The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUAL IT Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XXIII,—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JULY 29, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 177 RUSIJA SNUJE NA BALKANU BLOK TREH DRŽAV hoče s pomočjo Rumunije, Bolgarije in Jugoslavije okirati na Balkanu prizadevanja Nemčije in Italije. — Na Balkanu nastaja situacija, kakršna je bila leta 1914. Beograd, 28. julija. — v U ^šnjih diplomatičnih krogih Poroča, da je Sovjetska Rusinj P°nudila Beogradu, Bukare-fcl if načrt za: formiranje 0 a teh treh držav, ki qaj bi Pod vodstvom Rusije. D ,a Poteza, bi bila očividno na-Jena proti Nemčiji in Italiji, seh ma^rata Balkan za svojo po-tehh sfero. Osišče se 2jv nadaljne ruske ekspan-nf.6i°S°^' z^asti preko Donave in ""*> Karpatov sivv °%Jed odpora od strani o- nevl!bl1 za Rusijo ta njen ma-če R izvedljiv. Kar se ti-Sov;Umu^e, je slednja odločno kak aZna Rusiji kot taki žavi°r komunistični dr- že k' ,2a^° Je verjetno, da se bo ° J naslonila na osišče. P Sarija je panslovanska ločnoZP°10Ženje Bo^arov je od-sovi Panslovansko in pro-V s^°' dočim je bolgarska pjot,a !^oraJ na nemški strani la p ' Se bolj bi pa bila, če bi bi-govor e<^'Ca njenih sedanjih raz-brU(jv0v 2 Nemčijo vrnitev Do- Tutii T UugosIavija je vseslovan-Y v ska J%js1ali .manj velja isto tudi o vlad aV^'' kjer regenstvo in sigg jezita idejo o nadvladi o-0(ja hkratu mrzita tudi i-jUgQ. °ljševizma. Razpoloženje ja j2 °Vanskega ljudstva posta. Valsk 6Va v (*an bolj vseslo-st^. °' toda narod ni dovolj 'n ujedinjen, da bi se spo-W e' Za kakršno koli važno ŠPANIJA HOČE FLORIDO MADRID, 29. junija. — Danes so se po zidovju hiš v Madridu pojavili veliki lepaki, na katerih so naslikane rdeče puščice, ki kažejo od Španije v smeri proti Filipinom, Gibraltarju, Floridi in proti drugim jugoza-padnim delom Zedinjenih držav. Pod sliko pa je natisnjeno besedilo: "Mi smo se ustavili v našem boju, toda nismo še dokončali naših podvzetij. Mi smo prenehali streljati, toda revolucija še ni končana." LONDON, 29. julija. — Nad Anglijo je priletelo danes najmanj sto nemških bombnikov in lovskih letal, ki pa so bila sprejeta in odbita po angleškem antiletal-skem ognju in po angleških letalcih, ki so sestrelili najmanj 15 nemških letal iz zraka. Istočasno so angleški letalci strahovito razbijali po nemških, francoskih in holandskih mestih, ki so v nemški oblasti, kjer so zažgali in razdejali mnogo oljnih skladišč in drugih važnih naprav. Nacisti vladajo Ho-landiji z železno roko Na Holandskem primanjkuje danes živil, ki jih je prej dežela izvažala. — Neznosna tiranija Nemcev. tt, Ak0 Nemčije in Italije Do, j. J® rusko poročilo resnič-tey aj imamo v tej ruski po-S°v°r za razgovore med ^ lj0: Bolgarijo, Madžarsko, Vr komisar pomorske sile, pravi, da ima a Pomorska sila že danes največje število podmornic. — Gradnja ladij se bo zvišala x, za 200 odstotkov. ^ 27. julija. — Admi-Xti01aj Kuznecov, komisar SoVl'Ce' 5® danes naznanil, da Sv a Rusija dodala le-^Vih mornarici 168 r ladij vseh tipov ter ^ N^- da se kolikor mogo-eglal2a ^ra<^nja ladij, da bo ^teto rUs^a mornarica svojo J° silo 2 rus^° armado in zrač-;6jal; j Admiral Kuznecoov je ^ ^Usi^ ne 11101,6 biti dvoma, da Ai^q ^ Velika pomorska sila. h 0 lrJ^G Smatrali ladijsko tori0' -1 za 100-procent-> 6 -1 bo ta tonaža leta 1940 M, Cehtna," je izjavil admi- ^kt- t ^odi i ^°Večana industrija S Kočija podmornic fat V* X ^w.ax'da" večja je le-kakor leta sL^aniT ' or^an komunistični kjen e' izJavlja danes, da 6 države na konferenci so v Havani izkoristile priliko za izvajanje ekonomskega pritiska na šibkejše ameriške države. . Kot se sodi, ima sovjetska pomorska sila sledeče bojne edini-ce: tri težke bojne ladje, eno matično ladjo, nosilko letal, pet križark, približno 30 rušilcev iri okoli 150 podmornic. Pomorska sila Zedinjenih držav V primeri s temi ladjami pa i-majo Zedinjene države sledečo pomorsko silo: 15 bojnih ladij, pet matičnih ladij za letala, 18 težkih križark, 17 lažjih križark 215 rušilcev in 87 podmornic. MOSKVA, 28. julija. — Admiral Nikolaj Kuznecov, komisar sovjetske pomorske sile, je danes izjavil, da namerava Rusija zgraditi največjo bojno mornarico na svetu. Danes ima že Rusija največje število podmornic na svetu. WASHINGTON, 28. julija. — John L. Lewis je vrgel ves vpliv CIO organizacije proti kons-kripciji, češ da je njegova organizacija nasprotna obvezni vojaški dolžnosti v mirnem času. Delavski voditelj, ki je imel v soboto daljšo konferenco s senatorjem Wheelerjem iz Montane, le dejal, da se v tem vprašanju popolnoma strinja s senatorjem. Wheeler, ki je znan nasprotnik konskripcije, je izjavil, da bo obvezna vojaška dolžnost poražena v senatu, "ko bo ljudstvo zaznalo, kaj konskripcija prav za prav pomeni." Senator Sheppard, demokrat iz Texasa in predsednik senatnega vojaškega odbora, pa je dejal, da ne glede, kaj mislita in govorita Lewis in Wheeler, je prepričan, da bo kongres sprejel z veliko večino predlogo o obvezni vojaški dolžnosti. RIM, 28. julija, -jt Italijansko vrhovno poveljstvo poroča o u-spešnih napadih italijanskih čet na Angleže v Vzhodni Afriki, o "učinkovitem" bombardiranju angleških bojnih ladij v Sredozemlju in o novih napadih na Malto in Aleksandrijo. Komunike naznanja, da so I-talijani zavzeli v svojem napadu na oboroženo angleško kolono štiri oklopne avte ter da so u-jeli poleg ostalih ujetnikov tudi nekega poveljnika angleške čete. Dalje poročajo Italijani, da so imeli Angleži "resne izgube" pri Bumbadi, kjer so jih napadle i-talijanske čete. RIM, 28. julija. — Časopis, ki je last italijanskega zunanjega ministra Ciana, pravi, da se je velika ofenziva osišča, s katero se bo prisililo Anglijo na kolena, že pričela; ta ofenziva se javlja v italijansko - nemški blokadi Anglije, s katero se bo Anglijo izčrpalo. VALLETTA, Malta, 28. julija. — V bojih nad Malto so Angleži sestrelili iz zraka štiri italijanska