St. 110.
V Mariboru, sobota 21. septembra.
V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na teden, vtorok. četrtek in soboto, tor velja po poitl prejeman. za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za colo loto 10 gold., ia pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. 2a tale dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za čVtrt leta 3 puld . 25 kr. a. v. — Za oznanila ao plačuje od oeiiristopnu petit-Trate 6 kr. će ae oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. —•
Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. Štev. 220. Opravništvo. na katero nai se blagovolijo pošiljati naročnine, rekjajnacij«1.  oznanila, t. j._ai^[njstrativne reći, je v riakarnii'i: F. 3 kaza in dr., v komSki ulici hišn š>._229
OMnl zbor dtelnifcltcffti driiMtvu „JVttrocliiii tl»U*irii»".
(Dalje.)
Osnovalni odbor, svest si imenitnosti tega na-narodnega podvzetja in njegove velike važnosti za narodni razvoj, storil je vestno vse, kar je bilo treba, da se je stvar koliko mogoče požurila in dognala do srečnega vspeba.
Osnovalni odbor, ki je izvolil si za predsednika g. dr. Razlaga, za podpredsednika g. P. Koz-lerja, za denarničnrja g. dr. J. Pogačarja in po tega odpovedbi: g. Peter Grasselli-a, namesto katerega je tajništvo prevzel g. dr. VoSojak, je pri vsem svojem delovanji pred očmi imel v prvi vrsti narodni namen, zarad katerega se je ustanovilo društvo, zraven pa vestno pazil, da se odboru zaupani delniški zneski nijso potrošali v nepotrebne stroške. Osnovalni odbor je imel štiri seje, poslednjo 22. avgusta t. 1., da je rešil vse važnejše stvari, sicer pa je pooblastil poseben odsek treh odbornikov gg. dr. Razlaga, g. P. Graselli-ja in dra. Vošnjaka, da so izvrševali vse odborove sklepe.
Prvo delo odborovo bilo je sestavljcnje pravil za delniško društvo, katera so se začetkom februarja t. 1. vladi v potrjenje predložila, pa še le po dvakratnem vrnenji in popravljanji so vendar končno z miuistr. odlokom od 26. junija t. 1. oziroma z odlokom c. kr. deželne vlade v Ljubljani od 21. julija t. 1. štev. 5162 bila potrjena.
Drugo opravilo odbora je bilo uredjenje razmer med delniškim društvom in med firmo F. Skaza in dr. v Mariboru, da je mogoče bilo po sklepu zbora že od 1. januarja t. 1. sem tiskarno in založništvo listov na račun delniškega društva prevzeti. Tudi to nalogo je osnovalni odbor srečno izvršil. Prepričal se je po natančni inventuri strojev, Črk in sploh vse zaloge tiskarne F. Skazc in dr. v Mariboru, da je tiskarna še v najboljšem stanu, da je vse bilo na novo pripravljeno in zlasti še toliko novih črk še nerabljenih, da bo mogoče polovico vseh lc-scm v ljubljansko tiskarno vzeti in bo vendar še za mariborsko dovolj črk ostalo. Na podlagi te inventure in po pregledanji vseh računov, katere jo v ta namen osnovalni odbor izročil gg. F. Jentl-u in Fr. Sovanu ml. v pregled, je osnovalni odbor sklenil z lastniki tiskarne F. Skaze in dr. končno pogodbo, ktera se bo predložila upravnemu odboru. Tiskarna v Mariboru je med vsem tem časom od svojega začetka do denes zmirom imela toliko naročenih del, da je pogosto v zadrego prišla zarad pomanjkanja delavcev. Da vsak lehko vidi nje izdatno delovanje, navajam večje knjige in brošure, ki jih je tiskala mariborska tiskarna v prvem letu svojega obstanka od 16. julija lanskega leta do današnjega dne: J. Pajka: „Izbrani spisi", 8vo 123/4 pole; L. Haderlap in Iv. Hribar „llrstjo", 12, 5 pol; „Katoliška cerkev in njeni sovražniki" 8vo   8 pol
izdalo Katoliško tiskovno društvo ; „Direetorium" 8vo G1/* pol in „Šcmatisnius" 8vo
13 pol oboje izdalo kn. škof. Lavaut. „Hoja za Kristom" sedec.   15'/a pol; izdali bogo-
slovci lavaut. semenišča; B. Rajč: „Slovarček" sedec 1'/» pola; „Jurij Štrkelj", 12. 1 pola; „Kako ravnati z bolnim vinom", 8vo, 1 pola; „Kako so nam je pri volitvah v deželni zbor obnašati Svu 1 pola;
Letno sporočilo ljutomerske ljudske šole, 8vo l*/i pole;
Pravila mariborske eskompte banke, 2'/2 pole 8vo; Pravila delniškega društva za usnje in narejanje
čevljarskih del v Mariboru 8vo 1 l/t pole itd. Sploh je bilo leta 1871  od 15. julija do 31. decembra 487 raznih del izvršenih. ■        , . <■ Leta 1872 pa od 1. januarja do  12. septembra
820 raznih del naročenih in tudi izvršenih. Zraven tega se tiskajo „Slov. Narod", nSlov. Gospodar", „Brcncelj" in „Zorau. V tisku je „Pesmarica" od g. dr. J. Razlaga; potem zbirka gospoda J. Jurčiča.
Te številke jasno kažejo, da je mariborska tiskarna ves čas bila z delom dovolj preskrbljena in se ho gotovo poobrestil t njo založeni kapital.
Tre ja najvažniša naloga osnovalnega odbora pa je bila ustanovljenje tiskarne v Ljubljani, da se spolni želja delničarjev in se „Slov. Narod" ko najhitreje mogoče v Ljubljano preseli. Tudi to nalogo je osnovalni odbor srečno dognal. Po koncesijoniranji društva vložil je prošnjo za obrt-nijsko koncesijo tiskarne v Ljubljani, katera se je te dni povoljno rešila. Stopil je bil v dogovor z nekaterimi lastniki tukaj snih tiskarnic, da bi skušal pridobiti eno izmed že obstoječih tiskaren. Ker so se mu pa terjatve lastnikov zdele pretirane, je sklenil novo tiskarno omisliti društvu in storil vsa potrebna naročila. Stanovanje je najel v hiši g. Tavčarja, katero bo, kakor se g. delničarji sami danes lehko prepričajo, popolnoma pripravno za tiskarno ; stroji so naročeni v slavnoznani fab-riki Hughes et Kliinbcr v London-u in pride stroj za brzotisk že te dni v Ljubljano. Tudi erke, mizarska dela in sploh vse potrebno bo do konca tega meseca pripravljeno, da, če ne pridejo posebne ovire, „Slov. Narod" s 1. oktobrom t. 1. praznuje svoje vstajenje v Ljubljani.
