Slovenec.
j * —		Velikonočna izdaja 1907			='	
x6 ŠTEVILKA. d	—	JOLIET, ILLINOIS, 29. MARCA, iCo	LETNIK XVI.
❖
❖
❖
#
#
#
❖
❖
#
tii
tj?
#
eii
tj?
#
#
#
.♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<

KAJ VERUJETE?
!
Gotovo ne verujete vsake besede kar kdo pove, posebno v slučaju, ko se gre za zdravje in življenje vaše družine. Vi morate dobro pretresti in prevdariti vsako besedo, in potem si lahko izberete najboljše.
Ako bodete imeli priliko, da se prepričate gotovo boste izprevideli ali je stvar dobra ali ne. Gotovo veste, da izdelovalci podobnih reči vedno govore, da njihove prepara-
cije so najboljše, ne da vam dokažejo. Morate verjeti. Vse drugače je pa pri domačem zdravilu, katero že vsak pozna in čisla, in to je svetovnoznano
JOSEPH TBrtiEA'»


...TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO...
Mi vas ne vprašamo in ne silimo, da nam verujete kar mi -povemo ampak vabimo vas, da isto poskusite pri svoji družini, ter vprašate za svet one, ki so ga že rabili v svojih nadlogah.
V naših zahvalah, katere dobivamo od ljudi ni posebno slavnih imen, vendar pa jamčimo, da je naslov po-
polen, in da je vse gola resnica.
Zapomnite si to znamko! Vsaka steklenica Tri-nerjevega vina jo mora imeti prilepljeno. Drugače je vino ponarejeno.
TEDAJ LAHKO IZPREVIDITE JE-LI ALI NE
ta preparacija Cista
IZDELOVALEC ISTE JE IZDELAL FORMULARJE TER S PRISEGO JAMČI, DA JE PREPARACIJA BREZ KAKE NEVARNE ZMESI, AMPAK SE IZDELUJE IZ PRAVIH IN ČISTIH ZELŠČ IN RUDEČEGA VINA TER ISTO POSLAL NA VLADO ZDRUŽENIH DRŽAV, KATERA JE DALA TEJ PREPARACIJI NASLEDNJO ŠTEVILKO GARANCIJE:
		
U. S. SERIAL NO. 346
To je jamstvo trgovcem, da ne bodo kaznovani radi prodaje iste, kajti preparacije brez garancije so nevarne za rabo in priporočilo.
n # ❖
tj?
tj?
tj?
#
cii
tj?
tj?
¿¿a.
tj?
t't;
tj?
iti
tj?
#
iti
tj?
#
iti
tj?
tj?
#
#
iti
tj?
iti
tj?
#
❖
ifci
tj?
-To je tudi jamstvo družinam, da smejo rabiti to zdravilo v vsakem slučaju nerednosti tudi pri otrokih ker
0
0
&
#
t*t*7
tj?
iti
tj?
iti
tj?
#
¿ti
tj?
bo ohranilo vso družino močno in zdravo. Citajte naslednje pismo gospoda R. M. Vukovič:
“Dovolite mi. da izrazim tem potom svojo najtoplejšo zahvalo Trinerjevemu zdravilnemn grenkemu vinu. Rabim ga že delj časa, ne da sem bolan, ampak, ker mi daje okus, čisto kri in pravo zdravje. Priporočam ga vsem rojakom za rabo.	S spoštovanjem
Risto M. Vukovič, 1427 Strand St., Galveston, Tex.
VEČKRAT SMO BILI ŽE VPRAŠANI OD ROJAKOV ZA SVET, KEDAJ DA SE NAJ TO ZDRAVILO. RABI. ODGOVOR NA ISTO JE PRAV LAHAK. TRINERJEVO
ZDRAVILNO GRENKO VINO NAJ SE RABI KAKOR HITRO POČUTITE PREMEMBO
ALI MOČI
Rabite ga vselej kadar se ne počutite popolnoma zdravega, ako nimate veselja do jedi, ako nadaljujete svoje dnevno delo z nenavadno težavo, ako se hitro utrudite, ako jezik izpremeni barvo, ako so oči nečiste, vaša lica brez zdrave barve, ako je vaša koža vroča in suha ali ko imate neprenehajoči glavobol.
Ohranite svoje in vaše družine zdravje in rabite to zdravilo akoravno ste popolnoma zdravi.
To je protekcija proti bolezni kakor je obleka proti mrazu ali zavarovalnina proti nesrečam.
Trinerjevo zdravilno grenko vino je zanesljiva tonika, okrepčevalec krvi in ohranitelj zdravja.
Opustite vsa takozvana grenka vina, ki nimajo garancije, opustite take posnetke, ter pazite, da vselej dobite edino pravo Trinerjevo vino.
Vsi pošteni trgovci ga imajo ter ga z veseljem prodajajo, ker vejo, da bodo odjemalci po vse zadovoljni z istim.
JOS. TRINER
799 South Ashland Ave.
❖
tj?
tj?
cii
tj?
tii
tj?
cii
tj?
Chicago, 111. #
cty
DJ*	••	••	•	«J»
rrodajemo na deblo tudi importirani kranjski brinjevec in hrvaško slivovico vse garantirano.	^
Cene dobite na zahtevo.	^

Amerikanski
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
16. številka	«Joliet, Illinois, 29, marca leta 1007	Letnik X V71
KMEČKI PUNT
NA RUMUNSKEM.
V kraljestvu zavladala pravcata anarhija in kri teče kar v potocih.
SPOPADI MED KMETI IN VOJAKI
In vse to so zakrivili “milosrčni” ir s "nedolžni” judje.
Bukreš (B-ii-karest), 24. marca. —• Kmečki upor se razširja proti jugu. Že 6 dni oblegajo kmetje mesto Jaš (Jassy). Judje beže na vse vetrove.
Bukreš, 25. marca. — Do resnih spopadov med kmeti in četami je prišlo pri Bacesu v oferaju Vasgu. Do 2000 oboroženih kmetov je napadlo čete, ki so večkrat ustrelile, 40 kmetov usmrtile in mnogo ranile. V vasi Te-leorman na Valaškem so kmetje oplenili sinagogo in požgali 40 hiš. Vas Zimnicua so tudi popolnoma razdejali. Mnogi vojaki sočuvstvunejo z u-pomiki ter se udeležujejo plenitve in požiganja. Na tisoče kmetov oblega mestece Rosiori da Vele in čete se ne bodo mogle več dolgo braniti. Nad
32,000	vojakoy je sedaj na Multan-skem (v Moldaviji), a potrebno jih je večje število za brzdanje upornikov.
London, 25. marca. — Dopisnik li-;u “Mominfe Post” v Sofiji brzojav-Ija, da je dounal iz zanesljivega vira v Ruščuku, da gori deset rumunskih vasi blizu onega mesta in da so plameni videti v Ruščuku.
Glavno mesto oblegano.
Bukreš (Bukarest), 26. marca. — Kačih 4000 kmetov iz okrajev TeleoT-man maršira proti Bukrešu. Tu je proglašeno malo obsedno stanje in vojaške oblasti so odredile vse potrebno, da kmetje ne prodro v mesto. Če se uporniki ne bodo izlepa udali, se bo rabila sila. Vojaki in policaji ~eo razpostavljeni v judovskih okrajih mestnih v zaščito tamošnjih prebivalcev.