letala, ne da bi imeli pri tem sami kaj izgub. Ogromna udeležba na pikniku Federacije društev SNPJ tehtno priporočilo je bil sprejet, i Ta izjava pomeni, da bo v vsakem slučaju kake tuje agresivnosti 21 ameriških republik skupno nastopilo. Potrpežljivost in takt državnega tajnika sprejme slednja amendment države Columbije k že odobreni konvenciji, ki ga je hotela Columbia predložiti v zadnji minuti, toda ga je tudi v zadnji, minuti zopet odtegnila. Zdaj je celotni sporazum pripravljen, da se ga predloži plenarni seji konvencije, kar pa bo pomenilo samo še formalnost. Argentinski delegat je zadovo-voljen Dr. Leopoldo Melo, načelnik delegacije republike Argentine, o kateri se je dolgo mislilo, da bo preprečila sporazum, je po koli dela sveta v zapadni hemi-sferi. Važen zgodovinski dokument Ta zgodovinski dokument, ki bo prav tako važen kot je važna stara Monroe jeva doktrina, je osebni triumf diplomacije Ze-dinjenih držav oziroma državnega tajnika Hulla, na čigari zaključku seje zadovoljno izja- vil: "Z našim delom smo se postavili na močno juridično bazo, kar pomeni, da se lahko zdaj mirne vesti postavimo nasproti vsaki situaciji. Melo je dejal, da je zdaj nje- Na pikniku je bilo od 6,000 do 7,000 oseb, v blagajno pa je prišlo nad $2,300. Varga bo resigniral Jutri bo podal svojo ostavko županu Burtonu Hugo E. Varga, direktor posesti, ki je centralna osebnost v obtožbi, da se je pobiralo od mestnih uslužbencev prispevke za kampanjo župana Burtona, ki bo kandidiral za zveznega senatorja. Kot se doznava, bo župan sprejel njegovo resignacijo, ki postane u-činkovita dne 1. oktobra. Rečeno je, da bo na njegovo mesto naj-brže prišel Frank E. Bubna, ki je zdaj city commissioner of federal relations. RIM VIDI BLISKE RIM, 29. julija. — Tekom noči so silni bliski osvetljevali nebo zapadno od Rima. Ta fenomen so opazovali nad polni dve uri. Nihče si ne ve pojasniti teh bliskov, ki so prav tako nenadno nehali, kakor so se pričeli. (Zdi se, da bo doživela Italija še mnogo bliska in groma, preden bo ta vojna končana, op. u-redništva.) Včerajšnji piknik Federacije društev SNPJ, ki se je vršil na Jednotini farmi, je bil nekaj izrednega. Ljudje pravijo, da take udeležbe še ni pomnijo, kajti na pikniku je bilo od 6,000 do 7,000 ljudi. Med govorniki so nastopili Matt Petrovich, predsednik Federacije ohijskih društev SNPJ, Milan Medvešek, član glavnega odbora, in Donald Lotrich iz Chicago, član finančnega odbora SNPJ. Na pikniku je vladalo najboljše razpoloženje, katerega je še doprinesla prelepa lega te farme, ki je res idiličen kraj za od-počitek in zabavo v prosti naravi. Ljudstva se je kar trlo in oni, ki jih ni bilo na tem pikniku, bodo dobili približno sliko o udeležbi, če se pove, da je prišlo na tej prireditvi v blagajno nad $2,300. Ameriški državni tajnik Hull govo delo v Havani končano in je deloval z največjo potrpežlji- da bo odpotoval v sredo z ame-vostjo in z brezprimernim t&k-; riškim parnikom v Zedinjene tom ter je pridobil na stran a-! države, kjer bo izročil predsed-meriških republik tudi Argenti-j niku Rooseveltu v Washingtonu no, ki se poprej ni v celoti stri- j osebno pismo argentinskega njala z ostalimi republikami, na- predsednika Roberta M. Ortiza. BOMBNIKI NAD TRSTOM; ANGLIJA SE NE UKLONI Italijanska poročila molče o napadih na Trst. - Anglija vrača udar za udar. VELIK DOTOK AMERIŠKIH LETAL Znamenja invazije? Pozdražitev mleka Cena mleku na drobno se bo najbrže podražila za en cent pri kvartu; za kvart mleka, ki bo pripeljano na dom, bo treba plačati enajst centov, v prodajalni pa bo cena kvartu 10 centov. Pravijo, da je vročina posušila travo na pašnikih in da bo treba zato kupovati klajo, kar ima za posledico podražitev mleka. . Glasbena Matica H Glasbeni Matici so zopet pristopili kot ustanovni člani: jugoslovanski konzul Dr. James W. Mally, Mr. Joseph Plevnik, Dr. F. J. Kern in Mr. J. J. Cedilnik. Kot podporni člani so pa pristopili: Mr. J. N. Rogelj, Mr. Anton Terbovec, Mr. Louis Ule, Mr. Al. Milavec, Mr. John Centa, Miss Anne Erste, Mr. Louis Erste, Mrs. Rose Popovich, Mrs. Anica Franks, Mr. Peter Franks in Mr. Frank Oglar, vsi iz Cle-velanda. Nadalje Mr. in Mrs. J. Stergar iz Painesville, Ohio in Mr. Anton Perušek iz Maple Heights, Ohio. Glasbena Matica se vsem iskreno zahvaljuje. Neprevidnost s cigareto Gasilci so rešili včeraj zjutraj pred smrtjo z zadušenjem in ognjem 40-letnega Louisa L. Coxa, stanujočega na 3022 Albion Rd., kateremu se je od tleče cigarete vnela zofa, na kateri je ležal, nakar je zopet zaspal VICHY, Francija, 28. julija. — Nacijske oblasti so danes nenadoma ukinile ves promet nad onim delom Francije, ki je zasedeno po Nemcih, in med neo-kupirano Francijo, kar je dalo povod govoricam, da bodo nacisti zdaj udarili na Anglijo. O-pazovalci kličejo namreč v spomin dejstvo, da so nacisti tudi zadnji dan pred 10. majem ukinili nenadoma in brez pojasnila ves promet med Nemčijo in Holandsko, nakar s 10. maja udarili na deželo. Bojna letala nad Anglijo LONDON, 29. junija.—Nemci so pričeli zdaj z bojnimi letali bombardirati Anglijo. Vsako teh bombnih letal ima na sebi samo eno veliko bombo, katero odvrže nad Anglijo, nakar si prizadeva, da se vrne v Nemčijo kakor pač zna in more. V nedeljo je bilo nad Anglijo v zraku nad šestdeset nemških in angleških letal; Angleži so jih petero sestrelili iz zraka. Angleži poročajo, da je bombardiranje z bojnimi letali, ki nosijo samo po eno bombo, neuspešno, toda iz tega je videti, da si Nemci prizadevajo zmanjšati izgube, ki so jih imeli na svojih težkih bombnikih, katerih so Angleži že mnogo sestrelili. Udar za udar LONDON, 28. julija. — Angleži vračajo Nemcem udar za udar in njihova letala sipljejo neprestano smrt in razdejanje na Nemčijo. Angleška vlada pravi, da se ne bo zadovoljila samo z obrambno vojno, temveč da utegne kmalu napočiti čas, ko se bodo premešale karte in ko bo Anglija zanesla svojo agresivnost v Nemčijo. Angleško časopisje obrača danes pozornost na "tok ameriških letal," ki prihajajo v Anglijo. Vlada naznanja, da če se bo Angliji posrečilo še nekaj mesecev držati Nemce v primerni razdalji, bo "ameriška industrija v zvezi z našo rešila svet." Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je v soboto zjutraj preminila Anna Pugel, prej poročena Perušek rojena Koss, stara 52 let. Doma je bila iz vasi Hrast je, fara Mirna peč na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 30 leti Tukaj zapušča soproga Johna, hčer Vero in sina Cirila Perušek ter hčer Anno, poročeno Kordel, in sinova Mike in Henry Pugel. Bila je druga mati Johnu, Lodie in Williamu in stara mati Ludviku Richard Smrdel. Zapušča tudi brata Joe Koss in sestro Agnes Obolnar. Družina Pugel se nahaja na 19506 Cherokee Ave, kjer bo počivalo truplo do pogreba, ki se bo vršil v torek ob 9 zjutraj iz hiše žalosti v cerkev Sv. Pavla na Chardon Rd. in potem na Calvary pokopališče. Naj v miru počiva, preostalim pa naše sožalje. Pogreb vodi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. ENAKOPRAVNOST 29. julija, 1940 i UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by 111 AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING UO. •231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-5313 Issued Every Day Except Sundays and Holidays m raxnalalcu v Clevelandu, sa celo leto.................................$550 8 mesecev....................#.00; ta 3 meeece......................1150 fa poAti v Clevelandu, v Kanadi In itedol sa celo leto.................#6.00 e» e mesecev....................$3.26; sa 3 mesece......................$2.00 B* Zedtnjene drtave ma celo leto ........................................$4.50 •e • mesecev....................$250; sa 3 mesece......................$140 Za Evropo, Juino Amerike In druge Inoeemske (Mave: m celo leto.......................$8.00 sa $ mesecev....................$4.00; »jlered as Second Class Matter April 26th, 1918 al the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Oongreei of March 3rd, 1878. ZMAGA SILE IN IDEJE Da sistem v takozvanih demokracijah notranje ne more biti kaj prida, nam je najboljši dokaz Francija. Nihče ne bi mogel verjeti, da bo tako hitro in brez odpora kapitulirala pred nasprotnikom. To je dokaz, da nekaj ni moglo biti v redu v notranjem ustroju države. Sklicavati se na nasprotnikovo premoč in boljšo vojno pripravljenost, ni dovolj tehten vzrok, kajti dovolj močni in oboroženi bi bili tudi v Franciji, brez da vpoštevamo Anglijo. Francoski narod je kulturno in politično gotovo eden najzrelejših v Evropi. Vendar, kakor so že pred leti ugotovili francoski sociologi, je bil narod gospodarsko c ;visen od kakih dvesto družin, ki so posedovale vsa razpoložljiva sredstva, medtem ko narod ni imel drugega kakor večno skrb za vsakdnji kruh in zavest zunanje nevarnosti, katero bodo morali prej ali slej s svojimi telesi odvrniti v korist preje imenovanih. Brez resničnega ljudskega programa, ki bi slonel na solidni narodovi podlagi, je postal narod brezbrižen in malodušen: češ, naj se borijo za domovino oni, ki imajo v monopolu vse njene koristi. Nikakor pa ne verjamemo, da bo francoski narod i esnično podlegel nacističnemu nasilju. Poleg pušk, tankov, topov in bomb je še drugo močnejše orožje, ki se ne da premagati z nobeno silo; in to orožje je: Ideja. Francoski narod je, kakor smo zgoraj rekli, kulturno in politično dovolj zrel, da bo znal v kakršnih koli IZ PRIMORJA Pretep ali zločin? Ljubljanski "Slovenec" prinaša sledečo vest iz Bovca: Zadnjo nedeljo okrog 1 po polnoči sta se vračala na Žagi pri Bovcu dva domača fanta iz tamoš-njega "Dopolavora" proti domu in sta tiho pela. Nenadoma ju doteče avtomobil, v katerem je sedelo pet oseb. Ko avto obstoji, skočijo do-šleci iz njega in jima ukaže jo, naj se ustavita in dvignita roke. Fanta ubegata. Koj nato pa pripelje eden izmed petorice e-nemu fantu par zaušnic, hkratu mu tudi kriči naj se pobere domov. Fant, po imenu Žagar Leopold, se res odstrani, njegov tovariš, 18-letni Anton Rot, pa je ostal pri gruči, kjer se je vnel prepir. Žagar ni slutil nič dobrega in je hitel po pomoč. Ko se je čez nekaj časa vrnil s prijateljem ni bilo avtomobila nikjer več pač pa je po precej dolgem iskanju našel Rota, ležečega v krvi na tleh. Oba fanta vsa prestrašena so poklicala domače, ki so ranjenca odnesli domov. Poklicali so takoj zdravnika iz Bovca, ki je u-gotovil, da ima ubogi mladenič razbito lobanjo nad desnim ušesom, in naročil, naj ga takoj odpeljejo v Gorico v bolnišnico. Komaj so ga pa tja pripeljali, je že izdihnil. Po uradnem raztele-senju so ga pokopali v Gorici. Gruča, ki se je vozila z avtom,, je obstojala iz pet oseb, ki so nastavljene pri vojaških delih v dolini Uče, doma so iz Ta pouk je obvezen za učence do 14 leta. Taka šola se nahaja v Gradiški. Dvoletni tečaji se vršijo v Ločniku, Mirnu in Vrtojbi. Enoletni tečaji pa v Štandrežu, Krminu, Favi in pri Ajdovščini, Vipavi in Tolminu. Šola posvečuje veliko pažnjo praksi in lokalni vrst' poljedelstva. Učenke so pod rodstvom specialistk za ženska dela. šola nima namena nadaljnega izobraževanja in šolanja za vstop v druge višje šole, temveč gredo absolventi takoj po končani šoli na poljedelska dela. Vendar pa je za najboljše učence dana možnost, da se lahko vpišejo v poljedelske šole višje stopnje. Te so tehnične dvo'etne šole in agrarni tehnični instituti, ki pa ne obstojajo v Julijski Krajini. Vojno poročevalstvo Tako staro kakor vojna je tudi včjna poročevalska služba. Klasični primer za to je (v ostalem izmišljena) zgodba o maratonskem tekaču, ki je prinesel v Atene sporočilo o Miltiadovi zmagi nad Perzijci, a se je na cilju, od napora izčrpan, zgrudil mrtev na tla. Tudi Inki so poznali vojaško poročevalsko službo, ki so jo )pravljali tekači. Tem je bilo la razpolago ogromno cestno omrežje preko vse perujske visoke planote. Ob cestah pa so )iie hiše za odpočitek. Hanibal e v punski Španiji uredil poro-evalske postaje, preko katerih je pošiljal vesti o svojih pobojih hitro in varno v Kartagi- si, ki biva že več časa v Bovcu. Pristojne oblasti so zadevo , 1-vv. , 1 ............._ . , v , vzele v roke in so enega izmed okoliščinah slednjič izvejevati zmago. Saj končno v tem i Detorjce aretirale. prizadevanju ne bo osamljen. Cela vrsta narodov je, ki i T;r . , ... , ... I j Vi >./ ' i. Krvavi dogodek vzbudil na bodo zagnali krik po svobodi, tem se bodo pridružile tudi: Bovškem mučno razburjenje. jugoslovanske manjšine, ter bodo skupno opravili z vsemi! _ notranjimi in zunanjimi sovražniki. 