V vsem tem času so se nabirali delničarji, kateri so dozdaj na 430 delnic vplačali čez 30.000 gld. Upamo, da se neoddane delnice še tudi v kratkem času spečajo, in potem bo društvu lehko mogoče, s kapitalom 50.000 gld. vspešno delati brez strahu pred vsako konkurencijo.
Vsi računi se bodo predložili upravnemu odboru, da jih pregleduje.
Ker si osuovalui odbor po pravilih nij pri-držal nobenih predpravic, ampak po (3 dr. pr. le do ustanovljenja društva v imenu podpiscev delnic oskrboval opravila, društvo pa je po §. 6 dr. pr. točka c. tačus ustanovljeno, kadar so tri četrti društvene glavnice podpisane in na te 25 % vplačanih, kar se je zgodilo, sklical je osnovalni odbor denes ustanavljajoči občni zbor, da po vo-litvi upravnega odbora in prcgledovalnega odseka konstituira društvo.
Osnovalni odbor tedaj z denašnjim dnem položi svoj mandat v roke občnega zbora, svc6t si, da je po najboljšem prepričanji ravnal in, kar je bilo v njegovih močeh, vse storil, da društvo lehko začne vspešno delati in se veselo razvijati na narodno-politiškcni iu narodno-gospodarskem polji.
Ljubljana, due 14. septembra 1872.
Osnovalni odbor ,. Narodne tiskarne". Po prebranem poročilu vpraša g. predsednik, jc-li želi kdo besedo? (Konec prili.)
Volitve zn odbor „Ulov. CTtitlcc".
O tem priobčujemo sledeče :
Klagorodnemu gospođu dru. Janezu BleiVeiso.
Priporočilo za odborništvo slovenske „Matice" pri prihodnji volitvi Vam vrnem. Kako g. dr. Costa misli o nas Slovencih, ki smo bili z njim na vseučilišči, že 20 let vemo; g. Lesarja smo tudi že opazovati priložnost imeli. Ako je „svet deseterih" z manjšino glasov, kakor v zadnjih „Novicah" pišete, za me bil, kako ste me mogli vzeti med tiste, ki so večino imeli? Ako pa je to tiskarna pogreška in me je „desetorica" pustila z večino glasov med soglasno sprijetimi, kako je smel g. Lesar nekaterim Matičarjem skrivne nasprotne nasvete ob enem z vašim priporočilom razpošiljati ? K čemu tolikih krivih potov? Recite rajši razločno, da ste našli sposobniše delavce, ako že nečete osobne mržnje naprej staviti, in zadeli ste mnenje vseh mislečih rodoljubov, da se nesposobni imajo nadomestiti z najboljšimi močmi, s cvetom slovenskega razumništva in nobeden vam ne bode za zlo vzel, da ste nesposobnega izpustili, ako ravno je že več let bil med odborniki. Saj nobeden nima podedovane pravice do odborništva, ampak vsakdo Be mora umakniti boljšim močem in pri enako dobrih je za slovstveni zavod večkratna vrstna pre-memba celo koristna.
Ravni pot — naj boljši pot
V Ljubljani 19. septembra 1872.
Dr. Razlag.
Odprto pismo „Novicam".
Poslednje „Novice" dne 18. septembra t. 1. prinašajo članek „Pred volitvami v odbor Slovenske Matice", v katerem mojo osobo s tako strastjo in zlobnostjo napadajo, da sem prisiljen, svojo v javnosti napadeno Čast tudi pred javnostjo braniti.
„Novicc" skušajo pred vsem dokazati, da moje delovanje bilo je prav za prav bolj na kvar Matici, nego na korist. Pripoznajo sicer, da sem bil došle (sic!) ustanovnik. Zakaj le doslć? mar nijsem še zdaj ? ali so me Novice že izbrisale iz števila ustanovnikov kljub u pošteno plačane ustanovni ne 50 gl. Morebiti bo „skrivna vlada" odšle le take ustanovnike sprejela, ki bodo že naprej revers podpisali, da ne bodo nikoli, niti po dnevi uiti po noči, niti pri zborih niti na samem, drugače kihali in si nos brisali, kakor jim Novice zapovedo. liil sem, in si tudi ne dam jemati pravice ustanovnika. Dalje pravijo Novice, da sem bil v začetku marljiv poverjenik v Slov. Bistrici (pozneje je opešala njegova delavnost). — Gola neresnica (laž, bi Novice rekle)! Dokler sem bil poverjenik „Matice", sem jej pridobival nove ude iu je Matica, kakor kažejo letopisi, imela v Slov. Bistrici leta 1807 5 ustanovnikov, 12 letnikov, 1. 1868 6 ustanovnikov, 18 letnikov, tedaj za 7 udov več, 1. 1869 6 ustanovnikov, 23 letnikov, tedaj zopet 4 ude več. Med tem bilo jih jo v slov.-bi striške m mestu 14, reci: štirnajst udov, sam Maribor jih je tačas imel 86, iu Celje 15 udov, Ptuj pa le 11, Vipava 14, Postojna le 5, Loka 8, Kadoljca le 2, Kamnik 7, Krško 7, No-vomesto 13, Vrhnika 5 itd. Kdor pozna razmere v štajersko-slovenskih mestih, mi tedaj gotovo ne bo oponašal, da nijsem storil svoje dolžnosti. Leta 1870 pa je poverjeništvo Matice v Slov. Bistrici
