Poštnina plačana ▼ so tov i ni.
leto LXI. štev. ZZ3
u soboto 29. septembra 1928.
Ceno Din r-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedeljo in praznike. — Inserarj do 30 petit š Din 2.—, do 100 vrst 250 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din, * |gj Rokopis! se ne vračajo.
Uredništvo: Knailova ulica št 5» I. nadstropje. ~ Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje, — Telefon 2304.
Vukićević pozdravila Stanojevića
Nadaljevanje spravne komedije v radikalskem poslanskem klubu - Ne ena ne druga skupina
- Tudi posvetovanja poslancev bodo končala brez jasnih sklepov
Katastrofalni porazi v zunanji politiki
Svetozar Pribičević o usodnih neuspehih dr. Marinkovića. — Solnce Balkana je namesto Beograda postal Rim. — Zveza bal-kanskh držav je potisnjena v megleno bodočnost.
ni vec borbena
Beograd, 29. septembra. Danes dopoldne ob 10. so je sestal radikalski poslanski klub k svoji seji, da zavzame svoje stališče k dogodkom, ki so se odigrali zadnja dni v radikalski stranki, predvsem pa, da razpravlja o situaciji, ki je nastala po seji radikalskega širšega glavnega odbora. Spričo groženj, ki so jih širili vukičevićevci zadnje dni, češ da ne bodo priznali v javnosti sklepov širšega glavnega odbora, niti izvolitve Ace Stanojevića za predsednika, je vladalo za sejo poslanskega kluba v političnih krogih precejšnje zanimanje. Kakor pa se je v glavnem odboru vse grmenje zlilo v pohleven dežek, tako se je tudi današnja seja poslanskega kluba spremenila iz kropa v mlačno limonado.
Seje so se udeležili skoraj vsi poslanci. Navzoči so bili tudi poslanci, ki so pristaši glavnega odbora. Sejo jje otvoril Velja Vu-kioević z daljšim govorom, v katerem je pozdravil izvolitev Ace Stanojevića za predsednika stranke, izražajoč nado, da bo ta izvolitev v veliki meri pripomogla k sana-cjii razmer v radikalski stranki in k rešitvi spora s Hrvati. V svojem nadaljnjem govoru je Velja VukiČević poudarjal, da je tudi radikalski pslanski klub pravtako, kakor širši glavni odbor radikalske stranke pripravljen sprejeti vsako osnovo, ki bi <lo-vedla do pomirjen j a med Beogradom in Zagrebom.
Nato je bilo prečitano večje število brzojavk, ki so jih poslale takozvane VukiČevi-ceve organizacije radikalskem u poslanskemu klubu in ki odobravajo politiko poslanskega kluba. Takoj nato je VukiČević otvoril debato o resoluciji širšega glavnega odbora,  poudarjajoč, da mora poslanski klub
kot vrhovni faktor v stranki zavzeti k temu svoje stališče.
Prvi se je oglasil k besedi posl. 2ivko Š u š i ć, znan pristaš radikalskega glavnega odbora, ki pa je bil nekoč na strani Vel je VukiČevića. Poslanec Šušić je v svojem govoru ostro kritiziral postopanje Velje VukiČevića in naglašal, da je VukiČević dosledno sabotiral glavni odbor in zavlačeval tudi sklicanje klubskega odbora, ki je imel nalogo sanirati položaj v stranki. Ponovil je svojo zahtevo, ki jo je stavil že na seji širšega glavnega odbora, naj se Velja VukiČević kot glavna ovira sanacije razmer v stranki in rešitve splošne državne krize, umakne.
Minister pravde Milorad Vuičić je grajal nastop posl. šušića, češ da je treba vse spore v stranki rešiti na tovariški način. Zahteval pa je od Velje Vukicevića, naj pojasni svoje postopanje, zlasti pa naj obrazloži, čemu je bil ustanovljen takozvani politični sekretarijat in zakaj ni že popraj sklical seje klubskega odbora v smislu sklepa poslanskega kluba.
V svojem odgovoru je Velja VukiČević naglašal, da je s sklicanjem klubskega od« bora vedno odlašal, ker je bil Aca Stanoje* vi bolan, on pa je želel, da razpravlja klub* ski odbor v njegovi navzočnosti. Glede po* litičnega sekretarijata je priznal, da res ni določen v strankinem statutu, trdil pa, da je sekretarijat stranki več koristil nego ško* doval. Imel je nalogo izvrševati interven? cije in korigirati eventuelne napake mini* strov. Če klubski odbor sklene, naj se raz* pusti, nima ničesar proti temu. Odgovarja* joč na kritiko poslanca Šušiča je VukiČević naglašal, da ni grešil samo on, marveč da so delali napake tudi drugi. Kar se je zagre*
šili na eni in na drugi strani, je treba pač z združenimi močmi popraviti.
Ranko Trifunović je ostro zavrnil Vuki* čevića, češ da bi se bil moral že poprej za* vedati grehov in napak, ki jih je zagrešil, ne pa šele sedaj, ko je takorekoč že odža* gan. Lepih besed je bilo že dovol, potrebna so dejanja, * Pozornost je zbudil nastop podpredsed* nika radikalskega poslanskega kluba Joče Laloševića, ki je veljal doslej za vnetega za» govornika Vukicevića. Danes pa je zelo ostro kritiziral njegovo politiko, mu očital samovoljo in opisujoč katastrofalne razme* re v Vojvodini, naglašal, da je skrajni čas, da radikalna stranka temeljito revidira svoje stališče, predno bo napočila katastrofa, ki je ne bo mogoče nikoli več popraviti- Vendar pa je rudi Lalošević na koncu svojega od* govora povdarjal, da zaupa tako poslanske* mu klubu kakor njegovemu predsedniku, da bosta našla sredstva in pota za primeren iz* hod iz situacije.
Nato je govoril še Krsta Miletić, ki je zahteval takojšnjo ukinitev političnega sekretarijata, nakar je bila seja ob 13. prekinjena in se nadaljuje ob 17. Splošno prevladuje pomirljiva struja, zlasti pa so vuki-čevićevci zelo rezervirani in se skrbno izogibajo vsega, kar bi moglo izzvati neraz-položenjie pri pristaših glavnega odbora. Vsi radikalski krogi računajo s tem, da bo seja potekla brez vsakega presenečenja ter da bo poslanski klub kratkomalo vzel na znanje resolucijo širšega glavnega odbora, ne da bi se spuščal v njeno vsebino in izvajal iz nje kakršnekoli konsekvence Ni pa še sprazuma o tem, ali bo poslanski klub pri tej priliki glasoval o zaupnici Vel ji Vuki-čeviću.
Zagreb, 29. septembra. Svetozar Pribičević je napisal za današnjo >Rijeć«: uvodnik, v katerem pravi med drugim:
V Beogradu so dolgo časa smatrali, da je dr. Marinković najsposobnejši politik za zunanjega ministra. Trdilo se je celo, da j,e bil sporazum med radikali in demokrati leta 1927. sklenjen samo zato, da bi prišel dr. Marinković za zunanjega ministra. In ko je res postal zunanji minister, se je govorilo o novem poletu naše zunanje politike ter o grandijoznih uspehih in hitri rešitvi vseh zunanjepolitičnih problemov.
Danes pa vidimo, da se ni izpolnilo nobeno od teh pričakovanj. Nasprotno se lahko reče, da je dr. Marinković najbolj nesposoben zunanji minister, kar smo jih imeli od leta 1918., pa vse do danes. V vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, ki jih je imel v rokah dr. Marinković, smo doživeli -amo težke in nepopravljive poraze.
Po ujedinjenju smo vsi mislili, da je Jugoslavija najmočnejša država na Balkanu in da bo postala center za vse balkanske narode. Nadejali smo se, da bo ideja: talkam balkanskim narodom: pod vodstvom Jugoslavije hitro in srečno realizirana. Tudi v inozemstvu so verjeli v moč Jugoslavije. Danes pa vidimo, da od te ideje ni ustvarjenega še ničesar, marveč da je postal Rim center gravitacije balkanskih narodov mesto Beograda. Tirana je šla v Rim, sledila ji je Sofija in zdaj še Atene.    A tudi
— Pariz, 29. septembra. Francosko zunanje ministrstvo objavlja besedilo včeraj dopoldne na Quai d* Orsavu izročene ameriške note slede francosko-angleškega mornariškega dogovora. Ameriška nota naglasa med drugim:
Ameriška vlada vztraja pri svojem nazčranju, da se mora vsaka omejitev oborožitve na morju, ako hoče biti uspešna, nanašati na vse kategorije vojnih ladij V francosko-angleški dogovor sprejete križarke s topovi do 6 col in rušilci ali podmornice do 600 ton so zelo velike ofenzivne vrednosti, posebno za one narode, ki imajo v vseh delih sveta dobro razdeljena oporišča za svojo mornarico. Ravno take križarke so najštevilnejše med sedanjimi vojnimi ladjami. Od Francije in Anglije predlagana omejitev, ki se nanaša samo na križarke do 10.000 ton in kalibre od 6 do 8 col, bi pomenila omejitve za edino kategorijo ladij, ki bi v posebni meri odgovarjale ameriškim potrebam. Razen tega je očividno, da bi omejitev te edine kategorije ladij v posebno veliki meri ojačila povprečno ofenzivno silo neke določene pomorske sile, ki Ima zelo veliko število trgovskih ladij, k? so bile že v mirni dobi prirejene za montažo 6 eolskih topov. Francosko-angleški raz-orožitveni predlog je tem manj sprejem-
Iz ljubljanske kronike
Ljubljana, 29. septembra.
Kakšne posledice ima lahko disharmonija med zakonci in razdrapano zakonsko življenje, dokazuje primer zakoncev F. iz Ljubljane. Pred dnevi smo poročali o veliki tatvini pri neki ugledni ljubljanski rodbini. Gre za omenjeno rodbino.
Na poKciji je mož prijavil, da je bilo ukradeno za okoli 15.000 Din zlatnine in raznih dragocenosti. Vse okolnosti so kazale, da je tatvino izvršil domač človek im policija ie tudi v tem pravcu usmerila preiskavo. Rezultat je bil prenesetljiv. Policija je dognala, da je tatvino finjriral mož sam, a obdolžil je sramotnega dejanja lastno ženo. Na policiji zaslišan je dal tudi čudne izjave, ki zani niso najboljše izpričevalo. Tako je pravil, da je vsa zlatnina njegova last in da je ženi blijantni prstan samo »posodil«, ko se mu je rodil sinček Žena je na policiji tudi priznala, da je mož zelo aroganten in nasilen. Zahtevala bo ločitev zakona. Kako bo končal ta spor med zakoncema, ni znano, pač pa utegne imeti F neprilike na sodišču radi fingirane tatvine in ker ie oblasti vodil za nos.
Poročali smo že da se klati v Ljubljani organizirana tolpa tatov, ki se specijalizira na stanovanja. Stanovanjske tatvine
Jugoslavija se je z ratifikacijo nettunskih konvencij poklonila Rimu. Tako je postal Rim solnce, okrog katerega se zbirajo bal* kanski narodi. To vse je grandijozen uspeh današnih beograjskih državnikov v zunanji politiki.
Niti ideja balkanskega Locarna ni ustvar-ljiva. Največji prijatelj Jugoslavije Venize-los, v katerega so v Beogradu toliko zaupali, je izjavil, da je ideja balkanskega Locarna Še nejasna in meglena. Nejasno pa je po njegovem mnenju tudi geslo: Balkan balkanskim narodom. Venizelos je očividno sklenil prijateljski pakt v Rimu samo pod pogojem, da prizna italijansko nad moč v Albaniji. Venizelos ne bo niti s prstom ganil proti italijanskemu prodiranju na Balkanu. Iz tega se vidi, da je vse to, kar je svoječasno govoril dr. Marinković v Narodni skupščini o ideji >Balkan balkanskim narodomc, samo fraza.
Vsakemu lajiku je jasno, da je Marinković doživel v svoji zunanji politiki popoln fijasko. Era njegovega ministrovanja je prava nesreča za našo državo. On je tako zaostril notranje odnošaje, da bo treba nadčloveških naporov, da se vse to vsaj deloma popravi. V zunanji politiki pa je dosegel, da je Rim grupiral vse naše sosede proti nam, in da je ideja: »Balkan balkanskim narodom« samo še lep san, ki ga ne bo mogoče v dogledni dobi uresničiti.
ljiv, ker bi od angleške delegacije na tej konferenci formirani predlog pomenil za Ameriko, ako bi ga sprejela, očividno škodo, temveč tudi zaradi tega, kar odklanja načelno omejitev vseh znatnih kategorij ladij.
Glede vprašanja podmornic ne more ameriška vlada priznati podmornic preko 600 ton kot posebno kategorijo in ne more dovoliti, da bi število podmornic do 600 ton ne bilo omejeno. Ameriška
vlada noče imeti posebnih prednosti na morju, vendar pa ne sme dopustiti, da bi zašla v očividno slabšo situacijo.
Ameriška vlada je razen tega mnenja, da določbe angleško - francoskega mornariškega dogovora ne zadržujejo trajnega oboroževanja na morju, niti ne omogočujejo štedenja, tako da je uspeh vsake konference za razorožitev na morju v resnici nemogoč. Zaradi tega smatra ameriška vlada, da bi, ako sprejme francosko-angleške predloge kot podlago za nadaljne razprave, rešitev tega vprašanja ne napredovala uspešno.
Ameriška nota ponavlja nato predloge ameriške vlade na razorožitvenih konferencah in sicer: 1. določitev najvišje tonaže za vsako posamezno kategorijo vojnih ladij in 2. najvišjo tonažo za vsako edinico in najvišje artilerijske kalibre ločeno za vsako kategorijo.
so na dnevnem redu in baš včeraj sta bila zopet prijavljena dva vloma, odnosno večji tatvini. Snoči okoli 19. je neki zlikovec vlomil v stanovanje Alojzija Boštič v Slomškovi ulici št. 4. Tat je odnesel 15 novih bankovcev po 10 Din, dalje 21 starih srbskih 100 dinarskih bankovcev, 70 srebrnih kron, 1 nemško marko, 1 zJat poročni prstan, 1 nikljasto, 1 srebrno damsko uro, 1 moško uro z verižico, 1 klobuk in še več drugih stvari. Skupna škoda znaša 6225 Din.
Borzna poročila
Ljubljanska borza.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 8.017, Berlin 13.5725, London 276.61, Newjork 56.94, Pariz 223.6. Milan 297.66.
Zagrebška borza.
Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 8.017, Berlin 13.5725. London 276.21, New-vork 56.94, Pariz 223.6, Milan 297.66.
Efekti: Vojna škoda 442.
Inozemske borze.
C uri h: Beograd 9.1285, Dunaj 73.15, Budimpešta 90.60, Berlin 123.85, Praga 15.40, Milan 27.16, Pariz 20.31, London 25.20, Newyork 519.60.
Sumljive grožnje z ministrskimi ostavkami
Ministri čutijo, da se bliža konec Koroščevega režima in se skušajo zato pravočasno umakniti na kakem popularnem vprašanju. — Prozorna igra dr. Angjelinoviča in Dake Popovića.
— Beograd, 29. sept. Radi nesoglasij, ki so se pojavila na seji skupščinskega odibora, ki razpravlja o zakonu za ureditev agrarnih odnošajev v Dalmaciji, je prišlo v vladli do hudih nesoglasij. Dva ministra, demokrat dr. An-gjelinović rn radikal Daka Popovič sta, kakor smo že poročali, najavila svoje ostavke, če v tem vprašanju ne bo prišlo do sporazuma. V5eraj dopoldne sklicana konferenca Članov veČine tega odbora, ki sta ji prisostvovala tudi oba imenovana ministra, ni dovedla do sporazuma, marveč so se medsebojno obtoževali in so zlasti demokrati očitali radikalom, da hočejo ščititi Ie veleposestnike. Musliman dr. Behmen je zapustil sejo z izjavo, da noče več sodelovati. Zadeva je zavzela sedaj tako obliko, da bo morala o njej ponovno razpravljati vlada ter da bo vprašanje dalmatinskega agrara ponovno predloženo vladnSm klubom, da zavzamejo svoje stališče.
Minister dr. Angjelkiović je po tej konfernci izjavil novinarjem, da glasovanje v odboru ni veljavno. Naglašal je, da je vlada svoječasno obljubila, da bo rešila to pereče dalmatinsko vprašanje in da bo radfi tega vztrajal pri tem, da vlada izvrši svoje dolžnosti. Če bi hotela vlada sedai rešitev tega problema ponovno zavleči in odgoditi, ne bi mogel več nadalje ostati mfaiister v taki vladi. Prav tako pa je rudi minister agrarne reforme Daka Popovič izjavil, da bo branil svoj predlog do skrajnosti, in da ne bo popustil demokratom, ka zasledujejo pri vsem tem zgolj svoje strankarske interese.
Tudi danes dopoldne se je vršila v ministrskem predsedstvu dveurna konferenca med dr. Korošcem, dr. Angieli-nov'čem in Dako Popovićem. A tudi ta Vnnff"-p"ca ip ^fnla brezusoešna. V političnih krogih vzbujajo ti korajžni nastopi obeh ntlnistrov. ki ioslej nista mnogo zmenila za želje in zahteve prebivalstva, razumljivo pozornost. Ugleden član opozicije, ki so ga opozorili na to <rpožrtvovalno» skrb obeh ministrov, je izjavil novinarjem med drugim*
«Vsekakor je zanimivo, da so nekateri ministri v zadnjih dneh zelo korajžni in kar povrsti groze z demisijo, če vlada odnosno vladna veČina ne osvoji njihovega stališča. Doslej ti ministri v strahu za svoje ministrske pozicije nikdar niso upali nastopiti tako
odločno. Verjetno je, da se bo v prihodnjih dneh našlo še več ministrov, ki bodo preko noči postali najodločnej-ši zagovorniki interesov prebivalstva, če treba tudi za ceno svojega ministrskega stolčka.
Ni težko najti vzroka tega preokreta v ministrskih glavicah. Že vrabci po beograjskih strehah čivkajo, da so sedanji vladi dnevi šteti. Nerešeno je samo še vprašanje, ali naj vlada odstopi takoj ali pa šele po 20. oktobru, ko bo otvorieno redno zasedanje Narodne skupščine. Gospodje ministri to prav dobro vedo in zato so tako korajžni z grožnjami]' o demisiji. To so baš oni ministri, ki so stopili v KoroŠčevo vlado zgolj iz svojih osebnih interesov in proti interesom naroda, ki ga zastopajo Tem gospodom so sedaj potrebne parole za narod, potrebna jim je nekaka «Častna odhodnica» in zato hočejo pasti na kakem popularnem vprašanju, za katerega se doslej sicer niso brigali.
Baš iz tega razloga sta se dr. Angje-linovič in dr. Daka Popovič tako uporno oprijela agrarnega vprašanja v Dalmaciji, ki je tam vsekakor najipopolar-neiši problem. Oba sicer dobro vesta,
da sedanja vlada tega vprašanja ne bo nikdar rešila in baš zato se s tako ve-hemenco potegujeta vsak za svoje stališče. Če jima bo kazalo, bosta morda podala ostavke dva ali tri dni pred padcem celokupne vlade. Vse skupaj pa je v naprej dogovorjena igra, ki bi naj oba rehabilitirala pred narodom, ki Ju bo pri prihodnjih volitvah sodil po njunih delih in zaslugah.*
""imiiiiiiiiimmi"--
Zaščita westfalskih rudarjev
— Beograd, 29. septembra. Določena je delegacija, ki odpotuje v Berlin, da podpiše z nemško vlado dogovor o zaščiti naših delavcev na VVestfalskem in v Porurju. K pogajanjem, ki se bodo vršila v Berlinu, odidejo kot člani naše delegacije ta.inik našega poslaništva v Parizu dr. Perne, ravnatelj SUZOR v Zagrebu MatijaŠič, načel, ministrstva socijalne politike Jeremič in bivši minister socijalne politike dr. Gosar. Kakor znano, se bo z zaključi rvi jo teh poga-'anj izpolnila le stara zahteva posl. dr. Žerjava, ki je ob raznih prilikah zahteval od vlade v Narodni} skupščini, naj uredi z nemško vlado vprašanje zaščite našega delavstva v Nemčiji.
Škoda v Floridi*
_ Newyork, 29. sept. Glasom poročila
ameriškega rdečega križa je napravil orkan na Floridi za 50 milijonov dolarjev škode.
Dalmatinski zemljoradniki za politiko KDK
Radi splošnega nezadovoljstva s politiko zemljoradniške stranke se vedno bolj širi pokret za prestop v KDK. — Splitska oblastna organizacija v razsulu.
— Split, 29. septembra. Med dalmatinskimi zemljoradnici vlada prav tako veliko nezadovoljstvo s politiko zemljoradniške stranke kakor med prečanski-mi davidovićevci. V splitskih zemljorad-niških organizacijah je opažati že dolgo Časa močan pokret za priključitev h KDK. Ze na nedavni seji oblastnega odbora zemljoradniške stranke je bila s strani delegatov posameznih organizacij postavljena zahteva, naj vodstvo stranke v Beogradu revidira svoje stališče in zapusti Narodno skupščino ter se solidariziiira s pokretom KDK. Vodstvo stranke je šlo preko tega in je skušalo nezadovoljne pristaše pomiriti z obljubami.
Včeraj se je vršila ponovna seja oblastnega odbora, na kateri ie prišlo do razcepa. Dva najuglednejša člana oblastnega odbora, dr. Pedernj in dr. Ču-
Ii-n sta izstopila iz stranke in izjavila, da bodo njunemu vzgledu sledili vsi pristaši. Istočasno je prijavil svoj izstop iz stranke tudi dr. Škarica, mestni župan v Šibeniku in predsednik tamošnje mestne organizacije. Dr. Škarica je iz-iavil, da bo ž njim vred izstopila iz zemljoradniške stranke celokupna srezka organizacija. Zemljo rad n i ški disidenti nameravajo v kratkem sklicati javen shod, na katerem bodo obsodili politiko stranke, zlasti pa izjave nekaterih vodilnih članov o priliki volilne agitacije v Bosni in Hercegovini, v katerih so odobravali hegemonistično politiko sedanjega režima ter pozvali vse pristaše v Dalmaciji, naj izstopijo iz zemljoradniške stranke in se korporativno priključijo KDK, kakor so to storili rudi pre-čanski Davidovićevi demokrati.
—••m mu iiiim*»
Ameriški predlog Franciji in Angliji glede omejitve pomorskega oboroževanja
Amerika odklanja francosko-angleški pakt, ker vidi v njem ogrožanje svoje pomorske pozicije in vztraja pri svojem prvotnem stališču.
35
60-letnica organizacije slovenskih tiskarjev
Razvoj od skromnih početkov do vzorne in močne stanovske organizacije. — Jubilej bo združen s krasno razstavo časopisja
in grafičnih izdelkov.
Letoa poteka 60 let, odkar so si ljubljanski tiskarji ustanovili svojo prvo organizacij, ki jo predstavlja danes ljubljanska podružnica 3Saveza grafičnih radnika iu radnica Jugoslavije<. Dne 23. novembra L 1867. se je vrSil v gostilni >pri polarni zvezdi« (>Zum NordpoU) razgovor o ustanovitvi tiskarskega izobraževalnega društva za pospeševanje gmotnih in duševnih koristi. Na tem razgovoru j,e bil sestavljen začasen odbor, ki je imel izvršiti vse priprave za ustanovitev društva. Dne 8. decembra leta 1867. se je vršilo generalno zborovanje za sprejem statutov novega društva. Tedaj je bilo priglašenih že 28 članov. Predno so bila potrjena pravila novega društva, je preteklo še nekaj tednov in ustanovno zborovanje se je vršilo 9. februarja leta 1868. v risaiuici višje realke. K temu zborovanju so bili povabljeni tudi deželni glavar dr. v. Wurz-bach, župan dr. E. H. Costa, finančni direktor v. Felsenbrunn, deželni odbornik dr. Bleivveis, deželni poslanec Deschmann, magistratu i svetnik Gurman, direktor višje realke Schrev, višji direktor dr. H. Costa, nadalje lastniki tiskarn, več profesorjev in zastopniki tedanjega novinarstva. Zborovanje je otvoril kot prvi predsednik Anton Klein, Ivi je v svojem govoru poudarjal kot namen novoustanovljenega društva predvsem strokovno izobrazbo.
