John Wa,yne in N VVood.
Valmaura. 19.30: »Arianna«, Gary Cooper in A udre v Hepburn.
KINO MILJE
Europa: «Ogenj na Jangtse«, R. Todd.
Roma: »Pokol pri velikih vrelcih«, R. Ryan in K. Jurado.
Verdi- »Se bo sonce vzšlo«.
mam oglasi
•UNION*
Sveinviio znana zavarovalnica od istj'
1828 le v TRSTI
UL. GHEGA 8- I
tel, 27512 - 35939
Prokura.of RAVMK
kLMPORIO uello SCAMPOLA.
ME«, Trst, Ul. Mazzini 40. Nove pošiljke:	svile,	najlona, rafije,
popeinia, tiskanega blaga. Prava priložnost, največja ugodnost. Prodaja samo na težo.
ZA IZPITE iz vseh predmetov srednjih šol dajem lekcije. Telefonirati od 11 do 14. na 92-844.
PRIMORSKI DNEVNIK
je v prodaji v naslednjih krajih Kanalske doline:
TRBIŽ: prodajalec Bran-dalise N.
RAJBEL: prodajalec Fer-ro Enio ZABNICE:	prodajalec
Scheriau Rosalia UKVE: projajalec Pre-scheren Valentin
BAZZANELLA Iffl
TRST	«
UL. F. VENEZIAN > TEL. 24-197
Zastopnik za ,TrstkLnj dem, Gorico m Jlj SCHIRATTI - Vinarska
kemična sredstva ohranitev in ne8° V VERMOREL - Škropil nice - naprave za planje - pršilniki. CINGANO - Tov«rn vinarskih strojev. NARDI - Kmetijski strop-
ELETTROTERMICA o.
LOLLI - Bojlerji. u uporniki, radiat°rJi naprave za klima
GEISA - Gorilniki nafto za štedilnike, -karne in za splosno gretje stanovanj m . kalov. Sanitarni ore“ meti: kade za kopal nico itd.	..	v:.
OCIM - Distributorii na pri pultu.
X A.
AVTOBUSNE
proge
a: od
Trst ■ Sežana Ljubija1'
nedelje	do	petka vaa	„50.
ob 7.30	-	z Opčin	oC	Ap.
Ob sobotah	ob 10.50	—
čin ob	11.10.	^
Ob sobotah m nedel)*^/
daljšana proga do
Trst
ob 7.00 in 15.30 ob 7.30 m 15.50:
Bieda
sobota
Sežana: petek m qpč,d
18.30-
— iz Sežane ob 0-30 m
Iz Trsta: k Banom vJ’*,SiOO; • Tržič: vsak dan ob
— iz Tržiča: ob 12.20;
— k Banom • v Sesljan ob ^
lavnikih: 8.40, 13.25 18-30;
— ob praznikih: 14.30. 1*>- •
— k Banom ob delavnikih- o-7.25, 8.40. 13.25. 18-30 1»'
— ob praznikih: 7.0tk 8.IO1 20.10.
Z Opčin v Sesljan (kopa1'*^ ob delavnikih; 9.20,
14.05, 19.10,	-
— ob praznikih:	9.20,	J --g,
12.15, 14.20, 15.35. 17.25. I1*-
lz Bazovice • Trebč % o* v Sesljan (kopališče)' Jj, praznikih: 9.00. 14.00, J*
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST. Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najniziih cenah navadne in
hidravlične stiskalnice (preše) grozdne mline - navadne in 1,8 električni pogon ter razno vinsko posodo: kakor hren' tače, brente, škafe, ter vse potrebno za trgatev
C. G. R.
COMMERCIO E RAPPRESENTANZ
SOC. A R. L Ul. della Geppa, 9 - TRST - Tel. 37 940, 28352 UVOZ IZVOZ
TRSI Ul. Moreri 7 le let on st 28 373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse krtiJe’ tufli r i nttsv
Skladišča	LO
Posebnosti: angleško indomače blago
Nepremočljiv! plašči - Bunde - Nogavice nailon Srajc*
NEPOSREDNA PRODAJA IZ TOVARNE
Preden opravite vaše nakupe nas obišč”* TRST, UL. GALATT1 18 (poleg glavne pošt*)
+
V soboto ie preminila v starosti 49 let
SEDMAK SLAVA
roj. MAGANJA
Žalostno vest naznanjajo žalujoči: mož DOMINIK. brat DOMINIK, sestri LUCIJA STOKA ANGELA KOŠUTA in ostalo sorodstvo.
Pogreb drage pokojnice bo dane« iz hiše k®'
tosti Sv. Križ št. 249 ob 17. uri.
Sv Križ, dne 7. septembra 1958
r
"Orisko-benešbl dnevnik
dogodki tedna
Obm
s Ptopusi
ke vzdolžen -PreŠ1° razne bl°-Italijo ,n rrZaVne meie med-n!>d 63 000 .Ugos,avii° nekaj 20.000 itar- )u,gos!ovanskih in Največii 1Jansklb drzavljanov. .. ir6' S° zabeleži:,
16.300 iu«S eml J>loku* in sicer lianov i m 00 ital- državljani en Ugoslovai*ki držav.
\ proslavo obletnice borI> Pri Gorici
.o^kt svetovalci KPI ,edniku na nilmskemu Pred-lacijo, v • Cu>otu interpe-bi’*..*	ga Pozivajo,
^IzacijoT1 T°ie S‘le Za °f'
nice D0 h p oslave 15. oblet-v G0r: .r . Proti nacifašizmu se j- ln n,ieni okolici kot 0,)letnicrVZel. Za Proslavo 40. k Italii- prikIiuditve Gorice
ilailli Tnu—
ejni promet V avgustu' revolver	z nabojem v cevi
—	1	Odpeljali	so ju na postajo in
ugotovili, da ima eden 15, drugi pa 16	let. Izpovedala sta,
da sta ukradla v Ul. Angioli-na in v Ul. Ariosto predmete, ki bi jih rabila za taborjenje. Tudi v stanovanju zobozdravnika DalTOglio sta vdrla in mu odnesla 13.000 lir, 5.000 Ur pa iz hranilnika zdravnikovega dečka.
Otroka so vrnili staršem, s priporočilom, naj budno pazijo nanju; nadzorovalo pa ju bo tudi osebje središča za nadzorstvo nad mladoletnimi v Trstu.
miniaioJIdaImervPelanti pripo' 1 alti. ,so bili 13- septem-. _ ovljeni na Goriškem
bra
Prvi
Italijiganbaldinski oddelki'
Tombola v Novi Gorici
Danes popoldne ob 16. uri bo na igrišču Branika v Novi Gorici tombola z bogatimi nagradami v gotovini. Prva tombola 20.000 din, druga 15 tisoč din, prva činkvina 10 tisoč din, druga 5.000 din Na sporedu so tudi zanimive športne točke. Občinstvo vljudno vabljeno.
Stanovanjske gradnje v pokrajini
Čeprav	mnog
stanovanja	še p
V vsej pokrajini je potrebnih 2.000, samo v Gorici pa 800 stanovanj
Od leta 1945 do konca leta | Cordaioli bodo izročili stano-
i957 je bilo na področju go- ■ valcem spomladi. 2. septem-
riške pokrajine zgrajenih 12 tisoč stanovanj v skupni vrednosti pet in pol milijarde lir. Ce upoštevamo, da je na področju pokrajine nekaj nad 140 tisoč prebivalcev, je bilo zgrajeno po eno stanovanje za vsako deveto osebo. Povprečna cena enega stanovanja znaša 4,5 milijona lir.
Država je zgradila za svoje uslužbence 899 stanovanj, INA-Casa 887, ustanova za ljudske lrše (IACP) pa 354. Ostala stanovanja so zgradili zaseb-riki.
Največja gradbena delavnost je bila v Gorici. INA-Casa sedaj dokončuje naselje z nekaj nad 80 stanovanji v Standre-je | žu. Vanje se bodo vselili novembra. 24 stanovanj v Ulici
Položaj v SAFftG k vedno kritičen
žaVne , .a mmstrstvo za dr-»i knn, - Zbe Poslalo notra-'°- da IS1P	zagotovi-
kliCani °dpusti. zadasno pr e-t tem'nSe po'ožai v Hvarr|l Bil, ]je 1 v ničemer spreme-ko'iko n" *Stem sporočilu ne-bodo m,nistrstvo pravi,
nj° na . Preusrnerili proizvod-dslkov t'1 ovanie drugih iz-k°t trj. ° ie Popolnoma isto.
Z" Pi«olo. češ da bo »a pod|S?V v SAFGG prišlo V°dPje ■ preureditve proiz-11 Pic„-, d'men.!ionamento!) v obrat, ° .z?-°varja odpuste dober 'J' oeš da mora vsak tem, tjgnsP°dar stremeti za W,i*. podi£tje nima pn-Vj ia, skratka, da uspeli,
kih niiiiMiiii mi mi im  ...........................
Asfaltiranje ceste v Sovodnjah
Doslej so posuli v&č kot polovico poti
Asfaltiranje ceste v Sovod-1 pri Herpeljah. Avtobus bo pri-
Ija-
‘Onec
v«ost
tneseca zapade ve
6ttri n ,sporszurna o začas-S„ir7iCu odpustov, kar PUsti .’ da bi se morali od-
t	Kaj bodo rek’
F0g> delavcI livarne SA-— «»_______________
)r*Ii napeljavo na Piešivo in v Cegi«
i ^le^sedstvom krm in*
D‘la”4“riPana dr' Godeasa je dnevi seja občin-
ski
dob
Pred
sveta.