Po vsej deželi vre.
O resnih spopadih se poroča iz raznih delov dežele in mnogo krvi je baje prelite. Plenjenje se navadno začenja v judovskih sinagogah. Okraj Vlasnica je poln upehancev, ki so razrezali brzojavne in telefdnske žice. Krdelo 2000 upornikov je s sekirami in vilami besno napadlo oddelek konji-štva. V mestecu Alexandria je bilo 15 upornikov ustreljenih.
Krvav spopad.
Semkaj dospele brzojavke poročajo, da je v mestu Alexandria na Valaškem kacih 50 milj od Biikreša, pravkar prišlo med četami in kmeti do spopada. Čete so streljale, 60 upornikov je bilo usmrčenih in 30 ranjenih. Kmetje so bili nazadnje odgnani. Nad mestom je sedaj proglašeno obsedno stanje.
Anarhija zavladala.
Dunaj, 27. marca. — Na Rurmm-skem je zavladala škoro pravcata a-narhija, 'ki je zveste čete doslej ne morejo zatreti. Bitke med kmeti in četami se vrše v kacih dvajsetih krajih, in število mrtvih znaša sedaj na stotine.
Krdelo kmetov je prodrlo v luko Braila in skušalo zažgati tamošnje o-gromne žitnice in skladišča. Po večurnem boju so vojaki odgnali kmete. Na mestu je ostalo več sto usmrčencev.
Na stotine mrtvih.
Tristo oseb je bilo usmrčenih v spopadu med kmeti in vojaki v mestu Stareskie, in dve krvavi bitki sta bili v Mastanestiru, kjer je bil med drugimi usmrčen lajtnant Jonilescu. Kmetje so raztrgali truplo lajtnantovo na kosce in plesali okrog krvavih ostankov ob divji godbi.
O slični krutosti se poroča iz okrajev Dimbrovica in Dolj, kjer je bilo vsepolno vasi in farm požganih.
Kraljevo posestvo napadeno.
O resnih izgredih se poroča, ki so izbruhnili na posestvih kfalja Karola v Polani, in čete so bile poslane tjakaj. Govori se, da je bilo zelo mnogo kmečkih izgrednikov usmrčenih v spopadih pri mestu Populesca, potem pri Galacu in drugod. V Carajowi je bil usmrčen tudi župan.
Na tisoče begočih judov so kmetje zajeli, jih slekli, oplenili, pretepli in potem pognali nage čez drn in strn.
Kruti po turško.
Sofija, Bolgarsko, 27. marca. — Po poročilih rumunskih beguncev (t. j. judov), dospelih na bolgarsko stran t Donave, so uporni kmetje izvrševali uprav turške krutosti. Mnogi velepo-
Vesele praznike
vošči vsem svojini naročnikom, dopisnikom in so-trndnikom
“Amer. Slovenec”.
sestniki so bili živi sežgani, ko so bili poprej osmoljeni in poviti v slamo. Otroke so po teh poročilih uporni kmetje razsekavali do smrti.
Bukreš, Rumunsko, 27. marca. —, Minister notranjih zadev je danes razglasil, da se položaj v Moldaviji boljša, a breojavke iz raznih okrajev govore narobe.
Štrajk v San Franciscu.
San Francisco, Cah, 26. mar;—Vsi linijski delavci, v zvezi z “Iron Trades Councilom”, so danes glasovali za štrajk z dnem 1. maja. Nad 6,000 mož v tem mestu je prizadetih. Zahtevajo osemuren delavnik. Štrajk prizadene vse velike in majhne železne tvornice; maijjine se bodo bržkone udale, a velike baje ne.
Ogenj v rudniku.
Deadvrood, S. D., 26. marca. — Zadnjih 24 ur se “Homestake Mining Oo.” trudi pogasiti velik ogenj v ^globočini 500 čevljev in 200 mož so donesli na površje nezavestnih, ker jih je omamil smrtni plin in dim. Nemožno je določiti obseg ognja in bati se je, da se razširi v sosedne rove.
640 funtov tehtal.
Milwaukee, Wis., 25. ma-rca. — Iz Appletona poročajo, da je tam davi umrl I7letni Elmere Sheppard, znan pod imenom “Big Eno, The Coon.” Tehtal ni nič manj nego ¡640 funtov in v zadnjem času se je jačal na teden za funt.
Rusi v Chicagi.
Chicago, I1L, 25. marca. — Včeraj je slavilo svobodnostno gibanje moderne Rusije v veliki gledališki dvorani Auditoriuma svoje triumfe, kajti na tisoče ljudi je zasedlo sleherni prostorček in gromko ploskalo dvema ruskima govornikoma, ki sta prišla kot zastopnikoma ruskega ljudstva v A-meriko, ter Williamu Jennings Brya-nu, ki je oba Rusa predstavil. To sta Aleksij Aladiu, vodja kmetiške stranke v ruski dumi (državnem zboru), in grof Nikolaj Čajkovskij, ki se je telom in dušo pridružil svobodnostne-mu gibanju svojega naroda.
Zlatiš&a dopuščena.
Cape Town, Afrika, 26. marca, — Danes objavljeno naznanilo pravi, da bode koncem aprila izdan proglas, ki dopusti občinstvu Madibi-zlatišča. U-radni poskusi so pokazali, da pride povprečno na tono kamena -.ena unča zlata.
Dinastija v nevarnosti.
Washington, D. C., 25. marca. — Iz Shanghaia državnemu departmentu došla poročila pravijo, da je vladajoča dinastija (rodovina) na Kitajskem v veliki nevarnosti vsled strašne lakote ki stiska milijone prebivalstva. To stisko izkoriščajo revolucionarne družbe, ki hujskajo narod k uporu. Če ta izbruhne, ga bo vlada težko zatrla. In
v nevarnost pridejo predvsem vsi ino-zemci. Ameriškim diplomatom in konzulom na Kitajskem je naročeno, tamošnji položaj bistro opazovati in vsako sumljivo reč takoj sporočiti v Washington.
Filipinski otoki.
Kansas City, 24. marca. — Zavezni senator Wm. J. Stone se je v nekem govoru izrazil, da Združene države pač ne bodo nikdar imele težkoč s kako drugo velesilo nego z Japonijo. Ta ima poželjive namere na Filipinske o-toke. Saj bi morda bilo dobro, da jih Japonija dobi, a to se bo težko kdaj zgodilo s privolitvijo Združenih držav. Japonija se lahko kdaj polasti otokov, in vse, kar bi mogel Stric Sam storiti, bi bilo odposlati močno vojno brodovje, da japonsko pomorsko silo popolnoma uniči: draga šala.
Bonilla na begu.
Managua, 24. marca. — Nikaragu-anske čete so vzele mesto Cholut,eca, v republiki Honduras, koje mesto so bile zasedle hondurske irr salvadorske čete. Predsednik Bonilla je pobegnil v čolnu. Parniki zasledujejo ubeglega predsednika. Vojna med republikama Honduras ie Nicaragua je sedaj menda končana.
ŠTRAJK VERJETEN PO ŽELEZNICAH.
Zapadno od Chicage namerava 50,000 železniških vslužbencev zaštrajkati.
POGAJANJA SO BREZ VSPEHA.
95,000	milj železniških tirov bo prizadetih po štrajku.