Prva organizacija tiskarjev v Ljubljani •e je ustanovila kot izobraževalno društvo, ker v tedanjih časih kaka druga organizacija ni bila mogoča. Toda kljub temu je »Izobraževalno društvo za tiskarj3 v Ljubljani t že te ko j spočetka začelo skrbeti tudi za gmotne koristi svoj|ih članov. Na izrednem občnem zboru dne 6. junija leta 1868. je bilo sklenjeno, da se ustanove bolniški in podporni skladi za bolnike, potujoče tiskarje in onemogle Člane. Na istem izrednem občnem zboru je bil spreje-t tudi predlog, da pristopi društvo k avstrijski tiskarski zvezi. To je dokaz, da se je že tedaj čutila v tiskarskem delavstvu potreba po strokovni organizaciji. In res, še istega leta, dne 20. septembra se je vršil ponovno izredni občni zbor, ki je preosnoval novo društvo v prosvetno, podporno in borbeno organizacijo.
Od tedaj se je organizacijia ljubljanskih tiskarjev neprestano lepo razvijala in značilno je, da od tistih časov naprej ni bilo v Ljubljani nobenega neorganiziranega tiskarja. Leta 1879. je društvo razširilo svoje delovanje na celo bivšo deželo Kranjsko. Tedaj so bili časi, ko so se morali tiskarji boriti še za nedeljski počitek. Leta 1886. je bila uvedena prva kolektivna pogodba, ki pa je vsebovala zelo skromna določila. Uspeh dolgoletnega dela organizacije tiskarjev je bil, da zavzemajo danes tiskarski delavci gotovo prvo mesto med organiziranim strokovno-  kvaflificiranim delavstvom
401etnico svojega obstoja je ljubljanska organizacija tiskarjev proslavila svečano usodnega dne 20. septembra leta 1908. Ko se je vračal s proslave je tedaj zašel med demonstrante strojnik Rudolff Lunder in na poti proti domu ga je zadel strel avstrijske soldateske, ki mu je končal mlado življenje.
Ko je leta 1914. izbruhnila svetovna vojna, se je morala tiskarska organizacijia omejiti samo na humanitarno delo. Za tiskarje so pra tako kakor za ostale delavske sloje nastopili hudi časi. Zastajali so obrati, dela ni bilo in brezposelnost je naraščala. V kolikor niso bili člani organizacij vpoklicani med vojake, so delali po tiskarnah le po par dni v tednu.
Po prevratu L 1918 je ljubljanska orga*
Sinoči so zagrebški detektivi privedli iz Celja v Zagreb nekega Antona Kržeja, ki so ga aretirali v Ceflju ter našli   pri njem   okrvavljeno srajco.
Osumljen je, da je dolgo iskani zverinr-ski morilec zagrebškega branjevca Alojza Škorjanca. Kržeja prav za prav niso aretirali naši stražniki, temveč se je sam javil orožnikom v Celju, češ, da je okradei nekega potnika v vlaku in mu vzel 6000 Din. Listnico da je vrgel proč, denar je pa vtaknil v žep. Čeprav se je zdelo Čudno, da se je tat sani prijavil, vendar je orožništvo Kržeja aretiralo in ga pridržalo v zaporu. Uvedli so preiskavo, da bi dognali, koliko je resnice na Kržeuevi izpovedi. Ugotovili so, da je neki Mihajlo Veren javil detektivu na koOodvoru v Zidanem mostu, da miu je ne&do med vožnjo odnesel listnico z večjo vsoto denarja. Veren je izpovedal, da je 11. t m. dospel okoli 11. ure ponoči v Brežice, kjer je zadremal na klopi. Med tem mu je neznan zlikovec odnesel listnico, v kateri je bilo 6000 Din. Vsota se torej ujema s Kržejevo izpovedjo, vendar se ne ujemata čas in način tatvine. Krže je namreč izpovedali, da je okradei pomika na stopnicah vagona in sicer 12. t m. Ko so to Kržeju objasnili, je izjavil, da ni ukradel denarja, ter se je javil orožnikom kot tat samo, da se bo odpočil v zaporu. Krže je tudi izpovedal, da se je mudil v Zagrebu od 16. do 22. t m. Ta čas se je potikal po mestu v družbi deklin, ki jih je spoznal na kolodvoru. Pred tem je bil pa v Gradiški, kjer je odsedel 3 leta ječe zaradi tatvine. Celjska policija in sodišče sta vedela, da zagrebška policaja išče morilca starega Škor-
nizacija razširila svoje območje tudi na Štajersko, tako da je obsegala odslej vso Slo* venijo. Dne 6. decembra 1. 1930. je prišlo do združenja vsega grafičnega delavstva v Jugoslaviji in «Društvo grafičnega delavstva v Slov eni j i» se je preosnovalo v «Savez gra« fičnih radnika i radnica Jugoslavije, podruž= niča v Ljubljani*. Obenem je bila izvršena tudi spojitev grafičnega pomožnega in kuj i* goveškega delavstva.
Notranje in organizatorično delovanje in tarifno politiko vršita v ljubljanski po* družmici upravni odbor in tarifna komisija, nadzorovanje finančnega poslovanja izvršu« je nadzorni odbor, spore med članstvom pa rešuje častno sodišče. Prosvetno in strokov« no delo med članstvom vrši naobrazbeni od* bor, ki je osnoval tudi naobrazbeni podod* bor v Mariboru in risarski tečaz v Ljublja* ni. Humanitarno delo organizacije dopol* njuje <d>obrodelno društvo grafičnega de* lavstva», ki je bilo ustanovljeno I. 1896. Raz» vijanje družabnosti med grafičnim delav* stvom je naloga pevskega odseka «Grafi* ke», ki je bil ustanovljen L 1923 in je priTe* dil že celo vrsto lepo uspelih koncertov. L. 1927. je bil ustanovljen tudi športni klub «Gr&fika», ki se zelo lepo razvija.
Končno je združeno članstvo organiza* cije še posebej po strokah. Najdelavnejša sekcija je klub tiskarskih strojnikov, ostale sekcije pa ao litografska, kemigrafska, ba» krotiskarska, sekcija knjigoveškega delav* stva in sekcija strojnih stavcev
Danes je organizacija grafičnega delav* stva ena najmočnejših delavskih organiza* cij. V Ljubljani se bavi že z mislijo posta* vitvc svojega lastnega doma in ima v to svrho nakupljzeno že stavbišče na vogalu Miklošičeve in Masarvkove ceste.
Ljubljanska tiskarska organizacija bo ob proslavi svoje 601etnice priredila v Ljublja* ni tudi veliko razstavo grafičnih izdelkov iz Slovenije, ki bo otvorjena prihodnjo nede* Ijo 7. oktobra na velesejmu. Razstava bo razvrščena po treh največjih paviljonih, in sicer bodo v paviljonu F razstavljeni časopisi in revije vseh držav sveta od Avstralije, južne Amerike do novih evropskih držav. Za občinstvo bodo posebno zanimivi japon* ski in kitajski listi ter obsežna zbirka časo* pisov iz sedanje Rusije. V G pavljonu bo razstava prikazala razvoj tiskarstva in nje* gove tehnične pripomočke. Tu se bo lahko lajik poučil, kaj je in kako nastane iitogra* fija, kakšen je bakrotisk, kako se izdelujejo klišeji in kaj je navadni knjigotisk. Seveda bodo razstavljeni tudi najrazličnejši stroji od najstarejših do najmodernejših vrst, rav* notako pa tudi najrazličnejši izdelki tiskar* ske umetnosti. V K paviljonu bo nameščen \ prvem oddelku historični del razstave, ki bo poučil obiskovalce o razvoju pisave od najstareqših časov človeštva do tiskane čr* ke, njen razvoj do najnovejšega časa. Po* sebno zanimiva bo v tem o žiru historična razstava slovenske knjige in slovenske gra* fike, to je najznačilnejših in najstarejših knjig, ki so se v Sloveniji tiskale, najstarej* ših in najredkejših lesorezov in bakrorezov, ki so nastali ali pa bili razširjeni med našim narodom. Drugi del tega oddelka bo pa po* svečen sliki organizacije «Saveza grafičnih delavcev, podružnice Ljubljane^ in njenega razvoja v 60 letih, z vsemi statističnimi po* datki. V tretjem oddelku tega paviljona bo pa razstavljeno vse jugoslovensko časopis* je, ki bo nudilo zanimivo sliko, kako se je tekom 250 let razvilo od najskromnejših začetkov do danes tako veličastne sile.
K proslavi oOletnice ljubljanske tiskar* ske organizacije se pridružujemo tudi mi z iskrenimi čestitkami.
janca. Zaradi sumljive izpovedi Antona Kržeja, da je popival v Zagrebu baš v času, ko je bil strašen umor, celjska policija obvestila o nenavadni aretaciji zagrebško policijo. Ta je poslala v Celje svoje detektive, ki so Kržeja ponovno zaslišali. Aretiranec je izjavil, da ni okradei potnika v vlaku, ampak je za to tavnino zvedel iz »Jutra«. Tudi njegova izjava, da bi se rad malo odpočil v zaporu, je malo verjertna, kar je Krže izjavil, je bilo torej nelogično, neverjetno in zelo sumljivo. Sum se je še povečal, ko so detektivi opazili, da ima KrŽejeva srajca vse polno krvavih madežev. Tedaj so mu tudi pokazali fotografijo umorjenega Škorjanca, kar je na Kržeja delovalo zelo čudno, ka-jti slike ni hotel pogledati, čeprav so ga k temu silili. Policija je uvedla strogo preiskavo, da ugotovi resničnost Kržejevih izpovedi. Krže je tudi preklicali svojo prvo izjavo, da se je mudil od 16. do 22. t. m. v Zagrebu. Izdavil je, da je samo potoval skozi Zagreb v Celje. Vse zadnje tedne, da je delal v celjski okolici. Aretirani Krže je 29 let star in rojen v Praprotnem pri Laškem. Zagrebška policija ga ima zaznamovanega kot nevarnega človeka.
★
Zagrebški listi poročado še nekatere podrobnosti o veliki §pijonski aferi, ki >e največja te vrste, odkar obstoja naša država. V ponedeljek so obiskali trije vi§Ii oficirji novosadsko policijo. Pri šefu policije se je vršila daljša konferenca. Po konferenci so policijski organi izvršili preiskavo v stanovanju trgovca in vojaškega dobavitelja Dra-gotina Dimića. Hišna preiskava je tra-
jala od 11. dopoldne do 4. popoldne. Policija je zaplenila razna pisma in listine, ki jih je našla na podstrešju. Ves ta materijal je policija zaplenila in odnesla na policijsko ekspozituro. Nato je bila aretirana trgovčeva žena Irena, služkinja, kuharica in hišnica. Vse je policija večkra zaslišala. Po zaslišanju so izpustili trgovčevo ženo domov, vendar je pod stalnim policijskim nadzorstvom. Pri proučevanju zaplenjenih dokumentov so ugotovili, da so listine skrajno komprimitirajoče in dokazujejo, da so v veliko vohunsko afero zapletene še druge odlične osebnosti iz novosadske družbe. Vojaški do-bavilej Dimić je imel pri sebi vedno stalen potni list. Ker je v nedeljo slutil, da ga policija zasleduje in da ga namerava aretirati, ker so vojaške oblasti odkrile, da je vohunil v prid neke neprijateljske države, je pobegnil in neopaženo prekoračil našo mejo.
Dimic je rodom iz Srbije. Bil je čast* nik v srbski vojski, 1. 1914. se je pa predal avstrijski vojski. Kot ujetnik je bil v ujetniškem taboru v Kečkemetu. Po vojni je bila proti njemu uvedena preiskava. Ker so mu dokazali, da se je prostovoljno udal sovražniku, je izgubil oficirski čin. Potem sc je nastanil v No* vem Sadu, kjer se je tudi oženil in si znal počasi pridobiti veliko zaupanje. Tako so pozabili celo na njegovo ne* častno afero med vojno. V zvezi s to afero je bilo te dni izvršenih več hišnih preiskav. Policija pa noče o tem niče* sar poročati. Iz Beograda sta prišla dva višja policijska uradnika, da prisostvu* jeta nadaljni preiskavi. Iz Beograda je prišlo v Novi Sad tudi več detektivov, ki skupno s policijskimi organi preisku* jejo vohunsko afero.
*
Pred sarajevskimi sodniki je stala te dni 15-letna deklica Zora C. iz Tuzle zaradi nenavadnega šampaniziranja, ki je zelo zanimivo. Lepa Zora je prišla v Sarajevo z namenom, da se proti večeru zopet vrne v Tuzlo. Zorica pa je morala v zapor, namesto da bi sedla na vlak in se odpeljala nazaj v Tuzlo. Ko jo je strogi policijski uradnik pozval, naj pove, kako je Šampanizirala, je deklina začela pripovedovati, da jo je stara mati poslala v Sarajevo, da bi neki gospe nekaj prodala. Ko se je vračala, jo je srečal eleganten gospod, ki ga Zora ni poznala. O njem ve samo, da je lep, lepo oblečen in oženjen. To ji je priznal sam, ko je čutil že ugodne posledice alkohola v glavi. Imena ji ni povedal. Zora je vedela tudi, da je bil oženjeni gospod fin, lepo obrit in je imel orlovski nos. Gospod je deklino povabil najprvo na večerjo. Že tu sta pila. Zori je postalo slabo. Gospod je menil, da je temu krivo slabo vino in ji je svetoval, da gresta v drugo gostilno. Šla sta in naročila šampanjca. Zora je pila in pila, dokler ni viidela v sobi dveh kavalirjev in štirih ogledal in 8 mladih lepih oženjenih gospodov. Ko sta zapustila gostilno, je bilo Zori zelo slabo. Pred vladno palačo je padla v blato in je prepevala. Elegantni gospod ie pa med tem pobegnil in izginil v noč. Stražnik je deklino odvlekel v zapor in jo čez dva dni spremil v Tuzlo, kamor jo je poslal policijski uradnik.
★
Pred dnevi se je v Karlovcu izpolnilo prorokovanje nekega delavca, ki je natančno povedal dan svoje smrti, Fran Kozlovac je prišel pred dvema mesecema v Karlovec. Javil se je dežurnemu zdravniku v bolnici in rekel, da je prišel, da bi umrl v bolnici. Od česa boš umrl in kako boš umrl, ga je vprašal zdravnik začudeno. Prišel sem, da tu umrem, ker vem, da bom umrl in vem tudi. kdaj bom umrl, je odgovoril mladi delavec. To da so mu sporočili z onega sveta. Vem, da bom umrl dne 21. septembra ob 3. uri popoldne. Neke noči sem sanjal, da bom umrl ta dan in to noč. Ne govori neumnosti, je dejal zdravnik. To SO budalosti. Kako boš umrl. ko si močan kakor bik. Verujte, gospod doktor, je nadaljeval delavec, ne razburjajte se, res je pa le. Videli boste, umrl bom natančno 21. septembra ob treh popoldne. Delavec ie bil popolnoma zdrav, vendar so ga sprejeli v bolnico. Sumili so, da ni pri zdravi pameti in so ga poslali na opazovalnico. Čez nekaj dni so ga pa zopet izpustili kot popolnoma zdravega. Delavec >e pa menil, da mora ostati v Karlovcu in tu počakati na svojo smrt. Ostal je v mestu pri svoji sestri in neprestano mislil na svojo smrt ter tako prepričal rudi sestro, da bo določenega dne umrl. Kozlovac je bil izredno vesel, da bo tako hitro umrl, ker mu je bilo razodeto, da se bo imel po smrti dobro in naj se ne boji umreti. Tako so minili dnevi in delavec je bil vedno bolj vesel. Vedno ie štel, koliko dni ima še do smrti. Ko j-e štel, so njegove oči čudno žarele. Prišel je 20. september. Franjo je povabil vse svoje prijatelje in Jim povedal, da bo drugi dan umrl. Tako bom srečen, je rekel, začel bom lepše in zadovoljnejše življenje. In ko je napočil 21. september, je delavec pozval svojo sestro, naj mu kupi mrtvaško obleko in čevlje, ker se hoče pripraviti na smrt. Sestra je bila popolnoma pod vplSvom čudnega brata in je res kupila obleko in mrtvaške copate. Kozlovac je šel še v bolnico in se jirn zahvalil ter izjavil, da bo umrl. Vsi so se mu smejali in ga debelo gledali. Iz bolnice je odšel domov, kjer je oblekel mrtvaško obleko in mrtvaške copate ter legel v posteljo. Dopoldne je bil dobro razpoložen in je izjavil, da mu mrtvaške copate zelo dobro pristojajo in je zadovoljen z njimi. Sestri je dajal nasvete in ji obljubil, da se ji bo javil z onega sveta. Nato je Še vstal. Ko je pa bližala
tretja ura, je legel na posteljo in rekel sestri: V dvem minutah bom mrtev in srečen. In res, v naslednjem trenutku je bila tri ura in delavec je mirno izdihnil svojo dušo. Ves Karlovec je ta dogodek razburil.
Dunajski turisti rešeni
Zadnjič smo poročali, da so obtičali štirje dunajski turisti v severni steni Planspitze in da se je bilo že bati, da jih ne bo mogoče rešiti. Toda tretji rešilni ekspediciji se je končno posrečilo najti pogrešane turiste in jih spraviti v dol'ino.
Turisti so odšli v soboto popoldne iz Gstatterbodna in so hoteli preko severne stene doseči vrh Planspitze. Ker jih je pa zalotil snežni metež, so morali svojo namero opustiti. Šele drug': dan dopoldne so zaslišali pastirji v dolini klice na pomoč in so takoj obvestili rešilno ekspedicijo v Admontu. Sedem do bro opremljenih turistov se je napotilo v gosti megli v srore, toda cilja niso dosegli. Morali so se vrniti in nesrečni turisti so ostali še eno noč v steni. V ponedeljek zjutraj je bila organizirana druga rešilna ekspedicija, katero so spremljali štirje orožniki. Pa tudi ta ekspediciia se je morala vrniti, ker so divjali v srorah silni snežni meteži. Ekspedicija .ie ugotovila, da se oglašata samo dva turista, dočim sta bila druga dva že tako onemogla, da sploh nista mogla klicati na pomoč.
V torek je odšla iz Admonta tretja ekspediciia, ki je k sreči premagala vse ovire. Zvečer so vse Štiri turiste našli in jih prenesli v Admont, kjer so jim nudili v hotelu prvo pomoč. Vsi štirje so bili tako izmučeni in prezebli, da so obležali v hotelu. Tudi živil niso imeli več in so trpeli zadnji dan hudo lakoto. V gorah ie pritisnil tak mraz. da so dobili na nogah in rokah hude ozebline.
Filni
Cirkus
>Fiimi dolaze, filmi odJaize. ah nuedan naj« >CJrfcuiS«, nijedan nije Chartke Ghaptan.« Taiko rekiajroo &n>o čitali ipned meseci v za^rebškiih lisrtnih, ko so v Zagrebu pripravljali »Cirkus«. Bala :o točna.
»Cirkuse d« Charlie Chaiplrn delal z veHkimi preanori nnaVme dve leti. Chaplin }e vajen dolgih iparvz; svobodna, umetondška natura n-Jejiova si ne da xw«tpiso,vta.ti; on dela taksr&t, kadar je razpoložen, mata 24 ur brez odmora — zato pa časih pavzira po dva, tri, osem dni in plačuje aikitorje in statiste za brezdelje. Toda pri »Cirkusu« je bil premor — trađaJ je bUzu pol leta — neprostovoljen. Umetnika de zaitekel proces, ki Trm ga je (msokiiraia njegova žema, saj ga imate Še vsi v spomhni. Chapl&n je Ml tak<rat blizu živvSrseimu razsulu in nje-sovd ž« ita.k na senoih močno osiveli la&je so se mu malome popolnoma PoJbelali. Tata<t je vedel aimerdSki tisk mnogo povedati o nJem: da ga je proces finančno rumira!, <la bo opust<il fSimanie, da je ži-včno uničen, in zopet, na maimera-va Ameriki obrniti hrbet in oditi v gostoiiiibmejso Evropo. Iz vsega tega ni bilo -nič: Ghapliin o'e ozdravel (vsaij na zunaj), pozabil tia ženo, proces, prijatelje, U so ga bili za-■taijjii — in se vrnil v dragi mu aitelje" in začel delati. »Cfokus« h't\ malone že dovršen, ko ga je afera odtogada od dela; zdai ga je preuredil, OriHi skoro poJovnco posnetkov, začel znova in dokončal. Ob novem tetu je bila v Newyorku premijera. Javno mnenje se je tla mah preokre-nilo. bojJcoit Chaiplinoviih filmo-v je bil trsti trenutek a.\tt«orniait>čno preklican, Chaplin .je trhirn-ftrail!
»C&rJcus« morda — morda! — ne dosega »Goldruška*. Mana ie fcnaofce v njem, ttiste vna-n]e, vsaka občutlorvejš-i duši vidne tragike, ki odlikuje »Lov za zlatom«. Ali zato koliko genijalnih, komičniiih m »rotesituih dornisleko-v! Tudi tam, kjer bi se nikakor ne hotel smejati, boječ se v dnu srca, da ne bi umetnika razžaldl — tudn tam te premore neodoljivi klovn. In koliko je takih prl&orov, skoro preveč, saj se od samega smeha skoro ne (moreš več smejati. Ako odhajaš iz gle-dat&Sa, iti ie spet hudo . . .
Tak .je Chaplin. Večni »Romar« (PJlgrim) za srečo, v življe roj u in v teatru.
Resnica o Perijalnem savezu
Zadnje čase priobčujejo razni listi čudne vesti o razmerah v F. S. Baje se je pred kratkim vršil nekak zbor slovenskih in hrvatskih podružnic F. S. v Zagrebu, ki je zaključil odcep teh podružnic od centrale F. S., kot končno fazo boja teh podružnic s centralo radi nepoštenosti in korupcije. Odločno odklanjam zase in za glavno upravo resničnost razdora in teh vesti, ki so popolnoma neresnične, ne samo kar se tiče slovenskih podružnic, temveč velja isto tudi za hrvatske podružnice. Res je, da je obstojal spor med centralo in bivšimi predstavniki zagrebške oblasti F. S., in sicer že pred 2 leti, a ta spor je rodila le bolestna ambicija posameznikov, ki so prišli do moči v zagrebški oblasti, ljudi, ki so ob svojem vstopu v F. S. baš ščitili korupcijo, katero so pobijali zastopniki in zaupniki ostalih okrajev. Podrobnosti o tem bi vedle predaleč, rezultat je bil, da je letošnji kongrs F. S. v Zemunu te kršitelje discipline in interesov F. S. iz organizacije izključil in sicer soglasno, s pristankom polovice dehuratov iz prizadete oblasti in ob ogromni navzočnosti delegatov iz vseli krajev naše države.
F. S. temelji na samopomoči, na praktični in prijateljski vzajemnosti, je strogo nepolitičen že po svojem historijatu, osnovi in ideologiji, izključuje vsako možnost razdora. F. S. je osnovan na naravnem nagonu mladine po potovanjih, interesu dijaka, naroda in skupne države, služeča organizacija. Da obstojajo v njenih vrstah kaki spori, ni nič smamotnega, ker pri tolikem članstvu je raziličnost v mnenjih umljiva. Da je izločil iz svojih vrst škodljive elemente, ki so hoteli rušiti organizacijo z gesli iz dnevne politike, je pri njeni nepolitičnosti dobra pravica društva, ža-
lostno pa je, da časopisje takim škodljivcem naseda, škoduje s tem lastnim ciljem in društvu, ki je bilo še predno je bila ta držav in katerega cilj je dijaka ekonomsko ščititi, posvetiti ga, dati v počitnicah priliko za življenska izkustva i tako v njem vzgojiti značaj — za bodočnost moža na mestu.