10. Rimljani so uporabljali sle Bergama. Sofiral je Gvido Ros na konjih, ki so njih poročila v ; Granato kalibra 420 so razstrelili Tst, junija. — V Jamljah so vazstreljeno granato. Nastalo je res kočljivo vprašanje, kako nevarni izstrelek u-ničiti, ne da bi se pripetila nesreča in ne da bi nastala ško- Sicer lahko vse, kar je človeštvo tekom zgodovine zgradilo, z orožjem porušijo in uničijo, a ideje ne morejo ... . ,. ... . ... .v... T , , -i . našli ob cesti, ki pelje na Do niti zavojevati, niti porušiti in niti uničiti. In ce ta ideja bcrdob 42.centime,el40 še ne„ živi odzadaj za vojaškimi kohortami, česar ne dvomimo,' tedaj bo zmaga nasilja obsojena na propast. Skozi zgodovino so drveli že razni Atile, Neroni, Napoleoni in Hitlerji, a resnično zmagali niso nikoli. Celo Napoleon, ki je bil gotovo izmed najgenialnejših; da. diktatorjev je v ruskih stepah dosegel začetek propasti. I Obzidali so zato projektil z Ista usoda čaka tudi današnje diktatorje, kajti poleg j zidom in prostor napolnili s pe-surove sile je še višja sila ideje pravičnosti, ki bo dana- ^ vfe tuc|_1 ^rj" šnje samopašneže ugonobila. Ideali socialne pravičnosti pa ne pomenijo koristo-lovja posameznikov nad večino. Po tej logiki bi bil pošten tudi tat, če se mu posreči okrasti kako banko. Razlika bi bila samo v tem, da bi se mu posrečilo čez noč obogateti, med tem ko morajo drogi več časa čakati in izkoriščati ljudi. Naj se prištevajo posamezniki, organizacije in države še tako kulturnim in naprednim, če ni prežet višjih idealov, je tak napredek okrašen mrtvaški sprevod, ki vodi po naravni logiki v grob. Ljudske mase morajo iti naprej z novo mislijo kon- merno pokrili. S tem so hoteli zadušiti silni zračni pritisk, ki ga povzroči eksplozija. Razglasili so tudi, da v ponedeljek 3. junija, ko je bila raz-„ ; strelba določena, v okolici ene-I ga kilometra ne sme biti nobene-I ga človeka. Razstrelba je bila izvršena v edu in brez nesreče. "Aquilinijo" gradijo Trst, junija. — Že pred nekaj tedni so pričeli z delom tako i-menovane "Aquillinije", nove de- struktivne revolucionarne ideje, za novim in resničnim j >as ■ 1 bo stala poleg j. .. v , znane velike rafinerije "Aquilla" naprednim idealom, za resnico m pravico, ki je se vedno J H sporna, ponižana in zasramovana. Zato je treba miselnost človeštva temeljito zrevolucionirati ter mu pokazati pravo človečansko duhovno in socialno smer. Nič čudnega ni tedaj, če je izraelsko ljudstvo čez toliko let daleč na tujih tleh, v Nemčiji, rodilo drugega moža, Marxa, ki je zelo natančno razlagal o potrebi v Žavliah. V njej bodo stanovali le delavci in nameščenci omenjenega podjetja. Prvi del vasi bo stal 3 milijone lir in bo končan v oktobru. Vsaka hiša bo imela dve stanovanji in vrt. Interesantno je, da , ia, ....... . „ v. , oodo stanovanja za samce zgra- pravicne razdelitve socialnih dobrin in ureditev človeške j jena v bližini ločeno od omen je- družbe na zemlji. Poleg njega pa je imelo človeštvo že preje in pozneje še nešteto drugih duhovnih velikanov, ki so v pesmi in knjigah isto potrebo opisovali. Vse te lepe misli pa so pohlevno spale kakor pobožne želje v ljudskih masah in mso vedele kako pravilno na dan. Kakor pa je francoska socialna revolucija imela za posledico diktatorja Napoleona, tako imajo ruska, italijanska, nemška in španska Stalina, Mussolinija, Hitlerja nega naselja. Vse to, kar se se daj gradi, predstavlja le center vasi, ki se bo po potrebi še znatno razširila. Poljedelske šole v Julijski Krajini V Julijski Krajini so agrar-| no-tehnični pouk prevzele po- in Franca. S tem pa revolucionarni proces evropskih na-!scbnc šole in tečaji. Te šole ima- rodov ni zaključen, marveč je v polnem razmahu in po-! *7° nalo®°' da šoltikiomladini' kl , t Tii i i-i i i . . , -i je končala ljudsko solo dajo po- hodu. In kakor smo rekli bo preko vseh ovir in temnih . 1 , trebnega znanja v temeljnih zgledov zmagala ideja mednarodne pravičnosti, m do- vprašanjih tehničnega poljedel-veške poštenosti. — "Slov. list." stva. iomovini zapisovali na velike javne table. V srednjem veku je vojna poročila posredovala v veliki meri pošta. Zlasti Hansa je uporabljala svoje neštevilne trgovinske postaje, da je pošiljala n. pr. poročila iz baltiških dežel do Benetk in dalje. Še med napoleonskimi vojnami so vojna poročila pošiljali preko slov na konjih in golobov pismonoš.. Pozneje je na mesto tekačev in slov na konjih stopil optični brzojav, s katerim so lahko premagovali že znatne razdalje v kratkem času. Vojna poročevalska služba pa se je zelo razvila, ko so izumili fotografijo. V nemško-francoski vojni 1870-71 so pošiljali vesti iz obleganega Pariza z golobi pismo-noši, ki so prenašali te vesti mikrofotografirane med peresi svojih repov. Popoln prevrat je nastal v tem področju seveda z uvedbo električnega brzojava. Prvič se je ta brzojav v te namene izkazal že med vojno 1870-71. V svetovni vojni je ta način poročanja prevladoval. Znamenita so bila posebno dnevna poročila glavnega nemškega vojnega stana s stereotipnim stavkom, ki se je ponavljal v mirnejših vojnih dneh "Na zapadu nič novega ..." V sedanji vojni je ta stavek posebno v prvih meseAh nadomestil stavek "Na zapadu nobenih posebnih dogodkov," ki so -ga v zimskih mesecih garnirali pogostoma še s poročilom o "neznatnem delovanju topništva in izvidnic," kakor tudi s pravimi — vremenskimi poročili. Odkar