Pa kateri so o-, za napeljavo vo-m, 1 v Pletivo in v * bottiočjo * bodo opravljena
- 1,8 PodlaefaVn,ega prispev‘
2». S zakona št. 635
°rili
sina{jt
^ StalJU,bia	Napeljava
8 10-400.oco lir.
   ---------
izsledili s« dva 18 adoi(Hna vlomilca
°2niw■
Ju. Parku'Rkl imaio postajo
i z	mbranza- so te
,8 Poizver1 °m. za,cljU(-'ili svo-1° 2adnjP ČVania za tatovi, ki n*1 latvin 6,Sece naPravili ne--esPretr,„ ! kl so bile tako
r:jah naglo napreduje. Delavci delovnega obrata in nekateri, ki jih je . najela občina, zelo naglo in dobro opravljajo svpj posel. Včeraj popoldne so dodelali cesto skoraj do osnovne šole Kogar zanese pot v Sovod-nje, že na križišču v Stan-drežu vidi opozorilno znamenje, da je cesta v Sovodnje zaprta. «Pri kamnu« je še e-r.o tako opozorilo. .Ker je čez cesto zapreka, se še ne more poskusiti, kako drsi po novem cestišču. Vaščani se zelo strogo držijo predpisov, ki jih je izdala občinska uprava, in z vozili ne vozijo po cesti. Marsikateri so voden jski kmetovalec, ki ima hišo ob cesti, kakšen dan sploh ni peljal ■voza na njivo, čeprav ima do-st. dela. Spoštoval je občinski predpis in se zadrževal ob cesta kjer skupina delavcev zelo naglo suka svoje orodje. Eden izmed njih nam je u-pravičeno pripomnil, kako neresnične so vsaj za njihov delovni obrat trditve, češ da se v delovnem obratu siabo plačuje, pa tudi malo dela. Bil je ves od katrana. Tudi na r.rugih so se poznali črni madeži. «Kaj za to,» si mislijo, «se bomo že oprali. Glavno je, oa bomo imeli lepo cesto«.
Postopek za asfaltiranje ceste je zelo preprost. Očišče-nu cesto najprej avtomobil za škropljenje cest temeljito zmoči. Velika avtomobilska cisterna s prikolico, ki drži kakšnih 300 stotov spalmobita, pa st- počasi pomika naprej. Na zadnjem delu ima pritrjeno gumijasto cev, skozi katero priteka spalmobit. Z njim naj-piej cesto polijejo, potem pa ■ra tekočino brž nasujejo peska. Ob robeh ceste so napravili tudi majhen nasip, da bi se spalmobit ne scedil v kanal. Delo pravzaprav zelo r.aglo napreduje.
Danes bodo najbrž očistili ni bi-jcist0 pri cerkvi, v ponede-
!Pb'allstvLnaprav,iene, da kri-® težk0 ,,emu oddelku ni bi-,
• ** on got°viti, da bodo i-	pa	bodo	nadaljevali	z	a-
•- P1'avka
fleizku«*6. z ljudmi, ki so U nefeni zelenci. fkiB dv.a^ Pasa so imeli «na m*ac*eniča, ki sta °5'». v a.k°t prava «teddy on- 1Z'n‘ K°rna sta naši Vr°če ^ j3’ da jima posta-*.* bežati	nogami. Pr.čela
• hitrn'-Vendar so b'H °rož-° pri u-81'	so ju ulovili
tfaltiranjem, ker bodo s cisterno pripeljali nove količine spalmobita, ki jim je sinoči pošel.
Izlet SPD na Slavnik
V nedeljo 28- septembra organizira SPD iz Gorice dru-
ttlem našli ukradeni I žmski izlet na Slavnik, hrib
peljal izletnike do vznožja hriba. V poldrugi uri hoj" po poiožni poti ste na vrhu 1028 m visokega hriba, s katerega je zelo lep razgled po I-stri, morju in Trstu. Na VThu je tudi nova planinska koča. Hrano naj si vsakdo prinese s seboj. Ob povratku si bodo izletniki ogledali tudi razvaline gradu Socerb. Vožnja za člane 600, za nečlane pa 700 lir, Vpisovanje in vse potrebne informacije v kavarni Bratuš. Ker je na razpolago o-mejeno število sedežev, društvo opozarja, da po 22. septembru ne bo sprejemalo prijav.
 «»--------
Danes zvečer bodo nadaljevali na prosto-ru v Ulici Fate-benefratelli šagro, ki so jo pričeli preteklo nedeljo. Igral bo izbran orkester. Plesali bodo tudi v grofovem parku v Podgori. kjer bodo izvolili «atomsko lepotico«.
bra so oddali dela za gradnjo
novega naselja INA-Casa v Pevmi. Stalo bo 385 milijonov lir, na 25.000 kvadratnih metrih zemlje, ki jih je ustanovi podarila goriška občina, pa bodo zgradili 119 stanovanj.
Kljub tako naglemu gradbenemu ritmu pa potrebujejo v vsej pokrajini še kakšnih 2 tisoč stanovanj, samo v gori-ški občini pa ckoli 800. V Gorici je povpraševanje po stanovanjih tako veliko zara-a številnih beguncev, ki živijo v kazermetah, in zaradi melioracije nekaterih nezdravih mestnih četrti.
Lasje med valjarji: dekle skalpirano
V tovarni bombaža v Fiume Veneto se je včeraj pripetila 17-letni Grazielli Zanin huda in nenavadna nesreča, zaradi katere so si zdravniki v bolnišnici v Pordenonu pridržali prognozo.
Zaninova je bila zaposlena pri nekem stroju, ko so njeni dclgi lasje zašli med valjarje. Trenutek zatem je bilo dekle b-ez las in tudi brez kože kot bi jo skalpirali.
Kino v Gorici
CORSO. 14.30: «Moz, ki m no-tel ubijati«, D. Murray in D. Varsi, cinemascope v barvah.
VERDI. 15.00; «Zadeva Drey-fus«, J. Ferrer in V Lind-fors, cinemascope. VITTORIA. 15.00: «Razbojnik Cord*. J. Mc Crea in G. Tal-bott, barvni film v cinema-scopu.
CENTRALE. 15.00:	»Vojni
bobni«, L. Barker in J. Tay-lor, barvni film.
MODERNO. 15.00: »Irski upornik«
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku štev. 14 tel. 2972
Zaključek evropskega plavalnega prvenstva v Budimpešti
Za konec 3 evropski rekordi v dveh štafetah in na 1500 m
Anglež Black dosegel tretjo zlato kolajno • Evropski prvak v skokih 14-letni Anglež Phelps
BUDIMPEŠTA, 6. — Danes.vi tekmi, premagala Italijo s se je v Budimpešti zaključi- tesnim rezultatom 3:2 Drugo lo evropsko prvenstvo v pla-1 mesto je pripadlo Jugoslaviji
TVRDKA BELTRAM Va d riv°3
Nabavlja in izvaža darilne pošiljke. Vse vrste koles, vespe, lambrete, motorna kolesa, šivalne stroje, radio aparate polovne in nove po tovarniških cenah ter tekstil in vse gosp odinjske predmete.
  Odpremlja hitro in daje potrebna pojasnila. ----
vanju, skokih v vodo in v vaterpolu. V vseh treh finalnih disciplinah so bili doseženi novi evropski rekordi. Prvega je postavil Škot Black na 1500 m prosto, drugega sovjetska moška štafeta na 4x100 m m“šano, tretjega pa nizozemska ženska štafeta na 4x100 m prosto. Od Italijanov je bil Galletti na 1500 m peti s časom novega italijanskega rekorda 18’41”5 (prej 18’48'’8) moška štafeta pa je bila tretja pravtako s časom novega italijanskega rekorda 4’21"9 (prej 4’27”6).
V skokih s stolpa je zanesljivo zmagal komaj 14-letni Anglež Brian Phelps, Italijan Sbodrone pa je dosegel 7. mesto.
Tehnični rezultati;
SKOKI S STOLPA MOŠKI
— FINALE:
1. Phelps (V.B.) 143.74 točk, 2. Csaseba (SZ) 136.87, 3. Mar-ton (Madž.) 134.68, 4. Bremer (SZ) 133.63. 5. Sperling (Vzh. Nem.) 132.41, 6. Heatly (V.B.) 130.37, *. Sbordane (It.) 126.41, 9. Enskat (Zah. Nem.) 122.92.
1500 M PROSTO - FINALE:
1. Black (V.B.) 18’05”8 (nov evropski rekord). 2. Katona (Madž.) 18’13". 3. Androsov (SZ) 18'30"2, 4. Lavrinenko (SZ) 18’32”2 5. Galletti (It.) 1*’*1”5, 6. Kutsche (Vzh. Nem ) 18’55’’7,	7. Streenan (V.B.)
19'03”5, 8. Bengstsson (Šved.) 19'12”2.
ŠTAFETA 4x100 M PROSTO ZENSKE — FINALE:
1. Nizozemska (Schimmel, Lagerberg. Kraan, Ga.ste!aars) 4’22”9 (nov evropski rekord), 2. Anglija 4’24”2, 3. švedska 4’28”5. 4. Zah. Nemčiia 4'29”8, 5. SZ 4’31”3,	6. Madžarska
4'32”8.
4x100 M MEŠANO MOŠKI
— FINALE:
1. S7. (Kuvaldiny. Minaskin. Szagajduk, Polevoj) 4’16”5 (nov evropski rekord). 2. Madžarska 4'20”4. 3. Italija (El-sa, Lazzarini, Dennerlein, Puc ci) 4’21”9, 4. Vzh. Nemčija 4' 23”3, 5. CSR 4’21”1, 6. Zah. Nemčija 4’25”1, 7. V Britanija 426”7, 8. Francija 4’26M8.