Za III. obldst in za glavno upravo F. S. Maček Viktor, preds. III. obl. in član glavne uprave.
železnica
KOLEDAR.
Danes: Sobota, 29. septembra 192S; ka* toličani: Mihael, pravoslavni: 16. septembra Evfimija.
Jutri: Nedelja, 30. septembra, katoličani: Jeronim,  pra^s oslavni:   17.   septembra. So*
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: «Krog s kredo*.
Kino Matica: «Cirkus». Kino Ideal: »Kapetan Nostromo*. Kino Slavija: rV senci grobova.
PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Ob 15. »Cardaška princezmja*, ob 20. »Romeo in Julija». Kino Matica: «Cirkus».
Kino Ideal: »Kapetan NostTomo*. Kino Slavija: «V senci grobov* Film ZKD: Ob 11. v Matici: »Napoleon Bon a pa rt e».
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Piccoli, Dunajska cesta, Bakar* Čič, Sv. Jakoba trg.
Pepe rešuje državno grižo
Pepe iz uredništva je prišel do brid* kega spoznanja, da s to nesrečno držav* no grižo grižasto brez njega ne pojde. Zataknila se je za Pašiće\>o brado in obtičala med stricem Aco in največjim Slovencem tako trdno, da bi jo mogle premakniti samo Pepetove copate. Kdor misli, da to ni res, se bo še bridko kesal, kajti ne bo mu dano, da bi hodil na trgovinska pogajanja v visoki funkt ciji zveznega recepta aH da bi njemu na ljubo poklonili Slovencem novo žensko realno gimnazijo in bi ga postavili za direktorja. To spoznanje da je potreb* no za splošni napredek osebne ambicije in dobrobit kurjega britofa vsem, ki nočejo stati ponižani in užaljeni ob praznem koritu.
Pepe ima hudo migreno, kajti mu mrgoli pred očmi noč in dan rdeča am* putaška meja, ki napoveduje amputa* cijo. Rad bi sklenil sporazum med brati to* in onstran Sotle tako, da bi lahko vsi zobati iz korita. Prišel je do spozna* nja ino prepričanja, da bi bilo najbolje, če bi se šli bratje na obeh straneh rde* če amputacije še enkrat osvobojenje in ujedinjenje. Ta igra da je jako zdrava za deco obojela spola in jo Pepe naše* mu telesno-kulturnemu društvu '<Atc* ;ia» najtopleje priporoča. Pepe si jo predstavlja nekako tako-le:
Ljubljano bi zasedel Regiment Nr. 27, Zagreb črni husar ji ištenem teremtete lofas a šegetbe. Beli grad pa kačaki in komite. Srbija naj bi nam vrnila za to prireditev slovanske vzajemnosti vse one 30.5 cm kanone, ki so stali med pre* kucijo na slovenskih tleh. Mi, kar je nas Kranjcev in zelenih Štajercev, bi poklicali z Dunaja nazaj vse hofrate, bratje Hrvati iz Budimpešte vse odlične magjar embereke, Srbi pa vse misije iz Pariza, Londona in Petrograda. Potlej bi Mussolini začrtal demarkacijsko črto in postavil na vahto zeleno gardo.
Ko bi bilo tako srečno spravljeno vse nazaj v prvotno stanje, bi dal Pepe s copato znamenje in osvobojenje z ujedinjenjem vred bi se znova pričelo. Kdor bi imel več topov in kačakov, tisti bi odnesel zmago in bi se ujedinil n« račun drugega, kakor je po vsaki slavni zmagi že v navadi. Solnce svobode zla* te bi seve zasijalo vsem, tudi tistim, ki bi položili za osvobojenje in ujedinje* nje svoje koščice v hladni grob.
Pepe reflektira za primer, da bo nje* gov predlog o rešitvi državne griže sprejet, najmanj na šaržo največjega Slovenca. Druge funkcije bo pa že raz* delil med porodico tako, da bo vsem prav. Pepe meni, da se zdaj že tako dobro poznamo, da bi bilo drugo osvo* bojenje in ujedinjenje trdno liki skala kost. Samo v P iškopej o pojde še vpra* šat. kaj menijo tam o t*j grandijozni ideji.
Kaj je vera?
Katehet je skušal šolairčkom pojasniti dokaj abstraktni pojem vere. Vzel je pomarančo in jo vrgel v lonec, ki je stal slučajno na mizi. Vprašal je šolar-čke, sedeče v klopeh, da-li pomarančo vfidijo. Vsi so odgovorili, da ne.
— Gotovo pa verjamete, da. je pomaranča v loncu, — je nadaljeval katehet.
Šolarčki so glasno pritrdili
— Dobro torej, zdaj sam vam nazorno pokazal, kaj je vera. Zapomnite
si to. ko boste ob koncu leta vprašani.
Napočil ie dan izpita in katehet je vprašal šolarčke, kaj je vera.
— Vera je pomaranča v loncu, se je glasil odgovor.
Profesorska raztresenost.
Profesor stoji v nabito polnem tramvaju in se drži za jermen, da bi ne padel. Pristopi sprevodnik in zahteva denar za vozni listek. Profesor seže naj-orei v en žep, potem pa prime jermen v drugo roko in seže v drugi žep, toda drobiža ni nikjer. Obrne se torej k sosedu, rekoč:
— Gospod, bodite tako prijazmi in podržite malo tale jermen, da poiščem denarnico.
Pisane zgodbe iz naših krajev
«w c#
Morilec branjevca Škorjanca prijet. — Vohunska afera v Novem Sadu« — Če sampanizira 15 letno dekle« — Dan svoje smrti napovedal.
Nov tržni red za mesto Ljubljano
Ker so se vedno bolj množile pritožbe glede razmer na živilskem trgu, je mestna občina sklenila uvesti nov tržni red. — Za prodajo mleka naj se uvede nov tržni red.
Na zadrrjii sefii ljubljanskega občinskega sveta je župan dr. Puc v splošnem pred-sedstvenem poročilu naznanil, da je izdelan načrt novega modernega tržnega reda ga mesto Ljubljano, ki se je razposlal in-teresiranim korporacijaim in organizacijam v proučevanje. Novi tržni red je prikrojen sedanjim tržnim razmeram te vsebuje v 38 členih splošna navodila za tržno nadzorstvo in trgovanje na živilskem trgu.
Zadnja leta so se pojavljale splošne pritožbe, da je treba končno temeljito preuredim! nevzdržne razmere, ki so zavladale v povojnih letih tako na Vodnikovem, kakor tudi na Pogačarjevem trgu. Pritoževali so se tako prodajalci živil, kakor tudi konsumenti. Str&miljenje vseh gre za tem, da se živilski trg uredi ne samo po zunanjem licu, marveč tudi po notranjem ustroju.
Med in v prvih letih po vojni se je živilski trg po mnenju poznavalcev razmer pretvoril v prodajahšče vseh mogočih predmetov. Vzrok temu tiči v takratnih razdraparah razmerah, ko se blaga sploh ni dobilo ter se je moralo dovoliti, da je prebivalstvo na trgu dobilo prav v.se živ-Ijenske potrebščine. Radi obupnih socijalnih razmer je bila mestna občina primorana v takratnih časih nuditi tudi siromašnemu prebivalstvu možnost, da si na katerikoli način zasluži svoj kruh
Prva leta po vojni nevzdržne razmere so se zadnja leta začele sistematično sanirati. K izboKJišanju je mnogo pripomogel gremij ljubljanskih trgovcev, ki je s svojimi intervencijami občutno zajezil podeljevanje dovoljenj za barake in stojnice, v katerih se je prodajalo razno manufakturno, galanterijsko in drugo blago. Za vse te je občina zgradila na Vodnikovem trgu posebne barake in je tako dobil trg povsem drugo lice. Število barak je sedaj omejeno in nove prošnje se načeloma odklanjajo. Za preureditev živilskega trga in uvedbo novega tržnega reda interesiram trgovci, zlasti oni s sadjem, so takoj, ko je bil izvoljen sedanji občinski svet, pokrenili akcijo, da se končno reši vprašanje ureditve tržnih razmer in uvede nov tržni red. V tej akciji jib je v polni meri podpiral tudi občinski svetnik g. Peter S ter k.
V interesiranih trgovskih krogih so o načrtu novega tržnega reda prav živahno razmotrivali in so trgovci s sadjem, kakor tudi drugi po svoji merodajni korporaciji, trgovskem gremiju izdelali utemeljene pro-tipredloge. Splošno naši trgovci z veseljem pozdravljajo uvedbo novega tržnega reda, predlagajo pa k posameznim členom gotove tzpremembe. Zavzemajo tudi načelno stališče glede prodaje mleka na trgu in po ulicah.
Načelno stališče so trgovci zavzeli k členu 2. projektiranega tržnega reda, ki določa, da vodi kontrolo trga tržno nadzorstvo, obstoječe iz mestnega fizikata, veterinarja, tržnega nadzornika in tržnega komisarja. Naglašajo, da bi se z uvedbo nadzorstva mestnega fizikata, veterinarja in tržnega komisarja nadzorstvo le kompliciralo in bi to zahtevalo novo obremenitev občine, ki bi zahtevala sedaj, ko vla-
dajo težke finančne razmere, uvedbo novih doklad. Po mnenju interesiranih trgovcev naj bd veterinar imel izključno le nadzorstvo nad mesarji, nikakor pa ne nad prodajalci drugih živil. Posamni funkcionarji tržnega nadzorstva, kakor jih predvideva novi tržni red, pa bi posegali tucn v medsebojno kompetenoo. Zlasti je odveč mesto tržnega komisarja, ker izvršuje po njih mnenju celotno tržno nadzorstvo na trgu le tržn* nadzornik, ki daje vsa navodila in sprejema od podrejenih mu organov vse pritožbe in druga poročila.
Za podeljevanje novih dovoljena je potrebno tudi mnenje pristojnih organizacij poleg predlogov tržnega nadzorstva.
Organizacija mlečnega trga
V informacijo javnosti navajamo še načelno stališče interesiranih trgovcev glede prodaje mleka in mlečnih izdelkov. Ti zahtevajo z ozirom na sanitarne in higijenske razmere, da se za to panogo uveljavi poseben red. Na trgu naj bi se smela prodajati vsa živila, izvzemši mleko in mlečne izdelke in to iz sledečih razlogov.
Vsa prodaja mleka na Vodnikovem trgu nasprotuje določbam zdravstvenega zakona. Nalivairje in razdetievanae mleka se higijensko na trgu sploh ne more vršiti, ker nt vodovoda, da bi bilo mogoče vzdrževati potrebno snago. Nemogoče ie tudi zadrževati kupce, ne da bi ti otipavali in pokušali čajnega masla, smetane in mleka, kar se mora v interesu zdravja odločno prepovedati. V Ljubljani je sedaj dovoli mlekarn, ki so si v smislu predpisov in zahtev mestnega fizikata uredile svoje lokale tako, da je v njdh mogoče vzdržati najlepšo snago ter odgovarjajo povsem sanitarnim in zdravstvenim zahtevam. Omeniti je treba, da prihaja na trg tudi tako blago, ki glede kakovosti nikakor ne odgovarja, ker je to največkrat pokvarjeno in razredčeno blago, ki ga tudfi mlekarne ne morejo sprejeti. Največkrat se na trgu prodaja neprecejeoo in spodlito mleko, katero povečini prodajajo le prekupčevalci in ne producenti sami.
Na vsak način je treba v bodoče strogo prepovedati, da se ne bo mleko več razdeljevalo, prelivalo po vežah m cestah ter vozovih, ki so poln* nesnage. Ustavljanje mlečnih voz na cestah ov£ra kolikor-toliko promet, nalivanje mleka po vozeh je nehigijenično, zato ker dviga auto po cestah prah, ki se vlega potem na mleko samo, kakor tudi na posode. Kmetje bi morali v bodoče prodajati mleko tako, da bi posode polnili in oddajali strankam brez vsakega prelivanja .Na vsak način se mora krošndarenje z mlekom in mlečnima izdelki strogo prepovedati, ker ti ljudje nimajo niikakih naprav, da bi mogli mleko precejati, ohlajati, pasteliiziratl in preizko-vati. V Lubliani smejo mleko postavljati samo mlekarne, ki imajo za to primerne obrate in čiste posode, kajti le ti so v stanu dobavljati mleko v, plombiranih vrčkih. Kdor takih naprav nima, ne sme mleka do-važati v Ljubljano, ker se vrše pri teh največje nepravilnosti, kar je ugotovila tudi mlečna anketa.
Bilanca letošnjih pasjih dni
Doba počitnic je pri kraju. — Zanimiva statistika o tujskem prometu v naših domačih letoviščih in zdraviliščih.
Minila je doba počitnic, dopustov in vročih pasjih dni. Ljubljano že nekaj tednov namaka dežek, diši že po snegu, ki je zapade! v planinah in megla, dušeča, umazana rjubljanska megla nam zabranjuje še-tanje na prostem ter nas sili, da sedeč na toplem kjerkoli premišljamo o minulem poletju, času počitnic, dopustov in vročih pasjih dni. Da premliišljamo in obujamo spomine ter delamo bilanco.
Čas počitnic in dopustov je prav, zanimiv čas. Človek, kakor lastavica, ko pride njen čas, občuti, da mora nekam proč, daleč od kraja, kjer je delal polnih enajst mesecev. Meščan sili na deželo ,deželan pa v mesto, poglavitno je, da menjata bivališče ;to je glavna zahteva in bistvo dopusta in počitnic.
Zakaj neki gredo ljudje na dopust daleč od kratfa, kjer sicer prebivajo? Nemara zato, da pišejo znancem razglednice. Dopustniki gredo na morje, na gore, na deželo, v zdravilišče ali pa ostanejo doma in prebijejo dopust v svoji sobi. Tudi takih je mnogo. Gospodje vzamejo s seboj, ko gTedo na dopust, navadno veliko denarja, dame pa kolikor mogoče veliko števdlo kovčegov.
Na morju je lepo, zelo lepo. Zakaj neki? Ker je na obali kazino, ker igraš na obali lahko tenis, prav kakor doma, ker se tu klepeta, prav kakor vt domači veži In ker se tu pleše ,prav kakor povsod drugje. Da, ob morju je lepo. Samo morja se veliko ne vidi, ker je preveč kopalcev na obali in slano je tako,, da oslani še hotelske račune. Kdor misli, da se letoviščar koplje ves dan v morju, se moti. Koplje se potem, ko pride z dopusta domov.
Lepo je tudi v gorah. Predvsem zato, ker je na vsakem vršiču koča s popolno oskrbo. Čim višji je vrh, tem lepše je in tem višje so cene v koči na vrhu. Tisti, ki delajo visoke ture, splezajo na najvišje vršiče in se nato vrnejo. Tisti pa, ki visokih tur ne zmorejo, pišejo prijatelju, da so naredili nadvse zanimivo visoko turo.
Lepo je tudi v zdravilišču. Tu so lepi parki, kjer gostje zračijo ŠteviLne obleke, ki so Hfa prinesli s seboj v Številnih kov-čegih. Tu se pije slaba voda in si pokvariš želodec s sladoledom. In koliko zabave fn razvedrila je tu. V kazinu poslušajo gostje koncerte, med katerimi se dame po-
govarjajo o težkočah prebave in drugih ženskih nadlogah. Kako prijetno je pri družabnih igrah ,ki zahtevajo včasih mnogo telesne spretnosti in gibanja ter tako olajšajo marsikateremu delovanje zadnjega odvajalnega sredstva.
Lepo se imaso dopustniki tudi doma. Doma so ostali zato, ker jim je manjkalo ravno deset dinarjev za vozni listek. Porabili so ves denar za potovalne potrebščine. Doma se dopustniki previdno skrijejo, da drugi mislijo, da so na Bledu ali v Rogaški Slatini ali celo na Rabu. Kaj neki počenjajo ti dopustniki doma? Pridno študirajo prospekte Tourist Officea, da bi jeseni lahko pripovedovali prijatelju, kako je bilo na dopustu daleč od domačega kraja.
Doba dopusta in počitnic je torej nad vse poučna, dobičkanosna in koristna. V tem času človek lahko zapravi v enem tednu, kar se mu ne posreči zapraviti v treh mesecih, če upoštevamo nizke cene, ki vladajo dandanes. V tem času se pre-gibajo in z zdravo utrujenostjo vrnejo domov tisti, ki deset mesecev niso premakniti mezinca. V tem času nam pokažejo še ono malo, kar so nam deset mesecev morale prikrivati. V tem času se tudii izpraznijo mesta in se očisti prašno mestno ozračje. V tem času se pa predvsem nevedneži pouče v zemljepisju, botaniki, poljedeljstvu, mineralogiji, v naravoslovju sploh in še posebno v računstvu. *
Bled
Otok bleski, kinč nebeški, pravi slovenska narodna pesem. Takrat, ko je poet spoznal, da je ta otok blejski kinč nebeški, Bled z otokom in cerkvico in zvoncem želja še ni bil svetovno znano kopališče, zdravilišče in tudi ne poletna rezidenca našega kralja. Takrat so se vozili na otok, da bi pozvonili In izprosili uresničenje vseh svojih številnih pobožnih želja le slovenski romarji z Bleda in okolice ter iz vseh drugih krajev naše ožje domovine. Tuje, nemške, holandske, angleške, danske roke se niso stegovale in prosile na tem kraju. To so bili tisti dobri, lepi časi, ko bogec še ni razumel želja »porojenih v tujih srcih. Sicer pa še ni dokazano, da tam v nebesih razumejo želje, ki jih goji Turek ali Japo-
nec, ko vleče na slovenskem Bledu za vrvico.
Z eno besedo bi se vse to povedalo ta-ko-le: Bled se je internacionaliziraL Ne verujete? Dvom se vam razprši v prazen nič, če vam povemo, da je bilo letos, to se pravj v letošnjem času počitnic in dopustov od 1. maja do 30. septembra na Bledu nič manj in nič več ko 21 narodnosti ali nacij. K tem še niso prištete jugo-slovenske narodnosti. Ker so jugosloven-ske narodnosti sploh kočljiva zadeva kakor vse, kar je v zvezi s tem pojmom in ker pravijo, da je polemika o tem brezplodna, ker je jasno kakor beli dan, da smo en narod, oziroma, da je jasno kot solnce, da smo trije narodi, bomo rekli tako-Ie: Na Bledu je bilo letos 22 oziroma 24 narodnosti.
Na Bledu je bila torej internacionalna publika. To je edini in največji dokaz, da je ta kinč nebeški postal letovišče prvega reda in svetovnega slovesa.
Zanimivo je nadalje, kdo so te narodnosti, ki so prišle na naš Bled, da izprosijo uresničenje svojih želja. Kajti ni dvoma, da so vse od prve do zadnje obiskale blejski otok in pozvonile ter poprosile. Ko si prišel na Bled, si najprvo začul cingljanje z otoka, neprestano cingljanje od zgodnjega jutra do poznega večera.
Našteli jih bomo kar po vrsti, kakor stoje v statistiki Tourist Officea. Vse prijetnosti in neprijetnosti letovanja na Bledu je torej letos uživalo 1686 Avstrijcev, 1363 Nemcev, 1305 Čehoslovakov, 270 Madžarov, 65 Holandcev, 120 Italijanov, 35 Angležev, 30 Poljakov, 20 Američanov, 20 Rusov, 15 Rumunov, 12 Norvežanov 20 Francozov, 6 Švicarjev, 6 Grkov, 4 Egipčani, 3 Danci, 2 Albanca, 2 Šveda, 1 Turek in 1 Japonec ter 4862 Jugoslovenov. Vseh skupaj je torej bilo 9848.
Najmočnejše so seveda zastopani Jugo-sloveni. kajti tako daleč še kljub vsemu nismo prišli, kakor v Parizu, kjer slišiš vse jezike, samo francoskega redko. Jugoslo-venska, pardon, slovenska, hrvatska ali srbska govorica je torej prevladovala. Takoj za njo sledi nemščina in češčina. Presenetljivo veliko je bilo Madžarov. Celo 6 Švicarjev se je odločilo, da si ogledajo svojo konkurenco v Sloveniji.
Zanimiva pa ie tudi razdelitev letošnjih blejskih letovišcarjev po poklicu. Državnih uradnikov je bilo 1772, privatnih uradnikov 2374, zdravnikov 850, trgovcev 1777, drugih 2784, dijakov 291.
Tako pravi statistika. Največ je torej »drugih«. Kaj so ti »drugi« po poklicu, si vsak lahko sam misli po svoji fantaziji. To visoko števiilo cdrugih» nemara dokazuje, da je največ letovišcarjev brez poklica. Med te »drugec lahko šteeomo tudi tako zvane »temne« in »svetle« poklice in pa »sumljive« in »nesumljive« poklice.
Saj je vse v, redu. Kako bi si tudi človek s poklicem mogel privoščiti mednarodni Bled.
Rogaška Slatina
Takoj za Bledom pride pri nas Rogaška Slatina. Njeni letoviščar j i dokazujejo, da se tudi ta počasi internacionalizira. Seveda Turkov, Albancev ah Japoncev ni bilo še letos, lahko pa pridejo prihodnje leto in povečajo internacionalnost tega drugega našega največjega letovišča.
V Rogaški Slatini je bilo letos, to je od 17. aprila do 10. septembra zastopanih 14 vziroma 15 narodnosti, če zopet upoštevamo, da so Slovenca in Hrvati tudi narod. Internacionalnost Rogaške Slatine je bila torej za 7 manjša nego internacionalnost gorenjskega nebeškega kinča.
In sicer je bilo v Rogaški Slatini 990 Madžarov, 285 Avstrijcev, 56 Nemcev, 39 Italijanov, 32 Čehoslovakov, 21 Grkov, 6 Rumunov, 6 Američanov, 3 Švicarji, 4 Poljaki, 2 Rusa in 2 Angleža ter 5592 Jugoslovenov. Vseh skupaj torej 7041.
Zopet prednjačijo Jugosloveni, kar se spodobi in je prav. Število 7041 potrjuje, da se dviga naša narodna zavest. Zakaj bi posečali tuja kopališča, ko Imamo svojih lepih dovolj. Bojkot tujih letovišč naj bi bila še nadalje parola naših dopustnikov. Ko bi tistega presnetega mamljivega in zapeljivega nagona ne bilo v srcih dopustnikov, oditi kolikor mogoče daleč od kraja vsakdanjih nadlog in če je mogoče v inozemstvo. Samo doma, v mejah domovine ne. Kako lepo doni in koliko zavisti vzbudi nedolžen stavek: Sem bila v Švici!
Po poklicu so tudi v Rogaški Slatini prednjačili »drugi«. Teb je bilo namreč 3239. Državnih uranikov je bilo 1016, privatnih uradnikov je bilo 1868, trgovcev 653, zdravnikov 193 in dijakov 12.
Dobrna pri Celju
Tretje mesto med našimi letovišči zavzema Dobrna pri Celju. Dobrna je bila pred leti še nepoznana. Vsaj inozemci je niso posečali. Letos ie pa tudi tu bilo tujcev razveseljivo rrmogo. Slovenska manjša letovišča pogrešajo samo večjega kom-forta. Ko se bodo tudi v tem pogledu modernizirala, bo tujski promet v slovenskih letoviščih ,tudi v manjših, gotovo narastel.
Tako je bilo v času od 13. aprila do 22. septembra v Dobrni 61 Avstrijcev, 12 Čehoslovakov, 4 Nemci, 4 Madžari, 2 Italijana, , Francoz in 1 Američan ter 2087 Jugoslovenov. Vseh skupaj je torej bilo 2172, kar je že lepo število. Po poklicu so bili neizbežni »drugi« zopet v večini. Statistika navaja: državnih uradnikov 96, privatnih uradnikov 514, trgovcev 211, zdravnikov 57 in »drugiftc 1294.