Chicago, lih, 28. marca. — Štrajk železniških vslužbencev na zapadnih črtah je postal včeraj verjetnejši Stvar je resna. Kajti prizadeta bi bila vsaka važna železnica zapadno od Chicage in celo do Canade. Kacih
95,000	milj železniških tirov bi takisto moralo praznovati. Petdeset tisoč mož bi bilo naravnost prizadetih.
Kriza ali razsodni čas v pogajanju med železniškimi vslužbenci in glavnimi poslovodjami železniškimi je prišla nenadno včeraj. Zdelo se je, da se pogajanja pretrgajo, a obestransko pri zadevanje v preprečenje dejanskih so-vražljivosti je še krepko. Danes dopo-ludne bodo zborovali in tozadevno sklepale železničarske unije.
Misli: štrajk neizogiben.
P. H. Morrissey, glavni predsednik železničarske zveze, misli, da je štrajk neizogiben.
“Bržkone bode štrajk,” je rekel Mr. Morrissey. '“Pač ni potrebno pojasno-vati zakaj. Naše zahteve so bile odklonjene, ko smo imeli nad dvajset skupnih posvetovanj. Zato so naši člani sklenili z veliko večino, zaštrajkati pod temi razmerami. Ko bi jaz storil kaj druzega nego poklicati naše unijce na štrajk, bi slabo zastopal svojo organizacijo.”
Rekel je, da štrajk ne bo samo potem, če železnice privolijo v zahteve svojih vslužbencev. Med drugim zahtevajo zvišanje plače za 12 do 15c. ter osemuren delavnik.
Važna iznajdba.
Altoosia, Pa., 24. marca. — Star kr-par, ki si je svoje žive dni z dreto služil svoj vsakdanji kruh, je iznašel način,'kako pepel uporabljati spet kot kurivo. Vložil je že prošnjo za patent.
Poskusi so pokazali, da je mešanica dala več vročine, nego premog, in da skono čisto popolnoma zgori.
Čuden dogodek.
Springfield, O., 23. marca. — Nenadna smrt 40 let stare gospe Daniel Clauer v tukajšnjem mestu je vzbudila med prebivalstvom veliko pozornost radi spremnih okolnosti. Gospa Clauer, ki je bila zdrava, se je sinoči zelo prestrašila in je potem pripovedovala svojcem, da se ji je pravkar prikazala njena sestrična Marija Gra-sla, ki je umrla pred enim tednom.
Davi so našli gospo Clauer mrtvo v postelji.
Spet delo.
Goldfield, Nev., 23. marca. — Rudarji bodo danes izvolili uradnike, kateri se bodo potem posvetovali z rudniškimi posestniki. Potemtakem je pričakovati, da bodo prihodnji teden rudniki v tem okraju zopet zaposlovali.
Napeto razmerje.
Dunaj, 26. marca. — Cesar Franc Jožef je sprejel avstrijskega ministrskega predsednika barona Beck in njegovega ogrskega tovariša dr. Wekerle skupaj v avdajenci. Dr. Wekerle je prišel na Dunaj, da cesarju-kralju poroča o stanju nagodbenega pogajanja. Da je bil k temu razgovoru poklican tudi baron Beck, dokazuje, da bo vladar poskušal, osebno vplivati na oba glavna državnika v nagodbenem vprašanju. Obstoječa nasprotja so pa tako težavna in časopisje zlasti ogrsko člankari tako ostro, da bo topot tudi osebni vpliv Franca Jožefa bržkone brezuspešen.
Tožen nadvojvoda.
Dunaj, 26. marca-. — Nadvojvodo Franca Ferdinanda toži'pred rimskim sodiščem glavni dedič kardinala Ho-henloha. Zadnji modenski vojvoda Franc V. je dovolil kardinalu Hohen-lohu 1. 1859, da sme vporabljati do svoje smrti njegovo rimsko vilo Tivoli pod pogojem, da poprave zvrši na svoje 'stroške. Kardinalov dedič je pa zahteva! od dediča Estejev,-nadvojvoda Franc Ferdinanda začetkoma naravnost, pozneje pa sodnijskim potom 320,600 K. •
Harry Thaw.
New York, 27. marca. — Daši je Thaw vedno v strahu pričakoval imenovanja komisije v določitev njegovega duševnega stanja, je vendar mirno sprejel vest O imenovanju take komisije odstrani sodnika Fitzgeralda in je skušal svojo ihtečo ženo v njeni potrtosti tolažiti z besedami: “Ne skrbi, vse se še obrne na do.bro.”
Sodnik Fitzgerald bo danes odpustil porotnike za en teden. Da li se bodo obravnave potem nadaljevale, je seveda odvisno od poročila imenovane komisije. Ako ista odloči, da je Thaw blazen, bo izročen v blaznico; v nasprotnem slučaju pa se bo obravnava nadaljevala.
Ljudožerci vsled lakote.
Shanghai, 24. marca. — V okrajih najhujše lakote se je pojavil kanibalizem ali ljudožerstvo. Mrzlica se razširja in še veča splošno stisko. V več krajih so se že uprizorili upori, a lakote poginjajočemu prebivalstvu ne-dostaje potrebne energije za odločen vstanek. . Organizacija, ki deli glad-nim živež, ne more dovolj hitro vršiti svojega dela in je izdala poziv za več radovoljnih pomočnikov pri razdeljevanju. V Ameriki, Avstraliji in Mandžuriji je naročenega mnogo žita.
Pobjedonoščev umrl.
Petrograd, 24. marca. —- Bivši generalni prokurator sv. sinoda, Pobjedonoščev, je sinoči umrl. Tukajšnji časopisi objavljajo danes članke o njegovem življenju in delovanju. Vsi hvalijo njegovego prijazno osebnost, njegov pošteni značaj, njegovo neumorno energijo, veliko učenost in druge darove, ki so ga usposobljali, da se je napravil najnevarnejšega sovražnika, ruske svobode. Da so se vsi njegovi načrti, ki jim je -dejansko posvetil delo svojega življenja, nazadnje vendarle izjalovili, to dejstvo dopušča ruskemu narodu, da se spominja pokojnika brez sovraštva.
Profesor Pavel Milukov, urednik “Rječi”, piše v članku o rajniku:
“S Pobjedonoščevo smrtjo se pogreza vsa ruska zgodovina v grob. Samo on osebno je povzročil 25 let dolgo zamudo ustavnega življenja, ki napravlja odlagano osvoboditev sedaj tako viharno in bolestno.”
Turčija vznemirjena.
Carigrad, 26. marca. — Odkar je bol garsko sobranje dovolilo vladi 6yi milijona dolarjev v vojaške svrhe, se kaže na Turškem velika delavnost v vojaških krogih. Redne čete 2. in 3. armadnega voja turškega, ki imajo svoj glavni stan v Drenopolju (Adri-nopel), so temeljito preustrojene in številnim inženirjem je ukazano, spo-polniti utrdbe okrog mesta Drenopo-3je. Vlada je naročila veliko zalogo vojaških potrebščin in ukazala zgraditi velik pristanski nasip ob Belem morju za izkrcanje čet in zalog iz A-zije.
Proti posredovanju z orožjem.