VATERPOLO
1. Madžarska
2. Jugoslavija
BUDIMPEŠTA, 6. — Z zmago nad SZ s 4:2 je Madžarska tudi letos osvojila evropsko prvenstvo v vaterpolu. Drugo mesto je osvojila Jugoslavija, ki je v zadnji, zelo razburlji-
samo zaradi boljšega količni xa v golih.
Rezultati:
Od 1. do 4. mesta: Madžarska - SZ 4:2 (2:0), Jugoslavija-Italija 3:2 (1:0).
Od 5. do 9. mesta:	Vzh.
Nemčija - Zah. Nemčija 6:2 (1:0), Francija - Nizozemska 4:2 (2:1).
Od 9. do 16. mesta: Poljska-Belgija 4:1 (2:1), V. Britanija-Bolgarija 5:2 (3:1).
LESTVICA (Od 1. do 4. mesta) Madžarska	3	3	0	0	16:5	6
Jugoslavija	3	1	6	2	8:10	2
SZ	3	1	0	2	7:10	2
Italija	3	1	0	2	6:12	2
(Od 5. do 9. mesta)
5. Vzh. Nemčija, 6. Nizozemska. 7. Zah. Nemčija, 8. Francija.
Č.TLETIKA
Svetovni rekord: Hary 10” na 100 m
FRlEDRlCHSHAVEN, 6. — Nemec Hary je postavil nov svetovni rekord v teku na 100 m z izrednim časom 10" Stari rekord z rezultatom 10”1 imajo: La Beach (Pan.) - >956, VVillisms (ZDA) - 1956, Mur-chison (ZDA) - 1956, King (ZDA) - 1957.
Medconski šahovski turnir v Portorožu '
Gligorič preK^inil v
d v
Matanovic remiziral z
UilflMIlfiFlMJ (Od našega posebn. dopisnika) PORTOROŽ, 6. — Rezultati 19. in predpredzadnjega kola medeonskega' šahovskega turnirja v Portorožu:
Petrosjan - Olalsson jtrek. v boljši poziciji za Petrosja-na, Shervvin - Panno 0:1 De Greifi - Sanguinetti 0:1, Car-dosso * Benkoe 0:1, Szabo Larsen remi, Pachman - Aver-bah remi. Malanovič - Bron-stein remi, dr. Filip - Fisher remi, Gligorič - Rqssetto nrck. v boljši poziciji za Gligoriča, Neikirh - Fuester prek.
V današnjem kolu je biia najvažnejša partija med Gli-goričem in Rossettom. saj b; z eventualno zmago Gligorič dosegel celo drugo mesto, povsem pa bi si zagotovil vsaj tretje. Gligorič je igral podjetno in ima ob prekinitvi boljši položaj, vendar pa ni
  luninim .........................................
Svetovno dirkališino kolesarsko prvenstvo
Ri viere (Fr.) svetovni prvak
v zasledovalni vožnji profesionalcev
Bror<steinom
VMfOlJBS ll.“t ’M"
še gotovo, če mu bo zadoščal za zmago.
Tudi Pptrosjan in Olafsspn sta igrala na zmago, prvi ker sfe mu šč skomina po prvem mestu, drugi pa, da' si zagotovi udeležbo na1 turnirju kandidatov. ki bo drugo leto najbrž tudi v Portorožu in ne na Bledu. Več sreče je jmtl Petrcujan, ki je izkoristil majhno Olafssonovo napako in prekinil v boljši poziciji.
Benkoe- je proti Cardossu dosegel celo točko in ima ob-eni: prek. pa rdi ji 11 točk. S tem si je skoraj dokončno zagotovil nastop na turnirju kani. didatov, kar pa ni mogoče reči za Szaboja in dr. Filipa, ki sta danes dosčgia santo remi in s tem pokopala skoraj vsa upanja.
STANJE PO 19. KOLU: Tal j 12.5, Petrosjan 11.5 (1—), Benkoe, Gligorič 11 (O, Bron-stein 11. Olafsson 10,5 (1), Szabo. Fischer 10 5. Averbah, Pachman. Panno 10, dr. Filip 9.5 (1) itd.
Sacehi in Maspes poleg Rousseauja in Gaignarda v polfinalu hitrostne vožnje
II
PARIZ, 6. — Današnjim tekmovanjem za svetovno dirka-liščno kolesarsko prvenstvo v Parku princev v Parizu, je prisostvovalo okrog 5000 gledalcev. Na programu so bile izločilne in četrtfinalne vožnje za hitrostno dirko profesionalcev ter polfinala in _ finale v zasledovalni vožnji profesionalcev.
V hitrostni vožnji profesionalcev sta se uvrstila v polfinale poleg Francozov Rousseauja in Gaignarda tudi Italijana Sacchi in Maspes, prvi že po dveh poskusih, drugi pa šele po tretjem v borbi z Belgijcem De Bakkerjem. Za favorita v polfinalu veljata Rousseau in Sacchi.
V polfinalu zasledovalne vožnje profesionalcev sta favorita Riviere in Faggin brez vsakih težav izločila Gandi-nija (It.) oz. Poosta (Niz.). V borbi za tretje mesto je nato Gandini premagal Poosta, v borbi za prvo mesto pa je Francoz Riviere premagal Fag-gina, ki je zasedel drugo mesto.
V finalu za 1. in 2. mesto je odlično razpoloženi Riviere 250 m pred ciljem prehitel Faggina za cel krog in dosegel cilj še 40 m pred njim.
Svetovno prvenstvo se bo zaključilo jutri s polfinali in
PRIZNANO MEDNARODNr AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA . UL Uuca U Aosta II . Ol. 21-45 • GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVHSTNEGA BLAGA Posebni poiojt za prevoz blaga v Jugoaiavijo
KMEČKA
r. z. z o. z.
GORICA Ul. Morelli 13
Tel. 22-6C
■■iimiimniimiunHiniuiiniiiniiinniiiniiiHuimiHiitiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
Včeraj na občinskem stadionu
Triestina - Pro Gorizia 5:0
Krilo Santelli najboljši na igrišču in strelec treh golov
Triestina je včeraj popoldne odigrala na občinskem stadionu trening tekmo z mlado e-najstorico Pro Gorizie. Tekmi je prisostvovalo okrog 3000 gledalcev, ki bi lahko bili z igro domačega moštva tudi zadovoljni, če bi namesto šibkih Goričanov igral vlogo sparing-partnerja močnejši nasprotnik. Tako pa je ostalo odprtih še mnogo vprašanj, na katera bomo dobili odgovor šele v prvih tekmah prvenstva.
te sedaj pa je gotovo, da je v Santelliju dobila Triestina igralca, ki ne bo mnogo ali celo nič zaostajal za Pe-trisom in le škoda, da v napadu ni še koga, ki bi mogel nadomestiti Milanija. Včeraj namreč tako Massei kot Tur-tul nista pokazala nič takega, kar bi opravičevalo njun sloves. Se manj je to mogoče
reči za Szokeja in Cazzanigo, čeprav je poslednji v drugem polčasu precej prispeval k u-rejeni igri napada.
V krilski vrsti je Bernardin igral ležerno, vendar brez napak. Od stranskih krilcev je bil Rimbaldo boljši od Dc-grassija. Branilci so bili skoraj brez dela. Bandiniju ni bilo treba niti enkrat resneje posredovati, Brach in Bru-nazzi pa tudi nista bila toliko zaposlena, da bi si mogli ustvariti realno sliko o njuni pripravljenosti.
Gole so dosegli:	v prvem
polčasu v 29’ Massei, v 37' Santelli; v drugem polčasu v 9’ Santelli, v 16’ Tortul v 34’ Santelli.
Triestina:	Bandini;	Brach,
Brunazzi; Rimbaldo, Bernardin, Degrassi; Szoke, Tortul, Massei, Cazzaniga, Santelli.
finalom hitrostne vožnje profesionalcev in s finalom vožnje za motorji za profesionalce.
Tehnični rezultati:
HITROSTNA VOŽNJA PROFESIONALCEV:
Iz osmine finale so se kvalificirali v četrtfinale zmago valci skupin: Pfenninger (Sv.), Gaignard (Fr.), Maspes (It.), Bellenger (Fr.) in Rousseau (Fr.) ter zmagovalec repesa-žev: Potzernheim (Nem.) Sacchi (It.) in De Bakker (Bel.).
ČETRTFINALE:
Prva vožnja:
1. četrtfinale: 1. Potzernheim (Nem.) 11”6, 2. Gaignard (Fr.).
2. četrtfinale:	1.	Rousseau
(Fr.) 12”, 2. Pfenninger (Sv.).
3. četrtfinale:	1. Maspes (It.). 12”1, 2. De Bakker (Bel.).
4. četrtfinale: 1. Sacchi (It.) 12”4, 2. Bellenger (Fr.).
Druga vožnja:
1. četrtfinale:	1.	Gaignard
(Fr.)	12”6,	2. Potzernheim
(Nem.).
2. četrtfinale:	1.	Rousseau
(Fr.) 11”8, 2. Pfenninger (Sv.).
3. četrtfinale: 1. De Bakker (Bel.) 12”5, 2. Maspes (It.).
4. četrtfinale: 1. Sacchi (It.) 12’’, 2. Bellenger (Fr.).
Tretja vožnja:
I. četrtfinale: 1. Gaignard (Fr.), 2. Potzernheim (Sv.).
3. četrtfinale: 1. Maspes (It.) 2. De Bakker (Bel.).
V polfinale so se kvalificirali: Rousseau (Fr.), Sacchi (It.) Maspes (It.) in Gaignard (Fr.).