prevzel g. kaplan J. Voh, ker sem se preselil v Šmarje, in ako je potem Število Matičarjev v SI. Bistrici od 28 palo na 16 udov, vendar to nij moja krivda. V Srna rji pri Cclji, kjer sem 1. 1870 in 1871 bival in tudi takoj prevzel poverje-ništvo Matice, sem število Matičarjev od 12 udov vzdignil na 20 udov (gl. letopis 1870, 1871), tedaj v enem letu osem novih udov Matici pridobil. Kdor mi tedaj more očitati, da nijsem od tistega trenotka, ko sem mod prvimi 40 ustanovniki „Matice" v Mariboru podpisal društvena pravila, katera smo potem odposlali v Ljubljano, ker se med drugimi tudi meni Maribor nij zdel pravo mesto za ustanovljenje Matice, se poganjal za razvitek Matice, kdor mi to hoče odrekati, je ali neveden, ali hudoben. Novice dalje priznavajo, da sem „sesta-vil in nasvetoval osnovo ter naprosil pisatelje za knjigo „Slov. Štajcr" že 1807 1., ki pa čez 1. in 3. snopič neče uaprej, tako, da brž ko ne ostanemo brez 2. in 4. snopiča in so stroški za nepopolno knjigo Hkoro zavrženi." Tako „No-vico". Res je, da sein to knjigo nasvetoval, ker se mi je sramotno zdelo, da bi mi Slovenci ne imeli toliko duševnih zmožnosti, sami popisati svojo domovino in bi morali prestavljati iz drugih jezikov popise nase zemlje, kakor se je to zgodilo za kranjsko in koroško vojvodstvo. Od „Slov. Sta-jerja" izšel je I. oddelek: Zemljepisne razmere, sp. prof. Suman; geognozija, sp. Ivan Žuža; meteorologija, sp. prof. J. Majciger; potem 111. oddelek: „Narodno gospodarstvo", sp. dr. J. Ger-šak. Moj rokopis: „Telesnc razmere Slovencev", leži že štiri leta v M.itičini omari za tisk pripravljen; enaka se godi rokopisu g. B. Rajč-a: „Duševne razmere Slovencev", tudi oni počiva že štiri le'a v Matičini sobi. Dogotovljen je dalje rokopis: „Državne razmere" dr. Scrnca, „Slovstvena zgodovina", prof. Marn-a in ^Rodovitnost zemlje", dr. G. Ipavca. Ostaja tedaj še: „Kulturhistorično razmere", spisuje prof. J. Pajk iu „Vnanja zgodovina" spisuje Dav. Trstenjak. Ako nijso še vsi pisatelji svoje obljube spolnili, vendar jaz, ki sem prevzeti oddelek o pravem času spisal, nijsem tega kriv. — Ako pa bi tudi le samo I. in III. zvezek „Slov. Štajarja" bila tiskana/, bi smeli zadovoljni biti, da so ho ti originalni članki objavili, saj ima Matica prav malo uzroka se bahati s spisi, ki jih da tu pa tam v letopisih tiskati. Abotno ali pa hudobno je tedaj govoriti o skoro zavrženih stroških, ker je knjiga nepopolna. Tudi „Živinozdravilstvo" g. dr. Bleivveis-a, od katere knjige je le I. in III. del tiskan, čaka že 15 let na obljubljeni zvezek, vendar se prodava in nikdo še nij trdil, da so „stroški za nepopolno knjigo skoro zavrženi." Pa vse to očitanje „Novic" je sladek med proti strupu, katerega odšle pljuje na mene in vse delničarje „Narodne tiskarne". Moj smitni greli, katerega Novice mi nikoli ne bodo zaprineslc, je ta nesrečna „narodna tiskarna", za katero sem „v svoj in svojih tova išev prid, na vse kriplje pisaril in delal in glasoval zoper Matičino tiskarno\ vse to sem storil z dobičkarijo, da bi „Narodna tiskarna" dobro shajala in nesla prav visoke obresti. Mjnda so Vam blodi po glavi, g. Novičar! ali pa je motiv Vašega delovanja zmerom le samopamost, ker jo drugim vedno očitate. Da sem delničar pri „Nar*.d ni tiskarni" jo resnica, čeravno je to po „Novičarji" že samo na sebi tak madež, da delničar tiskarno nikoli ne sme biti odbornik ,,Matice". Kdor sc je tedaj toliko rodoljubnega skazal, da je za ,,Matico" 50 gold. kot ustanovuik plačal in pri drugem narod nem podvzetji, pri ,.Narodni tiskarni", še tudi eno ali več delnic po 100 gold. vzel, haj d ž njim iz odbora „Matice". Kako bi nek potem Matičin odbor izgledal, bi rad vedel, kajti izmed dozda-njih odbornikov ,,Matice" so ob enem delničarji ,,tiskarne" gg.: Anton baron Cojz, Kandrnal Pr.', Kozler Peter, dr. Papež Pr., dr. PogaČar J., dr. Razlag, Vavru Ivan, Villiar Ivan, Pletršnik M. , dr. Zupancc J., Einspieler Andrej, Erjavec Pr., Gorup Josip, Rajč Božidar, Svetec Luka, Trstenjak Davorin, dr. Vojska Andrej in podpisani. Nas je tedaj polovica takih gobovih, ki bi ne
smeli   biti   odborniki  ,,Matice".   Najnovejša iznajdba ,.Novic"; smešna,  pa ne čudna,  kajti po komo mamcluštvo, tega si želč in to je ideal ,,No vic" za vsa narodna društva.
Vendar sem le delal kakor Novice pravijo za svoj in svojih tovarišev prid, da sem podkopal Matičino tiskarno. Ves moj delež pri tiskarni je ena delnica s 100 gold., katera mi tedaj na leto utegne nesti k večjemu 5 do 8 gold. To je neizmerna svota in strah, da bi mi no nesla delnica 6 gold., ampak morebiti le 2 ali 3 gold. na leto, ali nič ali da bi sčasoma še del vloženega kapitala od 100 gold. utegnil zgubiti, ta strah je povod vsemu mojemu delovanju! Ne vem, bi bolj občudoval ne sramnost „Novic", ali njihovo predrznost, da sc upajo kaj tacega trditi v oči svojim čitateljem. In ko bi vseh 100 gold. zgubil, saj bi ne bili prvi, ktere sem žrtvoval za narodne naprave.
Sicer pa si „Novicc" same v obraz bijejo, ako po njihovem mnenji nobeden delničar tiskarne no sme biti odbornik „Matice", ker nahajam med 11 kandidati Novic" gg. dr. Poklukarja, dr. Razlag a, Drag. Savnika in dr. Tonkli-a, ki so vsi štirje delničarji tiskarne; nasproti pa med ,,Narod-" ovitni kandidati gg. dr. Vončina, dr. Gršak, dr. Mencinger nijso delničarji tiskarne, kakor „Novice" z zlobnim namenom krivo poročajo; tedaj se jasno kaže, da se pri izbiri kandidatov na ,,Na-rod"-ovi strani nij gledalo na to, j c -1 i kdo delničar tiskarne, tcmuČ le na to, jc-li sposoben biti odbornikom „Matice" in v prvi vrsti na to: jc-li slovenski pisatelj; kajti Matica je učen in ne obrt-nijski zavod, njeno vodstvo naj bo tedaj v rokah tistih, ki gojijo zuanost in učeuost in z lastnim peresom  bogatijo  našo  borno slovensko slovstvo.