Buenos Ayre‘s, Argentmija, 26. marca. — List “Prensa” pravi v članku glede nasvetovanega posredovanja po Združ. državah in Mehiki v Osrednji Ameriki: “Posredovanje z orožjem v vojnah med ameriškimi deželami po-menja kršenje samostalnosti onih dežel. Močnejše države bi po takem postopanju teptale mednarodne postave. Govoriti je možno samo o prijateljskih posredovanjih, ki so hvalevredna.”
Novi kardinali.
Rim, 25. marca. — Poleg zborovanja, ki se ima vršiti dne 15. aprila in ki bo na njem papež imenoval 6 novih kardinalov, se bo vršilo nadaljnje zborovanje proti koncu tega leta, ko bodo imenovani inozemski kardinali. Anglija je bila izza smrti kardinala Vaughana brez zastopstva v svetem zboru in za Združene države se zahteva dva nadaljnja kardinala.
Prusko nasilstvo.
Dunaj, 27. marca. — Prusko nasilstvo nasproti Poljakom ne pozna nobenih mej. O najnovejšem pruskem nasilstvu prinaša “Dziennik Poznanj-ski” leto poročilo: Poljski duhovnik Klarovicz iz Morzeva je hotel ob priliki posvečevanja novega šolskega poslopja moliti s šolarji poljski Očenaš. Ali pruski šolski nadzonnik mu je to prepovedal češ, naj moli latinski Očenaš. Navzlic vsem protestom duhovnika ostal je nadzornik pri svoji prepovedi in tako se pri posvečevanju šole sploh ni molilo... Tega boja za poljski Očenaš -— piše list — so bile priče poljski šolarji in poljsko občinstvo in ta prizor jim gotovo ostane celo življenje v spominu. Omeniti treba, da Morzevo je čisto poljska vas, samo oba učitelja in en orožnik so Nemci.
CERKEV ZGORELA VSLED NEVIHTE.
V Chicagi strela udarila v poljsko rimsko-katoliško cerkev _,sv. Stanislava.
ŠOLSKA DEÇA VSA REŠENA.
Škoda vsepovsod po mestu velika. Eno osebo strela ubila.
Chicago, 111., 27. marca. — Med 3. in 4. uro včeraj popoludne je pridivjala semkaj nevihta, ki je po mestu ra-širjala strah in grozo. Nebo se je popolnoma zmračilo, in iz črnih oblakov so neprestano švigali bliski. Kmalu je začela toča strašno treskati, in potem se je vlil dež.
Žal, da je nevihta napravila .veliko škode, po cestah je strela podrla več oseb, eno je na mestu usmrtila, in strela je tudi zadela neko cerkev, ki je popolnoma zgorela.
Cerkev zgorela.
Nepopisno vznemirjenje je sledilo, ko je včeraj popoludne vsled strele začela goreti poljska rimsko-katol. cer kev sv. Stanislava na voglu 53. ceste in Belden ,ave. Kajti v pritličju cerkvenem je bilo tedaj, ko je strela udarila, 35° šolskih otrok, ki so se strašno prestrašili, ko je strela prasketala skozi streho. Na srečo so učiteljice redovnice izvežbale deco, kaj storiti v slučaju ognja, vsled česar so vse otroke srečno spravile na varno.
Presunljivi prizori.
Presunljivi prizori pa so se doigra-vali, ko so kmalu potem od vseh strani v skrajni razburjenosti prihitevale poljske matere in sestre otrok, v strahu, da je njih svojce strela ubila ali sežgala. Šele tedaj je deloma zavladal mir, ko so matere doznale, da ni bil nihče oškodovan.
Plameni švigali.
Medtem so plameni švigali in se strašansko hitro razširili po celi cerkvi, tako da je bil dan iznova alarm. V svoji razburjenosti je več preplašenih župnijskih otrok z raznih cestnih voglov alarmiralo požarno hrambo one okolice, tako da so gasilci postali kar nervozni, misleč, da je strela udarila na več krajih. Ko je pa na drugi alarm dospelo več brizgalnic na lice mesta, se je nenadno zrušila cerkvena stena iz opeke in ljudje so mislili, da je več gasilcev pokopanih pod po-drtinami. A na srečo ni bil nobeden, samo eden malce ranjen.
Na popolnoma upepeljenem cerkvenem poslopju napravljena škoda znaša $15,000.
Ruska duma.
Peterburg, 28. marca. — Razmere v dumi so vsak dan slabše. Desnica je ogorčena, ker ni dobila nobenega sedeža v predsedstvu, dasi šteje sto članov. Socialni demokratje so pretrgali definitivno vse vezi z ostalo opozicijo in bodo postopali samostojno. Zavzemajo e provokatorično stališče. Nikakor ni izključeno, da bo duma razpuščena. Mestni poglavar je včeraj v Peterburgu prepovedal trem časopisom izhajanje, slučaj, kakršnih je bilo več pred prvo razpustitvijo dume.
Potres.
London, 27. marca. — Profesor Be-lar od ljubljanske potresne opazovalnice poroča, da je bil včeraj malo pred
1.	uro popoludne potres v razdalji nad
6,000	milj od Ljubljane.
Nove železnice.
Dunaj, 27. marca. — Doslej so gradili gorske železnice na zobato kolo ali železno žico. Potem so vpeljali ta-kozvane “Schwebebahnen". Tako gra de sedaj na Matterhorn in na Montblanc. — Na Norveškem grade železnico, ki bo imela v dolžini 439 km, 177 predorov, dolgih nad 36 km, prekaša v tem torej tudi železnico čez Semering.
Nova gledališka naprava.
Rim, 25. marca. — Po Italiji ne bodo v gledališčih več aplavdirali in žvižgali ampak v ta namen dobi vsak posestnik gledališč pri blagajni posebno kovinsko znamko, ki jo po predstavi vrže potem v posebno napravo, Ta ima dve odprtini. Na eni stoji: “Stvar mi je ugajala” in nad drugO: “Stvar mi ni. ugajala”. Po teh znamkah bodo potem sklepali na vspeli igre. Pri predstavi d' Annunzijeve drame “Več kot ljubezen” so že tako postopali.
Našim dopisnikom.
Tekom tega tedna smo prejeli od prijateljev našega lista mnogo člankov in dopisov, v katerih najstrože obsojajo umazano pisavo odpadnikov okoli “Narodne Jednote” in “Glas Svobode". Oprostite, da jih zvečine ne objavimo v tej številki. Svetost velikonočnega praznika nam brani pečati se s takimi umazanci. Tudi nočemo kaliti z njimi svojim čitateljem velikonočnega veselja. Po praznikih pa pride vse na vrsto in bomo z vso odločnostjo nadaljevali boj na celi črti.
Uredništvo.
Smrtni slučaji med rojaki.
—	Mohawk, Mich. Tu je umrl dne
19.	marca' Mihael Lamut, star 19 let, doma iz Griča pri Črnomlju, član društva sv. Alojzija št. 88. K. S. K. J. Umrl je za sušico.
—	Calumet, Mich. NajstaTejša Slovenka na Calumetu in morda v celi Ameriki, Ana Svetič, stara 90 let, je tu umrla. Doma je bila iz Tanjče gore, fare Dragatuš na Dolenjskem. Bila je mati umrlega Ivana Svetiča in še živečega Mihe Svetiča, ki je lani dne 12. okt. ustrelil svojo ženo in se nahaja sedaj v bolnici za umobolne.
—	' Cleveland, O. Znani rojak Mike Pintar, nekdanji gostilničar, jé tu umrl za pljučnico. Bil je član društva sv. Janeza Krst. št. 37. K. S. K. J. Zapušča soprogo s 4 otroci.