ZASLEDOVALNA VOŽNJA PROFESIONALCEV:
Polfinale:
1. polfinale: 1. Riviere (Fr.) 6’15”1 s p. h. 47,974 km, 2. Gandini (It.) 6’25”1.
2. polfinale: 1. Faggin (It.) 6’16’’l s p. h. 47.872 km, 2. Post (Niz.) e^”!.
Finale:
Za 3. in 4. mesto: 1. Gandini. 6’19”2, Post 6'24”3.
Za 1. in 2. mesto: 1. Riviere 6’08”1 (izenačen rekord dirkališča), 2. Faggin.
Gradišnik je po‘ 9eku izjavil, da Lorjjer še vpdoo nj dal iz sebe vse in da bo dflfeg^l še
boljši rezultat.
KOTALKANJE
ATLETIKA
Lorger -13"8!
CELJE, 6. — Na društvenem mitingu Kladivarja v Celju je izvrstni jugoslovanski zaprekaš (edina jugoslovanska kolajna iz Stockholma) Stanko Lorger v teku na 110 m z ovirami postavil nov jugoslovanski rekord z rezultatom 13”8, ki zaostaja samo za l desetinko sekunde za evropskim rekordom Nemca Lauerja. Lorgerjev rekord je obenem poleg Mihajloyega (SZ) drugi najboljši rezultat v Evropi. Lorgerjev trener
FILADELFIJA, 6. — Italija je zmagala v vseh treh disciplinah prvega dne svetovnega j'>-venstva v kotalkanju za moške in ženske in sicer na progah 5.000 m in 20.000 m za moške in 10.000 za ženske.
BOKS
Basilio premagal Aragona s tehničnim K.O.
LOS ANGELES, 6. — Bivši svetovni prvak welter in sred-i..it kategorije Carmen Basi-li:- je sinofi pren)?K(d s tehničnih knock - 'otitom v osmi rundi Arta Aragona. S to •zmaga/ si je Hpsilio 'priboril pravico do ponovnega ifeča-I'ja za svetovno prvenstvo srednje kategorijo Rayom Robinsonom.
Za Aragona je bil to prvi poraz s KO. v njegovih 103 profesionalnih borbah.
Danes se je v Piranu začel tudi prvi svetovni kongres šahovskih problemistov, ki bo trajal do 13. t. m. Udeležujejo se ga strokovnjaki iz vsega sveta. Kongres je odprl predsednik piranske občipe Davrrin Černigoj, ki je pozdravil vse prisotne, zahvalil pa se mu jjp ..g, A. Fllerman (Arg.). ki se že 40 let bavi s šahovsko problematiko.
S. BOŽIC
ITALtt* N:CK* NOG. POKAL
Mitan-Bologna 2:4
MILAN, 6. — V nočni četrtfinalni nogometni tekmi za italijanski pokal 1957-58 je Bologna premagala Milan s 4:2 (1:1).
RIM, 6. — V četrtfinalni, tekmi za italijanski pokal je Lazio premagal Marzotto z 2.1 (2:1).
oazuvnrui ureonTK STAiNISl.AV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
KINO PROSEK-KONTOVFl
predvaja danes 7. t. m. ob 17. uri Metro film:
Tam gori me nekdo ljubi
Igrajo: PAUL NFAVMAN in PIER ANGELI
predvajp danes 7. t. m. z začetkom ob 15. uri in pa prostem ob |0. uri ttarvni cinemascope film:
«Kopje, k
Igrajo:	SPENCER	TRAC	Y	in	JEAN	PETERS
V ponedeljek 8. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma
NOV VELIK EMPOR1J
ess
d. z o. z.
TRST. Ulica sv. Frančiška 14 - Tel. 31-600
Vsi plastični predmeti so vam na razpolago
Prost vstop
POTKOSIIE IN PRIHRANITE — Na debelo in na drobno
mikula
'A TITIS
'I 24.
12
^r“0f;a 1942. Ker je zima prehuda, sem začel jemati ko 111 • Drv a ^ skia<d'sča- Nk: me ni sram povedati, da to ta S* komka 80 naša, kupljena z našim denarjem. Medtem ko*11 sPi, sh pridno kuri v pisarni z našimi drvmi in celo p>hisar’ 8(>puh, namesto da bi si vzel sobo v vasi kot prejšnji žae jo/brf n-e P°brisa za to, da bi mi dobili peči. Naj me a6itU ze povedal svoje na sodišču. Prej pa me morajo
Vesv Sadiii
Dri dah veruS° vse kleti zapuščene. V eni izmed njih kurim Se .^erti laKi °Seni in imam vse polno gostov, ker se edino bii v1 slišiioi °Srejejo. Kakšne lepe in mastne pripovedke aii ?e Pravu' ^akor med črnogorskimi borci v planinah. Saj be k dnt da sem ko kTalJevič Marko. Le če pride Mikula ceri.s,llenio ^ ®'ovenec, nam je nerodno, ker v njihovi družbi So v
in psovati. Pravijo, da ni to zaradi Pn. »DorS. , da Je surovo. Jaz pa jim ne verujen. Slovenci 7Hoč,	Kako naj človek tukaj živi, ne da bi klel?!
k ovajraJe Jb Hrvat!
sern -u. Tod ^ernal vstopnino od vsakega, ki hoče prisesti Sari ed'ho i	ne smem, ker so drva od vseh, čeravno
!iuJa' 2at0 n prišel na idejo, da si jih izposojam od komi-^th 1,11 Ba nabavljam vino in ga prodajam. Bolgar Ki-sPekei i tlhotapi. Pri litru zaslužim po eno liro. Včeraj Jančka, ki me je stal	Lir	100.—
®Jja sem porabil za	»	10,—
R-irilovu sem dal napitnino	»	5,—
Skupaj Lir 115.—5
Prodal sem 13 porcij po lir 10.—, to je >	130.—
ostane čisti dobiček	Lir	15.—
K temu je treba še prišteti porcijo, ki sem jo sam pojedel, in drobnarijo, ki je odpadla na Kirilova, ter še kožo.
Vsi so bili zadovoljni, jaz najbolj. Jutri bomo spet pekli. Moja klet se splošno imenuje »Dalmatinski podrum«. Po vojni opustim trgovino in odprem gostilno.
12. julija 1942. (v bolnišnici): V novih razmerah po preselitvi ni mogoče živeti. Zato sem »obolel«. Za naprej bomo videli. Menjal bom taborišča, če bom le mogel, dokler ne pridem v tako, ki bo meni prav.
* * *
Naš ljubljanski Tonček bi takole pisal: Zjutraj sem vse pospravil za Vukoviča, ki me je vzel za »puctleka«. Potem sem skuhal kosilo zanj in za njegove prijatelje, ki imajo kaj pod palcem. »Panj« smo jedli vsi.
Popoldne sva z Rudkom nesla pomije Pasqualu. Dal nama je pol litra vina. »Ziher« nam ga dš, imenitnega prašiča mu bomo zredili. Ker nama je	bilo	pol litra premalo,	sva klicala
še pol litra. Ko se potem	nisva mogla zediniti,	kdo ga	bo
plačal, sva ga klicala še pol. Nato sva se skregala, kdo bo plačal cel ta liter, in sva klicala še en liter. Vse popoldne sva se tako kregala, tistega pol litra, ki nama ga je bil dal Pasquale, Je šlo vedno navskriž, nič se nisva mogla »uštimat«. In tako se je počasi nabralo kakih osem litrov.
Strela, sama lumparija nas je tukaj. Doma pa ženske Jočejo in hitijo pošiljati denar in	pakete, če bi one	vedele!	Ps
kaj pomaga, ko pa babam	ne	moreš dopovedati,	da nič	ne
potrebujemo. Ne vem, kako bomo končali; preveč barabe »špiljamo«. Ko pridemo domov, bo najbolje, da nas čaka «ma-šingever« na postaji in da nas vse postreljajo, kaj drugega ne zaslužimo. Jjjuuh!
Sedma ura je, preveč sem zdelan danes; spat grem. Jutri do osme sem dober.
12. februarja 1942. Strela, to Je hudič od zime! Noče in noče nehati. Kaj takega še nisem videl. Sreča, da imam Pa-squala, drugače bi zmrznil. Včeraj sva bila tam s Švabom. Dobro, da ga je bilo samo šest litrov, drugače ne vem, kako
bi s Švabovo leseno nogo prikrevsala domov po snegu.
Francka mi je spet poslala deuar. Ne »nuca« nič! Ženske mislijo, da tukaj crkavamo. Samo da nas bog ne »štrafa«.
12. julija 1942. Vse je dobro tudi tukaj v Casoliju. Vino je še boljše. V Corropoliju je bilo včasih preveč žveplano; sa mo mojega Pasquala ni tukaj. Imenitno sva se razumela, »fanj« človeček je bil. Saj pravim: Italijan ni slab človek, samo »politka« ga je skvarila. Moram naprositi Mikulo ali Gigita Starca, da mi napišeta italijansko pismo za Pasquftla. Nočem, da bi si mislil, da sem nanj pozubil, ko pa se ga spominjam vedno bolj.
Uro sem prodal in dobil sem zanjo 10 litrov olja, 10 kg moke, 5 kg riža, 10 kg pašte in 5 kg fižola. Za krompir in za vino bo pa Francka poslala, še bo lušno! Ne bo nas hudič vzel, ne!!