pa so se pričele? odločilne bitke na zapadu, takšnih stavkov v poročilih ne beremo več. Svojevrstno obliko vojnega poroče-v&lstva je prinesla sedanja vojna s propagandnimi oddelki, ki se borijo kot vojaki in istočasno poročajo o svojih doživljajih s pisano besedo, s sliko in radiom. Oglašajte v — Šaljapinova partnerica o slavnem pevcu Že dve leti je minilo od smrti slavnega pevca Fedora Šalja-pina. V Pragi živi zdaj njegova dolgoletna partnerica, operna pevka Gabriela Christmanova-Echeva, ki ve povedati marsikaj zanimivega iz Šaljapinovega življenja. Vedno, kadar slišim v radiu glas Fedora Ivanoviča, nočem niti verjeti, da je mrtev — je pripovedovala praškim novinarjem. Zdi se mi, da sva še včeraj "skupaj pela v moskovski carski operi. Bila sva tam s Fedorom Ivanovičem skupaj angažirana leta 1899. Šaljapin je prispel tja " Mamontovega zasebnega gledališča. To je bilo najino prvo srečanje. Pela sva tam skupaj skoraj sedem let in ločila sva se zato, ker sva Šaljapin in jaz s svojo sestro Emilijo tudi kolo-vaturno pevko nastopila turnejo po Evropi. Po svetovni vojni jva se zopet sestala v Chicagu. Na Šaljapina kot tovariša in človeka imam najboljše spomine. V onih časih še ni imel običajnih slabosti izvoljencev. Pozneje je bil namreč zelo siten in povsod je bil znan njegov odpor proti dirigentom. Povsod je morala obveljati njegova in ker je'bil Šaljapin, je vedno tudi zmagal, vsi dirigenti so ga morali ubogati. Bil je iskren prijatelj in občudovalec Stanislav-skega ter njegove realistične gledališke smeri, od katere se je marsičesa naučil. Pazil je vedno, da sta bila oprema in ražija do najmanjših podrobnosti realistično obdelana. Tako je v "Seviljskem brivcu" izsilil,1 da mu je rekviziter pošteno namočil dežnik, kajti vloga je zahtevala, da je prihajal na oder od zunaj, kjer je lilo. Zato je bilo po njegovem mnenju potrebno, da bi mu z dežnika curljala voda. Šaljapin je bil prav tako sijajen izralec, kakor pevec. Po mojem mnenju je bil tudi najboljši koncertni pevec. Imel je najkrasnejši bas, kar sem jih kdaj slišala. To je prišlo v polni meri do veljave tudi, ko je zapel Musorsskega pesem o bolhi, ki je postala njegova najljubša pesem. Ko jo je prvič na koncertu zapel, so ga obsuli prijatelji z očitki. Zdelo se jim je, da bi pevec takega kova ne smel peti take pesmi. Vprašali so tudi mene, kaj mislim o tem. Odgovorila sem jim: "Vi ste se smejali, jaz sem pa imela solze v očeh." Fedor šaljapin je bil tipičen ruski pevec vesel in sentimentalen. Rad je imel preprosto ljudstvo, ker je videl v njem svojo domovino. Naučil je svoje rojake ceniti rusko opero m njene junake. Najlepši so bili ti junaki, v operah "Boris Godu-nov" in "Pskovjanka" kjer je igral carja Ivana Groznega. Ša- za kulisami: "Vrag vzemi tega tepca, pasu mi ni dal!" Po predstavi je šaljapin pretepel svojega garderoberja, potem mu je pa dal sto rubljev za bolečine, češ, da mora ta denar naložiti v hranilnico. Rusko občinstvo je Šaljapina naravnost oboževalo. Po vsaki predstavi ga je neštetokrat klicalo pred zastor in zahtevalo, naj še kaj zapoje. Pri novo na-študiranem Boitovem "Mephi-stu" smo končali predstavo šele ob eni ponoči. Nekega večera je bil Fedor Šaljapin že tako utrujen, in lačen, da je komaj čakal, kdaj bo občinstvo nehalo ploskati. Ker so trajale ovacije predolgo, je .vstopil k rampi, sklenil roke in zaklical navdušenemu občinstvu: "Prosim vas, rad bi že jedel!" S tem je pa zbudil še večje navdušenje in k večerji je prišel še pozneje. . Mislim, da malo kdo ve, da je bil Šaljapin zelo nadarjen risar. To je bil njegov konjiček, v prostem času. Risal je neprestano. Če ni imel pri rokah papirja, je risal kar na namizni prt portrete svojih prijateljev in znancev. Vse, kar je narisal, je imelo umetniško vrednost. Podjetni natakarji so njegove risbe večinoma izstrigli in jih prodali za drag denar Šaljapinovim častilcem. Trije Idrijčani ustreljeni v Belgiji Trst, junija. — Dne 11 junija je prinesel "Piccollo" vest, ki jo je dobil od italijanskega konzulata v Charleroi v Belgiji, koder je pred nekaj dnevi šla vojna vihra o ustrelitvi treh idrijskih rudarjev. V tem članku italijanski konzulat obtožuje, da so francoski vojaki, ki so se umikali pred nemškimi četami, znesli nad italijanskimi državljani. Kakor je znano, se nahaja v Belgiji in tudi na Nizozemskem precejšnje število naših rojakov, ki so po večini zaposleni v rudnikih in v industriji. Po "Piccollovem" poročilu so v Fleurusu v bližini Charleroi bili zaposleni med drugimi tudi trije idrijski rudarji in sicer Josip Gantar poročen, Hieronim Beljak, oče enega otroka in Matej Velikajne, neoženjen. Ti so pred nekaj leti emigri-rali v Belgijo, ko doma niso dobili dela. Bili so. v omenjenem kraju zaposleni kot rudarji. Ko je započela vojna v Belgiji, niso z drugimi hoteli bežati, ampak so ostali raje doma, kakor da bi se podali v begunstvo. Francosko vojaštvo, ki je bilo nastanjeno v Fleuresu, je tamkajšnje prebivalstvo nagovarjalo naj se izseli. Ko so se pojavile nemške čete, so francoski vojaki omenjene I-drijčane aretirali in takoj ustrelili s strojno puško pred očmi kakor pravi k ŠKRAT Na smrt obsojeni zločinec P' hteva kot zadnjo željo presn*1 češenj. Bilo je pozno jeseni ječar mu je rekel, da tega s^' ni zdaj. "Nič ne de," potolaži zločin ječarja, "bom pa počakal!" Gospodinja: "Gospod Mob°V vi ste še vedno v postelji i® P tem vam sije opoldansko sol®" v obraz." Mobovt: "Tega ste vi kri^ Gospodinja: "Kako to7" Mobovt: "Ker niste zai okna!" Gospodar (novi kuharici) ' Špela, si mi prav všeč! Ali U že kakega fanta?" Špela: "O ne, gospod, dek1 imam t" Gospa (daruje beračiti sv^ staro obleko): "Malo je že krpana ..." Beračica: "Nič ne de, da J moderna!" Ijapinovo pojmovanje Ivana" 2»bov!!' „družin Groznega in Godunovega "Fau- KC0 0 sta" se je razlikovalo od vseh drugih umetnikov. Omenila sem že, da je vedno strogo pazil na to, da je bilo vse realistično. Ne bil bi se počutil dobro, če bi mu bila manjkala