Dobrosrčen superintendent,
Saginaw, Mich., 25. marca. — Dasi nima “Pere Marquette”-železnica nobenega tovornega voza preveč, je vendar po odredbi superintendenta v Saginaw neki vagon ostal na mestu, da se vrabčji družinici, ki si je zgradila svoje gnezdo v istem, ponudi prilika, vrabčjim mladičem zgoditi se.
Velik požar.
Hutchinson, Kas., 25. marca. —* “Norton Salt Block”, eno največjih poslopij na svetu, je danes uničil o-genj. Škoda znaša do $1,000,000. O-genj je povzročila petrolejska svetil-nica, ki je eksplodirala.
Poljska podjetnost.
Lvov, 25. marca. — Baron Lucenski je, kupil v ogrskih Tatrah velikanska posestva,ki obsegajo osem celih občin. Nadalje se je ustanovilo delniško društvo, ki hoče kupiti 1000 katastralnih oralov zemlje v Tatrah, da na ta način pridobe nazaj Poljakom, kar je bilo že nekdaj njihovo ter na ta način prisilijo, da se ta svet priklopi Galiciji Madžarske županijske oblasti pa seveda skušajo delati nakupovanju vsakovrstne ovire.
Prijeti roparji.
Budimpešta, 26. marca. — Tu so prijeli bivšega poštnega kočijaža Mihal-zo, ko je prezentiral tri menice v hranilnici. Priznal je, da je napadel pred nekaj dnevi v družbi treh tovarišev poštni voz. Roparji so ubili kočijaža in orožnika ter obropali voz. Prijeli so tudi ostale tri roparje.
Francozi in Maroko.
Tanger, Maroko, 27. marca.—Francoski križarki "Jeanne d'Arc” in “La-lande” sta iz Toulona dospeli semkaj in poveljnik prvoirnenovane ladije bo danes popoludne izročil zastopniku sul tanovemu zapisek francoskih zahtev zaradi umora francoskega zdravnika dr. Mauchamps. Upati je, da bo maroški sultan brez vsacega obotavljanja ustregel francoskim zahtevam, in da ne bo resnih homatij.
Življenje se jima studilo.
Dunaj, 27. marca. — V Meidlingu pri Dunaju so našli mrtva podobarja Arnolda Pawlistika in pa strojnega tehnika Wahornika. Samomorilca sta priredila peč tako, da sta se morala zadušiti in sta si prizadala več ran z nožem pri srcu. Samomorilca sta bila navdušena špiritista. Večkrat sta izjavila, da se jima studi življenje. Paw-listik je zapustil več odprtih listkov na svoje znance. En listek ima napis: Na vse kreature in pravi, da ni živije-je nič vredno. Poživlja vse ljudi, naj vržejo življenje proč.
Jolietska novička.
— G. John Sterle in soproga Ana, m Clay st., sta bila v torek najprijetneje iznenadjena, ko jima je prinesla štorklja iz devete dežele krepko pun-čiko. Krst bo menda na belo nedeljo. '
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
■n 'v Ar S'*' « V i’V'*-VVvV	V »'V v'"4>	v^V^'
J
*
!
?
♦
v
♦
♦
♦
%
%
*
DELA.
I
I
*
1
*sff*
Severovim
Dela govore glasneje nego besede, pravi stara ter dobro znana prlslovica. Tndi danes je is-tinita takrat ko je bila prvi pot izgovorjena. Človek lahko čite cele knjige v katerih se dokazujejo stvaril pa otem še ni uvjerjen. Toka resnični slučaji ozdravljenja s
kričistilcera
dokazujejo očevidno njegovo dobrodelnost in vsakega človeka o tem tudi uvjerijo. Zanesljivo zdravilo je samo ono, katero ozdravi Severov Kričistilec je zanesljiv lek sosebno za spomlad, ko izčisti vse ot verne tvarine (snovi) iz telesa, katere so ae nakopile čez zimo v njem. Oživlja in množi kri, katera ob-tekajoč telo krepča vsak človeški ustroj. Napravi kožo gladko in oplemenjuje polt (teint) leči kožne dolenni.	.	Cena $1.00.
f
I
T
4
4
Z
4
4
I
I
I
4
T
4
Citajte, kaj o njem pišejo:
“Ne samo moj obraz ampak celo telo je bilo pokrito gnjusnim izpuščajem i prihinami izhajajočimi iz nečiste krvi. Edina steklenica Severovega Kričistilca je očistila mojo kri ter me popolnoma ozdravila.” Joseph Lukas, Butternut, Wisconsin.
“Z Vašim Kričistilcem sem od-ravil iz svojega telesa vse nečiste Vaš Kričistilec je izvrstno zdra snovi, izpuščaji so izginili, a se-vilo. Rabili smo ga v naši družini ¿aj se čutim krepkega negoli ke-a zato govorim iz izkušnje.”	daj poprej. Za t® vse imam se
T. Cieminski, zahvaliti Severovemu Kričistilcu." Wilton, N. Dak.	Wm. V. Knapik,
Meadowlands, Pa.
Severuvi praški zoper Glavobol ter neuralijo.
“Res ga ni boljšega zdravila kot Vaših Praškov zoper glavobol in neural-gijo. Pomagajo vedno, čut postane po njih uživanji jasen in veder. Tudi naši sosedi priporočajo te Vaše Praške.”
John Mayer, Richwood, W. Va.
‘Naročujem zopet dve škatlji Vašega Praška zoper glavobol, eno za mene in eno za svojo prijateljico, zakaj smo spoznali, da neutegoma polehčavajo bolečine in ne ostavljajo zlih posledic.
Mrs. M. Mašek, Pipestone, Minn.
Severov Balzam za pljuča.
"Imam zaupanje v Severov Balzam za Pljuča. Ena sama steklenica me je ozdravila od težkega kašlja.”
W. Andaska, Portland, Maine.
“Tri manjše steklenice Vašega Balzama ozdravile so me težkega pre-hlajenja na pljučih, katerega se nisem mogel dolgo znebiti.”
Jan Patak, Binghampton, N. Y.
Cena 25 in 50C.
Dobive se v vsili lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
W.I	F. S	EV	E	RA CO. 1	IEDAR RAPIDS I IOWA I
					
Joliet, 111., 28. marca. — Božji grob v naši cerkvi je.letos lepši, kakor je bil še kdaj poprej. Glavna zasluga za to gre našim častitim šolskim sestram, ki jih glede okrašenja cerkve ne moremo nikdar dovolj pohvaliti. Vitezi sv-Jurija oskrbujejo častno stražo in duh-tečega cvetja je ob božjem grobu toliko, da napolnjuje cel hram božji s prijetno vonjavo. Katoličani vseh na-rodnostij pohajajo našo cerkev te dni v velikih množicah in enoglasna sodba vseh se glasi, da tako lepega božjega groba še niso videli.
Za praznike dobi naša cerkev vselej kak dar. Tako so tudi letos podarile katoliške Borštnarice sv. Ane krasno razpelom, ki se rabi pred izpostavljenim sv. R. Telesom in se je rabilo prvi krat ob 40. urni pobožnosti. Dekliška družba sv. Neže je kupila novo burzo, štolo in vijoličasto pogrinjalo za stojalo mašne knjige. Dekliška Marijina družba pa je preskrbela cerkvi ob 40. urni pobožnosti in za velikonočne praznike palme in druge tropične rastline, Čast in hvala jim!