Dovje - Mojstrana
Dovje - Mojstrana je na četrtem mestu. Sem so prišli letovat samo naši najbližji inozemski sosedje in pa domačini. Jugoslavija je s svojo valuto tako ugodna zemlja, da skoraj ne more manjkati v njenih letoviščih vsako leto Nemcev in Čehov. No, letos so se ojunačili celo Italijani in prišli v častnem številu v naše kraje. Menda v častnejšem so pa Jugosloveni romali v deželo vsemogočnega Mussollnija.
Tako so bili tudi v Dovjem - Mojstrani razen 344 Jugoslovenov še Nemci, Čehi in Italijani in sicer 23 Avstrijcev, 25 Nemcev, 8 Italijanov in 3 čehi. Vseh skupaj je bilo 403. Tudi čedno Števdlo za Dovje. Po poklicu je bilo 52 državnih uradnikov, 113 privatnih uradnikov, 27 trgovcev in 125 »drugih« ter 36 dijakov.
Medvode
Po zgoraj naštetih slovenskih letoviščih pridejo manjša, ki prav za prav niso letovišča v pravem pomenu besede, ampak postanejo v trenutku, ko se v njih pojavi tujec ali domačin ter najame sobo v vaški gostilni ali pri kakem kronskem upokojencu ter pove, da je prišel na letovišče.
Eno takih letovišč so tudi Medvode. Ko pri občujemo bilanco letošnjih pasjih dni, bi morali Medvode posebej popisati kot letovišče Ljubljančanov, kajti semkaj so se vse pasje dni vozili od vročine omamljeni Ljubljančani in se vračali zopet nazaj od brencljev popikani in domov grede v natrpanem hodniku vagona deležni parne kopeli. To je pa poglavje zase. deloma že obdelano na tem mestu.
Pravih »letovišcarjev« je bilo v Medvodah samo 42. In sicer 37 Jugoslovenov, 4 Avstrijci in 1 Italijan. Statistika tudi ne navaja, kaj so bili po poklicu Najbrž je omelo vseh 42 poštene poklice, ker bi v, nasprotnem slučaju vseh 42 ne prišlo v Medvode, temveč na Bled ali kam drugam.
ni
-j in
(0
HI _l
m >
TISK
7.-21. OKTOBRA1928 *
Turneja Glasbene Matice na Poljsko
Po sijajno zaključeni pevski turneji na Češkoslovaškem in na Dunaju, odhaja jutri pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske le* tos že drugič z lepo slovensko pesmijo v tujino m to na Poljsko.
Pevski zbor Glasnene Mar.:ce hoče tako navezati kulturne stike z bratskim poljskim narodom in mu pokazati lepoto naše umetna in narodne pesmi. Do ^edaj Sr.;venci žal r^isino v takem štev.lu še napravili obiska na Poljskem in velja ta riirneja pravzaprav kot prvi oficijelen obisk našega naroda bratskemu poljskemu narodu, kar je vsega odobravanja in hvale VTedno
Zbor gre radi vis )fcih stroškov v neko like skčenem številu (75 pevcev in pevk), vendar kvalitativno ne zaostali prav n;č za on itn izza češkoslovaške turne i s. Zbor vodi njegov dirigent — oče Matej Hubad — tur* ne jo samo pa g. Mahkota.
Zbor bo nastopil v naslednjih mestih:
1. X. v Moravski Ostravi (na (deškem), dne
2. X. v Krakovu, kjer pojo pev:i i raJio, 4 X. v Katovicah, 5. X. v Poznanju, 7. X. v Varšavi, 9. X. v Čenstohovi ;n 10, X. naj* brže tudi v Kralovi Huti. V Varšavi poje moški zbor na željo varšavskih prijateljev v cerkvi Odrešenikovi Nedvedovo mašo «K Tebi srca povzdignimo« mešani zbor pa Gallusovo «Ave Marij a» in Švabovo «Zdra* va Marija*.
Koncertni program je z malimi izjemami isti kot na turneji po Češkoslovaškem — od slovenskih komponistov sta zastopana še Premrl in dr. Švab, od hrvatskih pa. Hatze.
Prepričani smo, da bo ta pohod pevske* ga zbora cGlasbene Matice« na Poljsko ena* ko triumfalen kot ooi na Češkoslovaškem in želimo zboru in njegovemu agilnemu diii* gentu očetu Hubadu srečno pot in slaven povratek.
Zbor odpotuje jutri z brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane opoldne proti Dunaju.
Največji praznik češkoslova-
škega naroda
Bratski češkoslovaški narod je praznoval včeraj svoj največji praznik, dan sv. Vaclava. Naključje je hotelo, da se je s tem praznikom pričel tudi jubilejni mesec, v katerem bo češkoslovaška na najsveča-nejši način proslavila 10-letnico ustanovitve svobodne države, ki je v tem kratkem razdobju pokazala, da se lahko po pravici prišteva med najnaprednejše in najbolje urejene države v Evropi. Letošnje leto je zadnje pred 1000-letnico smrti sv. Vaclava, ki ga smatra češkoslovaški narod po pravici za svojega največjega buditelja in svetnika. Prihodnje leto bo češkoslovaški narod ob udeležbi številnih deputacij vseh slovanskih narodov svečano proslavil 1000-letnico smrti velikega narodnega buditelja in zato je letošnji paznik sv. Vaclava še posebno pomemben.
Češki knez Vratislav se je seznanil na j svojih potovanjih po krajih, kjer so pre- j bivali baltoslovanski Stodovani, s knežjo S hčerko Dragomiro, s katero se je poročil. J Prvi sin iz tega zakona je bil Vaclav, ki je ; bil rojen 1 907 ali 008. Njegov oče je padel ' v boju leta 921 in istega leta le zločinska roka umorila njegovo mater in ljubljeno
babico Ljudmilo. Vaclav je bil rojen na sradu Stohode v severni Češkt, kjer je bil njegov oče dedni knez Vratislav ic imel svoj sedež na LibuŠ'ni, od koder se je Dra-gomira zatekla pred porodom v grad Sto-hod. Vaclav je imel dva brata in štiri sestre. V vprašanju, ali ie bil Vaclav oženjen, si mnenja nasprotujejo. Eni trdijo, da je bil oženjen, da pa je živel tudi v, zakonu deviške življenje, drugI pravijo, da so ga prisilili v zakon in da je Imel celo sina Zbraslava, tretji pa pravijo, da sploh ni bil oženjen .
Leta 928 je navalil nemški kralj Henrik na slovanske Havolane. katerim je priskočil radevolje na pomoč praški knez Vaclav. Tako si nekateri razlagajo Henrikov vpad na Češko prihodnje leto. ko je nemški mogotec prodrl do praškega gradu. Nekateri zgodovinarji trdijo, da sta se protivnika pobotala in da je daroval nemški kralj češkemu knezu ramo sv. Vida, čigar telo je prišlo v 9. stoletju iz opatije v St Denis pri Parizu v nemški Paderborn. Vaclav je baje zahteval od Henrika tudi ostale dele svetnikovega telesa, ki jih je hotel položiti v grobnico svetniku posvečene cerkve, toda predno je bila cerkev posvečena, je padel Vaclav kot žrtev zločinske roke. Do zadnjega se je splošno mislilo, da je bil Vaclav umorjen 1. 935, toda prof. Pekaf je pred 20 leti dokazal, da je Kri-stianova kronika prava, ne pa potvorjena. V tej kroniki je rečeno, da je umrl Vaclav tragične smrti leta 928.
Prosveta
Klabund: Krog s kredo.
(Odlomek iz IV. akta. Poslovenil Oton Žu» pančič)
Haitang: Mojen dete — kje je moje de* te? — Ker me živ človek ne čuje, bom kri* čala svojo tožbo v snežni vihar, čuj me, vihar! Tebi tožim, snegl Ve zvezde za obla* ki, poslušajte 1 In vi, sanjajoči demoni, zbu* dite se! Ne sme biti ne spanja ne sanj, ka* dar se človeku krivica godi. — Mrliči v kr* stah, tresite svoje šklepetajoče ude kakor pagodske zvonce, da zazvenee, da zazvone upor! Vstanite! Kličem vas, mrtvaki, k sod* bi nad mano. V vas, ki ste odvrgli ves po* svetni lišp, še svoje meso, v vas ni hinav* stva. Vi mrtvi morilci, pridite in povejte, ali sem morilka! Vi mrtvi lažniki, pridite in povejte, ali sem lagala! Ve mrtve matere, matere vsega sveta, kričite, ali ne zahtevam po pravici svojega otroka od razbojnikov 1 Poglejte, sama zemlja toguje, ogrnila si je belo oblačilo meni na Čast — sneži — sneži -— belo vse bolj belo — zemlja ima plašč iz bele ovčje kože, in čez glavo si je poteg* nila kapo iz krzna bele lisice. Kot sneg vse bele, kot mesec bele, bodo glave nam ne* koč.
Kakšen je ta bel krog na nebu, kakor 6 kredo potegnjen? Med oblaki ti milo lunino oblačje, vrzi mi žarek upanja! Sneg pada, snežinka za snežinko. Bogovi strižejo svoja drobna jagnjeta. Moje solze padajo kakor snežinke. Kjer padejo na sneg, sneg pordeči. Kri jočem. Krik vranov čujem v zraku. Njih sledove vidim v snegu. V snegu berem sv o* jo žalostno usodo. Na reki pod ledom je* čanje. Rečna boginja, ki vzdiha nad člove* ško bedo. Prosim vas, ljubi moji, primite za meče in izsekajte odprtino v led, da lahko utonem, utonem v mrzlih valovih! Naj bo objem rečne boginje še tako leden — žgal bo kakor ogenj v primeri s hladnimi člove* škimi srci...
Kolektivna umetnostna razstava, Ka* kor smo že poročali, se otvori v nedeljo no* va umetnostna razstava. Razstavil bo akad. slikar Lj. Vrečic iz Prekmurja veliko ko* lekcijo oljnatih slik ter risb, in to pokrajin« ske Ln figuralne stvari, med njimi intere* santne slike iz življenja ciganov. Manjši del bo pokazal retrospektivno slikarjev raz* voj do leta 1924., ko je prvič stopil pred javnost na Madžarskem, kjer je študiral. Pri nas v Ljubljani doslej še ni razstavil, pač pa je 1. 1924. razstavil nekaj del v Zagrebu. Cenjeno publiko opozarjamo na to razsta* vo.
Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 30. t. m. v ljubljanskem gledališču dve predstavi. Popoldne ob 15. izvrstna Kalmanova opereta «ČaTdaška knegrnja», zvečer za Shakespearjeva tragedija «Romeo in Julija». Obe predstavi sta izven abon* maja v dramskem gledališču.
Večer ari) in pesmi Kari Hellgren — Kathe Statler*Stotter. Znani švedski bariton Kari Hellgren je uvrstil v svoj program pe* srni od Hallena, Althena, Griega, Richarda Straussa in arije od Mozarta, Quarantea in Thomasa, ga. Staller*Stotterjeva pa predva* ja pesmi od Brahmsa, Schuberta, Lajovica ter arije od \Vagnerja in Meverbeera. Večer se vrsi 5. oktobra v veliki unionski dvoranu Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Nog
v najsolldnejši Izbiri po konkurenčni ceni priporoča
L  URBANČ1C, MIKLOŠIČEVA 20
Sport
— SK Svoboda. Jutri, v nedeljo, dne 30. t. m. trening L skupine s SK Jadran na igri* šču ASK Primorja in II. skupine na igrišču SK Slovan s SK Krakovo. Oboje ob 10. uri. Igra se v sledeči postavi, ki naj bo točno ob pol 10. uri v naši garderobi: I. skup. Fu* gina, Zore, Novak, Boncl, Gabršek, BatiČ, Habiht, Potrato, Koser, Breznik, Ozebek, rez. Sušnik. — H. skup. Papler, Drnovšek, Prešern, Susteršič, Baggia, Slavko, Jereb, Bončar, Košmerl, Parotti, Zaje, rez. juniorji. Ker stojimo pred prvenstvenimi tekmami, naj nikdo ne manjka. — Načelnik.
— Zaključne kolesarske dirke kolesar* skega in motociklističnega društva «Sava» v Ljubljani, ki bi se vršile dne 7. oktobra, so se preložile za nedoločen čir.
— Kolesarji pozor! Dirke za prvenstvo Slovenije se vrše jutri v nedeljo točno ob 2. uri popoldne. Start na km 2 na Tržaški cesti. Vsi dirkači se morajo javiti vodstvu dirke pol ure pred startom. — Pokrajinski odbor Koturaškega saveza.
Kmeiski - demokratska koalicija
priredi v nedeljo, dne 14. oktobra 1928 ob pol 3. uri popoldne
v CELJU
v veliki dvorani Celjskega doma
MANIFESTACIJSKI ZBOR
Na zboru govorita voditelja Kmetsko - demokratske koalicije dr. Vladko Maček in Svetozar Pribičević in drugi poslanci KDK.
Somišljeniki, pridite v velikem številu manifestirat za močno državo Sloven= cev, Hrvatov in Srbov, za dobro in Čisto upravo, odstranitev korupcije in
policijskega režima ter svobodne volitve!
Živela Kmetsko-demokratska koalicija!
Onevne vesti.
— Kralj za poplavljence v Hercegovini. Kralj Aleksander je daroval za poplavljence v Hercegovini 100.000 Din.
_ Konierenca o pospeševanju turizma
na Jadranu. Centralni urad za propagando Jadrana sklicuje sporazumno z draždanskim tujsko - prometnim uradom konferenco, na kateri se bo razpravljalo o pospeševanju tujskega prometa v Jugoslaviji, zlasti na Jadranu. Na konferenco, ki se bo vršila 16. oktobra v Splitu, so povaibljeni vsi zainteresirani činitelji.
_ Zračni   promet   med Zagrebom in
Beogradom. Zračni promet med Zagrebom in Beogradom bo ustavljen do nadaljnega 6. oktobra, ko poleti iz Zagreba proti Beogradu zadnii avijon. Iz Beograda poleti v Zagreb zadnji avijon v letošnjem letu 4. oktobra. Čudno se nam zdi, da je družba za zračni promet sklenila ustaviti polete med Zagrebom in Beogradom, kajti njeno stališče, da mora dobiti od države za vsak polet 1000 Din, je neutemeljeno. Saj ima podjetje od zračnega prometa lepe dohodke, s katerimi bi lahko vzdrževalo promet, če bi poedini činiteJif ne hoteli kar čez noč obogateti in če bi z denarjem smotreno ravnali. Državna podpora bi ne smela biti pogoj za vzdrževanje rednega zračnega prometa.
— V naše državljanstvo je sprejet zidar z Jezice Karel Morel z ženo Alojzijo.
— 200 popravljenih vagonov. Te dni je
sprejela železniška uprava 200 vagonov, ki so jih popravili v tovarni vagonov in lokomotiv »Sartid« v Smederevu.
— Nov menični in čekovni zakon. V četrtek se je vršila v Beogradu seja zakonodajnega odbora, na kateri se ie razpravljalo o osnutku novega meničnega in čekovnega zakona. Vladni zastopnik je omenjal, da je osnutek izdelan na temelju sporazuma, ki je bil dosežen na mednarodni konferenci v Haagu. Oba zakonska osnutka sta bila sprejeta brez izpremernb.
— Izseljevanje iz Dalmacije narašča. Ratifikacija nettunskifi konvencij vpliva tudi na izseljevanje iz Dalmacije. Zadnje dni se je izselilo 2000 mladih Daimatincev, ki so odporvali večinoma v južno Ameriko. Dalmatinske izseljence prevažajo večinoma italijanski parniki iz Genove in Trsta.
— Rezervnim oficirjem. Uprava ljubljanskega pododbora izjavlja, da nima z noticami, ki so izšle v dnevnem časopisju na naslov rezervnih oficirjev, nikake zveze, kar je razvidno iz tega, da uprava ni podpisana. Uprava pododbora vsako objavo podpiše, a za stvari, ki izidejo v Časopisju v obliki polemike, ne nosi nobene odgovornosti. Obenem izjavlja enkrat za vselej, da za članke, ki bi utegnili iziti še v bodoče brez podpisa uprave pododbora, uprava ne odgovarja — Uprava ljubljanskega pododbora.
— Zimski vozni red »Ekspres*. Danes ie izšel žepni vozni red »Ekspres« zimska izdala, veljaven od 7. oktobra ti, v običajni splošno priljubljeni obliki. Z ozirom na precejšnje spremembe voznega reda v Sloveniji in ostali Jugoslaviji ter z ozirom na poponoma novi vozni red Jadranske plovidbe in Avstrije, bode vsakdo, ki količkaj potuje, rad takoj segel po lični novi izdaji. Cene običajne na Din 10 za izvod. Dobiva se po vseh večjih knjigarnah in na vseh postajah pri potniških blagajnah. Naročila sprejema Administracija voznega reda >fZkspres" Ljubljana, Gregorčičeva ul. 32. Knjigarne običajen popust!
— Uprava kraljevega fonda je razpisala natečaj za izvršitev dela v celokupnem narodnem gospodarstvu v naši državi, pri čemer je določila, da se morajo rokopisi poslati do 1. oktobra t. L Ker se je z več strani predlagalo, da se navedeni rok podaljša, ker je prekratek, podaljšuje uprava rok do 1. novembra.. Do tega roka se morajo poslati rokopisi (napisani s pisalnim strogem) v treh izvodih, da bi mogli referenti istočasno pregledati delo.
— Glasbena Matica v Ptuju. Spored koncerta, katerega priredi konc mojster prof. ŠedJbauer (violončelo) s sodelovanjem Matičnega klavirskega trija (klavir; Anka St6hr, gosli: Karel Puhar, čelo: Čenek Sedl-bauer): 1.) Beethoven: Klavirski trio v B-duru. 2.) a) Suk: op. 3. Balada; b) Suk: op. & Serenada. 3.) Lalo: Koncert v D-molu. 4.) a) Bach: Air; b) Hilmera: Serenada; c) Goens: Scherzo. pri klavirju gdč. prof. Anka Stohr. Koncert se vrši v torek, dne 2. oktobra ob 8. zvečer v dvorani Glasbene Matice. Predprodaja vstopnic v glavni tobačni trafiki.
— Kaj je   s krompirjevim semenom?
Pred letom dni je »Kmetovalec« pisal o semenskem krornpirju. Posestniki, kmetje, kmetijske družbe po Sloveniji, vsi so na-prošeni, naj blagovolijo v; LJubljano na Kmetijsko družbo z dopisnico poročati, kako se je letos krompirjevo seme obneslo ali pokazalo. Seme krompirja, to so ona
jabolčka črešnjeve debelosti vrh krompir-jevjke ali brajde. Meseca avgusta so te jagode zrele. Prerežemo jih čez pol in položimo dva dni na okno na solnce. Seme dobimo na ta načan, da jagode v4 vodi v posodi stiskamo In pr? tem leže seane na dno posode. Ravnamo, kakor pri pridobivanju kumarčnega semena. Spomladi se to seme vseje na gredo v vrsto — in v 8 tednih za tem se sadike popdpljejo kot mlado zelje ter presadijo po 1 in pol decimetra narazen. Dobi se tako obsejana krompirjeva njiva. Ta krompir je bolj žlahten in zelo rodoviten! Pred 60 leti smo še lahko nabrali cele jerbase teh iabolčk na njivah po krompirju. Zdaj ne rodi več. Lnta 1873 smo poslali na razstavo na Dunaj po takratni Kmetijski družbi cel horbarij krompirjevih sadik in .debeli krompir. Dobili smo odlikovanje. Če sedaj ne rodi več semena ta gomolj, bo sčasoma propadel in degeneriral. Tako ne bo več mogoče krompir pomladiti.
— Kupujte in razpečavajte narodni ko. lek, razglednice in gostiln. listke Ciril Metodove družbe. S tem podpirate družbo in naše dijake ob jezikovnih mejah. Ciril Metodova družba je potrebna vsestranske podpore. 727-n
— Sanatorij dr. Lakatos, Baden bei Wien. Dietetika, zdravljenje srca, žveple-ne kopeli. Jesenska sezona v polnem obratu. Zmerne cene. 685-n
— Vreme. Ze včeraj smo ugotovili, da se vreme polagoma obrača na bolje in dasi je popoldne in ponoči deževalo, se nismo zmotili. Danes zjutraj je ležala nad mestom megla, toda dopoldne se je rapršila in dobil smo lepo jesensko vreme. Seveda je pa težko reči, da-le ostane stanovitno. Danes je polna luna in morda se nas bo nebo usmililo, da bomo imeli vsaj nekaj dni lepo, toplejše vreme. Vremenski proroki so se pa zmotili, ker so napovedovali za danes slabo vreme. Že včeraj je bilo v naši državi vreme v splošnem nekoliko lepše. V Mariboru so imeli jasno, v večini drugih krajih pa samo deloma oblačno. V Splitu je bilo včeraj 23, v Skoplju 22, v Zagrebu 16, v Mariboru 15, v Ljubljani 13.3, v Beogradu 12.7. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 760. temperatura ie znašala 11 stopinj.
POPOLDANSKE OBLEKE, zadnia pariška in dunajska moda v velour sifonu, volnenem georgetu, crep satenu, kakor tu dE blago v vseh modernih varijaciiah za izdelavo oblek ravnokar dospelo.
P. MAODIČ, LJUBLJANA. nonHBBHnnHHDHH
Iz Ljubljane
—Ij Jubilej zaslužne   narodne delavke.
Jutri, 30. t. m. poteče 60 let, odkar se je rodila gdč. Ela Lozarjeva, trgovka ua Mestnem trgu. O jubilantki se sme reči, da je ena izmed onih tihih delavk, ki se niso nikoli silile v ospredje, pao pa tem intenzivneje delovale pri vseh občekoristnih napravah, pri vseh narodnih, kulturnih in dobrodelnih prireditvah. In taka pridna in agilna delavka je gdč. Lozarjeva že dolgih 40 let Kot hči vzornega narodnjaka in vnukinja starega Slovenca dr". Tomana, jje bila vzgojena v strogo narodnem duhu ter b^la že kot otrok navdušena Slovenka. Nevenlji-ve so njene zasluge, ki si jih je stekla pri cDružbi sv. Cirila in Metoda>, pri <Narodni čitalnici*, v <ženskem društvu> itd. K njenemu jubileju ji vsi Ljubljančani iskreno čestitamo, želeč ji še mnogo srečnih let!
—Ij Tadija Sondermajer v Ljubljani. Naš agilni Aeroklub je pokrenil akcijo, da se zgradi v bližini Ljubljane aerodrom, s katerim bi dobila Ljubrj,ana na eni strani zračno zvezo z Zagrebom in Beogradom, na drugi pa z inozemstvom. V ta namen se bo vršila v torek 2. oktobra anketa, kateri bodo prisostvovali merodajni Činitelji oblastnega odbora ljubljanske oblasti, mestne občine in člani uprave Aerokluba. Družbo za zračni promet bo zastopal ravnatelj ing. Tadija Sondermajer. Obenem se bo vršilo v torek ob pol 9. zvečer v veliki dvorani Kazine zelo zanimivo predavanje ing. Sondermajerja o njegovem poletu v Indijo. Predavanje bodo spremljale skioptične slike in film. Vstopnina je tako nizka, da se bodo lahko tudi siromašnejši sloji udeležili tega zanimivega in poučnega predavanja.