• * *
Vukovič Bruno, bogat, krščen Žid iz Zagreba, bi približno tako pisal:
12. oktobra 1941. Prej je šlo vse po sreči v zadnjem času pa me preganja smola. Toda sam sem si kriv. Kaj je bilo treba praviti oblastvom na Sušaku, da sem potni list kupil? Če danes premislim, se mi ne zdi res, da sem jaz to bil. Taka neumnost. Preveč sem bil zmešan od dogodkov, ki sem jih doživel v Zagrebu. Dobro, da sem takoj popravil svojo po-greško in izjavil, da sem samo dal 1000 dinarjev napitnine. Ko bi vedeli, da sem v resnici dal za potni list 50.000 dinarjev! Seveda mi zdaj ne verjamejo ničesar; vse, kar se mene tiče. je sumljivo, bogve, koliko časa bom presedel v taborišču in če se ga bom sploh rešil.
Ni pomoči: V žep bo treba seči. Sicer pa se mi ni treba bati. Rešil sem dovolj. Preproge, zlato in srebrnina, porcelan in slike, vse to je dobro shranjeno v Zagrebu, škoda, da sem toliko zlata dal poglavniku in pomagal nabirati, ko je od Židov zahteval v treh dneh eno tono zlata. Eh, kaj! Mogoče sem si s tem rešil glavo. — Na Reki imam kakega pol milijona lir, žena ima pri sebi sto tisoč lir in lep kupček napoleonov v zlatu; k temu pride še denar v Švici in v New-Yorku. Ne bo sile. Nekaj malega sem torej le rešil, čeravno mi je žal lepih podjetij v Zagrebu.
H^ldaj»ram pet pro8enj v teku. Ni vrag da ne bo kaka ~ Moram Pisati ženi, naj neprestano dreza in naj ne stedi pri tem denarja.
iim^W JB b°g; tUkaj zivim k0 ^^i paša. Vendar si zebro	Zima je hUna’ toda oblečen sem do-
sem Vec-|i del dneva v postelji. -Razvrstil sem v Trstu, Milanu in Rimu več bale-ii- nrei
m°ra P 1 kaka uSodna rešitev, žena je zelo enereUir' icepriav je mnogo prestala v zadnjih časih. MoVam jo poKri te deveti mesec tu sedim; gorje, ce ne bi imel denar a! t njim se da vse doseči in kupiti.	‘-enar.ai
12. julija 1942. (Ga ni več; odšel je v Ameriko). POGOVORI
“jsl.im: d,a ,Je dovolj teh dnevnikov. Saj ne i-ečanr =.ra ter tja je ze kaka stvar zanimiva, ampak to sc mo zaradi < ™ ker sem podal izvlečke iz različnih dnevnikov 2mfen s t' samezmka pa je enolično in se venomer ponavlja Izinisliati pa si ne smem in nočem ničesar, ker je inoia tli« ria n t
vauiSčur m°SOČe verodostojno kroniko dejanja in nehan a
izvi&t	mee	;rssa j°s & r?
podam kratek izvleček iz pogovorov med internhancl Tudi ti pogovori so v glavnem dan na dan isti, ni pa mogpČe U preko njih, ker tvonjo glavni del življenja v taborhcu Le redki interniranci si najdejo kako stalno delo in s pontsom pribijam, da so to večinoma Slovenci. Vsi Ja p poseko
čtnf6	ter,-se	P°8°varjajo o vsem mog^
cem. Pravi peripatetičm filozofi, le z razliko, da je v njihovih pogovorih bore malo filozofije. —	J
dntP°^.Vetlr sem vzel stolico in se usedel s kniieo v roki pod oljko ob poti, po kateri so se interniranci navadno sprehajali. V skupinah po dva, tri do štiri so počasi hodili mimo mene in sproti sem ujel naslednje odlomke iz pogovorov:	*	B
=: Ali to moraš priznati, da je ovdje zrak dobar.
(Nadaljevanje sledi)
TRST, nedelja 7. septembra 1958
Leto XIV. . Št. 213 (4058)
	
Cena 30 lir
Tel.: Trst 91-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: IJL. MONTECCH1 št. *, II. a ML — TELEFON 43-I4I IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. PeilICo »-II. — Tel. 33-83 — OGLASI, od 8. do 12.30 ,jp ,qd. 15, do 18.	Tel. 3^X38	—, CENE
OGLASOV:	Za	vsak	min	višine	v	širim	enega	stolpca:	trgovski	80, finančno-u pravni 1'20, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 ‘-Ur Beseda.
>■ 4V~il«4,1 i —-------------,—-—.----------------j	|	i	—	-	-	.	ipt no 1000 Ut "
NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 tIV. polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir - Nedeljska številka mesečno 100 lir, iei	|OŽD1št»o
,BUtJ: v tednu 10 din nedeljska 20 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din - Poštni tekoči račun. tržaškega Liska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani
#4t i
Podpis ital.-brazilskih sporazumov
Saragat zagovarja parlamentarno preiskavo o aferi Giuffre?
(Od našega dopisnika)
RIM, 6. — Iz Rio de Janeira poročajo, da so danes popoldne v predsedniški pelači *Catete,> podpisali več sporazumov in protokolov nied Italijo in Brazilijo ob navzočnosti Gronchija in Kubička. Z italijanske strani so sporazume podpisali •
minister Medici in podtaj rik Folchi, za brazilsko vlado pa zunanji minister Ne-grao De Lima. Sporazumi določajo okrepitev kulturnih odnosov, sodelovanje na področju miroljubne uporabe jedrske energije, olajšave za brazilske državljane italijanskega porekla pri služenju vojaškega roka,
ustanovitev centra za preučevanje brazilskega kmetijstva v Florenci in olajšave za diplomatske potne liste.
Predsednik Gronchi je opravil danes več obiskov mestnih znamenitosti, popoldne Da ie na univerzi prejel diplomo »honoris causa«.
V zvezi s preiskovalno komisijo v parlamentu pa še vedno traja nejasnost glede stali-iča PSDJ. Republikansko glasilo pripominja, da , je social-demokiatska e La Giustizic« zapisala le da PSDI »načelno ne nasprotuje preiskavi«, kar je pač premalo, ker nihče ra svetu ni načelno vnaprej pro*i kaki st 'ari in bi bilo zaradi tega želeti, da se PSDI odločno postavi na stran tistih, ki zahtevajo ustanovitev preiskovalne komisije. Danes se v Rimu govori, da bo Saragat prihodnji teden, takoj ko se bo vrnil v Rim, predložil Fantaniju. naj vladi, pristane na predlog o u-stanovitvi komisije, ker bo le na ta način opoziciji onemogočeno, da bi nadaljevala «/. izzivanjem in polemikami«, ker se bo vse preneslo na to komisijo.
O aferi bo govoril jutri v Milanu na prazniku «Unita» tu. dj Togliatti. «La Giustizia« pa polemizira s fašisti, češ da niso za preiskavo iz moralnih nagibov temveč le za to. da bi spravili v nevarnost vlado. »Osservatore Romano« pa nadaljuje polemiko z nUnita« glede avtentičnosti dokumentov, ki jih je podpisal papež, in ponovno trdi, da so ti dokumenti ponarejeni, vendar pa vatikansko glasilo tega ne more dokazati. Bolj zanimivo pa j«, da zahteva od mini-strov naj preiščejo, »kako .ie bilo mogoče, da pridejo v javnost taki dokumenti, ki so bili najdeni v Giuffrejevem stanovanju in ki so jih preiskovalni organi odnesli iz vile v Šesto Fiorentino«. Vatikan zahteva celo kaznovanje krivcev ali pa tistih, ki »o vodili preiskavo — ali pa kar obojih. Zelo sumljive zahteve, torej, ki vsekakor predstavljalo resno možnost, da so v »Unita« Objavljeni dokumenti avtentični in da spravlia’0 zaradi tega Vatikan v resno zadrego.
Giuffre je še vedno bolan in novinarji ne vedo, kir |o, pač pa to vedo baje preiskovalni organi.
Preti se je sestal s preiskovalnimi organi v Bologni in nato izjavil: »Govorili smo o davčni plati rf"re in n«-lc.-bili vprašanje Ne morem p<-veiati nič drugega«
V četrtek bo sestanek vodstva PSI. katere kongres bo v najboljšem primero kunec decembra ali v začetku januarja.
A P
laramanlis o Cipru
ATENE, fi. — OiSki nvrrstr-fk predsednik Karamsmjis 'c rbjavil iziavo, ki nravi, dn ie grška vlad n odloeona u^o-r;;biti vsa oolitična in chplo-naiska sredstva, do se upre skleou angleške vlade o izvedbi njenega naMa zn G»-per. Izinva dodaja, da ie grška vlada o tem obvestila zavezniške vlade.
Izjava pravi da ie, da ie britanska vlada ((napravila do sedaj številne napake v vpra-• a.nju Cipra, toda največja napaka je v njenem v/.traja-i»ju, da enostransko in samovoljno izvede omenjeni načrta. V izjavi je dalje rečeno, da
V.o Velika Britanija nosila vso odeovo’,t, za kar se bo lahko zgodilo.
Končno nravi Karamanlis, d ^ ie angleški n or rt za Cioer kišitev laur.anške pogodbe, kev določa udeležbo Turčije; pr. upravi Cipra, medtem ko s#' ie Turčija z omenjeno pogodbo odpovedala vsem svojin- pravicam na otoku.
Včeraj je ameriški poslanik v Atenah RidcUeberger spre« je* vsegrški odbor za samoodločbo Cipra, ki mu predseduje grški škof Theoklitos. Odbor ie ameriškemu poslaniku izročil resolucijo o Cipru. Med razgovorom je Theoklitos pozval ameriško vlado, naj posreduje z« vzpostavitev miru na otoku. Dalje je pozval amer- ko vlado, nyj zahteva takojšnjo intervencijo OZNv naj oodpre pravico ciprskega ljudstva do samoodločb r>ia. Ameriški poslanik je obljubil, da bo te zahteve sporeči! svoji vladi.