—	Umrl je dne 25. t. m. v tukajšnji bolnišnici Martin Blatnik na bolezni v možganih. Pokojnik je bil še le 24 let star in doma iz Hinj na Dolenjskem, kjer zapušča očeta in mater in v Clevelandu jednega brata. Pri društvu ni bil nobenem, zato so morali njegovi ožji rojaki kolektirati, da so mu preskrbeli dostojen krščansk pogreb. Naj v miru počiva!
—	Vreme je pri nas krasno. Zime nismo imeli nič in' kakor se kaže, tudi pomladi ne bo, ampak takoj poletje. Zadnja dva dni je kazal toplomer od 80 do 90 stopinj in to meseca marca.
—	“The Joliet Slovenic Bottling Company” začne razvažati odjemalcem svoj pop v ponedeljek, dne I. aprila, na kar opozarjamo vse slovenske in sploh slovanske gostilničarje. Obenem z največjim veseljem beležimo to dejstvo, ki je najlepše znamenje, da prehaja naša naselbina v novo dobo — procvita slovanske industrije in o-brti v Jolietu.
—	Kam pa na velikonočni ponedeljek zvečer? V Golobičevo dvorano! Tam priredi svojo prvo veselico mlado društvo sv. Petra in Pavla št. 66.
J.	S. K. J., ki se je v kratki dobi svojega obstanka že kaj lepo razvilo, a je upati, da se bo še bolj, ko uvidijo rojaki, da stoji to naše novo društvo na trdni slovenski in katoliški podlagi.
—	Svoji k svojim! Po tem geslu se ravnajoč, opozarjamo naša slavna društva na oglas v tej številki, ki se v njem priporoča naš rojak John N. Gosar iz West Hobokena, N. J., v izdelavo društvenih znakov, regalij itd. G. Gosar je dobroznan strokovnjak v svo ji umetnosti in vrl katolišk narodnjak, zato ga toplo priporočamo.
—	Knjigarna A. S. ima bogato zalogo krasnih, v barvotisku izdelanih razglednic naše nove slovenske cerkve sv. Jožefa, po 5c kos. Lepšega spominka ne moreš poslati svojcem v stari kraj, nego je takale razglednica, ki jim pokaže, kako lep hram božji si je postavila vzorna slovenska naselbina v Jolietu, katere član si tudi Ti. Zatorej pojdi, kupi si par razglednic in jih razpošlji svojim dragim v pozdrav!
— “The Joliet Iron Products Co.” z glavnico $200,000, bo te dni inkor-porirana v Springfieldu. Potem začne nova kompanija takoj graditi svojo tovarno. Na katerem prostoru, še ni znano. Izdelovala bo železo v palicah, ki po njem zelo povprašujejo železniške družbe. V novi tovarni bode imelo zaslužek najmanj 200 delavcev, večinoma izurjenih mehanikov.
—	Več novih poslopij in delavnic zgradi letos E. J. & E. železnica v East Jolietu. V to svrho je določenih $100,000.
—	Alderman Nemanich je v ponedeljkovi seji mestnega zbora predlagal, naj se pristranski tlak na Jefferson cesti blizu kanalskega mostu popravi in račun pošlje “drainage boardu”. Predlog je bil sprejet. Nadalje je naš alderman zahteval, da se na križišču Ohio ceste in Santa Fe železnice namesti železniški čuvaj (flagman), in tudi ta predlog je bil odobren, kar je od velikega pomena za varnost občinstva.
—	Mestne volitve bodo dne 16. aprila t. L, torej niso več daleč. Republikanci imajo v soboto, dne 30. marca svoje “primaries” in v ponedeljek, dne 1. aprila svojo konvencijo.Demokrat-je imajo svoje “primaries” v petek 29. marca zvečer in svojo konvencijo v soboto 30. marca.
—	Pisma na pošti so imeli koncem zadnjega tedna: Burič Ivo, Grohar I-van in Klobučar Frank.
—	Rojaki volilci, pripravite se za volitve! Kakor en mož pokažite vsi svojo državljansko zavednost in pojdite dne 16. aprila na volišče! Naš slovanski kandidat za aldermana II. warde je g Anton Nemanich in naš slovanski kandidat za aldermana III. warde je g. Charles Sitar. Za ta dva pojdite v boj!
Chicago, 111., 23. marca.—Podpisani trije kranjski fantje iz Chicage, > 111., naznanjamo s tem dopisom, da nas | prav veseli, ker je “Amerikanski Slovenec” začel pisati o ‘Narodni Jednoti.’ Sedaj smo vsaj natanko zvedeli, kakšna je ta Jednota in v kakšnih rokah je. Podpisani trije nismo še pri nobenem društvu, večkrat so nas že nagovarjali, da naj pristopimo k Narod-nej Jednoti. Pa smo res mislili to storiti. Samo to se nam je malo čudijo zdelo, da nobeden član te Jednote, kar smo jih vprašali nam ni vedel povedati, koliko denarja ima ta Jednota. Vprašali smo tudi, če dobijo v glasilu kakšen račun Jednote, pa nobeden ni nič vedel o tem. Zadnji teden pa nam je prinesel nekdo njihovo glasilo “Glas Svobode”. Brali smo ta list in videli, da ne piše druzega, kakor zabavljanje čez duhovski stan.Nič druzega, kakor “far, prekleti far” in take besede, kakor smo jih slišali v starem kraju samo iz ust pijanih šnop-sarjev. Notri je pa tudi stalo, da sta dva urednika tega lista zaprta, In smo si mislili, s takimi ljudmi se mi ne bomo bratili in zato mi podpisani trije kranjski fantje ne pristopimo k Narodni Jednoti, čeprav nam obljubuje zlate gradove. In to zato ne, ker to niso navadni ljudje, ampak prav hudičevi hlapci. Mi mislimo, da take besede ne more izgovoriti nobeden Kranjc, kakor je bila tiskana v glasilu Narodne Jednote tam kjer pravi, da je sv. Rešno Telo “pečenka” in mi katoličani “telički”. Tako ne more nobeden Kranjc govoriti, ampak sam hudič. Tudi mi ne maramo spoštovati tacega človeka, kakor je glavni tajnik Narodne Jednote, ki je na “court” poročen in o katerem pravijo, da svojega eno leto starega otroka ni dal nikjer krsriti. Veste kaj, fantje po Ameriki, mi smemo biti veseli in vse, kar je prav, ampak iz vere in zakramentov se pa mi ne bomo norca delali. Ta je ta zadnja. Tudi mi ne maramo tako umirati, kakor je umrl tisti član Narodne Jednote, o katerem je zadnjič pisal Am. Slov. Zato bomo pa mi vsi trije pristopili h katoliškemu društvu sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. Čez en mesec ali dva boste lahko brali vsa tri naša imena v tem listu.