—Ij Na naslov policijske direkcije. Že opetovano smo dobili pritožbe, da vladajo v mestu glede nočnega miru neznosne razmere. Občinstvo se PTitožuje, da razgrajači in pijanci nemoteno tulijo in prepevajo v poznih nočnih urah po mestu, ne da bi jih doletela zaslužena kazen. Ljudje se začudeno vprašujejo, čemu ima policija točne predpise o kalilcih nočnega miru in čemu stoje po mestu ponoči stražniki. Tn zopet smo dobili danes pritožbo, da so snoči trije paglavci naravnost živinsko tulili in prepe-
vali po okraju okrog sodnije In kavarne »Evropa^, toda nikogar ni bilo, ki bi jih prijel za ušesa in poučil, da mora vladati v tako pozni nočni uri Po mestu red in mir. Pijani in razigrani paglavci so zbudili vse stanovalce bližnjih hiš, kajti njihovo tule-nie in prepevanje se je razlegalo daleč naokrog. Ponovno prosijo prizadeti policijsko direkcijo, naj vendar enkrat naroči svojim organom, da primerno nastopijo proti tem brezvestnim kričačem in razgrajačem.
—Ij Razpis službe. Kuratorij mestnega dekliškega liceja v Ljubljani razpisuje na mestni ženski realni gimnaziji profesorsko učno mesto z glavno skupino »francoščina-uemščina«. Natančnejši pogoji bodo razvidni iz tozadevnega razpisa, ki izide v »Uradnem listu«.
—I j Imenik porotnikov je na magistratu v sobi Št. 21. javno razgrnjen na vpogled do vključno srede 3. oktobra. Opozarjamo na tozadevni razglas na mestni občinski deski
K O
C E R
T ..GRAFIK
— Konjske prireditve. Kolo jahačev in vozačev »Prestolonaslednik Peter« priredi v nedeljo dne 7. oktobra v Ljubljani na igrišču SK Ilirije Concours hipppique, ki bo obsegal nagradno skakanje čez zapreke, jeu de barre, cigarentno turo in skupni last op vseh tekmovalcev. Prireditev obeta biti vele^animiva in elitnega značaja. Zlasti opozarjamo na dejstvo, da se zagrebške jahačice in jahači v večjem številu udeleže te prireditve. Do danes je prijavljenih iz Zagreba že 12 tekmolavcev z 19 krasnimi konji. Med prijavljenci je večje število konjeniških oficirjev s polkovnikom Bo-jovičem na čelu in odlični civilni gospodje. Konkurenc se udeležita tudi priznai športni jahačici grofica Drašković in baronica Remen. Opozarjamo na to zanimivo in za Ljubljano vsekakor izredno prireditev.
—Ij Plesni krožek Tabor. Odbor sporoča vsem cenj. lanskim obiskovalcem, da bo vodil tudi letos svojo plesno šolo, ki se bo vršila vsako nedeljo zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Pri-Četek 7. oktobra. Odbor vabi k posetu šole vse, ki se žele naučiti plesov res mednarodnega stila. Pod vodstvom diplomiranega plesovodje g. J. KoŠička se bo vršil pouk vseh novejših plesov, ki jih je Federacija Choreographov v Parizu sprejela za letošnjo sezonov: Foxtrott, Fox anglals, Slow-Fox, Taragana, Tango, New Yale Blues, Twlst, English Waltz. Prijave se sprejemajo v pisarni Sokola I. na Taboru med uradnimi urami od 16.—19. ure, ali pa na dan otvoritve zvečer v dvorani. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Pri vajah bo sodeloval prvovrsten jazz-band. Za začetnike se bodo vodile posebne vežbe. 731-n
— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani čitateljem zlasti z dežele in iz ljubljanske okolice. Od 1. oktobra dalje posluje vsak delavnik od 3. pop. do pol S. zvečer ter vsako soboto od 10 do 12. ure dopoldne, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. ure dopoldne. Na razpolago okoli 25.000 knjig v 10 jezikih ter popolni imenik knjig, ki jih naj vsak kupi, da si prihrani čas z izbiranjem v knjižnici. Šentjakobska knjižnica je naša največja in najboljša javna ljudska knijžnica, ki nudi svojim tisočerim čitateljem najizbranejše čtivo. 729-n
se vi*sl
iutri dne 30. sept. ob 15. uri
(3. ura) na Kongresnem trgu.
—Ij Umetniška šola <Probuda» v Ljubljani. Vpisovanje se bo vršilo v vse oddelke, kakor je razvidno iz razglasne deske Probude* v vestibulu Tehniške srednje šole, prihodnji teden vsak dan od 18. do 19. ure v sobi št. 6 pritličje, desno. Za javno risarsko šolo bo vpisovanje tudi v nedeljo 7. oktobra od 9. do 12. ure v II. nadstropju soba št. 10. Vhod k vpisovanju je iz Goru pove ulice št. 10 čez dvorišče. — Vodstvo umetniške šole <Pn>buda>.
—Ij Vpisovanje v skavtsko organizacijo se je zopet pričelo, in sicer za izvidnike vsak Četrtek ob 6. v telovadnici na Ledini, za planinke in čebelice pa vsako sredo ob 5. v <Mladiki> III. razred. Vpisnino 10 Din je treba vplačati takoj.
* Pri prehladu, gripi, vnetju vratu, živčnih bolečinah, trganju v udih je dobro izpiti vsak dan pol Čašice prirodne »Franz-Josef« grenčice, ki izprazni črevesa. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz-Josef« grenčica po svoji učinkovitosti ln ugodni uporabi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26/T
—Ij Društvo Atena ima Specijalne telovadne tečaje, ki jih vodi priznano izborna strokovna učiteljica po najmodernejši metodi, za deco in za dame. Posebno priporočljivo za gospodične uradnice in za dame, ki
so zaposljene s hišnim delom. Vpisovanje v oba tečaja se bo vršilo 1. in 2. oktobra, vsakokrat od 5. do 7. zvečer, v pritličju ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti. 725/n
—Ij Promenadni koncert muzike dravske divizijske oblasti bo jutri v nedeljo ob 11. dopoldne v «Zvezdi>. Spored: 1.) Kees: <Pozdrav iz Ljubi jane>, marš. 2.) Lehar: Uvertura k operi iRavmond*. 4.) \Vagner: cParsifab. 5.) Offenbach: Potpouri iz operete «Lepa Helena*. 6.) Pahor: <Slovenski svet>, narodne pesmi. 7.) Benatskv: <Več ognja!> Tango. 8.) Čerin: <Delaj, dekle, pušelje!» marš. — Dirigent višji kapelnik dr. Josip Čerin.
— Ljubljanski Sokol, matica jugosloven-skega Sokolstva, proslavi danes ob 8. zvečer (dohod iz Bleiweisove ceste) fiSletnieo svojega obstoja  s predavanjem  <0 zg>do-vini Ljubljanskega Sokola>, ki ga bo imel društveni prosvetar brat Boris Orel. Pozi varno vse Članstvo bratskih društev, zlasti pa naraščaj, da se polnoštevilno udeleži pre davanja, da čuje vso burno in veselo zgodo vino najstarejšega sokolskega društva na slo vanskem  jugu.  Proslava  v   vecjjem obsegu pa se bo vršila v mesecu oktobru s slavnostnim občnim zborom in telovadno akade mi jo. Natančni spored in kraj proslave se bo pravočasno objavil v prihodnjih dneh, nakar opozarjamo Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo. Zdravo!
—Ij Nova vinska klet »Emone«. Glej oglase!
— Krasna izbira bluz, otroških obleke Po nizki ceni. Kristoiič - Bučar Star] trg 9.
—Ij Velika plesna revija najmodernejših družabnih plesov za sezono 1928/29 se vrši v soboto 6. oktobra v veliki dvorani »Ka-zine< na »otvoritvenem plesnem večeruc — »Priv. plesne šole — Jenko«. Vabljeni vsi ijnbitelii plesa. Posebnih vabil se ne razpošilja.
Plesna šola — Jenko ima letos svoje nove prostore v krasni 'balkonski* dvorani »Kazine« kjer se od 1. oktobra naprej vrši vsak dan od 10,—24 ure pouk in vpisovanje za posameznike, zaključene dTuž-be in tečaje. 726-n
Pouk
za dame v mednem a'eljeju M. SARC,
se prične v torek 2. oktobra. Prijave se sprejemajo še v ponedeljek.
—Ij Gledališki tečaj Zveze kult. društev.
Samo še danes je čas, da se vpiše v gledališki tečaj vsak, ki Čuti veselje do gledališke umetnosti. Tečaj, ki se bo otvoril v torek 2. oktobra ob pol 20. uri v prostorih srednje tehnične šole (obrtna šola) in traja 5 mesecev. Vodja tečaja je prof. Šest, ki predava o vseh v gledališko stroko spa-dajočih predmetih. Poleg teoretičnega pouka, tudi praktične vaje. Opozarjamo na ta tečaj zlasti naša društva v Ljubljani in najbližji okolici ter jim priporočamo, da izobrazijo v njem svoje člane. Prijave se sprejemajo v tajništvu ZKD med uradnimi urami in sicer od 9.—12 dopoldne in od 16.—18. ure popoldne, v Kazini 11. nadstropje levo.
—I j Večerni komercijalni tečaji na trgovski akademiji v LJubljani. Interesenti (inje) se vabijo, da v tekočem tednu, to je vsaj do sobote 6. oktobra ti. prijavijo svoj vstop. Vpisovanje se vrši ob uradnih urah (od 9.—12. ter od 3.—5.) v pisarni trg. akademije, Aškerčeva ul. 9'II levo. Otvoritev tečajev v ponedeljek S. oktobra ob 7. uri zvečer.
t — Cercle francais v Ljubljani otvarja s I. oktobrom t. L pouk v francoščini in sicer: L tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do pol 20. ure; predava g. profesor R. Južnič, Ila tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20.; predava g. profesor dr. Fr Novak; II. b tečaj ob sredah od pol 19. do pol 20. ure: predavatelj isti; III. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. ure; predava ga. Bele" francosko slovnico v francoskem jeziku; III. b tečaj ob ponedeljkih in Četrtkih od pol 19. do pol 20; konverzacijo vodi gdč. Juvančičeva. Obiskovalci tečaja bodo plačevali mesečno Din 20.—, lahko pa obiskujejo več tečajev. Vsi tečaji se bodo vršili na moškem učiteljišču na Resljevi cesti. Prijave sprejema ravnatelj, moškega učiteljišča v svoji pisarni vsak dan od 11. do 12. ure In od 17. do 18. ure. počenši od 24. t. m. dalje. Prijavi se lahko po pošti z dopisnico. Prijave sprejemamo Še tekom celega oktobra.
u— Merkur je vi večerni učni tečaji. Trgovsko društvo »Merkur« bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. 1. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bo-deta letos vodila v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj, člani plačajo malenkostno učnino. dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17/1 med 10. in 12. uro dopoldne in 3. do 5. ure popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje. 1669
—Ij Plesni odsek telesno - kulturnega društva »Atena« si dovoljuje javiti, da otvori svojo redno plesno šolo v beli dvorani hotela »Union* (vhod iz Frančiškanske ulice) sredi oktobra t. 1 Plesno šolo vodi strokovni plesni učitelj in pedagog pod na-čelstvom odbornice ge. Tinke Novakoviče-ve. Resni tečaji trajajo 10 zaporednih vaj po 1 in pol ure in se zaključijo na željo večine plesalcev z venčkom ali brez venč-ka oziroma s čaianko. Plesna šola se otvori v sledečih tečajih: 1. otroški tečai — dečki in deklice od 5. do 10. leta; 2. tečaj za naraščaj — samo deklice od 10 leta naprej; 3. tečaj za uradnike in privatne nameščence — moderni plesi — dame in gospodje; 4. tečaj za moderne plese — dame in gospodje  Obleka navadna šolska ali promenadna.
Vpisovanje se vrši v beli dvorani hotela »Union< dne 1.. 2. in 3. oktobra ti. od 18. do 19. in četrt ure. Cena: otroški tečaj 200 Din, tečaj za naraščaj 250 Din, tečaj za uradnike in priv. nameščence, dame 200 Din, gospodje 150 Din; tečaj za moderne plese — dame 200 Din, gospodje 150 Din. Enkratna prijavnina za vsakega Člana v vseh tečajih Din 10. 730-n
—II Otvoritev plesne šole »Družabnega odseka trgovskih nameščencev ZPNJ se vrši dne 4. oktobra v veliki dvoraini hotela Union, ob 8. uri zvečer. Vabila so na razpolago v poslovalnici organizacije Gledališka ul. 8. 728-n
—Ij Napoleon Bonaparte. Danes in jutri bo priredila ZKD filmsko predavanje o II. delu in koncu francoskega velefilma Napoleon Bonaparte. Ker nudi II. del tega filma mnogo lepega in zanimivega iz življenja velikega Napoleona, vabimo vse one, ki so si ogledali I. del, da posetiio tudi to predstavo. ZKD bo priredila z II. delom tega filma tri predstave. V nedeljo 30. trn. bosta na sporedu dve predstavi, in sicer se bo pričela prva ob pol 11. dopoldne v Kinu Ideal, druga pa ob 11. uri dopoldne v kinu Matica. To posebnost smo uvedli zaTadi tega, ker vlada med našim občinstvom in zlasti med šolsko mladino ogromno zanimanje za ta film in je na ta način vsakomur omogočen poset te predstave.
Iz Celja
—c Francoski krožek v Celju bo otvoril s
1. oktobrom naslednje učne tečaje francoskega jezika:  1.)  Začetni tečaj za odrasle.
2. ) Literarno - konverzacijski tečaj za odrasle. 3.) Začetni in po potrebi nadaljevalni tečaj za mladino. Mesečna učnina znaša za d rasle 30 Din, za otroke 20 Din. Vsi tečaji se bodo vršili v meščanski šoli.
—c Sokolsko društvo t Celju priredi na predvečer praznika Ujedinjenja in lOletnic^ obstoja Jugoslavije dne 30. novembra veliko slavnostno akademijo. Druga napredna društva se prosijo, da ta večer ne prirejajo svojih prireditev.
—c Proslave desetletnice proboja solunske fronte, ki se vrši 7. in 8. oktobra v Beogradu, se udeleži tudi več Manov Sokolskega društva v Celju.
—c Nočno lekarniško sluzbn opravlja ta teden lekarna <pri Orlu* na Glavnem trtiu.
Zadnji poziv Vodnikove družbe pred izidom knjig
Kadar izidejo Vodnikove knjige, se vsako leto priglaša še par sto Slovencev, ki bi radi dobili Vodnikove knjige. Vsi ti odidejo navadno brez Pratike, ki se jo tiska le toliko, kolikor ima družba Članov. Da bi letos zadostili vsem z vsem:; kniigami, zato se obrača" Vodnikova družba, predno izda letošnje svoje publikacije, še enkrat na slovensko javnost s pozivom, naj ji nemudoma pristopijo kot člani še zd letošnje leto visi oni, ki ji dosedaj še niso pristopili bodisi pri poverjenikih v svojem kraju, aH pa pri Vodstvu Vodnikove družbe v Ljubljani, Miklošičeva c. 16 Lahko se pa prijavijo tudi v knjigarni Tiskovne zadruge y Ljubljani, Prešernova ulica 54, oziroma v Mariboru, Aleksandrova 13.
Vodnikovi družba se je potrudila, da iizda za letošnje leto knjige, ki bodo vsestransko ugajale:
1. Vodnikova pratika za leto 1929. Ta izvrstno ilustrirana knjiga je postala to pot res prava narodna pratika. Koledarski de! je zasnoval in izvirno narisal slikar Makstm Gaspari. Pratika prinaša pa seveda tudi mnogo zelo zanimivih poljudno pisanih člankov iz narodopisja, tehnike, pri-rodoslovja, kulturne zgodovine, zdravilstva itd., ter zabavni kotiček za mlade bralce. Seveda je pratika bogato ilustrirana.
2. Fran Govekar: »Olga«. Povest je zajeta iz burnega življenja povojnih let in globoko razgrinja bolesti rane in strasti, ki so tedaj razjedale pod pritiskom trenutnih vojnih milijonarjev vse naše javno življenje v mestih in na deželi Povest je pisana jako močno, v njj nastopajo tovarnarji, duhovniki, učitelji in učiteljice, obrtniki in kmetje. Kdor jo bo začel čitati, jo ne bo popreje odložil, dokler jo ne prečita do konca.
3. Ivan Matičič: »Na mrtvi straži«. Povest je slavpspev davnim graničarjem. Jedro ji sloni na zgodovini Herbarta Turjaškega in na burni dobi sredine 16. stoletja, ko je sila turškega gospodstva posegala globlje in globlje v našo zemljo. Po-zorišče dogodkov se razteza doli do Banje Luke. Deloma se razpletajo dogodki v Ljubljani v plemsk'h krogih TurjaČanov, dalje v Beli Krajini, v Karlovcu, Senju in na turški meji ob Bosni. V povesti so oživljeni borci iz Bele Krajine, Uskoki iz 2um-berka, Hrvati iz Banovine. Med krvave bojne dogodke je vpletena mlada ljubezen Jurana Vida in njegove Bare ter ljubavno razmerje Speharja do Katice. Povest bo ugajala najširšim slojem.
4. Ivan Lah: »V borbi za Jugoslavijo«. Ob desetletnici Jugoslavije je smatrala Vodnikova družba kljub težkim razmeram, v katerih živimo, za svojo dolžnost, da izda primerno spominsko delo. Ako hočemo prav razumeti naš sedanji položaj, je potrebno, da poznamo pot, po kateri smo hodili. Knjiga nam podaja pregled 19. stoletja, ki je najvažnejše v zgodovini evropskih narodov. Od prihoda Napoleonovega do svetovne vojne je naša zgodovina ena sama borba razdeljenih, zasužnjenih in zatiranih jugoslovenskih narodov za svobodo in združenje. V knjigi so popisani najvažnejši dogodki iz naših nacijonalnih bojev do izbruha svetovne vojne. Knjigo poživlja okoli 100 slik iz te dobe.
Ta lepi književm dar Vodnikove družne naj zbere še zadnje čete naših prijateljev, kl borio za 20-dinarsko članarino bogato Poplačani z lepimi knjigami. Naj tudi poverjeniki posvetijo še zadnje dni nekoliko truda naši književni družbi.
---Moda---
Izgovor, da sta frak in smoking za poletje prava muka, je postal brezpredmeten, odkar je moda poskrbela za elegantne družabne obleke iz posebnega poletnega blaga. Za poletne družabne obleke priporoča moda moškim v prvi vrsi tako zvano fresco - blago, ki je tembolj praktično, ker je zelo lahko, obenem pa ima zrak prost dostop do telesa. Blago mora biti seveda enotne barve, hlače, suknjič in telovnik iz enakega blaga. Moška moda je sploh zelo konservativna in zato ne prinaša v se-zisji, ko družabne prireditve niso pogo-s»te, nobenih novih oblik, ne krojev. Ker pa moški težko živi brez družabnih stikov in se rte more ogniti vsem družabnim prireditvam, mora imeti za vsak slučaj tudi primerno obleko v rezervi, da ne pride v zadrego. Nespametno bi bilo nabaviti si za dve ali tri družabne prireditve v seziji nepraktično obleko, ki je vrhu tega še draga in bi morala do prihodnjega leta viseti v omari. Zato imajo elegantni gospodje vsaj eno večerno obleko iz poletnega blaga.
Smoking se zapenja vedno na eno vrsto gumbov, večinoma samo na en gumb, kar je utemeljeno že s tem, da je kot izrazita poletna obleka globoko izrezan. Ovratnik je precej širok in na prsih obšit z blestečo črno svilo. Nekateri gospodje nosijo tudi hlače in rokave v zapestju obrobljene s črno svilo. To je stvar okusa vsakega poedinca. 2epi morajo biti ravni in se ne zakrivajo. Sv na rami mora biti pomaknjen za spoznanje nazaj, kar se zahteva pri vseh modernh suknjičih. Hlače so enake onim pri normalnem saku, seveda ne smejo biti spodaj zarobljene. Telovnik je bel in globoko izrezan.
Najbolj konservativen je v moški modi frak. Tu niso dovoljeni nobeni samovoljni eksperimenti in že itak pičla moška fantazija je pri fraku popolnoma omejena. Frak mora biti narejen posebno skrbno in zato je najbolje, če ga da-
mo delal prvovrstnemu krojaču, ki računa za delo sicer malo več, zato pa smo sigurni, da nam fraka ne pokvari. Pri fraku, ki ima že tradicijonalno obliko, moramo posebno paziti na spodnji rob, o katerem ni mogoče reči, da mora biti v eni seziji koničast, v drugi pa zaokrožen. To je odvisno od postave dotičnega gospoda. Gospodje nizke, okrogle postave ne smejo imeti koničastega roba, visoki in vitki pa ne zaokroženega. Frak se zapenja na šest gumbov v dveh vrstah, ki so prišiti tesno skupaj ali pa precej narazen, pravokotno ali v obliki romba, kakor je pač postava dotičnega gospoda.   Kdor hoče
V pomanjkanju večjih izprememb
Damska moda se je zadnja leta nekam izčrpala in nobena sezona v bistvu ne prinees nič novega. Zato si pomagajo modni saloni z raznimi manjšimi no-votarijami, ki jih pa prepuščajo večinoma osebnemu okusu in inicijativi.
Zadnje čase so postali zelo moderni leseni, z blagom obšiti gumbi vseh vrst in velikosti. Take gumbe vidimo povsod — na koncu pasu, ob straneh na krilu, v zapestju, na rokavih popoldanskih oblek itd. Včasi vidimo tudi podaljšani izrez, ki je spodaj zapet na dva ali tri velike gumbe. Na večernih žametastih plaščih vidimo zadaj svilen okrasek, ki ima na koncu velik gumb. Dame zelo rade kombinirajo tudi klobuk s šalom. Na jesenskih oblekah je taka kombinacija skoro neizogibna. In tudi pri takih klobučkih vidimo na eni strani celo vrsto gumbov, obenem so pa gumbi našiti na obeh koncih sada. Damam je sploh všeč vse, kar binglja in visi od oblek. Na modernih oblekah vidimo kovinaste zaponke   in monograme,   ki niso več
spraviti svojo postavo do popolne veljave, si da pirišiiti guim/be tako, da so spodaj bolj skupaj, proti vrhu pa vedno bolj narazen. Tudi glede zahteve, da spada k fraku samo bela kravata v obliki metuljčka, ni nastopila nobena iz-prememba.
Na prvi pogled ni nujno potrebno, da imamo za pomladno in poletno se-zijo posebno večerno obleko. Vendar pa priporoča moda elegantnim gospodom, da imajo za vsak slučaj tudi izrazito večerno suknjo, ki jo itak lahko nosijo več let. Za večerne suknje je najpri-kladnejše Črno, nekoliko kockaisto mehko blago.
ZA |ESENSKO SEZONO
IZDELUJE
ELEGANTNE OBLEKE IN PLAŠČE ZA GOSPODE
JOSIP JEŽEK
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA 6
krepko prišiti, kakor so bili doslej. Cesto visi dokaj velik monogram na zlati verižici okrog vratu in sega skoraj do pasu.
Edini okrasek oblek za vsakdanjo rabo je kakih 20 cm širok svilen rob. Večerne obleke iz črnega tafta so pa obrobljene s pestro svilo. Na ta način lahko tudi stare obleke osvežimo tako, da nam nadomestujejo po potrebi nove. Tudi kožuhovina se letos ne bo nosila tako enostavno, kakor doslej. Pojavile so se namreč kožuhovinaste pentlje, ki jih vidimo ob strani ali pa pod brado kožuhov i nastega ovratnika, pa tudi ob strani zimskega kožuha. Slednjič naj omenimo še množico jermenčkov, ki se nosijo v vseh oblikah in najrazličnejših legah. Pulover za zimo mora biti pre-pasan visoko nad pasom z zlatim, sre-
Ako prenese vodo, prenese tudi Lux
se fine tkanine!
brnim ali svetlim jermenčkom, drugače dama v njem ni elegantna.
Modno blago
Blago za jesenske in zimske obleke mora biti lahko, toplo, mehko in praktično. Zato so razstavili letos modni saloni promenadne obleke izključno iz volnenega blaga. Tudi plašči so se kompletirali z oblekami iz volnenih krepov in žoržetov, ker se oboje izborno uveljavlja v komplicirano enostavnih potezah nove moderne linije. V kolekcijah popoldanskih oblek pa najdemo konkurenčne svilene in žametaste vzorce.