malenkost na kostumu, ki mu je služil za izpopolnitev njegove vloge. Pri reprizi novo naštudirane pskovčanke se je od igrala tale prigoda: Po zaključenem prizoru, kjer kleči pred Ivanom Groznim, sedečem na konju, kmečko ljudstvo, ter ponižno sklonjeno z obrazi do tal, pade zastor, Ivan Grozni, — Šaljapin — pa ugotovi, da mu manjka pas. Ta čas se zastor dvigne, ljudje zagledajo klečeče kmete in mirno stoječega konja brez jezdeca. In Enakopravnosti •m burno ploskanje ne more zadu- Na Trnovski planoti so našli globoko jamo Gorica, "junija. — Kakor smo že večkrat pisali v našem listu, se znani tržaški jamarji, ki so bogato financirani, zelo pridno udejstvujejo na tem področju in z vso vnemo preizkujejo teren v Julijski Krajini. Njih delo je zelo obsežno in jim je prineslo tudi že obilo uspehov. Raziskovanje jam ni samo potrebno in zanimivo s stališča geologije in morda tujskega prometa, ampak bi imelo z napredovanjem sedanje tehnike in hidrotehnike še mnogo večji pomen. Te dni so omenjeni jamarji it# t p KAKO POMAGA KANA!*4 VOJNI? V Kanadi je vsa industrij3 polnem obratu, ker mora <* . za vojno. B prvih petih je bilo izdelanih 52,000 P0' kili in tovornih avtomobil0^ ^ čim lansko leto v istem čaSu,,, mo 46,000. Največ kupuje v nadi Anglija, ki je v prvih mesecih letošnjega leta n&% blaga za 40 milijonov ^ lansko leto v istem času Pa mo za 24 milijonov funtoV; nada mora dobaviti Anglti1 življenske potrebščine, ki r poprej ta dobavila iz Dan**? tudi drva in celulozo, ki J" Anglija uvažala iz švedsK6 baltskih držav. Aj —------- Trnovski planoti je znanih " jam tako imenovanih "led^ kjer se tudi v poletnih nahaja zmrznjen sneg in ^ y Pred leti so iz teh jam 0} žali led celo v Trst, ko še ^ lo industrijskega izdelovati® du Taka ledenica se nah"j bližini ceste, ki vodi iz je v Lokve. Tržaški jamarf1 njej odkrili velike količine Po dolgem in zelo mučne#1 j iskovanju se jim je PoS priti do dna jame. • , Skupaj meri jama v S.'0 * 165 m. Zaradi ledu, ki ^ stalno lomil in zaradi ni ntnogo manjkalo, da ne ekapedicija končala na d11" jame. Ker je prodajal slabo \ V Kanalu je bil obsoje11 ^ vec Štokelj Rudolf na de" kazen 500 lir in na pla^'% nih stroškov, ker je Pr y 200 litrov namiznega olj9' ; imelo večjo količino kisli11''' kor je to predpisano.J Išče se garajo Išče se eno ali dve p ^ Naslov pustite v urad" lista ali pokličite HEnd^/ Išče se sobo , Išče se sobo v okoW*~a 45 St. do Addison Rd-Clair Ave., in Superior jj) slov pustite v uradu te£8 ali pokličite HEnd. 53ll šiti srditega carjevega kričanja zabeležili zopet lep uspeh. Papiranje Ako želite imeti vaše kuhinjo dobro papirano, site pri Antonu Obreza Na Monterey Ave. 29. julija, 1940 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Beg iz plameneče Belgije V središču Tournaija, blizu kolodvora, sva našla zavetje pri neki gospej, ki nama je dala vode, da sva se umila in je obljubila preskrbeti stanovanje v pen sionatu, v restavraciji pa dobro hrano. Tako sva si torej vendarle lahko izprala krvave rane in bridke žulje na nogah. Tour-^ nai je velik kakor Maribor, industrijsko mesto že blizu francoske meje. Privoščila sva si dobro kosilo in želela sva si po kosilu nekoliko odpočiti. Ali komaj sva pospravila in ko sva ravno bila namenjena k odpočitku, so prihrumela nad mesto nemška letala, gotovo jih ni bilo manj kakor trideset. Bombe so začele deževati, strahovito je treskalo.. Postaja je bila prva v plamenih. Nobenega normalnega človeka nisi videl več na ulici, (konfiscirano) Nama je bila sreča naklonjena. Čim je bil bombni napad končan in sva uvidela, da v pen-sionu, kjer sva hotela prenočiti, ni ostal kamen na kamenu, sva se spogledala in se strinjala v e-nem: Tu nisva varna. Kar naprej! V zadnjem trenutku čez francosko mejo Od Tournaija je še 12 km do Francije. Stopala sva spet v dolgi procesiji beguncev. Okrog dvajsete ure sva bila tam. Bila sva zadnja dva potnika, ki sva na tem mestu še prestopila francosko mejo. Takoj nato so jo (Nadaljevanje) Pametno rešitev je našel neki belgijski vojak, ki je rekel: Po-kličimo oficirja, naj on odloči, kaj naj storimo z njima. Do kraja so naju pretipali in preiskali. Ne v žepu ne med prtljago niso našli orožja, ničesar sumljivega, to je razsrjene ljudi nekoliko pomirilo. Pozno po-noči naju je patrulja odgnala pred angleškega oficirja. Skrb-je pregledal dokumente. Na-^ je Papirje v redu. Toda četrt Ure smo se prerekali, ali so Jugoslovani identični s Čehoslo-vaki. Prečudna je bila ta reč: °gve kakšna propaganda je zanesla med Belgijce prepričanje, a so Čehoslovaki najnevarnej-81 Padalci, ki jih pošilja Nemčija prve v boj. Naposled smo se e sporazumeli, da sva prav za Prav Srba, drugega ni bilo mo-0ce dopovedati — in takoj sva a prost izhod. Ko sva se vr-la v gostilno, sva celo bila de-6^na Pogostitve s pivom. p svetu je tudi Jugoslavija otem je bilo treba nadalje-^ j P°t v noč. Takole ob 1. zju-t ki SVa Pr'sPe^a v Ninove. Za-na a SVa 86 V ^^varnico in legla ci \r°*a med ostalimi begun-ttio Jn°Ve Je kakor Novo mesto, en r • Za ^Poznanje večje. 'Pač 0 izmed običajnih, belgijskih dvc:stec; Že zgodaj je bilo treba cev5niti nesP°čite ude. Begun-Je bilo vedno več in z njimi Naraščal tudi poplah. v 2a zajtrk sva dobila črno ka-1 zaprli in obmejne straže so vse °> Potem sva nadaljevala pot v' ostale begunce uravnale v smer e^rnai, 30 km daleč. Sledovi' ^ ^ 1 m ^sacenja.so se kmalu pokazali. Se so bile ranjene in so krva- Društveni Sel^'^°hti so se snemali. Magel hoditi le še v copatah. Ko Va trud, etrov oma premerila osem ki- sva opazila na cesti, kak0 Wasi" 86 Pr°testantski pastorji tiv V an§l6Ški komion. Pohi-, a> sem velel. In prav ®%tek proti Ostendu. Ta cesta, kamor je naju poslednja dva privedla sreča je bila poslej namenjena le še vojaštvu. Tako sva prišla v vas Bachy, ki je kilometer za mejo. Našla sva prenočišče v kmečki oštari-ji, polni belgijskih beguncev. — Zleknila sva se po ozkih klopeh, zadnji geVeda vso noč ni bilo oddiha. Uai0n 8Va se znašla pri ka- Venomer so brnela letala, strehe j j. ' vrgli vanj še me-. ijaje so protiletalske baterije. če$a__°variša. Ne vem zavoljo Vojna je bila za francosko mejo ali Za zaradi skelečih nog, |prav tako kakor drugod. Nihče da ' srečnega naključja, j v oštariji ni zatisnil očesa. Ka- lOj ge a vsaj nekoliko štedila Pol(j 80 se mi osolzile oči. Ob )U. -jVe!"