Zloba „Novic" raste od stavka do stavka, končno ponovijo svojo neslano šalo od bobnanja, ter me porogljivo sramote, da sem na Štajerskem izbobual, češ da sem bil prognan iz Štajerskega. Tako pisati more le najzlobniši človek, kteremu se še ne sanja ne, kaj mora prenašati in pretrpeti narodnjak v mal.h mesticih na nemški meji, če mu je resna volja, narodno zavest med ljudstvom vzbujati in sc boriti za naše narodne pravice. Ko bi pisatelj onih rogljivih besed le toliko mesecev, kolikor sem jaz let moral preživeti v mestu, v kte-rem nemškutarstvo vsako sredstvo, tudi sirovo silo rabi proti redkim slovenskim rodoljubom, ne bi mu šlo iz peresa tako zabavijivo posmehovanje. Da Nemci in nemškutarji na Staicrskem nijso žalovali po mojem odhodu, je resnica, moji slovenski rojaki pa so mi dali in mi še dajejo toliko izkazov svojega starega prijateljstva do mene, da me potrjuje v mojem prepričanji, katero meje vodilo dozdaj in me bo tudi zanaprej, naj me Novice še tako zlobno obrekujejo in zasramujejo in to moje prepričanje je, da d ospe m o k srečnejši p rili od nj os ti celega našega naroda, le tedaj, ako delamo vsi
Veo za domovino, omiko in svobodo! Ljubljana, 19. septembra 1872.
Dr. J. VoŠnjak, doslč in odslč ustanovuik „Matice".
Odgovor „Novicam".
Dr. lileivveisovc „Novice" sc posebno srde, da sc moje skromno ime bere med možmi, v „Slov. Narodu" za Matičine odbornike nasvetova-nimi. Pravijo, da nijsem ud Matice. To nij res; vplačal sem pri blagajniku za leto 1872, dakle sem ud. — Dalje „Novicc" pripovedujejo, da nijsem za „Matico" še nobenega spisa poslal. To je pa res, da sem v tem dr. Poklukarja podoben grešnik. A da je tako, uzrok temu so bili v Ma tiči odborniki, kakoršnih kopo tudi zdaj gosp. dr. Costa uasvetuje, namreč ljudje , katerih drugovrstne čestitosti so ne bi dotikal , ker' bi krivično bilo reči, da ne znajo dobro soditi bolezni na govejih parki jih, obrazec trgovinskega blaga, nemške ekspenzare, recepte itd., ki pa slovenskega jezika niti toliko ne poznajo, da bi eno pošteno pismice slovenski spisali, nikar pa v literarnem društvu kot odborniki in literarni
sodniki sedeli. Ta slučaj nij samo mene, temuč mnogo veščijih pisateljev od Matice odvračal. — Ako so me torej nekateri gospodje nasvetovali (jaz sam nijsem kandidiral), vem, da so bili z menoj vred te misli, da „Matica" nij Prita-neum za dvomljive penzijonirane „zasluge", temuč krai, kjer imajo v prvi vrsti odborniki slovensko literarno delati. Kot delavec, ne kot zasluže-nec, sem bil pripravljen odborništvo prevzeti, a pulil se zanj nijsem in se ne bodem. Če se v Matici na svojih lovorjih leži, potem, to sc ve da ue spada moja mal ost v njo. — Da-li sem delati zmožen ali ne, o tem sam nemam soditi — ker „nemo judex in causa sua" — ali glavni urednik „Novic", g. dr. Bleivvcis, mi je že pred osmemi leti moj „posebni talent" ustno tako slovesno in oblastno zatrdil, in mi sam kake dvakrat javno v svojih „Novicah", moja literarna dela kritikujoč, tako čcstilno spričevalo dal, da se čudom čudim iu v globokem preudarku gubim, kako vraga prihaja, da bi bil zdaj, ko sem baš v vesel ji do pisateljskega zvanja mnogo proučil sc in izkušal, slabših zmožnosti, nego nekdaj, in čisto slabših nego oni možje i po njem nasvetovani, ki mu niti enega dopisa za „Novicc" skovati ne znajo. Samo toliko tudi „sine ira". Jurčič.
— Občni zbor „Slov. Matice" je v četrtek, 20. Bcpt. Ob 9. uri dopoldne. Naj se prav obilno udclcžč društveniki Matice in s tem pokažejo, da jim je mar za ohranitev in razvoj tega imenitnega narodnega zavoda.
Priporočamo še enkrat naše kandidate vsem Matičarjem, ki hotč v odboru na duševem polji delajoče moči. Tu ne zadostuje samo poštenje, treba jo zraven čistega rodoljubja, še drugih lastnosti, treba jo pred vsem literarne delavnosti.
Naši kanditati za odbor Matice so sledeči slovenski pisatelji:
1. Dr. Pogačar Jan. Zl. v Ljubljani.
2. Dr. Razlag R. v Ljubljani.
3. Dr. Vončina Leon v Ljubljani.
4. Dr. Vo?njak Josip v I/ubljani.
5. Grasselli P. v Ljubljani. 0. Dr. Mencinger Jan. v Kranj i.
7. Dr. Geršak Ivan v Ormuži.
8. Jurčič Jos., urednik v Mariboru.
9. Dr. Samec Maks v Kamniku.
10. Žuža Ivan v Grižah pri Žavcu.
11. Voduiek Mat., prof. v Gorici.
Lastoročno podpisani volilni listi naj se pošljejo vsaj do 25. sept. g. dr. Razlag-u v Ljubljano, ako je kdo zadržan, se pri občnem zboru udeležiti. Zlasti gg. učitelji, ki pridejo k učiteljske mu shodu 24. in 25. Rcpt. v Ljubljano, naj bi Še 20. sept. ostali v Ljubljani in so udeležili pri občnem zboru Matice, kterej naj še zdaj pristopajo, ako še niso udje.