Vsaka sezona prinees nekaj tipičnega glede blaga. Letos je v modi zlasti flamingo, ki ima mnogo varijacij. Drugo modno blago je noppee, ki je sploh vodilni vzerec nove sezone. Kakor pri Pamingu, tako vidimo tudi pri tem blagu nebroj variacij NajbO'i so priljubljeni lomlfem svstli, temnosivi ali kostanjevi toni. Modno blago za jesenske in zimsko obleke je poleg omenjenih še voile georgette, panama, homespun noppee, bratford, voile cheviot in burma velour.
Tipični so na letošnjih plaščih visoki ovratniki v obliki šala, v katerega se lahko skrije vsa glava, in visoke muške tirske manšete, ki se v zapestju zapenjajo. Ovratnik in manšete so iz pristne ali imitirane kožtihovine. Obleke so lahko tudi trodedne, samo da morajo biti iz enakega blaga. Krilo dobiva vedno bolj zvončasto obliko in sicer na ta način, da se spodaj všije blago v obliki klina. Ker je pa blago dokaj debelo, se navadno spodnji del našije, da ne postane krilo preširoko. Seveda je treba paziti, da se to ne pozna. Za vse te finese je pa potrebno v prvi vrsti blago, ki ima vse potrebne lastnosti. In takega blaga je letos, kakor vidimo, dovolj na razpolago.
Javna dražba.
Dne 19. oktobra 1928 bo na Okraj* nem sodišču v Ljubljani, soba št. 15,
javna dražba posestva Zgornji Rožnik, obstoječega iz hiše, gospodarskega po? slopij, vrta, njiv, travnikov in gozda. — Cenilna vrednost Din 332.484.—. — Najmanjši ponudek Din 221.656.—.
Humoristični kotiček
Maturitetno vprašanje.
— Če bi te bili vprašali, katero odkritje tega stoletja smatraš za najvažnejše, kaj bi bila odgovorila, Elza?
— Kaj? Svoje srce.
Med prijateljicami.
— Ervin mi je dejal, da sem najlepša in najbistiroumnejša ženska, kar jih je kdaj videl.
— Boj se ga. Moškega, ki mi že pred poroko laže, bi ne vzela.
Moderna služkinja.
— Mici, nekdo telefonira. Poglejte, kdo me kliče.
— Najbrž bo vaš znanec, milostiva. Moji znanci me kKčejo vedno šele popoldne.
Vzgoja moža.
— Kako to, prijateljica, da je tvoj mož vsak večer doma?
— Zelo enostavno. Nekoč je prišel pozno ponoči domov, pa sem se potuhnila, dakor da spim im vprašala sem ga: Ali si ti, Miha?
— In to praviš, da je pomagalo?
— Seveda. Mojemu možu je ime Ferdinand in od tistega časa ni šel nikoli več zvečer z doma.
Usluga.
— Če bi ne bilo moje žene, bi mi bil včeraj žepar izpraznil mošnjičeJk.
— Kaj ga je žena zasačila pri tatvini?
— Kaj še. Iz trgovine sva se vračala.
Stara prijatelja.
— Čestitam, da si se tako srečno zaročil. Svarim te pa, da ne boš govoril v spanju, sicer dobi tvoja žena takoj tehten razlog za ločitev.
Na zlati poroki.
Srečen mož, ki praznuje s svojo boljšo polovico zlato poroko, pravi: Vsa leta sva se samo enkrat prepirala. In taikrait sem zasadil 'smrečico, ki je zdaj že debela smreka.
— Vražja strela! Zakaj nisem prišel jaz na to pametno idejo? — se oglasi gost. — Kajne, stara, zdaj bi imefta že velik gozd..
Dober izgovor.
Kuharica svoji prijateljici: »Kje pa sedaj služiš?«
— Pri nekem spiriristu. To ti je sijajen dečko. Če kaj razbijem, pravim, da je samo padlo na tla in mož me še nagradi.
Viktor Rakosi
Mož in žena
Mudil sem se delj časa v tujini in ko sem se slednjič vrnil ter vdihaval s polnimi pljuči zaprašeni, zakajeni, morilni, a vendar tako sladki, tako pri* jetni in tako zaželjeni budimpeštanski zrak, me je začelo skrbeti. Koliko ne* urejenih zadev se mi je ta čas nako* pičilo. Nekemu podeželskemu gledali* škemu ravnatelju sem obljubil prolog. Mlademu pesniku sem obljubil najti založnika. Drugemu mlademu pesniku (toliko je teh mladih pesnikov!) sem obljubil pokazati njegova dela v Peto* fijevem literarnem krožku. Neki tuji pisateljici sem obljubil, da jo bom sam spremljal po Budimpešti. Nekemu do* mačemu pisatelju sem obljubil napisa* ti uvod k njegovi knjigi. Krojaču sem obljubil... ne, tega ne povem, saj itak nisem držal obljube. Neki mladi vdovi sem obljubil... Tudi tega ne povem, da ne izgubim pri mladih vdovah ugle* da.
V takih razmerah sem bil priprav* ljen na to, da me bo čakal na pisalni mizi Eifflov stolp očitkov in psovk. Kajti odpotoval sem, ne da bi črhnil o tem besedico pesniku, drugemu pes* aiku, tuji pisateljici, domačemu litera* ru, krojaču in vdovi.
Vsebine pisem vam ne bom nava* al. Saj ne morete biti veseli, če me :do zmerja. Omeniti hočem samo naj*
večjo nesramnost: vdova se je v moji odsotnosti poročila. Zdaj se bom ve* del v njeni družbi tako, kakor da bi se hotel tudi jaz z njo poročiti.
V kupu obsežnih in nesramnih pi* sem sem našel bledozeleno pisemce, na katerem sta bila na robu naslikana dva zaljubljena golobčka. Pismo je bilo pi* «ano z drobnimi Črkami:
»Gospod. Če vas zanima trpljenje dame, čakajte 5. marca ob 11. dopol* dne za Deakovim kipom. Nagovorim vas sama. Vela lilija»
Če me povabi kdo 10. aprila 1894, naj pridem 5. marca 1894 ob 11. dopol* dne za Deakov kip, ne morem priti, dasi Deaka in nesrečne žene visoko ce* nim. Kaj storiti? Vreči pismo v koš! Če Še ni ta lilija popolnoma usahnila, se bo itak sama oglasila.
Komaj je romalo pisemce v koš, je prišel sluga in mi sporočil, da me je v odsotnosti trikrat iskala svetlolasa dama, ki se ji je poznalo, da ji je zelo hudo. da me ni doma.
— Svojega imena ni povedala?
— Ne, toda govorila je o nekaki liliji.
— O liliji?
— Da, samo ne vem, o kakšni liliji.
— O veli liliji.
— Da.
— Hvala, lahko greste.
Sluga se je počasi odmajal proti vratom. Videl sem, da mu še nekaj teži dušo
— Franc!
— Izvolite, gospod?
— Kaj ste hoteli še reči?
— Iskal je vas neki gospod.
— Iskal me je?
— To se pravi ne vas, temveč velo lilijo,
— Ne razumem.
— Prišel je po odhodu one gospe in vprašal je, koga je iskala tu njegova
žena.
— In vi ste mu to povedali?
— Da.
— Osel. A kaj je dejal oni gospod?
— Razjezil se je in odjadral. In od tistega časa je vas že dvakrat iskal, mi* lostivi gospod.
Ta je pa lepa! Kavalirska zadeva z možem, Čigar žene še nikoli nisem vi* del.
Drugi dan se je zglasil pri meni ne* znan gospod in mi je zelo dostojno po« ved al, da je Peter Rudolf Szekeres.
Imel je prekrasne Črne brke. Se svoj živ dan nisem videl tako lepih, gostih in črnih. Zdaj razumem, zakaj je imel ta človek dve krstni imeni: Peter je imel brke, Rudolf pa zavest, da ima Peter take brke.
— Jaz sem mož, — so se mi pred* stavili brki osorno in mi pomigali pred nosom.
— Izvolite? — sem vprašal in sedel, ne da bi mu ponudil stol. Tudi to je dokaj velika nesramnost.
— Vi presojate to zadevo zelo hlad*
no.
— Kaj? Govorite z menoj tako, da bom razumel.
Brki so se zahehetali, kakor Dioniz v Rihardu III. — to se pravi zelo ne* prijetno.
— Jaz sem mož one dame, s katero imate razmerjel
— Častna beseda, da gospe Szeke* resove sploh ne poznam. Prisegam na svojo čast, da milostive gospe še nikoli nisem videl.
Brki so se zelo našopirili in znova so se porogljivo zahehetali. Potlej so pa dejali:
— O vas pravijo, da ste kavalir.
— To tudi sem.
— A mi vemo, da zastavi kavalir tudi svojo čast, da reši damo.
Postajal sem nestrpen.
— Povedal sem vam vse. Če pa ni* ste s tem zadovoljni, me rešite najprej svoje cenjene prisotnosti, vse drugo pa urede najini prijatelji.
Mož s črnimi brki je sedel v našlo* njač in dejal:
— Toda jaz ne želim dvoboja, do* kaze Hočem imeti.
— O čem?
— Da niste ljubček moje žene.
— Eh, pustite me pri miru, meša se vam!
— Morda, toda zakaj? Zato, ker obožavam svojo ženo! Oh, dragi go* spod, če bi vedeli, kako strašno trpim
že več tednov, bi mi gotovo pomagali, da se rešim tega zla.
Kljub vsemu se mi je zasmilil.
— No torej, dokažem vam, da ni* sem še nikoli videl vaše žene.
— Kako neki?
— Tako, da se sestanem z njo. Na brkih Petra Rudolfa Szekeresa
so se pojavili znaki presenečenja. Ta človek je izražal vse občutke, ki jih iz« rsžajo drugi z očmi, usti in obrazom, s svojimi brki.
— Ne bojte se, tudi vi boste pri* s os t vo val i najinemu sestanku.
Nekaj časa je razmišljal, potem je pa dejal smeje:
— Prosim torej, jutri zjutraj ob de* setih. Jaz odidem ob devetih v urad, v resnici se pa skrijem v temni posel* ski sobi. Vi pa morate pregovorit! rao* jo ženo, da se bosta pomenkovala v jedilnici, kajti takoj za jedilnico je fo* selska soba. Iz vajinega pogovora bom take j posnel, če ste ljubček moje žene ali če sta se res prvič srečala. Zda i pa p'šite moji ženi.
Sedel sem in napisal to*le pismo: uDraga gospa!
Iskali ste me trikrat v času, ko sem bil na potovanju. Slučajuo sem zvedel vaše ime in naslov. Dovolite torej, da se vam jutri ob desetih dopoldne no* klonim. Ne jezite se name, da se kot tujec vsiljujem v vaše stanovanje ltd.»
Szekeres je prečital moje pismo. Ko je čital izraz «neznanec», se mu Je vsak
K mednarodnemu kongresu intelektualcev
v Pragi
V ponedeljek se prične v Pragi V. kongres mednarodne fede racije intelektualcev. — Pogled v zgodovino te mlade organi
zacije*
Mednarodna federacija intelektualcev je sklicafla svoj V. kongres v Prago. Kongres se prične v ponedeljek 1. oktobra in bo trajal tri dni. To je zborovanje velike organizacije intelektualcev, ki je bila ustanovljena v manjšem obsegu kmalu po vojni in ki ima vzvišene, vse človeštvo obsegajoče cilje. S svojo misijo spada ta organizacija k najaktualnejšim preblemom, zlasti kar se tiče pomena dela in življenja reprezenttanltov modeme civilizacije. Naše čitatelje bo gotovo zanimal kratek historijat tega mladega pokreta, ki1 je pa že objel ves kulturni svet.
Ustanovitelj organizacije in faktični inicijator njene ideje je češkoslovaški plemič princ Karel Rohan, ki se mudi zdaj v Avstriji, kjer upravlja veliko rodbinsko posestvo. Princ Rohans ki je tudi generalni tajnik praškega kongresa unij intelektualcev, je bil rojen na gradu Sydirove pri Turnovu. Študiral je v Pragi gimnazijo in pravo. Udeležil se je svetovne vojne in bil je malione na vseh bojiščih. Najbolj si je ogledal vojne grozote na Ukrajini. Z Ukrajine je prinesel bogate izkušnje, ki mu jih je dala zlasti ruska revolucija, kajti nikjer ni bilo revolucionarno vrenje tako pestro in mogočno, kakor na Ukrajini. Mladi plemič je temeljito proučil vse ideje, ki silijo na površje in obetajo človeštvu novo življenje. Po vojni se je hotel posvetiti proučevanju socijalnih problemov, toda moral je prevzeti veleposestvo v Avstriji in preselil se je tja. Njegov brat je obdržal veleposestvo na Češkoslovaškem.
^ Ruska revolucija ga je privedla na misel, da bi kazalo vse intelektualce na svetu organizirati. Razpad mogočnega ruskega carizma in zmaga revolucije mu je nudila dovolj dokazov, da se bliža preporod sveta tako v gmotnem kakor v duševnem pogledu. Videl je rusko inteligenco, ki je izgubila v revoluciji glavo in je stala prekrižanih rok ter se pustila pobijati, ali je pa bežala na vse strani. To je bila ista inr-teligenca, ki je igrala v carski Rusiji važno vlogo in ki je vsaj formalno nastopala kot cvet ruskega naroda. In naenkrat je mladi plemič spoznal, da stoji človeštvo z obema nogama v novem življenu'u.
Ko se je vrnil na Češko, kjer je začel opazovati novo kulturno življenje evropskih narodov, je spoznal, da je objel nov val tudi življenje evropskih intelektualcev. Povojne razmere so potisnile kulturo koj: tako v ozadje in v ospredje je stopila politika, ki je globoko posegla tudi v duševno življenje. Evropa je stopila pred zelo važne in težke probleme. Gospodarsko je postala odvisna od ameriške hegemonije, ki je med vojno obogatela in gospodarsko zasužnjila ves svet. Evropski narodi na novo formulirane ideje demokracije niso pravilno razumeli in tako so začeli politizirati „namesto da bi Irstočasno skrbeli za nove kulturne vrednote in za svojo bodočnost. Tako je nastala splošna zmeda in nov demokratični boj med vsemi intelektualci sveta in drugimi sloji, ki so stopili v politično areno. Toda mir in napredek je mogoč samo v slogi in sodelovanju vseh ljudi dobre volje.
Tako je prišel princ Rohan sčasoma na idejo mednarodne organizacije intelektualcev. Ideja je nastala v Avstriji, kjer je padla v avstrijskih povojnih razmerah na rodovitna tla. Kmalu se je pa razširila tudi na druge države in postala je mednarodni problem. Prvo manjše zborovanje nove organizacije se je vršilo leta 1922 na Dunaju. Udeležil se ga je slučano tudi neki odlični Francoz, ki -se je za stvar zelo 'zanimal. Povabil je Rohana v Pariz, kjer se je vršil 1. 1924 kongres, na ka-
brk zganil, tako poroglijivo se je zahe* hetal. Mož je še vedno dvomil.
— Imenitno. Toda obljubite mi še to, da do jutrišnjega sestanka ne boste več pisali moji ženi.
— Čemu neki bi ji pisal?
— Namignili bi ji lahko, kako naj igra vlogo neznanke.
Stvar je postajala zabavna.
— Če mi res ne zaupate, vas pro* sim, da ostanete pri meni do jutra ali pa pazite na svojo ženo, če bo dobila še kako pismo.
— Bom pa že raje pazil na ženo.
— Kakor vam drago. Se priporo* Čam.
Pismo je sluga takoj odnesel dami m Čez dvajset minut je tudi gospod Szekeres hitel domov.
Ko sem drugi dan ob desetih dopol* dne potrkal pri Szekeresu, nisem niti sam vedel, kakšen bo konec te čudo* vite pustolovščine.
V predsobi me je pozdravila sluz* kinja.
— Katera soba je jedilnica? — sem jo vprašal.
Pokazala mi je jedilnico. Vstopil sem in sedel mirno za mizo. Kmalu je prišla gospa. In kakšna gospa! Nikoli še ni imel mož večjih brk lepše plavo* laske za ženo.
Predstavil sem se.
— OH, dragi jgospod, kdo bi vas ne poznal! Zadnjič je bila vaša slika v aKoledarju madžarskih gospodinj*.
terem je bilo zastopanih že več narodov. Iz Pariza se je ideja mednarodne solidarnosti polagoma širila po vsem svetu. Nemški intelektualci so stali spočetka ob strani, končno so se pa tudi oni ogreli za to idejo in sam Pain-leve je dal pozneje organizaciji smernice za bodočnost, ko je izjavil, da morajo intelektualci in samo on.i graditi politikom mostove.
Sledeči kongresi se niso več pečali z organizacijo in statuti novega pokreta, marveč so začeli že razmišljati o aktualnih problemih povojnega življenja. Na kongresu 1. 1926 na Dunaju so zborovalci razpravljali o misiji inteligence v organizaciji nove Evrope. Na dunajskem kongresu so že nastopili Paul Valery, Litt, Balbino Guilliano in drugi odlični intelektualci. Lani se je vršil kongres v Heidelbergu in tu vidimo zopet cvet intelektualcev. Naj omenimo samo Thibauda, Phillipsa, VVendelsona, Eibla, VVebra itd. Na kongresu v Heidelbergu so intelektualci razpravljali o vlogi zgodovine v samozavesti narodov.
Kongres v Pragi bo nadaljevanje dosedanjega dela. Priglasilo se je že mnogo odličnih intelektualcev med njimi Blacker, Dessauer, Brumschwieg, Fontaine, Corburtier, Jung itd. Temeljna ideja posvetovanj se bo nanašala na elemente moderne civilizacie. Princ Rohan se dobro zaveda, da s tem pokretom ne more dati civiliziranemu svetu vsega, lahko pa da vsaj nekaj. Eno je gotovo, da je namreč omogočeno intelektualcem, ki imajo v rokah duhovno, politično in gospodarsko moč, zbrati se in razpravljati o aktualnih problemih modernega Časa brez kakršnihkoli antipatij ali sovraštva.
V Varšavi se je pa vršila v sredo 26. t. m. mednarodni kongres konfederacije duševnih delavcev. (Confede-ration des Travailleur Intellectueles), ki ima svoj sedež v Parizu. To mednarodno organizacijo intelektualcev je treba razlikovati od unije intelektualcev, o kateri govorimo v pričujočem članku. Obema je skupno to, da sta na duševno delo kot tako že pri ustanovitvi pozabili. Unija intelektualcev ni izšla iz vrst duševnih delavcev, marveč iz krogov socijalno višje stoječih mož, kar dokazuje že dejstvo, da je njen ustanovitelj princ Rohan. Unija intelektualcev se obrača samo na intelektualno elito, do-čim deluje prva za moralno in materi-jelno zaščito duševnlih vrednot. Unija intelektualcev je nekaka družabna organizacija, dočim je mednarodna konfederacija duševnih delavcev sindikalna organizacija.
Famozni maršal Junot
Francoski zgodovinar Chantely je izdal te dni knjigo o soprogi Napoleonovega maršala Junota, ki mu je podelil Napoleon naslov vojvode Abrant-skega. Chantelvjevo delo prinaša zanimive podrobnosti iz življenja vojvodi-nje in njenega moža, ki doslej sploh še niso bile objavljene. Chantelv objavlja več maršalovih pisem, pisanih v Moskvi za časa Napoleonovega pohoda v Rusijo. Ta pisma so prišla v Pariz šele zdaj čez dobrih 100 let. Ruski ka-zaki so jih zaplenili in izročili caru Aleksandru L, ki jih je spravil v arhiv, kjer so jih Šele nedavno našli in poslali v Pariz. Pisma so naslovljena deloma na maršalovo soprogo, deloma pa na njegovo ljubico, ki je živela kot šivilja nekje v francoski provinci.
Maršal Junot je imel mnogo ljubavnih afer in nekatere je moral obravnavati sam Napoleon. Neke noči je prišel v cesarjevo palačo, češ, da mora takoj govoriti z Napoleonom. Napoleona so zbudili in maršal mu je pove-
(S čim sem se pregrešil proti m a tU žarskim gospodinjam?)
— Pojdiva v salon.
— Dovolite, draga gospa . . . (Kaj vraga naj ji rečem?)
— Oprostite draga gospa, zajtrke* val še nisem.
(Tole je bila nedvomno velika ne* sramnost!)
Pozvonila je in velela prinesti čaj.
— Zakaj ste se obrnili na neznan* ca? Zelo sem radoveden.
Nato me je gospa prosila, naj ji oprostim, češ da me smatra po mojih delih za zelo plemenitega, značajnoga, iskrenega in poštenega moža in da naj ji torej pomagam. Svojega moža da lju* bi, toda on ji je s svojo ljubosumnost* jo, nezaupanjem in sumni cenjeni za* grenil življenje. Pomagam da naj ji iz? lečiti njenega moža, drugače da skoči v Dunav. Kaj takega ne more storiti ne sodišče ne policija. Tu da lahko po* magajo samo pisatelji.
Poslušal sem jo do konca.
— Draga gospa, — sem dejal, — vaš mož je osel. (To sem mu bil dol* žan!) Take ženet kakor ste vi, ne va* rajo svojih mož. Deloma ga sicer raz* urnem, ker vas zelo ljubi, toda s tem Še ni rečeno, da bi vas smel tako mu; čiti.
(A zdaj pride najtežja preizkušnja njene kreposti.)
— Ah, če bi vedel, da dobim tako ženo, bi dal samskemu stanu slovo.
Gospa je planila pokonci in oči so
dal, da ga žena vara. Cesar je odgovoril, da bi za evropsko politiko sploh ne imel časa, če bi se moral brigati za vse varane može svojega dvora. Voj-vodinja Abrantska je imela ljubavno razmerje z avstrijskim poslanikom na Napoleonovem dvoru Mefternichom in mu je izdala marsikatero važno politično tajno. Pa tudi maršal Junot je rad lazil za lepimi damami. Imel je ljubavno razmerje celo z Napoleonovo sestro Karolino Murat, poznejšo nea-poljsko kraljico.
Že med pohodom v Rusijo so se pojavili pri Junotu znaki duševne bolezni. Napoleon ga je moral za njegove pustolovščine pošteno prijeti. Ko se je vrnil cesar v Pariz, je Junota takoj odstranil. Poslal ga je kot guvernerja ilirske province v Trst. V Trstu je pa napravil Junot toliko škandalov, da je postal nemogoč. Razne njegove afere so pričalle, da mož ni pri zdravi pameti. Opetovano se je pripetilo, da je prišel na bal popollhonia nag, samo sabljo je imel v roki. Dvema hrvatskima polkoma je zapovedal, naj navalitna na slavčka, ki je tako pridno žvrgolel pod njegovim oknom, da siromak ni mogel spati. Nekoč je dal sklicati pokrajinski svet, ki naj bi se posvetoval, kaj bi kazalo ukreniit proti upornim ilirskim ovcam. Končno je izjavil, da odpotuje v Peking, kjer se bo dal vpričo 10 milijonov vojakov kronaiti za cesarja. L. 1813 so ga odpeljali v Francijo. Med vožnijo je neprestano zatrjeval, da je tič in da se lahko vsak hip dvigne v zrak. In res je skočil skozi okno in si zhnil nogo. Junot je podlegel zastrup-ljenju krvi.
Kavalirska vlada
Med državami, ki so priznale po vojni volilno pravico tudi ženskam, je na prvem mestu AnglEoa. Toda Angležinje s tem uspehom niso bile nič kaj zadovoljne, kajti v volilnih imenikih je morala vsaka izdati svojo največjo tajno, namreč svojo starost. Ker je pa znano, da so ženske v tem pogledu večinoma zelo občutljive in da rade nekaj let utaje, če so že prisiljene povedati, koliko so stare, ni čuda, da so se tudi mnoge Angležinje raje odrekle volilne pravice, nego da bi dovolile zapiisati v volilne imenike koliko so stare. Nekatere se pa vendarle niso mogle zmazati in bile so v dno duše užaljene, da so oblasti tako nediskretne.