Pozdravljamo vse rojake, posebno pa vse kranjske fante po Ameriki. Anton Novak,	Frank Strittar,
162 N. Union St. 356 Millwaukee Av.
Max Omerzel,
35 Austin Ave.
Chicago, 111., 26. marca. — Slovenkam po Ameriki imam sporočiti neko posebno novico, da se je namreč v nežnem (nekateri pravijo: svinskem) glasilu Narodne Jednote, v “Glas Svobode”, oglasila dne 22. marca 1907 ■neka Mary Kambič iz Pennsylvanije. Ta Mica se je namreč vzdignila črez duhovne in jih imenuje farje in črno-suknježe. Oh ti Mica micasta, kam si prišla? Ali res ne čutiš, kako ti malo paše, da se mešaš med socialiste? Ali te res ni prav nič sram, da tako grdo govoriš o duhovnikih? Naše chi-caške sodruginje pričakujejo, da bo prišla v prihodnji številki “Glas Svobode”- še tvoja fotografija, in potem ti bodo poslale lep pušelc, da se boš z njim postavljala po Ambridge. Druge chicaške Slovenke ti pa za praznike kličemo: Fej! Sram te bodi!
Mrs. Jos. Merlak,
35 Austin Ave.
Chicago, 111., 24. marca. — Podpisani Frank Mesec v Chicagi naznanjam, da sem izstopil iz društva Slovenija št. 44. S. B. P. J. (Češka Jednota) zato, ker društvo Slovenija zagovarja Narodno Jednoto in njeno umazano glasilo, in zato, ker ne maram, da bi iz blagajne društva Slovenije, v katero sem tudi jaz polagal svoje cente, podpirali urednika “Glas Svobode.”
Frank Mesec, 172 Halstet St.
Springfield, 111., 25. marca. — Dragi mi g. urednik nam priljubljenega lista A. Slovenec, glasila najmočnejše in najboljše slovenske Jednote! Jaz mislim poročati le malo o naši naselbini in napredku, namreč da so si tukajšnji Slovenci povečini postavili svoja domovanja in da med nami ni dosti slišati pogovora, da ta ali oni zapusti mesto, akoravno je prav malo dela sedaj, posebno pa še v poletnem času. Smo povečini premogarji v tej okolici, ali reci z eno besedo: vsi. Imamo tudi 6 ali 7 salunarjev med nami našega naroda, seveda tudi k tem radi zahajamo, posebno v tem vročem času, kakor je ravno sedaj vročina. Pa tudi oni imajo svojo prijazno navado ter še zmerom prijatelju reče “pa še pridi.”
Najboli ,ie je pa ta dopis primoralo napisa* da bodemo imeli veselico v nam , nljubljeni hali v našem mestu, p* menu Robinson’s hali, na South .-. cesti. Ta veselica bode se vršila prvega aprila 1907. Vse je že zagotovljeno, vsakemu dati najboljšo zadovoljnost. To veselico priredi slovensko društvo sv. Barbare štev. 74. K. S.
K.	Jednote v korist društvene blagajne. Vsaki Slovenec ve, da mora to društvo silno veliko bolniške podpore plačevati letos,ker ima že zadnje 3 me-
donese silno velike Stroške, ako je le količkaj z društvenimi lazmerami v zvezi. Zatoraj si je to društvo omislilo veselico napraviti, da bi pripomogli k narastku društvene blagajne. Kar najuljudneje vabimo vse Slbvence in Slovenke, kakor tudi druge narodnosti ljudi, da bi pripomogli k tej veselici ražiin društvenikov tega društva in se pokazali, da smo vsi za enega in eden za vse!
Najuljudneje pa vabi društvo sv. Barbare našemlado slovensko pevsko društvo Triglav, da bi se v polnem številu svojih članov udeležilo te slovenske veselice ter ji toliko bolj na vrhunec pomagalo. Ker vsaki Slovenec v tem mestu lahko ve, da društvo je lahko ponosno na svoje ime; ako ne misli tako o tem, naj prebere dopis iz Mt. Olive, 111., pod podpisom M. G. v štev. 15. A. Slovenca, izšli zadnji teden (o pogrebu prve Slovenke v našem mestu). To društvo je namreč že povabilo odobrilo in prav uljudno sprejelo in obljubilo, da bode pripomoglo k tej veselici, kolikor bode v njegovi moči, za kar se društveni odbor vže naprej zahvaljuje.
Torej Slovenci v tem mestu in okolici, dajte pripomoči k tej veselici kolikor je mogoče med nami ter da se bode lahko potem med nami govorilo, da smo bili prav zadovoljni; in ako bodemo mi sami med nami zadovoljni, bodo tudi drugi narodi nas hvalili.
Torej Slovenci, pokažimo se vsi skupaj na velikonočni pondeljek v tem mestu, da smo združeni med sabo in da ni nič slabih med nami kakor se o drugih mestih večkrat piše.
Torej častiti bralec tega dopisa, ki si ga prebral, lahko razvidiš, da te za delo ne vabim priti ga semkaj iskat, ker sedaj ga ni dosti tukaj. Ampak prav veselo te bodemo sprejeli, ako si v bližini, da nas obiščeš na tej veselici.
Končno voščim vsem bralcem tega lista veselo Alelujo in da bi ne zaostajali naročevati tega edinega slovenskega kat. lista v Ameriki z “Union La-bel” na čelu, kar je lahko ponosen vsaki union-mož, ako ima list za branje v rokah z “Union Label” na njem. In A. Slov. je najboljši in najcenejši list v Zjed. Državah. Torej na svidenje prvega aprila!
Unijski naročnik.
Breckenridge, Minn., 21. marca. — Rojakom naznanjam, da je strašen požar uničil poslopje tukajšnje slovenske firme Mikše & Vertin. Goreti je začelo dne 20. marca ob 4. uri popoldan. Ker je bila prodajalna dobro založena z raznim blagom, znaša škoda blizu $115,000. Odkod je požar prišel, ni znano.
“Wahpeton Gazette” z današnjega dne piše o tem požaru sledeče: Ogenj je popolnoma uničil prodajalnipo in skladišče tvrdke Mikše & Vertin v mestecu Breckenridge včeraj popolu-dne in napravil skupne škode nad sto-tisoč dolarjev. Ogenj se je širil čez cesto do poslopja First National banke in je bila tudi ta stavba v največji nevarnosti. Poklicani so bili na pomoč ognjegasci iz Wahpetona in samo junaškemu trudu se je posrečilo, rešiti vesoljni kupčijski del mesta. O-genj je nastal v pritličju poslopja o-koli 3. ure popoludne iz neznanega vzroka in v poltretji uri je bilo celo poslopje pusto pogorišče. Tako hitro se je ogenj razširil, da so lastniki in klerki utegnili komaj rešiti same sebe, prepustivši vrhnje suknje in vse drugo plamenom. Poslopje First National-banke, ki leži čez cesto zapadno od Mikšetove stavbe, se je užgalo vsled strašne vročine. Vrsta lesenih poslopij je baš zapadno od bančne stavbe, in ako ne-bi bili ognja omejili pri banki, bi bil ves kupčijski del mesta brez dvo ma uničen. Poslopje tvrdke Mikše & Vertin je bilo vredno kacih $28,000 in zaloga blaga $68,000. Blago je bilo zavarovano za $25,000 in poslopje za $15,000. Knjige tvrdkine so še v železni shrambi, ki je še niso odprli. Tvrdka je opravljala veliko kupčijo na up, in če so knjige zgorele, bo še dodatne škode za več tisoč dolarjev Doktor Armstrong in Zimerman sta imela urade v poslopju in izgubila vse pohištvo. Istotako “The Tri-State Telephone Company”. Na bančnem poslopju je škode za kacih $5,000.