— Matičine volitve in „Novice". Celo stran svojega dražega prostora žrtvujejo „Novicc" volitvam za odbor „Matice", ter ko obesnele divjajo proti mnogoletnim skušenim rodoljubom in to iz nobeucga druzega razloga, kakor iz zgolj srditosti, da je naš list odkril vse čudne zvijače „Novic" in predsednika „Slov. Matice" pri agitaciji za Matičine volitve. Ker nam jo g. dr. Vošnjak poslal odprto pismo do „Novic", ki ga denes priobčimo, ostaja nam le še neke izmed nesramnih, lažnjivih napadov „Novic" pojasniti, da slovenski svet vidi, s kakimi sredstvi sc ta list na svojo stare dni bori. Prvič pravijo ..Novice": „0 zaslugah, ki jih za „Matico" imajo kandidat je v „Narod u" nasvetovaui, ne bomo govorili, ker jih ne poznamo". Kakor se kaže, „Novice" še Matičinih knjig ne pregledujejo, sicer bi vendar morale vedeti, da so gg. dr. Geršak, dr. Samec in Ivan Zuža spisali za Matico daljše originalne sestavke, vsi drugi so pa zuani slovenski pisatelji. Co nam pa nasproti „Novicc" mogo povedati, koliko zaslug za „Matico" imajo njeni kandidatje, od kterih vseh ni eden za Matico še ene črko nij pisal, od katerih g. \Viuklcr v 4 letih svojega odborništva so nij udeležil niti pri eni odborovi seji, ako nam „Novicc" vedo razložiti zasluge gg. dr. Poklukarja, Pr. Sovana, dr. Stcrbenca, "VVinklcrja itd. za slovenski narod v obče in za Matico posebej, jej po-
darimo v zlato vezane slovenske spise teh njenih kandidatov. Število slovenskih pisateljev nij tako ogromno, da bi vsak slovenski razumnik ne vedel imena vseh ; le ,,Novicam" so neznani. Menda jim scstavljenje pratike preveč časa vzame, da prezirajo vse ostalo slovensko slovstvo. Dalje obrekujejo „Novice" „Narod-ovc" kandidate, da se vsi, kot delničarji „narodne tiskarne", le zategadelj silijo v Matičin odbor, da bi priklonili tiskarni velik (?) zaslužek po tisku Matičinih del. Tako natolcevanje nasproti možem, kateri so deloma že velike svote žrtvovali za narodne namene, vsi pa znani kot najmarljivcjši sodelavci v narodnem taboru, je prečudno, da bi nanj odgovorili. Hvala bogu, da „Novicc" nijso areopag, kateri ima končno sodbo izreči o naših pisateljih. Naj mirno počivajo na lovorih pratike in cindflajš-rajža. Iz vse ..Noviške" polemike se le eno vidi, da vsa strastna jeza proti našim kandidatom le iz tega izvira, ker se boji, da po naši zmagi bi zginilo upanje, si za svoje osobne namene na stroške Matice ustvarjati tiskarno. Ako ti gospodje sprevidijo, da je tiskarna res dobičkonosna, naj si jo ustanovijo, nikdo jim tega ne brani; a naj si jo ustanovijo iz svojega žepa, Matičino premoženje pa nij bilo v ta namen zloženo, da bi se ž njim delala riskirana obrtnijska podvzetja.
— Došlo nam je sledečo pismo:
Gospod urednik! 18. sept. prileti k meni g. L., ter mi daje polo, da jo kot Matičar podpišem. Misleč, da to zadeva kako Matičino stvar, brez na-tančnjega pregledanja podpišem. Pozneje pozvem, da so na poli bili natiskani „Novi.ški" kandidati za Matičin odbor. Ker se pa jaz nikakor ne zlagam z načeli, katere „Novicc" v Matičinih zadevah zagovarjajo in ker po svojem prepričanji le moreni glasovati za kandidate, ki jih nam je „Slov. Narod" priporočal, vas vprašam, kaj mi je storiti, da popravim mojo pomoto.
Ljubljana 17. sept. 1872.
Ud slovensko Matice.
Mi Vam ne moremo nobenega druzega sveta dajati, nego da v prihodnje, prodno svojo imč podpišete, natanko pregledate, kaj se Vam ponuja za podpis. Ako .hočete našim kandidatom Bvoj glas ohraniti, jo edini pot, da pred občnim zborom prekličeto svoj prvi podpis. Vsako drugo preklicanje bi sc  težko  za veljavno spoznalo.
Uredništvo.
— Gg. dr. Gosta in dr. BI e i vv c i s sta tisti dan, ko je nad OOCO zbranih rodoljubov v Vrbi slavilo spomin nagega pesniškega heroa l\c-sirna, razposlala poverjenikom „Matice" sledeče pismo, katerega od besede do besede objavimo:
Nanašajo sc na pismo od 4. dne t. m. Vas prosimo, da si ves trud prizadenete, našcniti volilnemu listu pridobiti podpise vseh Matičarjev Vaše okolice. Prosimo Vas pa za marljivo delovanje v tem ozn u zato, ker slišimo, da „Narodovci" vse sile napenjajo za zmago pri teh volitvah. „Novice" povedo v Bredo več o tem.
V Ljubljani, 15. semptembra 1872. Dr. Jan. Bleivvcis. Dr. E. Oosta.
Tedaj sta 15. sept.,gg. dr. Gosta in dr. Bleivvcis že dobro vedela, kaj bodo „Novicc" tri dni pozneje 18. t. m. povedale. Bravo!
— Kdor hoče k „Slovenski Matici na 1IOVO ]»l*i*itO|»eti . iu pri občnem zboru glasovati, ima čas <lo &•>. «M»|»t3. To je, ta dan mora njegov pristop že v Ljubljani (pri g. dr. Ituzlagu, dr. Vošnjaku , dr. Zupanou ali drugem odborniku) naznanjen biti. Naj sc naši do-morodnj prijatelji obilo vpišejo. Glasuje sc lehko pismeno, ako se lastnoročno podpiše listina kandidatov.
Dopisi.
Iz Itiiiilllihtl. 17. sept. [Izv. dop.I Vaš poslednji dopis iz našega mesta je tiste, katerim je bil namenjen, hudo spekcl. Naj bolj hudo pa je djalo to našemu  dekanu Križaju. Mi-
sleč si, da bode svoja nemškutarska dela, doprinesena v Ložah, tukaj lahko nadaljevati mogel, je hotel naj popred uradnike za sebe kaptivirati j zatorej sc jim vedno in vedno slini. V že omenjeni pridigi na cesarjev rojstveni dan jim je celo uro kadil. Zatorej so uradniki, ki le tačas slišijo pridigo, kadar pade cesarjev rojstveni dan slučajno na nedeljo, njegov govor neizmerno cenili in hvalili. Na to je dekana „Tagblatt" pohvalil in ga postavil za luč katoličanstva, vaš list pa, ki se včasi predrzne nekatero stvar drugače in sicer tako tolmačiti, kakor gre, je razkril namen iu zadržek njegove pridige, v pravem Rvitn.