Vlada je slednjič uvidela, da ne kaže izzivati žensk. Zato je izdala odredbo, da ženskam v bodoče ne bo treba navajati, koliko so stare. Vlada je odredila, naj se oblasti pri sestavu volilnih imenikov zadovolje z ugotovitvijo, Če je dotična ženska že dosegla 21. leto in s tem dobila volilno pravico. Vse drugo da je nepotreben Mrokratizem. V bodoče bo torej v angleških volilnih imenikih rubrika »kdaj je bila rojena,« zamenjana z novo »polnoletna ali ne.«
Orgije v poljskem samostanu
Sodna obravnava proti marijavitske* mu škofu Kovalskemu se nadaljuje in zanimanje za podrobnosti, ki prihajajo polagoma na dan, je v poljski javnosti vedno večje. V četrtek se je vršila taj* na obravnava. Kot prvi je bil zaslišan bivši državni pravdnik v Plocku, Svski, ki mu je bila poverjena preiskava v tej senzacijonalni aferi. Svski je izpovedal, da je dal Kovalski vse mladoletne go* jenke samostana prepeljati v drugi sa* mostan, čim je zvedel, da pride njego* va afera pred sodišče.
Nato je bila zaslišana bivša marija* vitska redovnica Tolpvchova, ki je zelo drastično opisovala življenje v samo* stanu in izpovedala za obtoženega ško* fa zelo obtežilno. Tudi njeno zasliše* vanje je bilo tajno, toda kljub temu so poljski listi zvedeli nekaj zanimivih po* drobnosti. Omenjena redovnica je pris povedovala, da je škof Kovalski zapo* vedal marijavitskim duhovnikom, da se morajo kopati skupaj z nunami, Češ, da mora biti njegov samostan raj na zem* Iji. Škof je imel v samostanu poseben orkester, v katerem so bile same žen* ske. Obširno je pripovedovala ToIpy* chova o mističnih zakonih in trdila je,
se ji zaiskrile, ko se mi je približala.
— Ah, če bi bil moj mož pisatelj, — je vzkliknila, — vse bi bilo drugače!
(Najbrže bi bilo drugače, gospod pisatelj bi se za vas presneto malo zmenil, milostiva.)
— Toda ah, moja žena se še ni ro* dila.
— Kaj ste tudi vi nesrečni? — je vprašala gospa in naenkrat je prijetno zadišalo po njenih plavih laseh. Samo roko bi bil iztegnil, pa bi bil objel vrat, najkrasnejši ženski vrat tega stoletja.
Tisti hip so se pojavili brki. Ginje* no so se tresli.
— Oprosti, Olga, nisem te poznal. In pokleknil je pred ženo. Morda je vi* del to v kaki francoski drami.
Gospa je prebledela ko zid. Gle* dala je zdaj mene, zdaj svojega moža. Naglo sem izpil zadnji požirek čaja, obrisal sem si brado in dejal:
— Draga gospa, izlečil sem vašega moža.
In s tem sem ji povedal vse. Gospa je padla najprej možu, potem pa še meni na prsa. Toda mož mi jo je takoj iztrgal in me navdušeno objel. Tudi jaz sem se mu naglo iztrgal.
— Gospod, vaša žena je angel. Da* jem vam častno besedo, da milostive ne bom več videl, dokler se boste do* stojno vedli. Pazite torej!
In ponosno sem odhajal. Desnico mi je stiskala žena, levico pa mož. Tu* di moja desnica je stiskala — toda le* vica ni vedela, kaj dela desnica.
da je dobival Kovalski pri izberi žen zase in za duhovnike svoje sekte navo* dila neposredno iz nebes. Nekoč je iz* bral 201etnemu duhovniškemu kandida* tu 621etno ženo. Ko je bila Tolpychova bolna, jo je posetila prva škofova žena, ki je dejala, da vse škofove žene niso ljubosumne. Priča je pa opetovano pri* sostvovala burnim prizorom ljubosum* nosti. Druge priče so izpovedale, da je bil Kovalski velik materijalist in da mu je šlo samo za denar.
Amundsen je padel v morje
Ves kulturni svet je z napetim zanimanjem v dubu spremljal rešilne ekspedicije, ki so iskale največjega polarnega raziskovalca Anraidsena, in ni bilo človeka, ki bi ne želel, da bi tega plemenitega moža našli in rešili. Toda minili so tedni in mesectf, a o Amundse-nu ni bilo duha ne sluha. Opetovano so prihajala poročila, da so našli sledove, toda vse vesti o uspehih rešilnih ekspe-diicij so bile žal neresnične. Šele ko so našli v morju del razbitega hidroplana, je začel svet znova upati, da se bo morda posrečilo rešiti posadko »Lathama«.
čolničke Amundsenovega hidroplana so poslali v Pariz, kjer so jih strokovnjaki temeljito pregledali. Ugotovili so, da ie francoski hidroplan treščil iz velike višine navpično v morje in da se je razbil, a posadka se je najbrže ubila, še predno je padla v morje. Vse kaže, da se je Amunsenovo letalo v zraku vnelo in padlo v morje. Padec je bil tako silen, da so se čolnički odtrgali. Da letalo ni pristalo na ledu, je razvidno iz tega, ker čolnički niso poškodovani. Če bi namreč pristalo na ledu, bi bili Čolnički spodaj odrgnjeni ali pa preluknjani.
Očeta sta obesila
V Stojicah na češkoslovaškem je živel na posestvu svojega sina Františka Boka 88-letni užitkar Vaclav Bok. Posestvo je pomagal upravljati drugi užit-karjev sin 56-letni Josef Bok. Med očetom in sinom so bili na dnevnem redu prepiri zaradi užitnine, ki so se končali s krvavo tragedijo. V torek zjutraj je prišel sin Josef v očetovo sobico, stopil je k postelji in zgrabil očeta za vrat. D-ušil ga je, dokler se starec ni onesvestil. Potem je poklical brata in oba sta zadrgnila še živemu očetu zanjko okrog vratu ter ga obesila na kavelj nad posteljo tako, kakor obeša krvnik obsojenca.
Po groznem očetomoru sta odšla na vrt obirat česplje fin vrnila sta se šele popoldne. Prerezala sta vrv in razglasila po vasi, da se je starec obesil. Toda vaščani jima niso verjeli, ker so vedeli, da sta se z očetom neprestano prepirala. Druga dan je prišel v vas orožnik in vaščani so ga opozorili na čudno starčevo smrt. Ko so orožniki' oba brata zaslišali, je mlajši priznal, da sta očeta umorila. Starejši pa krivdo taji in jo hoče zvrniti na brata. Obdukcija trupla je pokazala, da je bil starec res zadavljen in obešen. Morilca so orožniki izročili sodišču.
Pletene jopice
In puloverje delno lastnega Izdelka priporoča
i. urbancič, miklošičeva 20
General Zagorski je bil umorjen?
Vsa poljska javnost je pod silnim vtisom razkritja nekega bivšeg poljske* ga štabnega oficirja, ki je te dni obja* vil senzacijonalen članek, da je bil ge* neral Zagorski umorjen. Dotični čast* nik je to vost priznal pod prisego in za* to je javnost tem bolj presenečena, za* kaj prepričana je bila, da je Zagorski pred Pilsudskim, ki je bil njegov smrt* ni sovražnik, pobegnil v inozemstvo m se skrival pod tujim imenom. Izpoved bivšega štabnega oficirja je sicer pre* cej fantastična, vendar pa vsi poljski listi obširno poročajo o tem.
Častnik je med drugim priznal, da je nekega dne dobil povelje, naj prepelje interniranega generala iz Vilne v Var* šavo. 2e naslednjega dne je bil Zagor* ski v spremstvu nekega Kovalskega, uradnika informacijske službe poljske* ga generalnega štaba, štabnega nadpo* ročnika Niedzalskega, sedaj šefa tajne policije v Voliniji in bivšega stavbnega častnika Suhoneka prepeljan v Varša* vo. Prepeljan je bil v četrtek, v petek pa ga je sprejel v Varšavi generalni pol* kovnik Beck in ga pogostil, toda Zagor* ski je bil strogo zastražen. Ostal je pri Becku do nedelje ponoči.
Ponoči so generala v spremstvu iste eskorte odpeljali v Rembertov. Tam je čakal na avto polkovnik generalnega štaba Mirzinski ter dva druga častnika. Ko je general izstopil, je stopil polkov* nik Mizinski k njemu in ga vprašal:
«Gospod general, ali boste svoje na* ziranje spremenili:«
Zagorski je odgovoril: «Ne, pač pa nameravam izdati knjigo...»
Dalje ni mogel govoriti, kajti dve krogli sta ga smrtno pogodili in težko ranjen se je zgrudil na tla. Videč, da še ni mrtev, je pristopil tudi drugi čast* nik in oddal na generala še dva strela. Truplo so zavili v vrečo in prenesli v Volinijo, kjer so nesrečnega generala skrivaj pokopali.
Poljska vlada je obtožbo eeveda zavrnila in izjavila, da gre za zlobno na* tolcevanje in da je dozdevni štabni časrnik, ki ie baje ta razkritja izdal v Kovnu, v Varšavi popolnoma neznan.
V soboto n nedeljo vsi k lilmu
U senci grobov
Kino „Sfavija" Vič
Predstave v soboto ob 8 uri zvečer V nedelo o5 3., 5. in 8. uri zvečer
Sokol
65letnica Ljubljanskega Sokola
Sokolsko društvo Ljubljana — matica je letos v jubilejnem letu. proslavlja 651etni-co svojega plodonosnega, vzvišenega sokolskega dela. V ponedeljek 1. oktobra poteče 65 let, ko je bil udarjen temelj prvemu so-kolskemu društvu na slovanskem jugu na ustanovnem občnem zboru, ki se jie vrSU v Frohlichovi hiši na Dunajski cesti. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora dr. Žerovec, ki je podal vsa pripravljalna dela za ustanovitev društva. Poziv za občni zbor je izšel v takratnih ljubljanskih listih cLaribacher Zeitung,, <Na-prej> in <Novice».
Misel za osnovanje slovenskega telovadnega društva se je porodila že v avgustu 1862. leta in je ptem zadevna okrožnica za pristop k društvu krožila med prijatelji tega pokreta. Pripravljalni odbor (v katerem so bili F. P. Vidic, dr. Žerovec, P. Drak&ler, J. Globočnik in J. Železnikar) je sestavil pravila, k; jih je državna oblast proielana in popravljena končno odobrila 25. septembra 1863. Pravila je prečital na občnem zboru dr. Blei\ves Na občnem zboru so bili sprejeti sledeči sklepi: Vpisnina znaša 1 goldinar, mesečna članarina 50 krajcarjev. Glede kroja se je sklenilo, da bo tak, kot ga imajo češki Sokoli razven klobuka. Soglasno je bilo sprejeto za društvo ime <Južni Sokol> in takoj se je brzojavilo v Prago češkim Sokolom: cJužni Sokol se je konstituiral in prisrčno pozdravlja svojega brata severnega Sokola. — Slava I — Odbor. Od 70 volilcev je bil nato izvoljen naslednji odbor: dr. Costa, Draksler, dr. Zupanec, Jentl, Ravnihar. Sprejetih je bilo še ve5 sklepov za osnovanje pevskega zbora, društvene čitalnice itd. — To je popolnoma kratek izvleček o postanku prvega Sokola v Ljubljani in sploh na jugu. Originalen, podroben zapisnik o I. občnem zboru z dne 1. oktobra 1863. 1. pa je shranjen kot svetinja v arhivu cLjubljanskega Sokolai.
Veliko je delo in neprecenljive so zasluge <Ljubljanskega Sokola* ob 651etnici njegovega zmagonosnega obstoja za Slovence in ves jugoslovenski rod. Te zasluge vemo ceniti danes vsi Sokoli in vsa sokolska javnost in jih bodo znali ceniti in presoditi še bolj generacije, ki pridejo za nami. Ko se pridružujemo z veliko radostjo v srcu vsi, ki sokolsko Čutimo in verujemo v sokolsko bodočnost našega ujedinjenega naroda, a temi skromnimi vrsticami jubileju našega matičnega sokolskega društva, izrekamo njegovemu sedanjemu — nadvse požrtvovalnemu starosti bratu B. Kajzelju in celokupnemu članstvu čestitke in prisrčni sokolski Zdravo!
Lahkoatletske tekme sokolske župe Ljubljana
Po sklepu zbora župnih načelnikov z dne 10. decembra 1927, se vršijo vsa v JSS včlanjena društva obvezne lahkoatletske tekme. Tekme se vršijo po obstoječih okrožjih ali po župah, če to vsa v zvezi včlanjena društva žele. Lahkoatletske tekme leta 1928. so tekme posameznikov in žup.
Tekme obsegajo te-le panoge za člane: proste vaje za skopljanski sokolski zlet, skok v višino z zaletom, skok v daljino z zaletom, tek na 100 m in met krogle; za članice pa: proste vaje, skok v višino z zaletom, skok v daljino z zaletom, tek na 100 vardov in met žoge s pentljo. Pri prostih vajah je dosegljivih točk 10; kdor ne doseže vsaj 5 točk, se izloči od nadaljnjega tekmovanja.
Ljubljanska sokolska župa priredi jutri, v nedeljo 30. t. m. lahkoatletske tekme, in sicer za društva ljubljanske okolice na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju ob 9. dopoldne in v Logatcu za društva obmejnega okrožja. Vsi tekmovalci in tek-malke morajo biti najkasneje ob pol 9. dopoldne v oblačilnicah, da se bo tekma lahko točno pričela. Vabimo Sokolstvo in cenjeno občinstvo, da v obilnem številu poseti lahkoatletske tekme, ki bodo nudile lep užitek, saj nastopijo naši znani tekmovalci-atleti: br. Gregorka, Zupan, Pavšič, Orel, Va-roga itd. Zdravo!
i— Zbor prosvetnih odsekov Sokola I. na
Taboru se bo vršil jutri dopoldne ob 9.
— Prvi zlet zlatiborske župe v Užicah. Zlatiborska sokolska župa, ki obsega društva v južnozahodnem delu Srbije, je priredila 21. L m. v TJžicah svog prvi župni zlet. Zleta se je udeležilo jako Številno Članstvo v župi včlanjjenih društev, na zlet pa so prihiteli tudi Sokoli iz sarajevske, beograjske in nekaterih drugih okoliških žup. 21. septembra zjutraj so bile na lepo prirejenem zletišču skušnje za popoldansko javno telovadbo. Ob 10. dopoldne je bilo svečano razvitje in blagoslovitev župnega prapora, ki ga je župi poklonil kralj. Kralja je zastopal pri razvitju polkovnik St. Marjanovič, vlado pa minister saobraćaja Andra Stanič, ki je tudi kot Sokol govoril. Po razvitju prapora se je razvila povorka, ki jo je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Popoldne se je vršila javna telovadba ob udeležbi več tisočev občinstva. Vsi telovadni nastopi so bili dobri, najboljši pa je bil še posebej nastop testov iz Zemuna, ki so nastopili z dr. Murnikovim tTurškim maršem*, ki je dosegel največji uspeh. — Zvečer se je razvila na zletišču narodna veselica.
En dan v sobi dežurnega policijskega uradnika
Pogled v ožji delokrog očesa postave. — Kdo vse roma pred dežurnega in koliko preglavic mu delajo ljudje, ki ne spoštujejo paragrafov.
Soba je v pritličju in je mnogim, premnogim tako znana kakor »špetirsaU na sodišču. V tej sobi je varnostna služba permanentna, zakaj tam neprestano uraduje dežurni uradnik. Dežurni se menja vsak dan in celo dvakrat ali trikrat na dan. Služba dežurnega ni preveč hvaležna, lahko rečemo naporna. V tej sobi, ki je brez vsakega konforta, priprosta z eno samo mizo in par stoli, se vidi in izve marsikaj, tu se sprejemajo pritožbe, tu je prva instanca za razne kriminalne zadeve, najsi bodo lažjega ali težjega značaja. Ze samo en dan v sobi dežurnega uradnika nudi prav pestro in zanimivo sliko. Poglejmo, kaj se vse pripeti v enem dnevu v sobi dežurnega, poglejmo v ta ožji delokrag očesa.
Začnimo kar s ponedeljkom. Ponedeljek je dan pretepačev, pijančkov in vlačug. 2e v ranih urah je včasi pred dežurno sobo tako živahno kakor v panju. Tam stoje trrcrški z obvezanimi buticami, pijančki zabuhlih in napihnjenih obrazov, t upa tam tudi kak sumljiv tip v spremstvu stražnika, pa tudi razine vlačuge, ki so jih policijski agenti in stražniki polovili ponoči.
Dežurni prične uradovati. Pripelje mu stražnik pijančka zmršenih las, krvavega pogleda. Dežurni mu ukaže, naj sede.
— Torej, vi ste snoči razsajali in delali v Zvezdi tak kravat, da so se pasanti skandalizirali. Poleg tega ste stražnika, ki vas je legitimiral, sunili v prsa in mu strgali plašč!
— Ni -nogoče, zospod referent. Res je, da sem bil pijan — ah prokleta pijača — toda stražnika nisem sunil —
— Je že dobro. Sicer ste pa znan pretepač in kakor vidim iz spisov, ste bili radi prjanosti in nasilja že večkrat kaznovani.
— Motite se g. referent. Najbrž ste me ramenjaK ^ kom drugim...
— Tako, tako! Tu stoji črno na belem: Ivan Z. osemkrat kaznovan po § 1°4, § 453 i. t. d.
Pijanček molči.
— Teden dni zapora ali 5<>;> Pin globe! Ali ste zadovoljni?
Pijanček (bolj tiho): Sem g. komisar, ki odide s stražnikom.
V sobi stopi drugi. Ves je pobit, maroga-ste lise in praske na obrazu pričajo, da je bila bitka huda. Ponižno sede v kot in čaka.
— Hm, vi ste pravi tič. V Vodmatu ste ruvali planke in pretepali svoje kolege, da se je kar kadilo.
— Nije istima, bogami, se odreže plečati sin kršne Dalmacije, ki služi denarce pri zgradbi neke stavbe v Ljubljani.
— Od česa pa imate maroge po obrazu,
a?
— E, znate, nešto smo se pohipali, ali nije bilo zbilja . ..
— Tisto ne, samo svojemu kolegi ste razbili nos in mu polomili dve rebri.
— Možda, ali nisem bio sam.
— Znam. bilo vas je troje, a vi najhujši. •»Stvar ću ispitati* nadaljuje dežurni. *Za sada čekajte!«
In tako se vrste pijančki, potepuhi, pretepači, klativitezi goljufi itd.
Nato stopi pred dežurnega vlačuga Ma-rička.
— Aha, že zopet tu! Kje so te pa zopet zafatili?
_ V Tivoliju g. nadzornik, samo sprehajala sem se.
— Ob treh zjutraj? Pa sama?
— Ne. sama nisem bila. Bilo bi me strah. Sicer ie bil na samo star znanec.
— 7.e dobro. Ali si zdrava?
— Sem!
— Peljite jo k zdravniku.
Stražnik k> odpelje. Kmalu se vrne Ž njo. Predloži  zdravniško spričevalo.
Dežurni Sta: Marija X. je spolno nevarno okužena in jo je treba takoj poslati v bolnico.
— Čemu si lagala, da si zdrava?
— Kaj vem, pustite me pri miru. Samo z nami imate opraviti. Gosposke pa ne vidite, kako se ....
— No, le tiho bodi. S prihodnjim »Henrikom« odrineš v bolnico.
Tako poteka dan za dnem. Včabi ic bolj
živahno, kajli dogodi se, da je prijavljen kak večii dogodek, težja nesreča, uboj ali umor. Cesto mora dežurni v najhujšem dežiu ali mrazu zapreti vse predale. »Umor v šiški< ali pa »Zakonska tragedija« na Viču, se glasi poročilo. In dežurni mora s komisijo. Proučrti mora ves dogodek, napraviti lokalni ogled in napisati poročilo. Včasi ima dela čez glavo in ne ve, kje se ga glava drži.
Najbolj živahen dan poleg ponedeljka je petek. Pred dežurno sobo stoje cele kolone beračev. Mladih in starih, moški in ženske. Nekateri so res siromaki, drugi sirmu-lanti ia prekanjeni lopovi. Po vrsti jih prižene stražnik v sobo. Razcapani in ušivi so, da je groza in dežanmega >e skoraj strah, ko se spomni, kolikrat je deležen teh »dobrot«.
Proces z berači je kratek. Večina je bila radi beračenja itak že opetovano kaznovana in deloma izgnana iz mesta. Pomaga pa ne dosti, zakaj beračev ni mogoče ugnati. Petek ie njihov dan. njih privilegij in tega si ne puste vzeti. Pa naj si magistrat ali policijfa postavita na glavo. Tudi slavne sodnije se ne boje... Z zadovoljstvom sprejemajo kazni. Vsaj teden dni ne bo skrbi.
— Podpišite se, — veli dežurni.
— Ne znam!
— Pa napravite tri križe.
In napravi berač tri vegaste križe ter odide s stražnikom. Pokloni se do tal in porogljivo se nasmehne: »Pa na svidenje, g. nadzornik!«
Z berača je slednjič opravljeno in dežurni si globoko odahne. Toda njegovo veselje e kratko. V vestibulu se čuje velik kraval in dva robustna stražnika privleče-ta nekoga, ki se dere kaloor bi ga drli na meh.
— Kaj je ž njim? vpraša uradnik.
In stražnik pripoveduje, da je mož sedei v kavarni, nato je nenadoma pričel razsajati in kričal je, da je sin Franca Jožefa. Sicer pa, da se za politiko ne briga! Razbijal je kozarce in šipe in so imeli velik križ, predao so ga ukrotili.
— Ampak Francelj vam bo že dal var-da!, se oglasi bebec vmes.
— Peljite ga k zdravniku
Tako se menja slika: enkrat berači, drugič vlačuge. potem sleparji in pretepači. Večna pesem. Zares ni prijetno biti dežurni uradnik na policiji.
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Avtobus in cesta proti Jezici
Zdi se, da je avtobus, ki vozi med Jezico in Vičem nabavljen v prvi vrsti za vaščane Jezice in Viča in šele v drugi vršiti za Ljubljančane. Do sedaj so prvi že objavili svoje pobožne želje, zatorej smemo upati, da bo vozil avtobus z Jezice in Viča do pošte brez prestanka? Za nas, ki bivamo ob cesti, zadostuje, da požiramo prah in da tavamo po blatu. Težko je vsem ugoditi, ali družba se mora ozirati najprej za želje prebivalstva mesta, ki je avto naroČilo in šele potem na druge. Za nas meščane drugega reda, ki smo primorani bivati v hišah »Stan in Dom« ali ob Dunajski cesti, za Kasarno ali za BežigTadom. se mora vožnja tako urediti, da bo radi šolske dece avto privozil in tudi stal točno ob pol 7. zjutraj pri mitnicah. Kedaj bo odhajal z Viča ali Jezice, ie stvar družbe. Glavno je, da vemo, da morajo biti naši otroci ob pol 7. pri mitnici in da bodo pravočasno prispeli v šolo.
Drugo zelo kočljivo vprašanje so hodniki ob Dunaiski cesti. Ob ti cesti je rezerviran desni hodnik za kolesarje in vozičke tako, da ostane za pešce samo levi hodnik. To ie šlo dokler, ni bilo hiš ob cesti, ali sedaj, ko imamo na tem delu mesta cele kolonije, morajo biti hodniki prosti za pešce Za kolesarje in vozičke ie cesta, če J3 pa preveč blatna, naj se popravi. Kaj ni to škandal, da se morajo pešci na hodniku stiskati ob zid ali ograjo, da se izognejo blatu, ki ga brizgajo avtomobili na vse
strani za časa slabega vremena? Ali ne samo cesta, tudi hodnik za pešce je v telo žalostnem stanju, čas M bil, da se vsaj en hodnik asfaltira in vsaj do mitnice. Če se že hvalimo, da pridemo od postaje pa do sv. Jakoba po asfaltiranih hodnikih, ne bo prav nič škodovalo, če bodo smeli tudi tisti, ki so primorani stanovati za Bežigradom iti za topn. vojašnico, prihajati v mesto s čistimi čevlii in ne kakor sedal z Matom do kolen. Mestni svetovalci nej *l ogledajo promet na te] cesti ob pol 7. zjutraj m če mogoče naj si zberejo za to deževni dan. pa bodo takoj videli, ali je as-faltiranje potrebno ali ne.