I jo ki je usmerjena proti obstoječim dvojezičnim šolam. List izraža zaskrbljenost in postavlja vprašanje. za'rfaj odgovorni krogi ne podvzamejo nobenega ukrepa proti organizatorjem te akcije, ki krši obstoječe zakonske predpise o dvojezičnih šolah. «Slovenski vestnika opozarja, d*i ie avstrijska vlada dolžna zagoVr viti izvajanje člena 7 državne pogodbe, ki jamči nacionalne pravice slovenskemu prebivalstvu in prepoveduje delovanje protislovenskih organizacij.
ctska nota izraelski vladi
MOSKVA, ti. — Pomočnik sovjetskega zun. ministra je izročil včeraj izraelskemu posla-
niku v Moskvi noto, v kateri je rečeno, da ima sovjetska vlada še dalje izraelsko vlado za «nemalo odgovorno za sedanjo napetost na Srednjem VLhodun.
Noi
mi
alenlal
Sollia
BEJRUT, 6. — Nocoj je bil izvršen na predsednika libanonske vlade Sollia atentat, ko se je ta vozil v svojem avtomobilu. Eksplodiral je di-namitni naboj pred dvema jeepoma, ki sta vozUa pred predsednikovim avtomobilom. Ranjenih je bilo 8 žandarjev.
Kakor je znano, je pred e-, riim mesecem bil tudi izvršen atentat na’ Solhh, pri čeVrfer je bilo ubiiih 5 oseb.
| Marši Tito na otvoritvi
55. zagrebškega velesejma
Razstavljenih je 4.50G inozemskih in L.000 domačih proizvodov
(Od našega dopisnika) I trgovino Ljubomir Babič, ki ZAGREB, ti. — Predsednik I je metj drugim poudaril, da
rezultati
■^MOSKVA. 6. Agencija Tass javlja, da je bil Nikolaj Bulganin razrešen funkcij člana centralnega komiteja KP SZ. Sklep so sprejeli na včerajšnjem sestanku CK KP SZ in so tudi sklenili, da skličejo za 27. janu?rja 1939	21. izredni
kongres partije. Na tem kongresu bodo razpravljali o razvoju državnega gospodarstva med leti 1959 do 1965. Zadevno poročilo bo podal Hruščev.
— —
Guidotti pri Kardelju na poslovilnem obisku
BEOGRAD, 6. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard i Kardelj je sprejel danes na poslovilni obisk italijanskega veleposlanika v Beogradu Gastona Guidottija.
republike maršal Tito je danes slovesno odprl 55. zagrebški mednarodni velesejem, _na katerem razstavlja okrog 4.500 inozemskih in skoro 1.000 domačih proizvodov. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili tudi Aleksander Rankovič. Mi-jalko Todorovič, dr. Vladimir Bakarič in druge visoke politične in gospodarske osebnosti ter zastopniki diplomatskega zbora.
Goste je pozdravil najprej predsednik mestnega ljudskega odbora za Zagreb Venceslav HoJjevac. potem pa predsednik komitejb 'za zurtn.ijo
 .________________________________________       (MKKnMUR	hMp
MMiiiimiiMiiiMiiiMMiimiMimiiimimiiiHimniMiMiiinHiiiiiiiitmiiiiMiiiiMiiiHiiiiiimliiimiiiiiimiiiniMmiiMinmiillifliiimiiHiiimimiHimniiiiHniHMtmnmHHMiHtMMilHiiiMNiiiMHll
Hammarskjoeldov sestanek z Ben Gurionom po več razgovorih z Naserjem in Favzijem
Politični odbor Arabske lige razpravlja o Alžiru in Cipru - Podpora libanonski kandidaturi za predsedstvo v OZN, če se Malik umakne
Tudi Danska Im raztegnila teritorialne vode
LONDON, fi. - Danski od-p.iavnik poslov v Londonu je danes izročil Foreign Officeu pismo, s katerim predlaga pogajanja med obemp dišavama za revizijo angleško - danske pogodbe iz leta 1955 o meji teritorialnih vodah Faroerskih otokov. Danska vlada hoče te teritorialne vbde razširiti na i2 milj okoli otokov.
Danski zunanj- minister Hansen je sinoči po radiu izjavil, da razvoj položaja onemogoča, da bi meja tentorial-n.h voda teh otokov ostala 3 milje od obale. Dodal je, da je krajevni parlament že junija, ko so zvedeli za islandski suiep o raz.iritvi teritorialnih veda za ribolov na 12 milj, sklenil sprejet) enak Ukrep.
----
Slovenski vrstnik* obsoja šolsko stavko
CELOVEC, 6. — Glasilo koroških Slovencev «Slovenski i vtis, ki ga .ie napravila odo-vestnik« obsoja šolsko stavko | britev arabske resolucije v kot novo protislovensko akci-*CZN, ter je dodal, da je šlo
JERUZALEM, 6. — Gla/ni tainik OZN Hamntarskjoeld je imel nocoj v Jeruzalemu, kamor je bil prišel iz Kaira, razgovor s predsednikom izraelske vlade Ben Gurionom, ki je trajal 75 minut. Po razgovoru je Hammarslcjoeld izjavil da je bil razgovor »zelo koristen«. Pozneje sta se oba sestala skuono z načelnikom komisije OZN za premirje v Palestini generalom Van Hornom in drugimi člani te komisije ter z nekaterimi glavnimi sodelavci Ben Gunona.
O razgovoru so objavili poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da so si izmenjali misli o položaju na tam-ka‘šnjem področju. Jutri bo Hammarskjoeld odpotoval v Bagdad in pozneje v Aman in Bejrut.
Zunanji minister ZAR Favzi je v zvezi z razgovori s Hum-ir.arskjoeldom v Kairu izjavil, dt- «ni bilo niti končnega sporazuma niti končnega nesporazuma«. Poudaril je pozitivni
za dejanje velikega .pomena za to področje. Izjavil je dalje, da se Flammarskjoeld z voditelji ZAR ni razgovarjal same o položaju na Srednjem vzhodu, pač pa tudi o sveto •-r.lh zadevah.
Neki egiptovski predstavnik je na letališču pred odhodom Ilammarskjoelda časnikarjem izrekel mnenje, da bo resolucijo OZN o Srednjem vzhodu mogoče izvesti. Predstavnik OZN pa je izjavil, da ni predviden Hammarskjoeldov povratek v Kairo, vendar pa se to lahko še zgodi.
Kairski list »Al Sab« piše, da so se v Kairu sporazumeli o dveh stvareh; 1. NujnOst, da se ponovno poudarijo načela listine Arabske lige! 2. Name-' stitev predstavnika OZN v Jordaniji bi zadostovala za izpolnitev določbe resolucije, Vi predvideva «navzočnostj> OZN, in bi olajšala umik angleških čet.	..	s	;	.
Danes se je v Kairu sestal politični odbor Arabske lige. Zasedanje bp trajalo več dni. Začelo se je »v. imonu boga a-rabskega nacionalizma in arab-
Sindikati predlagajo liovuiiu
za predsednika laburistične stranice
ske enotnokti«. Prvikrat so vključili tudi besede »arabski nacionalizem in arabska enotnost«. Tajnik Hasuna je v o-tvoritvenem govoru pozdravil arabsko revolucijo in nedavno ustanovitev izvršilnega sveta Združenih arabskih držav (ZAR m Jemen).
Po prvi se.ii je predstavnik političnega odbora izjavil, da so razpravljali o položaju v Alžiriji in o položaju v Omanu. Jutri bodo poslušali poročilo omanakih predstavnikov in alžirske osvobodilne fronte. Zvedelo se je. da spomenica alžirske osvobodilne fronte Arabski ligi poudarja nujnost Posredovanja Arabske lige in OZN, zato da se prepreči u-delezba Alžirije na refgiencju; mu. lcL ga j,e organizirala
FrancMj.^c^eifl f
Na sedanjem zasedanju bodo govorili ’ tudi o položaju palesfinlkfhi begSinceV in o stališču Arabcev glede Cipra v OZN.
Predstavnik tajništva Arabske lige je izjavil, da so predstavniki osmih držav lige sklenili podpreti kandidaturo Libanona za predsedstvo na prihodnjem, zasedanju skupščine OZN, če Libanon izbere drugega kandidata namesto Malika.
'Arabška liga je dobila danes noto «odbora svobodnih Jordancev«. ki#protest*ra^. ker na^za.sedanju davzoc jMjmpč-danikega zuhanjegk *i-
LONDON, «. — Vodi'el ji I britanskih sindikatov so po-1 zvali Bevana, naj prevzame
predsedstvo. laburističnega gibanja za prihodnje volitve. To se jg zvedelo sinoči pred zaključkom kongresa Trade Unionov. C e bo ta predlog sprejet, bi .se temeljito spremenili pogoji za volilno kampanjo in tudi perspektive laburistične stranke. Zdi se. da hočejo sindikati s svojo pobudo zbuditi laburistično gi-ganje iz apatije, v katero je v zadnjem času zapadlo. Be-van ni se odgovoril.
Mesto predsednika labuii-stične stranke, ki se bo obnovilo čez tri tednp na kongresu v Scarboroughn, je na sf'ošm postranska funkcija, ker je pravi voditelj stranke voditelj parlamentarne skupine. Uradno se no bi nič spremenilo. toda Ecvanov dinami-zem in ugled bi nedvomno dala večjo važnost pred ed-nirkemu mestu
Predlog kaže veliko taktično sposobnost. Njegov namen je vliti vodstvu stranke etiergljo in politično dinamiko, katere po mnenju nekaterih Gaitskel-lii primanjkuje. Gait-kell slovi boli kot ekonomist kakor I politik, bolj kot upravitelj, ka-
kor propagandist in je bolj sjosoben pri reševanju notranjih težav v stranki, kakor pa da bi stranki - utiral nove poti v državi. Bevan bi ob njegovi strani lahko prevzel te r.z loge. Vjdeti pa je treba, ali fco prevzel to vlogo, in če jo bo prevzel, ali se . bo opnejil samo nanio.