V nedeljo je pri shodu na Žalah naš dekan zopet z dolgo pridigo Demostena oponašal. Ko je pridig«* končal, vzame „Slovenski Narod" iz žepa, v katerem je bil natisnen dotični dopis iz Kamnika, ter prebere z lece cel njega zadevajoč dopis. Pri tem se vname svete jeze njegova nemštvu vdana duša, v njegovih očeh zaigra solza britkosti, rudeča barva ga po lici oblije in on si nabaše v usta celo kepo svetih krščanskih besedi, kakor so „lažnjivec, obrekovalec" in t. d., ter jih izbljuje na dopisnika vašega lista. Ko je dopis prebral, je neki rekel, da daje sto goldinarjev onemu, ki mu izve vašega dopisnika. Proti koncu je v veliki bridkosti še dostavil, da gre rajŠe na najslabejšo faro, ali celo beračit po svetu, kakor da bi moral kaj tacega prenašati. O kako se mi smilite! Kar koli od vašega postopanja bolj na tanko ogledam, je tako komprimitivno za vas, da bi ne hotel biti v vašej koži. Kje ste sc vendar učili pridigovati? Ali res ne veste, kaj gre na priž-nieo? Ali hočete biti originalni? Neizmerna manjšina vaših poslušalcev je „Slov. Narod" brala in vi ga greste s prižnice brat in vse ljudi zakli-njat proti dopisniku. Dvoje ste tem dosegli, namreč, da so sc ljudje po pravici vam smijali in da ste za naš list reklamo delali.
Vi nam žugate s svojim odhodom« O ne bojte sc, da bi kdo za Vami solze pretakal. Kakor se Vašega prihoda nij nikdo veselil, tako vas tudi ne bo nihče nazaj držal razen ncmškutnrjcv, ali kterega prilizovavca ali menda ktere tercijalke. Sicer pa sem prepričan, da v tej zadevi svoje besede držali ne hote. Ako bi pa vendar svojo besedo držali in sc preselili v kraj, v katerem spoštovanje pričakujete, vam prav iz serca želimo srečno pot.   Adi jo!
iz iirvntAkeffft 17. sop. [izvir, dop.]
Veselo je videti, kako Čvrsto so začeli Hrvati na materijalnom polji napredovati. Denarni zavodi snu jo sc drug za drugim. Brž ko se akcije kakega novega podvzetja na subskripcijo izlože, že občinstvo v pravem pomenu besede plane črez njo, ter se trga za nje, kakor da bi zastonj bile. Ko je v osnovi nahajajoča sc zagrebška komercijalna banka prvo serijo svojih akcij (100.)) na podpisovanje izložila, je bilo v nekolikih dneh mesto 1030 — podpisanih 17.000 akcij ! To jo Še mnogo sijajnejši vspeh, kakor podpisivanje na znano francosko posojilo, pri kterein se je mesto 4 miljard podpisalo 45 miljard. — V Zagrebu se sedaj že spet snuje novi denarni zavod pod imenom „kreditna banka". Karakteristično za njo bo to, da bo brez gira denar izposojevala. 'Poje napredek. Vsak ve, kako jc v Časih težko giranta dobiti, in kako sc gira nt i debelo plačati dado, tako da je celo resnično, če sc reče, da sc girant kupiti mora. — V Požegi se snuje „hranilni in kreditni zavod na 400 akcij po 100 gold. Vse to znnmouujc: 1. da jc mnogo zal i snega denarja n.ed ljudmi, 2. da je svet pod u zeti j željen; iu S. do so sc skoz taki ljudje na čelo naših denarjih zavodov postavili, do katerih občinstvo popolno zaupanje ima. — Železnica iz Karlovca do Reko bo črez leto dan gotova. Crta Čakovec črez Varaždin in Lcpnglavo do Zaprcžiča je že izmerjena in ravnokar se meri tudi či ta Belovar črez Roviščc do Gradca, postaje na progi Zagreb Zakanj.
Trgatev (berba) seje. pri nas tc dni začela-September že veliko let nij bil tako — ne topel — ampak vroč, kakor letos.  Poitugizcr jc bil letos že
8. septembra zrel. Celo zelenika, ki daja eno naj boljših vin, bo letos do konca septembra po polnem zrela. Letošnje vino bo eno najboljših, kolikor jih je tekoče stoletje do sedaj prirodilo, samo eno in sicer ne poboljšlivo napako bo imelo: malo ga bo. Grozdje je skoz zdravo, oplesnobi in gnji-lobi se nikjer nič ne čuje. Cena strarine skor bolj raste, kakor pada. Vedro stoji 12 do 20 gold. Sedaj v oči berbe jc to nenavadna prikazen. — Tur-šica se tudi že spravlja. Gospodarji so še precej zadovoljni ž njo. Krompirja jc mnogo, in sicer lepega in zdravega. Zelje je srednje, im še manj kot srednje. Suša nij pripustila, da bi se bilo debelejše glavice delale. Hclda (prosa) je nizka. Žira je malo, kakor že več let sem.
Kot politično novost javljam, da je Nj. Veličanstvo 37 v RakovaŠko ustajo zapletenih in na razne kazni obsojenih graničarjev pomilostilo.
Politični razgled.
K našemu zadnjemu poročilu o sprejemu d c-lcgacij pri cesarju še pristavljamo, da je vladar zastopnika kranjske dežele g. dr. Poklukarja vprašal, bnde-li letošnja letina na Kranjskem bolja ko lanska. Dr. Poklukar jc (tako pravi zanesljivo poročilo ,,Novic") med drugim „skrbi cesarjevi priporočal servitutne zadeve" na Kranjskem.
Delegacije zdaj nemajo sej vseh delegatov nego izdelujejo posamesni odbori nasvete o vladnih predlogih. Vlada piše v svojih organih za dovoljenje celega predloženega proračuna in ker jc cesar sam pri sprejemu delegacij rekel, da je vladni proračun najnižji, ki je mogoče, sluti se z nekako pravico, da hoče vlada iz sprejema proračunu kabinetsko vprašanje napraviti.
O tirolskih federalisti h so pred nekolikim časom Češki listi pisali, da bi Tirolci ne bili imeli iti v zadnji državni zbor. kljubu temu, da je deželni zbor tirolski poslance v državni zbor volil; kajti večkrat jc tudi češki zbor sklenil poslati zastopnike svoje na Dunaj, a vendar so federalistični Cehi doma ostali, ker jc klub čeških poslancev zadnje sklenil. Na ono očitanje čeških časopisov odgovarja v „odpitej izjavi" tirolski poslanec Greuter, daje pred začetkom zasedanja državnega zbora posl. Giovnnclli -jem sklical tirolske deželne poslance v konferencijo, v katerej je bilo z večino sklcncno iti na Dunaj, — Greuter nij mogel delati proti temu sklepu in ostati doma. Ta Greuter jeva izjava kaže da tudi Tirolci nc spoznajo, da s svojim vstopom v državni zbor — samo eksistencijo tega zbora mogočo delajo.
Na Bavarskem imajo že dalje časa mi-uistersko krizo, ki bode menda te dni končana. Novo niinisterstvo, kateremu predsednik bodo menda Gasser, bode „partikularističuo", t. j. potegovalo se hude za to, da Bavarsko ostane in da ne postane popolnem pruska provincija. Zato jc novo niinisterstvo Prusom neljubo.