^ sva bila že v Tournai-[)fecjU je bilo treba izstopiti. V nckM('Stj'Uv naJu Je prestregel ce or^ačin in naju kot begun-a'3^ na črno kavo. V po-fyjtr U j® spoznal, da sva tujca, nil v a' j® rekel in se odstra-nato se je vrnil z o-Hlaci-j °m' ^ Je zahteval legiti-tiejg- r^a orožnik je bil pamet-jetu ri akor marsikateri na vis-da je °^°žaju, in je vsaj vedel, t'Ustji11'l SVe^u tudi Jugoslavija, hiteli na^u Je lepo v miru, go-oj)rostilPa naju je pogostil in se lll0t'aZCS^a' ^as* 80 pač taki, da strejlQ Vedeti, koga imam pod fcl So naju spet pregnale kor ob silni hudi uri smo splaše-ni gledali in pričakovali, kam bo zdajle treščilo. (konfiscirano ) Padalcev ni bilo. Treskalo je venomer. Tako je minila srečno tudi ta nesrečna noč. Zjutraj ob pol osmih sva se namenila odpeljati se z avtobusom, o katerem so rekli, da še vedno vozi proti Lilleu. Čutila sva se že popolnoma na varnem. A kaj vse naju je doletelo na umiku čez francoska tla, — o tem se pogovorimo prihodnjič. Oglašajte v — "Enakopravnosti" AUGUST 4. avgusta, nedelja, — Skupni piknik vseh podružnic Slov. Moške Zveze v Barberton, O. na Novakovih prostorih. 4. avgusta, nedelja: Pevski zbor "Sloga" priredi piknik na Stu-škovi farmi. 4. avgusta, nedelja. — Društvo "Euclid", št. 29 SDZ priredi piknik na Lakeland Blvd. pri Mr. Zupančiču. 4. avgusta, nedelja. — Društvo Cerkniško jezero ima izlet na Petričovo farmo na Bishop Road. 11. avgusta, nedelja. — Piknik Cankarjeve ustanove, na izletniških prostorih društev S. N. P. J. 11. avg., nedelja. — Progresivne Slovenke, krožek št. 3 priredijo balincarsko tekmo v S. D. Domu na Recher Ave. 11. avgusta, nedelja: — Ženski odsek kluba Zapadnih Slovencev priredi piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 17. avgusta, sobota. — Društvo Složne Sestre, priredi ples na Glenridge Farm na Green Rd. 18. avgusta, nedelja. — Federacija jugoslovanskih narodnih domov v Ohio priredi "Slovenski dan" v Gordon park shell. 25. avgusta, nedelja. — Piknik Socialističnega kluba št. 49, na izletniških prostorih društev SNPJ. 25. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Soča", št. 26 SDZ v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 7. septembra, sobota.—Društvo Comrades, štev. 566 S. N. P. J. priredi ples v avditoriju S. N. Doma. na St. Clair Ave. 14. septembra, sobota. —Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 S. D. Z. priredi ples v avditoriju Slovenskega narodne-doma. 15. septembra, nedelja. — Društvo Croatian Pioneers priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma. 21. septembra, sobota. — Društvo Spartans, štev. 198 S. S. P. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma. na St. Clair Ave. 22. septembra, nedelja — Dram. zbor "Ivan Cankar", predstava in ples v anvditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 22. septembra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 S. D. Z. priredi plesno veselico v avtotoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. septembra, nedelja: Prosla- | | i i i i |i i i i I % # i i % # * n; Lično delo g Ml M # K i i ii Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno | lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje, g i m va 30-Ietnice društva Tabor, št. 139 SNPJ in razvitje za- j stave v S. D. Dvorani na Prince Ave. 29. septembra, nedelja. — Združene Slovenke S. D. Z. priredijo ples v S. D. D. na Waterloo Rd. OCTOBER 5. oktobra, sobota. — Društvo "Svoboda", številka 748 S. N. P. J., priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 5. oktobra, sobota. — Clair-woods, št. 40 SDZ priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. oktobra, nedelja. — Loyal Comrades SNPJ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 6. oktobra, nedelja: Proslava 30-letnice društva Mir št. 142 SNPJ s programom v Slov. domu na Holmes Ave. 6. oktobra, nedelja. — Prireditev mlad. pev. zbora "Slavčki" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 12. oktobra, sobota. — Martha Washington, št. 38 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovanskega narodnega doma na St. Clair Ave. 13. oktobra, nedelja. — Dramatično društvo "Anton Vprov-šek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. oktobra, sobota. — Podružnica št. 3 S. M. Z. priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 19. oktobra, sobota. — Utopians S. S. P. Z. priredijo ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. oktobra, sobota. — Društvo Kristusa kralja, plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" priredi jesenski koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. oktobra, sobota. — Društvo Commodores, štev. 742 S. N. P. J. priredi ples v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 26. oktobra, sobota, — Zabaven večer Slovenske Zadružne Zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26. oktobra, sobota. — Modern Knights, 57 SDZ priredi ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 26. oktobra, sobota. — Carniola Tent, št. 1288 T. M. priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Domu. 27. oktobra, nedelja. — Hrv. Kat. Zajednica, priredi ples v S. D. D. na Waterloo Rd. 27. oktobra, nadalja. — Društvo, Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ Proslava 30-letnice v avditoriju SND. 27. oktobra, nedelja. — Koncert Mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 31. oktobra, četrtek. — Out Doors Man Club. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. NOVEMBER 2. novembra, sobota. — Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ Plesna veselica v avditoriju Slov nar. doma. 3. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 3. novembra, nedelja. — Glasbena Matica (Sam. Zarja) priredi oratorij v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Pevsko društvo "Zvon", priredi jesenski koncert v Slov. nar. domu na E. 80th St. 9. novembra, sobota — Društvo Collinwood Hive, Maccabees, priredi ples v avditoriju Slov. del. doma na Waterloo Rd. 9. novembra, sobota. — Svobo-miselne Slovenke, št. 2 S D Z Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. novembra, sobota. — Pev. ski zbor "Adrija" priredi koncert in ples v Slov. društ. do-* mu na Recher Ave. 9. novembra, sobota, — Društvo Hrvatske Sestare, priredi ples v Hrvatskem domu. 10. novembra, nedelja. — Društvo "Slovenec", št. 1 SDZ. Proslava 30. letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja. — Društvo "V Boj" SNPJ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 16. novembra, sobota. — Društvo Složne Sestre št. 120 S. S. P. Z. priredi ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. novembra, sobota. — Statuettes klub SDD pridi ples v SDD na Waterloo Rd. 17. novembra, nedelja. — Mladinski zbor SDD priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. 17. novebmra, nedelja. — SKPP "Lira". Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodne-go doma. 23. novembra, sobota. — Društvo "Glas Clevelandskih Delavcev'^ št. 9 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju Slov. nar. doma, na St. Clair Ave. 24. novembra, nedelja.—Pevsko društvo "Cvet" priredi koncert in ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 24. novembra, nedelja. — Oreški klub. Prireditev v Slov. del. domu na Waterloo Rd. 24. novembra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Cvet" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. m 24. novembra, nedelja, — - Slovenska Dobrodelna Zveza. — Proslava 30-letnice v avditoriju Slovenskega nar. doma na St. Clair Ave. 28. novembra, četrtek. — Zahvalni dan. Social, pevski zbor "Zarja", priredi koncert in ples v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. 30. novembra, sobota. — Društvo "Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno ve-nem domu na St. Clair Ave. selico v Slovenskem narod- DECEMBER 1. decembra, nedelja. — Združeni Bratje, SSPZ, priredijo ples v SDD na Waterloo Rd. 1. decembra, nedelja. — Blaue Donau. — Koncert in ples v avditoriju SND. 7. decembra, sobota. — Sunny Ray Orchestra. Ples v avditoriju SND. 7. decembra, sobota. — Društvo "Blejsko jezero" št. 27 S. D. Z. priredi plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 8. decembra, nedelja. — Dram. društvo "Abraševič" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 14. decembra, sobota. — Wrong Club. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 15. decembra, nedelja. — Društvo Croatian Pioneers, H B Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 15. decembra, nedelja. — Zveza kulturnih društev Slovenskega delavskega doma. Prireditev s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 21. decembra, sobota. — Cleveland Athletic SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. decembra, nedelja. — Dram. zbor "Ivan Cankar". Predstava in ples v avditoriju Slov. Nar dpma na St. Clair Ave. 25. decembra, sreda. — Socija-listični klub, št. 49 JSZ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 28. decembra, sobota. — Društvo. "Spartans", še. 198 S. S. P. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31. decembra, torek. „„— Pev. vski zbor "Jadran" priredi Silvestrov ples v S. D. D. na Waterloo Rd. 31. decembra, torek. — Slov. nar. dom in Klub društev S. N. D. Silvestrov večer v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma. I. januarja, sreda. — Novo leto. Maccabees Red Jackets, priredijo plesno veselivo v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 4. januarja, sobota. — Društvo "Napredne Slovenke", št. 137 S. N. P. J., priredijo veliko plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. II. januajra, sobota. — Društvo "Danica", štev. 11 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verov-šek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 18. januarja, sobota. — St. Vitus Boosters klub priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. januanrja, nedelja — Dram, zbor "Ivan Cankar". Predstava in plesna veselica v avditoriju SND. 25. januarja, sobota. — Sam. pevski zbor "Zarja" —Glasbena Matica — Plesna veselica v SND. 1. februarja, sobota. — Društvo France Prešeren, št. 17 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. februarja, sobota. — Wrong klub priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 2. februarja, nedelja. — Slov. nar. čitalnica. Prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 15. februarja, sobota. — Sunny Ray Orkester. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. februarja, nedelja. — Mlad. pev. zbor "Slavčki", priredi koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. februarja, sobota. — Skupna društva fare sv. Vida. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 23. februarja, nedelja. — Dram. zbor "Ivan Cankar". Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 31 | # T i L, Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine, katero lahko vidite v izložbe-I nem oknu našega lista, obstoječo iz 2 velikih žlic, ® 2 malih dolgih žličk in dveh malih nožičev. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Ako živite izven Clevelanda, in ne morate priti v urad, priložite 10c, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. Ako želite imeti ta pribor ali enega prejšnih, pohitite in pridite ponj, kajti v zalogi bo samo še ta teden, potem se oddaja zaključi. Naročite tudi lahko malo, v notranjosti z baržunom preoblečeno skrinjico za pribor (Silver chest) za 6 ali 12 oseb. Cena prvi $1.75 in drugi $2.25. . Ime ____________________________________ | Naslov____________________________________ eWxžXS®®®<ŠX£X5<5XšXžXiXžX$)SX5®