Gospodarstvo
—g   Pred kongresom srednjeevropske
lesne industrije. Nekatere večje rumunske •lesne tvrdke pripravljajo kongres produ-cenrtov lesa iz držav srednje in jugovzhodne Evrope. Pogajanja se vrše v Bukarešti s če&oslovaškhrri. jugoslovenskimi. poljskimi, avstrijskimi in madžarskimi interesenti .Kongres nai bi se vršil na Dunaju, ker ima dunajska trgovsko - industrijska zbornica, ki je svojčas že pripravljala anketo v svrho ustanovitve lesnega kartela, v tem pogledu zelo bogat materijal
—g Državni dohodki In Izdatki. Generalna direkcija državnega računovodstva je objavila podatke n državnih dohodkih ln izdatkih v maju. Tako imamo na razpolago podatke o državnih dohodkih in Izdatkih v prvih dneh tekočega proračunskega leta. V proračunu je bilo določeno za prva 2 meseca 1.378,157.774.50, dTžava je pa dobila 1.115,614.527.01 Din tako. da znaša primanjkljaj 162,545.247.40 Din. Pa tudi pri izdatkih vidimo, da je bil državni proračun več ali manj iluzoren kajti država Izdala mnogo manj. nego je bilo v proračunu določeno. Za prva dva meseca fe znašala postavka izdatkov 1.278,000.000. faktično je pa izdala država K75 milijonov.
Ubogljiva pestunja.
Mati: Zakaj otrok tako tuli? Dojilja: Rad bi... Mati: Dajte mu torej, kar hoče. Otrok še tuli.
Mati: Zakaj mu pa niste dali. kar bi rad imel?
— Saj sem mu že dala. Nož je hotel
imeti.
Roger de Beauvoir:
Sužnja
Roman.
— Besnel je, ko je zvedel, da me je beneški plemič ugrabil. Bila sem mu predmet sramotne trgovine, na katerem je gradil vso svojo bodočnost in srečo. Zato ni čuda, da je prispel za menoj v Rim in zahteval od plemiča svoje blago. Prosil je in ga rotil, naj me vrne. Toda vse je bilo zaman. Nekega dne. pri odhodu iz cerkve, ko mi je Alessan-dro ponudil roko, je izrabil Cagliostro gnečo in zašepetal mojemu kavalirju na uho nekaj besed, obenem me je pa zarričljivo pogledal. Kaj mu je zašepetal? Ne vem. Vem samo, da je bilo nekaj pretresljivega. Alessandro ni potegnil meča. Videla sem samo, da je pre-bledel. Od tistega dne nisem več videla Cagliostra.
— Potem?
— Potem, dragi markiz, sva se vrnila v Benetke. Moža, kateremu sem posvetila svoje življenje, so nenadoma po-kicali v to mesto in mu poverili važne posle. Postal je dož.
— Dož! — je zamrmral markiz presenečeno. — Dož!
— Da bi za vedno izbrisal iz mojega življenja ime Safia, ime, za katero razen vas v Benetkah nihče ni vedel, je prosil dož Alessandro papeža, nai mi podeli naslov grofice d' Azola. Tu sem našla vse razkošje, palačo, sluge in ljudstvo pred seboj na kolenih. A vendar nisem bila srečna. Alessandro se je izpremenil. Cesto sem ga na Šla globoko zamišljenega ali pa >e izgovarjal Cajr-liostrovo ime in preklinjal. Vedel je, da sem pisala v Parizu usodna pisma, ki jih je grof tako skrbno hranil. Zaman sem mu prigovarjala, da sem izpremenil a ime. Odgovarjal mi je srdito: »Vaša pisava!« Drhtel je pri imenu Safia kakor pri imenu Cagliostiro. Ti očitki so mi zagrenili življenje. Ali me res ne ljubi več? — sem se vprašala. Mučili so
me dvomi in bojazen, da se mi utegne izneveriti. Zato sem hotela odpotovati v Pariz, da iztrgam Cagliostru usodna pisma iz rok. Čim bi bila zabrisana moja preteklost, bi lahko mirno zrla v bodočnost. Rahle vezi, ki so me vezale z Alessandrom, bi mogla nagraditi s trdnejšimi, trajnejšimi Toda oditi od njega in prepustiti ga njegovemu sumni-Čenju! Tedaj sem se spomnila vas. Predno sem se seznanila z Alessandrom sem često mishla na vas kot na svojega osvoboditelja, kot na moža, ki je razumel i moje ponižanje i moj ponos. Da, dragi markiz, to moram odkrito priznati. Imeli ste dostop v Cagliostro v dom in tako sem se obrnila na vas. Vse drugo je vam itak znano.
— Da, grofica, — je odgovoril markiz de Saluces zamišljeno in ošinil grofico s pogledom, polnim ironije. — Vse drugo mi je znano in hvala vam, da ste vse tako odkrito priznali. Ljubite vladarja. Kaj more biti lepšega? Tudi jaz držim s plemstvom. On je vas osvobodil iz Cagliostrovih krempljev, bela go-lobiČica. Napravil je iz vas kraljico Benetk, to je plemenito in kavalirsko. Ker je pa v Benetkah zelo razširjena obrt banditov, ni treba, da bi se s tem pečal za prazen nič kavalir moje vrste.
— Kaj hočete reči s tem? — je vprašala grofica vsa razburjena.
— Da imam morda drugi del ljubavne knjige in da ste dobili vi samo prvega, — ie odgovoril markiz flegmatično. — Ta pisma — je pripomnil in položil reko na listnico.
— No?
— Ta pisma sem pridržal za lastno zabavo, da bi ne bil popolnoma uničen, če doživite vi polom. Ah, človek mora biti previden in misliti na vse.
— J'h hočete zlorabiti?
— Priznajte, da bi smatrali drugi na mojem mestu to za svojo dolžnost.
— Tega ne boste storili! — je odgovorila grofica in vstala.
— Čujte torej' Vi se mi morate oddolžiti za mojo rano in za mojo diskretnost- No, takole malo hvaležnosti, lepa Safia.
— Ta pisma markiz, ta pisma!
— Jutri bodo v vaših rokah, mada-m-3. Toda opozarjam vas, samo pod pogojem, da pojdete z menoj na maške-rado v Fusino.
— Tako dolg izprehod! — je dejala markiza in stopila k njemu. — Zares? No, dragi markiz, vaša listnica je že iz mode, tale vam bo bolje pristojala.
In karkor bi trenil z očesom je grofica zamenjala svoj notez z martorzovjrn. Hitro je vzela iz njega šop pisem in jih z eno roko sežgala nad gorečo svečo, dočiim ie z drugo roko pozvonila.
VII. Dož.
Takoj se je pojavila na pragu mlada lepotica.
— Mene kličete, grofica? — je vprašala naivno. — Naveličala sem se čakati, pa sem prišla z očetom. Taddeo pride za nama.
Dekle je bilo v poročni obleki. Šopek srebrnih rož je imela kdketno zataknjen za pasom, dolgi uhani s polmesecem iz biserov so ji viseli na Tame, na desni roki je imela zapestnico z velikim zelenim draguljem, na katerem ie bil izrezljan odstavek iz korana.
— Vrag jo vzemi to deklino! — je zamrmral markiz, ki ga jespravila nenadna grofičina zmaga v slabo voljo. — Aj, aj! Ce se ne motim, je tale nevesta lepotica, ki sem io videl davi v Ghettu.
— Glejte, gospod, to krasno darilo, divno zapestnico, ki sem jo pravkar dobila. Dala mi jo je gospa grofica. Hotela sem io natakniti na roko šele prri poroki, pa nisem mo^la tako dolgo čakati Na poti v palačo sem jo pogledala najmanj dvajsetkrat.
In Ziana je pokazala markizu zapestnico, ki ji jo je dala grofica. Smejala se ie in skakala pred njo kakor srna.
-=■ Kje je pa Teddeo? — je vprašala grofica.
— Ne govorite mi o njem. 2e zjutraj je bil tako zamišljen in nervozen, da sama ne vem, kaj mu je. On, tako dober in tako nežen v občevanju z menoj, se ie naenkrat izipremenil in se lovi za vsako malenkost, da bi se spri z menoj. In prav kar...
— Prav kar? No in ... je dejal markiz, misleč nedvomno na prizor, ki ga je videl na kanalu.
— No in, prav kar me je zapustil, češ, da se gode v Benetkah stvari, pri katerih je njegova navzočnost nujno potrebna. Dejal ie, da izhaja iz ljudstva in da je ljudstvo ogroženo. In zapustil me je ter odšel s svojimi znanci. Mislim, da je bila to samo pretveza in da so ga mikale igre na trgu.
— Kaj pomeni ta vrišč? — io je prekinil maTkiz in se nagnil čez balkon. — Mož v spremstvu Alžircev skuša pobegniti. Zdi se, da množica protestira. Zasledujejo ga... So ga že obkolili in Prijeli. Njegovega obraza ne vidim... Zdaj prihaja sem... Po vratih palače razbija.
Grofica in Ziana sta ste kmalu pre-piričali, da govori markiz resnico, kajti ljudstvo na trgu je vedno glasneje kričalo in protestiralo. Pred palačo je množica podrla leseno ograjo.
V tistem hipu je vstopilo v sobo v j največjem neredu več plemičev, ki so se hoteli udeležiti grofičinega plesa.
— Kaj pomeni to? — je vprašala grofica inkvizitorja Grimanija, ki je med prvimi prestopil prag. — Pa vendar ne preti Njegovi Svetlosti nevarnost?
— Hvala bogu ne, grofica, kajti pravkar sem odredil, naj zaklenejo vsa vrata vaše palače. Dož je prav kar prišel. Gre za menoj, pričakujem ga.
— Hitim k njemu! — je vzkliknila grofica. — Grimani, odvedite me k Alessandru, jaz se ne bojim. Moje mesto je ob doževi strani in če bi si kdo drznil...
Naglo je pograbila bodalo z dragocenim ročajem, ki je ležalo na krasnem beneškem zrcalu, in ga je skrila za ne-driia.
— Ponavljam, madame, da Njegova Svetlost m v nevarnosti, — je dejal Grimani — Opozarjam vas samo, da se izpremeni ta palača, namenjena svečanemu plesu, za nekai časa v posvetovalnico, ker razmere to nujno zahtevajo. Okraj okrog arzenala se je uprl. Mož, ki so ga zasledovali in ki se je skril tu, je poslanec mohamedanskih dr-
žav. A oni, ki ga je rešil sigurne smrti,
je dož.
Razburjeni glasovi so zaglušili tisti hip Grim&nijev glas. Bil je zbor beneških magnatov in plemičev, ki so se prerinili k palači skozi množico upornikov. Eni so prihajali v nosimicah, drugi v gondolah, nekateri peš, eni maskirani, drugi brez mask.
Grofica ie planila na ogromen hodnik in velela odpreti vrata. Hodnik je bil že nabito poln. Skozi množico plemičev, se ie prerival k Ziani sključen starec. To je bil Žid Ottaie, njen oče, M je že dolga leta upravljal beneško državno blagajno. Objel je svojo hčerko in ji pokazal Taddea, ki se je skušal preriniti skozi množico v veži.
V tistem hipu so se odprla stranska vrata na hodniku, skozi katera je prišla večja skupina beneških plemičev z dožem Alessandrom na Čelu. Dožu je sledi'1 mož v tuniškem kroju pod zaprašenim plaščem. Njegov turban je bil zmečkan, za pasom ie imel zataknjeno perzrjsko bodalo, srebrno na njegovih čevljih je bilo na mnogih krajih zamazano in odrgnjeno. Kdor bi ga videl tako bledega in drhtečega sredi razburjene množice, s prepotenim obrazom in krčevito drhtečimfi rokami, bi mislil, da je zasačeni vohun, ne pa poslamec vladarja treh držav.
Zunaj ie množica še vedno kričala rn protestirala.
— Gospod poslanec, pod mojo zaščito ste, — mu je dejal dož. — Obenem pa stojite pred beneškim plemstvom, ki vas posluša. Govorite!
Mož, ki os mu bile namenjene te besede, izgovorjene tako, kakor zna govoriti samo mož, ki mu rti treba sedeti na doževem prestolu, da se mu vsi pokore, je prijel z obema rokama doževo roko proseč ga, naj mu oprosti.
Ameriški humor.
— Vaš kovčeg lahko ostane pri vratih.
— Čemu pa?
— Zato, ker se mi ne ljubi, da bi še tega metal za vami.
0
■ C3IC3ICDBCZ>IC?B
0
■
0
o
■
o
Primarij dr. Fr. Derganc ne ordinira do srede oktobra
0
■ C
o
■
o o
m
0
CD
I CD
0
0
uKinanonnonooDODonnanonon
CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD
Velika izbira — najnižje cene
Dvokolesa od Din 1000*—
Šivalni stroji od „ 14C0-— Otroški vozički od „ 240.— Motorji po najnižji ceni. Oglejte si pred nakupom na>o zalogo. Prodaja na obroke. — Ceniki franko.
„Tribuna" F. B. L Ljubljana, Kariovska cesta št. 4.
OIOMOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
ZXgZXXXrrnmaDaD^ n n n n » irr n
m > ii i i y i i i c i li i i i li n n ii jntTnri ■ s-jOTH        * rim mrrr.
Trgovski pomočnik
izurjen v špecerijski trgovini, išče službo,  ere tudi za skladiščnika — Ponudbe  na  upravo  tista pod »Dober prodajalec.« 1713
Železen štedilnik
in ročni voziček dobro hranjen se ceno proda. — Ponudbe na upravo lista pod »Štedilnik«. 1742
Naročila sprejema
za moredno damsko perilo, baršunaste bfazJne m s-lčfoe na pdatno. Stara pot št. l/I., vrata 3, Jelemič Marija,
1760
Strojepiska
zmožna   slovenskega  in nemškega jezika   išče   službo.   Ponudbe na upraivo lista pod »Strojepiska«.
Za dom!
za šivilje, krojače, čevljarje Itd.
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanja estia (obSiv a), rese (»tika), kipe perilo in aocavloc Brez vsakega preminlaoja plošč in drugo Je stroj v tuhtati pripravljen Svl ta vezenje hi ravno tako hitro sope* za navadno šivanje — Poleg vseh prednosti. Id Ho zavzema  šivalni   stroj STOEWER,
le tod) najcenejši. Ne aaamdHe ogodoe prilike fc> orlejte  sf to  Ureduoe* pri
Lnd. Baraga,
LJobllana, SeteabargOTa i, L
DANES!
DANES!
Velika slavnostna premijera velefilma
99
CIRKUS"
Brezplačen pouk v vezenin, rala aparatov itd.  —   Ugodni plačilni pogoji - lSetoo huntern,
V glavni vlogi nedosegljivi, edinstveni
Charlie Chaplin
Film, kakoršnega še ni bilo v Ljubljani!
Cirkus je svetovna senzacija. Uspeh dvoletnega neumornega dela velikega umetnika.
Predstave jutri v nedeljo od 3.,        6., #8. in 9. uri.
Vsled velikih nabavnih stroškov cene povišane za Din 2*—w
Predprodaja vstopnic od 10 do pol 1. in od pol 3. naprej.
ELITNI KINO MATICA.
Telefon 2124.
3E
3E
DEJ
Lovske puške
Robert puške, t>rowniage, pištole sa saraeenje psov, samokrese, to peče, zaloga lovskih tn rib"šic2j potrebščin ter □ metalni ogenj.
F. K. Kaiser,
puškar,   LJubljana,   ^efenbarcova ulica 6.
J Švicarska veletrgovina z urami
išče dobro izurjene, pri privatnih od e-malcih dobro uvedene
provizijske zastopnike.
Ponudbe z referencami pod   „Sehr gutes Einkommen 1853" na naslov Rudolf Mosse, Wien L, Seilerstatte 2.
PO H - PERJE R.MIKLAOC LJUBLJANA
Najboljši brnsttt l?io$ou
zajamčeno čisto volneni
moški In domski uinjoui
Zadnje novosti za
jesensko in zimsko sezono
razpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna
Slegel - Imhcf. Brno
Palackeho *t. 12 (Češkosiovenska)
Največja izbira. Najnižje tvorniške cene. :: Najsolidnejša izvršitev vseh naročil Na zahtevo vzorci zastonj in poštn. prosto
! ! Znižane cene   »■   Cene znižane j
Vplilra i^hira* žePnih robcev, rokavic, NOGAV.C FLOR In VOL-VCIIIUI ILUna. nENIH triko perila za dame in gospode. Volneni puloverji, jopice za dame in gospode, svileni šali. Srajce, ovratnike, krav, te, D1SEĆA MILA. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače čevliarje in tapetnike. — Vezenine in čipke
pri Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi) Oglejte si zalogo in se boste prepričali! ———=——
Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popravilo, tvrdki
M TREBAR, Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 6 Inventurna prodaja
Otroški vozički in dvokolesa raznih modeJov so po jako niz-ki cena na prodaj. »Tribuna« F. Đ. L. tovarna dvokoles in otiroSkih vozičkov, — Ljubljana, Kariovska cesta Št. 4.
1652
Kupim
rabljene avtomobile, motorje, stružnice itd. Ponudbe poslati na F Baitjel, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 1706
Na prodaj
Več rabljenih otroških vozičkov xn dvokoles, v dobrem stanju, zelo poceni na proda]. F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 1705
Stružnice
razne stroje in orodje avtomobile in motorje kupim. Ponudbe poslati na F. BarleU LJubljana, Karlovska cesta Si. 4. 82-T
Citraški krožek
»Vesna« v LJubljani.
Redne vaje se počno s 1. oktobrom t. L na Drž. žen. učlteUKču. Prijave začetnikov ki novih članov se sprejemafio vsak dan. Pouk vodi spreten strokovnjak. — Odbor.
1766
Učenka
stara 16 let. močna ba zdrava se že& učiti v trgovini z mešanim blagom, da bi imela stanovanje in hrano v hiši. Nastopi lahko takoj. Ponudbe    na    upravo    lista pod
»Učenka«.
1725
Gospodična
večletno nraikso, zmožna pisarniških ded, išče službe blagajničarlke aLi kontoristiniJe. Nastopi po dogovoru. Ponudbe na upravo tista pod »Poštena«. 1754
Za stavbe
po zn ?anin cenau- vsakovrsten suh, tesan in žagan les vsako množmo v zalogi. Žaganjtr odpa tki od lesa, chva. Dostava tu Ji na stavto.
Fran Šuštar,
lesna ndus'r>ja in trgovina, parna žaga Ljubljana, Dolenjska cesta
UfillfifT! Cenjene dame, og ejte si pred nakupom zalo-o ravno-mllfllll kar došl.h krasnih brzošivalnih strojev, najnovejše lili 1 UJI iz ajdbe mod.me tehnike Na vsak s roj popolnoma * enostavno šivate vsakovrstne b a. o, našitke in čipke s cikcak ^lom, veže e najmotfe nejše in luknji asfe vezenine, gumbe in gumbnice. Pouk v vezen:u brezplačen. Ceniki ir-nko. Prodaja tudi na obroke. — .i RIBUNA" F. B. L Ljubljana Kariovska cesta št 4
Prva slovenska parna vulkanizacija v Ljub jani.
Peter Škafar
Rimska cesta štev. 11
je edina tvrdka v tjubljani, ki ima oblastveno dovoljenje za popravila galoš in snežnih čevljev, kakor tudi vseh drugih gumastih predmetov. Zatorej dajte svoje galoše in snežne čevlje v popravilo samo tej tvrdki, ki ima za popra* vila gumastih predmetov zaposlene samo strokovnjake, ki na specijalnih stro*
jih strokovnjaško izvrše popravila. Uetos znižane cene. Postrežba solidna.
Mehanično umetno vezenje, entlanje, ažuriranje, tamhu riranje in predtiskanje
najcenejše in najfinejše
pri
Matek & Mikeš
Ljubljana,  Dalmatinova 13
87
V podzemskih prostorih
kavarne „EM0NA"
bo otvorjena 30. septembra
VINSKA KLET
Točili bodo vina naših prvovrstnih vinogradnikov in servirali pristna buteljska vina-
Okusni prigrizki, vsako dopoldne sočni Fialov guljaš.
Za večerjo vsaki dan po sedmih dve specialiteti.
Sooifliai se lahora!
Originalne barve,
matrice (koiej veščem ^pn *<■ liesiemei %iy uostii, »peci aini ^apu I ..#1 ...L    —   —   —  ia razmnoževanje, se dobi vedno Id najceneje pri kUWi
Ljubljana, Selenburgova 6-1  reieton 2980
IZPIRANJE
BENZIT
Deževnica v lastnem do
Trda voda žre milo !
Povzroča apnene madeže v perilu !
DEŽEVNICA je mehka voda. Pii močnem stvaranju pen osigura popolno delovanje pralnega sredstva in tako tudi ugodno po
ceni pranje. Trda voda je za pranje perila nesposobna, ker naredi milo k ve čjem delu nevporabno in lako prepreči stvaanje pen in delo-van e pranja!
liila veda za pranj!!!
Najenostavut jš* in naji^lš-sred-tvo, da se ^rda studenčnica ali voda iz vodovodov omei.ča,
je doda ek od nekaj TRI. Zato e :
X vsaki pralni veli vedno - nekaj pesti polno 7RI! -
> >
m
H 30
N TJ
>
m
N
m z
N H
INI
Dvostanovanjsko hišo
novo, z ma<ini vrtom, 10 minut od glavne pošte v Ljubljani, prodam. — Ponudbe pod »Ugodni nakup 1709c na upravo tega lista.
Svetlo sobo,
zračno in z električno razsvetljavo v Rožni dolini oddam boljšemu gospodu. Ponudbe na upravo list« pod »Zračna.« 1717
2 moški obleki
In površnik za srednjeveško postavo, vse dobro ohranjeno, prodam za 600 Din. — Ponudbe na upravo Usta pod »Obleka«. 1763
Kupujem
večje količine borovnic (Črnih jagod), suhe ter druga zdravilna zelišča. — Ponudbe  z vzorcem na Alifred Blum. Subotica. 1758
Gospodična
stara 20 let, išče shižbo vzgojiteljice k en eni u otrok u. Zmožna slovenskega in nemškega jezika. Nastop 15. oktobra. — Ponudbe na upravo Ksta pod »Vzgojiteljica«. 1740
Plačilna natakarica
pridna in poštena, zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče službe v večjem hotelu ali kavarni.
— Ponudbe  na   upravo   lista pod
»Zanesljiva«. 1732
Knjigovodkinja
z večletno prakso, vajena tudi vseh drugih pisarniških del. išče službo.
— Ponudbe na upravo kista pod
»Knjigovodkinja«. 1730
Gospod
star 29 let, v zakonu varen, želi znanja z damo v istem položaju ali z gospodočno. Taonost strogo zajamčena. Le resne ponudbe je poslati na upravo !iista po možno-sti s polnim naslovom pod »Branko«.
1764
Uradnik
s prakso, izurjen v vseh siparnaških delih, zmožen slov., nemškega, italijanskega m nekoliko francoskega jezika Praksa tudi v lesni stroki. Išče službo. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod — »Izurjenost 1702«.
Urejajo: Josip Zupančič, trn Za »Narodno tiskarno*: Fran Jeaeriek, » Za opravo In lose ratni dd Usta: Oton Chriatot — Vsi t Ljubljani
65
34
L24F