Kralj švedski Karel XV. je 18. t. m. umrl. Njegov naslednik na švedskem tronu je rajnega brat, dosedajni vojvoda Ostgotlanski; kateri se bode kot kralj imenoval Oskar II. llmerli kralj je namreč zapustil samo eno hčer, katera je s kraljevičem naslednikom danskim omožena. Kralj Karel XV. jc bil tudi vojaški pisatelj in pesnik, sicer pa vnuk bivšega francoskega maršala Bcrnadottc-a, poznejšega švedskega kralja.
Razne stvari
* (Prcširnova slavnost i u „Novicc.") Vso veličastno Prcširnovo slavnost „Novice" v 7 vrstah popisujejo ter cenijo zbrano ljudstvo na 4000 ljudi. G. župnik Pintar, v katerega fari sejo ta slavnost vršila iu kateri kot duhoven gotovo ve presoditi zbrane množice, je trdil, da jc bilo med 6000 do 7000 zbranega ljudstva. Dozdaj so le nemškutarski listi požirali na tisoče Slovencev, ki so se udeležili pri narodnih shodih.   Zdaj ta posel
že tudi „Novice" opravljajo; presneto lakoten jo moral biti njih poročevalec, da je na en požirek 2000 Preširnovih čcstitcljev skozi nenasiteno žrelo požrl. t)obcr tek! „Laib acherica", ki je v ponedeljek po resnici zbrano ljudstvo na 6000 cenila, v sredo prcklicuje to poročilo in požere 4000 Slovencev, je tedaj za 2000 bolj sestradana, ko „Novice". Visakako pa je ginljivo to skupno poziranje Slovencev, katero v lepi slogi opravljajo „Novice" in tetka „Laibacherica". Še enkrat: dober tek obema!
* (K Preširnovi svečanosti) je došel kasneje tudi sledeči telegram od bratov Hrvatov: Društva pjevačka: „Kolo" Zagrebačko, „Zora" Karlovačka, „Zvono" Križcvačko, „Sokol" Glinski, „Danica" Sisačka, slaveč posvečenje zastave pe-trinjskoga pjevačkoga društva „Slavulj" kliču zajedno sa društvom „Slavulj" pod ime Slavenstva na svečanost sakupljenim Slovencem uskićeni hura, srdačni živili! Predsjednik slavnija Petrušič.
* (Vabilo kprvemn splošnemu zboru slovenskih ljudskih učiteljev) 24. septb. 1. 1872. v Ljubljani. Ljubi slovenski učitelji in domoljubni šolskj prijatelji, pridite obilno iz vseh slovenskih pokrajin k učiteljskemu zboru v belo Ljubljano! Pokažimo svetu, da nam je pri srcu ljudska šola in ž njo pravi napredek in blagostanje našega naroda. Pri zborovanji bodimo v glavnih stvareh složni, v malenkostih svobodni, v vsem pa redni, domoljubni in pošteni!
Program:
23. sprejem prihajajočih udeleževalcev na kolodvoru.
24. ob 8. uri zjutraj maša v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu; ob 9. uri začetek zborovanja v deželni dvorani v reduti. Po dokončanem zboru je skupno kosilo v gostilnici pri Virantu na Sent-Jakobskem trgu; ob 3. popoldne je v deželni dvorani v reduti pevska skušnja za koncert, h kteri pridejo vsi učitelji pevci; ob 7. uri zvečer je v deželni dvorani v reduti veliki slovesni koncertali učiteljska beseda; po koncertu pa je v narodni Čitalnici skupna večerna zabava, ktero napravi društvo „Glasbina Matica" vzajemno s slovenskim učiteljskim društvom.
25. ob 9. uri je v sobi HI. razr. c. k. vadnice občni zbor društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem in ob 11. uri je ravno tu občni zbor društva „Sole". Ob 1. uri opoldne je skupno kosilo v veliki Tavčarjevi gostilnici na dunajski cesti. Ob l/t0, uri zvečer je v čitalnični dvorani občni zbor društva „Glas bine Matice", h kte-remu se vsi učitelji vljudno vabijo. Ob l/2S. uri zvečer je v deželnem gledišču slovesna predstava, ktero slovensko dramatično društvo napravi na čast prvemu splošnemu zboru slovenskih ljudskih učiteljev.
26. je izlet v liled. Udeleževalci zber6 se ob 6. uri zjutraj na kolodvoru in ob '/47 odpeljejo se z gorenjskim vlakom do postaje Lescc-Ua-dolica, odkoder gredo potem peš na blejsko jezero, in na večer vrnejo se po tej poti nazaj v Ljubljano.
V učiteljsko zbornico v reduti dovoljeno je le tistim, ki imajo v s t o p u i c o od centralnega odbora. Vstopnice dobivajo se do zadnjega dneva pri društvenem prvosedniku A. Praprotniku, dan zborovanja, t. j. 24. t. m., pa pred vbodom v zbornico. Učitelji z vstopnico imajo prosti vhod h koncertu iu k vsem drugim zabavam. Ncučitelji plačajo pri koncertu 30, pri razstavi pa 10 kr. vstopnine.
Odbor za slovesnost ima za znamenje bel trak \ „     „   rastavo       „    „        „      moder , „     „   stanovanje   „     „ „ rudeč
Pozvcdovalnica za vse zborovanjske zadeve
bode v reduti, v sobi I. razr. od 23. zjutraj in do
27. popoldne do 5. ure.   Vse te dni, t. j. od 23 do 27. t. m. vsak dan  zjutraj   od 8.  do   12. ii popoldne od 2. do 5. ure bode v bližnjih šolskih sobah v reduti  odprta razstava učil,  in 25
t. m. bode tud;. odprt deželni muzej v licc-jalnem šolskem poslopji.
Centralni odbor  slovenskega učiteljskega društva
v Ljubljani 18. septembra 1872.
* (V Šmartno m pri Litiji) bode nprva beseda", s katero se bo odprla narodna čitalnica dnč 22. septembra t. 1. Program je ta-le: 1) Popoldne ob 3. uri se zbero čitalnični udje in gostje v Smartnem v čitalnici pri g. Jakliču. 2) Ob 4. uri potem skupni odhod v bližnji, le četrt ure oddaljeni Zavrstnik, kjer ima šmartenska čitalnica svojo dvorano, in ondi godba s prostim razvese-Ijevanjem do večera. 3) Ob 7. uri zvečer v Za-vrstniku : „Beseda", in sicer: a) Slavstvcni govor prvosednika g. Adamiča, b) Igra: „To sem bil jaz". — Pred igro in po igri poje zbor ljubljau-skih pevcev. Po „besedi" ples. — Vstopnice se dobivajo v čitalnici v Smartnem in v Zavrstniku po 50 kr. — Čitalnični udje jih dobijo brezplačno.