Ce bo Bevan sprejel, lahko -nčuna na absolutno večino na prihodnji laburistični konferenci v Scarboroughu. Glasovom »sindikalistov« bi se prav gotbvo pvidiAižili glasovi »politikov«, ker uživa Bevan iv dolgo velik ugled v sekcijah stranke. Predvideva se, da bi bil skoraj soglasno izvoljen.
Značilno je, da so bili prav gindikati, ki se danes za Bevana potegujejo, v preteklosti njegovi najbolj zsg.izertl nasprotniki.
Idošnji pridelek pšenice v FLRJ
BEOGRAD, fi. — Po nepopolnih podatkih, ki so bili objavljeni na današnji skupšči-
ni kmetijskih zbornic Jugoslavije, bo anaital letošnjih pridelek pšenice o’icrog 280.000 do 290.000 vagonov, v pf-itntčrjač* 240.000 vagoni v preteklem letu. Clan zveznega izvršnega sveta Slavko Komar, je na se* ji zvezne skupščine ugotovil dobre rezultate, ki so jih dale italijuuske.,pšenice. in je poudaril potrebo izvedbe načrta, ki predvideva, da se iz italijanskimi pšenicami, zasčje okrog 350 tisoč ha. Načrt prav tako predvideva, da se prihodnje leto zageje 70.(H>0 ■ ha hibridne koruze. Komar je izjavil, da je bilo letos vloženih v kmetijstvo okrog 75 milijard dinarjev, medtem ko se za prihodnje leto predvidevajo znatno večja sredstva. Poleg ,te^a je izdal izvršni" svet nove zakone in predpisa tor orjjaniza; cijske ukrepe, kj bodo zadovoljili sedanje potrebe kmetijstva in gozdarstva.
RIO DE JANELRp, fi. —. Neko linijsko letalo s 40 potniki
tališču Campina Grande v dr-
ževi -Parana,. Pij. nesreči je bilo uhitih 11 ose)).
mik j
žavnega departmaja je izjavil. da je večina ministrov vabilo sprejela
 «»—-
Sabotaža
na francoskem parniku jJn-
MARSEILLE, fi. Trinajst oseb je bilo ranjenih včeraj zaradi eksplozije, ki je nastala na francoski prekooceanski: ladji »President Cazalet«, ki včeraj odplula iz Marseilla 700 potniki v Bopo. v Alžiriji. Eksplozija je nastala, ko je bil parnik 20 milj od obale. Po uradnih informacijah se zdi da gre za sabotažo. U-vedli so preiskavo.
— «»------
doseženi rezultati na gospodarskem področju potrjujejo pravilnost jugoslovanske gospodarske politike, ki je u-smerjena na izgradnjo socializma in izboljšanje življenjske. ravni. Ko je govoril o gospodarskih stikih z inozemstvom. je Babič poudaril, da je zadnja ,tri leta gospodarsKO sodelovanje podvojeno, kar dokazuje velik napredek jugoslovanskega gospodarstva. Babič je opozoril na potrebo vlaganja nadaljnjih naporov za povečapje izvoza. ((Povečani izvoz, je poudaril, veča našo kreditno sposobnost, kajti krediti, posebno dolgoročni, so nam . potrebni kot dopolnilno ' sredstvo' za finansiranje našega gospodarskega razvoja. Jugoslavija' ima solidne pogoje za nadaljnjo ekspan zijo izvoza-iti za razširitev izmenjave z inozemstvom. Mi mislimo, da morajo gospodarski, odnosi imeti značaj stabir nosti; ter da se morajo prevzete 'nmvrpknfisli dosledno izpol-n,iev«fi»7 S - temi * besedami je Babič verjetno namignil na neizpolnitev gospodarskih obveznosti s strani SZ.
Po Otvoritvenem govoru s. je predsednik Tito z ostalimi gospodarskimi in političnimi zastopniki ogledal velesejem. V inozemskih paviljonih so ga pozdravili trgov ki atašeji in ravnatelji razstavnih prostorov posameznih držav.
B. B.
STOCKHOLM, fi. — Pet oseb bilo ubitih, trinajst pa radiih pri železniški nesreči ! blizu kraja Grvcksho.
$iude ftfte
Gorica - Corso Italia 24 ■ notr. telefon 26-43
»i 45
Import-Eksport — Podružnica v Trstu, Ulica Coron*0
Kolesa in nadcmcstni del' adomestni Radijski aparati in nadomestni ,i#
Šivalni stroji in na«
deli za avton
pobil*
vsi gumijevi
: izderi
1VRDKA
JOŽEF SILA
UVOZ	iZVOZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PRERLLAVj IN KURJAVO TER JAMSKEGA Lbb»
TRST - Hii/a (ii-uimila št. li-l - Tulelon J7-U0
MIIP za novo ustavo
PARIZ, fi. -- Glavni odbtr itlKP (demokristjani) je ! skfe* iiil s 12J glasovi proti 12. naj se glasuje za novo ustavo na referendumu, ki bo 28. sep; tfembra.
Čuonlaj in Eiscnhower
<Nadaljei'anje s 1. strani)
Tvrdka LORENZI
17.
1 H S 1
Ul. S. Lazzar0 tel. 24-245	gga
Izvata: KOLESA	^
in zenska, znamke j)flj DANLi z vsemi or nami 18.000 t),,cpE LAMPRETE. VE-sPr' MO ČURJE,	p«
AVTOMOBILE, izredno nizkih cen
OBIŠČITE NA- '
I. E. L. M. A. T.
IMFORT. UM P
O Bi
TRS." — T R 1 E S T S Ul. F. Filzt, 23 — rel. 29-97U Telcgr.: 1ELMAT 1’rieste
da pri teh razgovorih ne bodo pogodbenik o nobenem sporazumu, ki bi lahko škodi! pravicam njih zrivez-mka, kitajske republike«.
Razgovori veleposlanikov so se začeli aVglista 1955 . .v Zciigvi .i. so m. v p res led-piadjiikvuli, Pfelpnjeni " Ia4skl68 decembra,
Astiuid t Jalti
K Cl* SO
I BUDIMPEŠTA.	Kakor
poročajo .so se u Jalti na Krimu baje sestali Hrusčev in "naj-1 Nfišjji voditelji vzhod noevrop-
Hasem ni 'Kvalificiran, da bi
rtPP?l pflfdansiflO ljudstvo, se noce podrediti politiki Jopaljaj Huseina in njegove vlade. Jordanska opozicija je danes izročila v Kairu tudi Hapi. rnarsftjoeldu noto, S katero kritizira Huseinovo politiko ter poziva Hammarskioelda, naj vztraja na nagletn umiku tujih čet iz Jordanije in Libanona.
Nocoj je tajnik Arabske lige Hasuna sporočil, da. sta Tupi-zija in Maroko sklenil^, polnopravno včlaniti se v Arabsko ligo.
Dullc.sovo vabilo zunanjim ministrom latinske Amerike
WASHINGTON. 6.	V”'!-
no javljajo, da je državni tajnik, Dullčs povabil zunanje ministre Latinske Amerike; Via j pridejo v Washingtoh 23.
fl , .____________
kc je bil ameriški veleposlanik Johnson premeščen drugam In ga ni nadomestil drug veleposlanik.
Eisenhowerjev razgovor z Dullesom v Beli hiši se je ,.v_ pravo sejo dr-
vpeija sveta za. varnost.
so se ga udeležili tudi tajnika za obrambo in za finance McElroy in Anderson, načelnik odborov glavnega štaba general Tvvining in ravnatelj odseka za obram-mobilizacijo
sikih držav. V madžuf-ski pre- ravnatelj oas bolnici potrjujelm dT ie Janošl W	ovilno
Kadar v Jalti. Poleg njega serj Leo »leogh. alti baje še Gomulka ii ankiewicz. Novotnv, Ul
^in^"CA lili
 « ))---------------------------------------------------
IH'
Beneški festival
(Nadaljevanje s 3. strani)
' . > v ( . ti > ti i * k:««
vnrecni	Jj<d’
o. aici.
4iu-5 Lian' OP»aflhiL :a. ,*a',t»i--)vrv- jthm	na-jTatvatnai.
ra tla pred pristankom na le-
ostali i-
sklenili, da za-sprejem na poseben način poživijo. Priredili bo->do namreč še modno revijo, fci se je bodo »idckštjp hite AntonelljL Cirozi. Schubert in ”BilnT enajst itaUjnn-fkih in dvanajst tujih man fiekenk bo pokazalo zadnje jcreacije za jesen in zimo 1959 v svili, naplonu in ro-liioi in tako bo mogoče gle-hati Antonellijevo linijo fHigh Look», Bikijevo linijo ,'tBirillo», Carosovo linijo ‘ »Liti)—■ »n.	eeiov	-mm*
Rtpub'ikanski senator Smith, ki je član zunanjepo-'jBicirfA ofll^ra v senatu, je 'jffl rffzffovm-a z DuRcsom izjavil. dq, ,se j)° E(senhower posvetoval s parlamentarnimi voditelji obeh strank, predan še odtoči glede akei-je na Daljnem vzhodu.