* (Iz Ptuja) se nam piše 17. septembra: Prihodnjo nedeljo, t. j. 22. septembra napravi ptujska čitalnica veselico. Igrala sc bode igra: „1., II.. III. poglavje". Po igri bode tombola in ples. Namen te veselice je, pomagati podpornemu društvu slovenskih dijakov na graškem vseučilišči vsaj z malim doneskom, kateri se iz čistega zneska dobil bode. Za tega delj so pri gledališčui igri odlične osobe role prevzele. Vsi udje čitalnice, vsi rodoljubi in vsi slov. dijaki so k tej veselici uljudno povabljeni. Odbor.
* (Dr. G. A. Lindner,) več let profesor na celjski gimnaziji, kjer si je občno priljubljenost pridobil, zadnjič direktor realne gimnazije v Pra-hatici na Češkem, je imenovan za direktorja c. k. učiteljskega izobraževaliŠča v Kutni Gori (Kutten-berg).
* (Iz Gorice) se nam piše: Prihodnji list „Soče" bode izšel namesto v Četrtek še le v soboto, ker je tiskarna tako preobložena z deli, da
ne more dovršiti priloge, katera je neobhodno potrebna zarad važnega gradiva.
(Na „urlaab"!) Vojni minister je zankazal, da se imajo precej po končanih vojaških vajah (15. spt.) vojaki v tolikem številu na odpust spustiti, kolikor v dotični oddelek letos novincev pride. Vsak peš polk dobi letos 560 novincev, lovski bataljoni po 140 do 180 in vsled tega bodo šli letos že tudi oni vojaki na odpust, kateri so samo dve leti odslužili.
* (Perzljanski kralj na Dunaji.) Poroča se, da bode šah perzijanski prišel svetovno razstavo na Dunaji leta 1873 ogledovat. Že delajo v Teherana priprave za to potovanje in bodoče poletje bode v orijentalskem krasu šah v Evropo romal, kjer za Xerxom nij še nobenega kralja Perzije bilo. 2352 leto že evropska tla perzi-jauskega vladarja nijso nosila.
T c 1 e s ii a  lepo t a !
5
85
S
m
J3 m .
rs
M i
T3
a> -a'
«3 (h
03
a
a
pa
* 13 2 g >
TJ-"«*
a£ 3 a 5
i s *3>
a
J4. 2-S
tS g
H Fl
... j3 B "
5*e
CQ rt O rt'K
*** o m a
rt r «
rt
o '3 - rt S S
•m Xi a- C 5 -r
o si o.rt ■ c _2
«i lili U
s ii tri
rt >o •£ rt S h4
~~ a <5 t: S " -5
o «j - a.~s H* r; V 2 5 o 5 »S o
Si lisi*
b ~Ž O b
O i-
S=> rt ^
lU B ^
^3 % .
, -o
ct3 4 tO
If I O (I <> I    V II S
! i
razpošilja na   franki ran a vprašanja*) (fi kr. porto) profesor matematike
R. von Orlice,
Berlin, Wilhelm8tras8e 5,
svoj najnovejši zapisnik dobitkov, (itc stoprv za prodplato kakor mnogi njo-govili goljufivih posnomovaleov, ki si» bri*z* iincnno V6Č časopisov proti njemu naliuj-skali in ga obrukovali) — z razjasnili o svojih vednostim pripoznanih in kakor nam znano obče srećno izkazanih instruk-eijah o igronji v loteriji.
*> Tako vprašanjo mo rera bralcem.
priporočiti (183—1)
brez zdravila
Na prsih in plučah
boliml si-  pii   naravnom  potu tudi v dnipnih In o<l žili ;ivnikuv nt neozdravljivi' ru/.gliUcnih isluCujili radikalno ozdraTljaJo
brez zdravila.
Vo natančnem popisu bolezni pove pismeno
Dir. J. II. Fickert, Berlin.
VVall-Strasse No. 23.
Honorar TtKld. u. v., ki ne naj pUmu priloži.
(lt>2—(i)     broz zdravila
Vzajemna hipotekama zavarovalna banka
na Dunaji, WallfiBchga8Be Nr. 10. Kapital v akcijah štiri mi I Toni goldinarjev av. velj.
emitira od 16. julija 1872 naprej:
b 1 a g- a j n i ^ n e liste
v oddelkih od gld. fiOOO, 1000, 500, 100, 50
s porcentnimi obrestmi pri HOdnevnem napovedanji N « » .   60 n
n »V« « H H      80 „
n * n .    14 n
• AVi        . •    8 „
Obresti se na ž^ljo P. T. vložnikom naproj plačujejo
(188_ii) Upravni odbor.
Oznanilo.
1. oktobra t. 1. se začne šolsko leto na hIo-venskn-ncinški šoli vadnici, ktera je zedinjena b c. kr. noitcljskim obrazovališčem v Mariboru.
Na tej šoli sc bode učilo po občnem učilnem načrtu za ljudske šole.
Vsak učenec, ki v to šolo vstopiti želi, naj se po svojih roditeljih ali njenih namestnikih oglasi 30. septembra t. 1. dopoldne od 8. do 12. ure pri vodji c. k. učiteljskega obrazovališča, in naj so izkaže s krstnim listom, če bi pa bil že poprej na kakci drugi šoli, tudi s spričevalom preteklega šolskega leta.
Sprejemali se bodo otroci, kteri so slovenskega jezika zmožni in kteri so šesto leto svoje starosti dovršili. (182—3)
V Maribora, 14. septembra 1872.
€'. Ii. KiilNlvn.
«   ' r m « > L-a rt m |» '
A b:        g.«r»^ c fi '- .S -r M °*
c s > .S -r B< § š .i « rt s       - ? - - S
. rt S
o ■
p
O   'O o
*i g ~ -'t c5
• b rt c
60 b Q m "3 c
g 3 J 3 a.? 3 - . J fl g S - «
«i5."i5,Sloli?S5, s J!
o. « :H J3 3 S 5 N    rt ■ w ,iJ
' T    »fi i) u.B S I 'S S °
2     S(U4 « ! č S J: i - 5 n
c o ć m -^t o     B 3 Scl,'^ * .5 "S •* S „ -I
rt J'TiS^S3*
oiifU C s 5 rt « S-s a S I rJs t J 9 f '^^ «
^ o. U) ^ r_C- b M o B '
Izdalelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek.
iiskar: F. £>kaza in drugih.
W%H