BIVši ameriš’ki državni tajnik Dean Acheson je izjavil, ■da -vrtfii ameriška vlada ZDA ■v^-vejne-♦ Kitaiaku zaradi vprašanj, «ki niso vredna .življenje nit: enega samega Američana«.
Kakor poročajo iz Ottawe, pa. je	njinistrski
preds"dmk Diefenbfiker v spoMji zk.A-rliCi predlagal, naj v sedanji krizi okoli For-rhože posreduje OZN.
in »poluradne« razgovore o. Da, je toliko stvari, ki »aktualnih vprašanjih skup- spadajan k festivalu:::i .nega ipleresa« za države za-,ho<jap polobje. Predstavnik djf-1 , ,a
  .............
(Nadaljevanje i 2. strani)
R. R.
Igovarjajn jedrske, eksplozije uv miroljubne namene*. Ameriški znanstveniki zagovarjajo nadaljevanje podzemeljskih
ključkov in da so delali skoraj po isti metodi. Koliko t>eč bi bili dosegli, če bi od vsega začetka sodelonali Toda naročanje tajnosti, ki se je pokazalo, da ni nobena tajnost, je to preprečilo. Ali bo sedaj sodelovanje večje? Sovjetski in ameriški znanstveniki se o takem sodelovanju že razgovor jajo. Vprašanje je ali bodo njih vlade v to privolile. Ze konferenca strokovnjakov je. poka. zala, da znajo znanstveniki mnogo bolje sodelovati kakor politiki, le če jim politiki to pustijo. Uspehi konference strokovnjakov, ki kažejo, da je nadzorstvo nad jedrskimi eksplozijami mogoče, ter sedanje sodelovanje, na ženevski konferenci bi le z nekoliko dobre volje lahko pripomogli k «-stvaritvi boljšega ozračja za mednarodno ponnrjenje in sodelovanje. Vsa poročila v Ze-
eksplozij, s pomočjo katerih naj bi izkoriščali energijo vodne pare, ki bi nastala ob eksploziji. 7. drugo besedo, hoteti bi * tem i govorom še dalje preizkušati in »popolnje-pati svoje jedrsko orožje. Miroljubno uporabo pa si člo-aestoo in tudi večina znanstvenikov vse drugače zamišlja...
7 dni v svetu
Francoska ustava
V sredo je francoska vlada sprejela dokončno besedilo o-snutka nove ustave ki ga je De Gdulle obrazložil v četrtek v svojem govoru na Trgu republike. Med njegovim govorom je prišlo dn večjih demonstracij proti ustavi in do spopadov. O vsebini osnutka ustave smo že nekajkrat pii _ soli in se v bistnu ni nič nem ponorijo o tem, kako'o- spremenila. De Ganile je izr uromne važnosti je jfflrska e* jami, da bodo nove parlamen-nergija za blaginjo človeštva, | tarne volitve kakor tudi volit-—*• ve uprvega razsodnikan, t. j. predsednika republike, štiri mesece po referendumu, ki je določen za 28. septembra; to seveda, če bo nova ustava iz' glasovanu.
če se v ta namen tudi uporab lja. Poročila govorijo o neizmernih možnostih, ki jih človeštvu dajejo zadevna odkrit* ja. Toda tudi na tej konferenci se e ameriške strani za-
Komuni stix-n a stranka, odbor za obrambo pred faši.inom, in francoska liga za človeške pravice so objavili ločene razglase, v katerih pozivajo volivce, naj odklonijo vladni načrt ustave za peto republiko.
Bivši predsednik vlade Men• c/e« France pa je na tiskovni konferenci izjavil, da bo glasoval proti novi ustavi. Dodal je, da je vladni načrt nove u-stave nevare-n za državo za državljanski mir m demokracijo Poudaril je ,da se ensto' ve ne krojijo po men nekega človeku)), in da bi nova ustava napravila iz predsednika republike npraaegu nedednega monarha» ter bi pripeljala v diktaturo.
Izjavil je dalje, da bi moral t isti, ki so proti novi listat)i, v primeru da bi bil vladni predlog odklonjen, zahtevati, da bi na splošnih volitvah novembra izvolili ustavodajno skupščino. Ta bi morala v enem mesecu sprejeti
 ......................................................................................M. MIHI
sajLnik,a,, republike (gronchija na, uraden obisk tt- Brazilijo,* kifir 3e * od četrtku. Po-fiiembnost razgovorov ki jih bodo i ničli bn in čtan i vla-r Ae ki so V"njegowiti''šprem-»1 vu, je poudaril tttrft svetovni, .tisk. Gre v prvi vrsti za okrepitev gospodnrslcih stikov Di za ojačevje političnih od-jKf-Ofi, }ci so bili 'skoto vds cus ‘po* vojni od ličili, Čeprav je Brazilija med dtugo sve» 'V.t;no vojno sodelovala na struni 2(ioe.znikov ui. se^ .H'". Li proti o nacistični jVemcjjt }n fašistični' Italiji, kar jejo švo-;eth 'dolgem, govoru, pred obema deloma bruzilskegd parlamenta Gronchi tudi pbndaiil. Njegove mišli o mednarodnem piliričnem položaju, zlasti pa "Ki zvezi z med-mrodnimi' sode. Ijvgnjem, in : solidarnostjo za Utrdi1eyi... .miru, preprečitev ■ <ljuc ut za napredek, so take,,
še'mora strinjati i' njuni šlrherm miroljubni narod, Nicbr f>a je bilo veš 'odeti mnogo več razpravljanja o Oitif/rejevi aferi. Glavno vprašanje, ki te postavlja, je par-jainenlariiu preiskava, za kut/ero se se ue ve, ali jo ho parlament, ki se sestane šele Ih. septembra, odobril. Poleg 11CTtlokristjano.v — razen redkih izjem — šo se izrekli prodi preiskavi prejšnji teden tu-
«prrproslo in kratko« tilliio. Sklicati bi morala korit/res
»svobodnih narodov f rancoske unije«, ki bi sklenil pakt skupnosti.
V naslednjih dneh bodo i-mele ■ posomeinfi st»attk(’ .zlto-rovanja in kouprefe da zavzamejo dokončno sta^isče. . I' dosedanji kagipapji sc. jg,J>roti osnlftku ustave Urekto^. poleg komunistov ŠČ del socialistov ter večina prraitdv Ifberalnib meščanskih strank- v centru. Podpirajo pa jo vse ošt.ale meščanske in desničarske stran« ke. Veliko zanimanje tijad« za kongres socialistov, ker, so ti glede ustave deljejii. Toda po. mnenju političnih o pampa le er' se bo večina v državi izrekla za ilodo’tožimo.
Italija
Glavni, politični dogodek I-telije v prejšnjem tednu je bil brez dvoma odhod pred-
di monarljisti.. Vsega obsoja-n jO vredno pa je zadržanje socialnih demokratov, ki buje čakajo na sklepe »pristojnih pipanovs svoje stranke, v resnic’, pa čakajo na sklep vlade ikatere čtani soj. ki se. uradno še ni izrekla, češ da zadostujejo preiskave ' finančnih organov, ki so n teku. Toda je vita mnenje in z njim, med t./di taki kanserpati,ttui. čgso-jisi, kot je sCorriere dellq Seran ali pa bolonjski «11 Raslo del Carlirti«,' odkrito za-! gonariajo nujnost parlamentarne preiskave. Vendar pa komo morali čakati ie do 18-t. m., ko bo predlop za preiskavo prijel pred poriupient.
Glede same. afere pa se je zi rdelo, da je spomenica, ki je bila objavljena v tedniku »Espresso«, prišla iz rok 'sa meha tiskovnega urada Pre-tsjevegn finančnega nitnfstr-srvn Girvffre pa je osebno tlapisaf svojo avtobiografijo, v kateri trdi. do se bo po jire-i »kari umaknil v samost un Hkrati je tudi zbolel in not vinarji ,že zopet ne vatno, , v kateri kliniki leži. Zdravnik je povedaf, da bolezen n smrtno nevarpa Isrčne rriot nje) in dn bankir brez okenc opravUa korespondenco kar peste) ji.' t
IVI OTO CIMUT!
S/Mlt
rRs1
21-322
Izključni zastopnik M.
OPriNE, I El.
najboljših znamk: Najnuvc.išs . MOTORJE SPHlN1 SUPER SPRINT 49 cc • ATA LA VITTOHi A žensk* troska kolesa.
Dobite tudi nadomestne dele /s motorje m kolesa. — Cene ugodne - Olajšave pri pla čilu.
Ribarič Iva n
1 MFORT
E X F O R T
VSbTI VKS1 I.ESA liN I R DIH
TRST — ULICA F CHISIri 14 - TEL 93-5li;! ULICA UEI.l.E MII.IVGE 19 - TKI. 96-31“
..Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase na?010 in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu ku^e' V resnici plača oglase konkurent, ki saffl 1,6
Herbert Cas*0"
oglaša.
JamB
.-.•-..x-. V. ....
i-etts j*o;h
morJel
Edmi znstonnik za ^°rl
A.
.. .
U O K I c: A.
Ulica Gariboldi 5, Teief-
4« MEDNARODNA SPtDICIJA IN 1 RA
NSPOrT
ff
KOPER
S svojimi poslovalnicami m Beogradu Zagrebu, na Reki, v Ma Ljuoi.iam Sežani, na Jesenicah, v Preva*jali, S'ovi Gorici, na - f( Podgorju. Prestranku, Sarajevu. Kotorib: in Zemunu se vam Prip
Kiat"lc'.r Via'
Batič Franc
i
in
111 «^v JlffiAV«
111
delavnica
T K
S
f
15
Ul. F. Cnspi Te/e/on 95)2
lllli