Tako “Wahpeton Gazette”. Pozdrav!	Geo. Kure.
Mohawk, Mich., 19. marca. — Slavno uredništvo A. S., prosim malo prostora v predalih našega priljubljenega lista, da tudi jaz malo sporočim o naši naselbini.
Tukaj nas je malo število Slovencev, in se vkvarjamo z delom v bakrenih rudnikih. Mnogo naših rojakov se je izselilo v druge kraje; mi, kateri smo ostali, delamo in smo zadovoljni Kajti v Mohawk rudnikih je še precej delati, in to so hladni rudniki in tudi plača ni preslaba. Mohawk rudniki so oddaljeni od Calumeta 6 milj in leže v Keweenaw Co. Mohawk ima 5 rovov. Rov peti so pripravili za otvoritev. Vse potrebno, kakor stroje in druge reči so deli vanj in bo začel poslovati z vso močjo, kajti v njem se nahaja mnogo bakrenih zakladov in, kakor sem poizvedel, tudi srebra. Naših rojakov se tudi nekaj nahaja v rudniku Ahmek. Nekateri so si postavili lastna poslopja tamkaj. Ahmek je od Mohawka oddaljen samo dve milji in tudi lepo napreduje. Tudi Calumet je začel kopati blizu Mohawka dva šefta. Tudi nova Keweenaw Central-železnica je dogotovljena od Lakelibla
do Mohawka. Rojaki, kateri delajo v Delaware, lahko obiščejo Calumet vsako nedeljo in vsak dan. Keweenaw Central-železnica vozi od Mohawka do Calumeta, oziroma Mineral Range železnica.
Tukaj ob Gorenjem jezeru imamo še precej toplo vreme, kakor je navada. Zimska odeja se počasi izgublja, sneg se je začel precej tajati. Imeli smo pa dosti snega in občutili mnogo hudih viharjev, tudi blizzar-dov, da je bil promet marsikateri dan ustavljen. Sedaj se nam bliža ljuba spomlad.
Kadar izgubimo zimsko odejo, se nam obeta mnoga dela. Keweenaw Central-železnica bo potrebovala mnogo delavskih moči. Družba misli železnico iz Mohawka do Calumeta dogo-toviti do prihodnje spomladi. Tudi se obeta, da bodo v Keweenaw Co. odprli mnogo novih rudnikov.
Ne smem pozabiti nekoliko omeniti o društvenih razmerah. Tukaj imamo podp. društvo sv. Alojzija št. 88. K,. S. K. Jednote. Društvo počasi napreduje. Ako bi bili rojaki složni, bi naše društvo lahko štelo mnogo več udov. Dragi rojaki, zjedinite se z nami! Pristopite k našemu društvu, katero je koristno in daje dobre podpore: v slučaju bolezni na mesec $20, in v slučaju smrti nam stoji na strani naša slavna K. S. K. Jednota, ki olajša marsikomu njegov tužen stan in že marsikomu je pomagala v nesreči in nezgodi. Naša slavna Jednota je v Strica Sama deželi naša skupna mati, ki je zbrisala marsikomu solzo iz oči, ko je izgubil svojca ali sorodnika, skrbeč zanj z dejansko podporo.
Zatorej rojaki, pristopite k društvu in Jednoti, dokler je čas. Ne odlašajte! Mnogo jih je, ki pravijo: “Saj imam še čas!” Ampak postati utegne prepozno ker ne vemo ne ure ne minute, kdaj nas obišče bela žena.
Posebnih drugih novic ni zazdaj poročati. Zato sklepam pisanje ter voščim vsem članom in članicam K. S. K. J. vesele velikonočne praznike in veselo alelujo. Tebi, dragi mi list Am. Slovenec, pa želim, da bi nas še mnogo let podučeval in kratkočasil in da bi imel dosti predplačnikov in da bi lepo ¡napredoval. Konečno pošiljam prisrčen pozdrav rojakom in rojakinjam onstran velikega oceana.
John Butala.
Laurium, Mich., 24. marca. — Posebnih novic vam nimam sporočiti. Le toliko omenjam, da tukaj in po vsej okolici Calumeta gre z delom še precej dobro. Kdor ima delavne roke, si lahko prihrani nekoliko dolarjev.
Vsem rojakom vesele velikonočne praznike, in Am. Slovencu pa veliko uspeha.	Jakob Smrekar.
Chesnut, Mont., 24. marca.—Dragi mi list Amerikanski Slovenec, prosim, da najdete malo prostora, ker se želim lepo zahvaliti vsem Slovencem v Butte City, Montana, posebno Marko Kraševcu in njegovi soprogi, ker so mojemu bratu tako dobro in lepo stregli v njegovi dolgi bolezni, in bratom društva sv. Janeza Krstnika v Butte City, Mont., ker so mojega brata lepo in v velikem štlvilu spremili v črni grob. Bodi mu zemljica lahka!
Martin Rauch in soproga.
Iz Adlešič, 12. marca. — Jožetu Rož manu iz Fučkovec h. št. 9., ki biva že 7 let nekje v Ameriki, naznanjam s tem, da je umrl njegov oče Mate letos 10. febr. Ker je pa ta Jože najstarejši njegov sin, zatoraj ga prosim po tem potu, da naj se zglasi, kje prebiva in naj mi pošlje svoj naslov, da.mu bo pisala potem c. kr. sodnija v Črnomlju, zaradi očetove zapuščine. Obenem prosim pa tudi druge naše rojake in župljane, da naj mi oni sporoče njegov naslov, ako ve kdo zanj, ker je mogoče, da Jožef Rožman ne bo bral tega mojega dopisa.
Letos imamo pri nas nenavadno grdo, mrzlo in dolgotrajno zimo, kakršne se ne spominjajo najstarejši ljudje. Sneg je zapal na dan sv. Nikolaja 6. decembra in leži od takrat neprenehoma. Okoli nov. leta je bil debel do 80 cm tako, dj celo ni bilo mogoče voziti več dni. Iz Črnomlja do nas so rabili ljudje peš dobre 4 ure, a voziti se ni bilo mogoče. En teden tudi ni bilo poštarja iz Črnomlja k nam zaradi visokega snega. Po nov. letu je vlekel 4 dni jug in je nekoliko znižal sneg, a vendar ga imamo še danes prav veliko, po krajih, kamor ne pride solnce ga je še danes po pol metra ali še več na debelo. Včeraj popoldne proti večeru pa smo imeli zopet hud vihar z burjo in je sneg tako padal, kakor v najhujši zimi. Ljudi jako skrbi, kaj bo s strnmi, ker leži sneg že 4. mesec, najbrž bodo poginile, posebno še, ker je pal prvi sneg na prav mokro zemljo. Huda bo ljudem tudi za krmo, ker, kakor kaže, ne bo kmalo kaj moglo rasti, da bi šli s živino na pašo.
Lani je bilo v naši fari rojenih 46 o-trok, umrlo je 23 oseb, a poroki sta bili samo 2, pa še od teh je bil I ženin ptujec. Tako malo porok ni bilo v naši fari od 1. 1802, toraj 104 leta.
Lani smo napravili v naši fari zopet marsikaj novega. Pokrili smo na novo cerkev v Tribučah s plehom, kar je stalo 687 K, naredili blizo šole v Tribučah prav lep, visok križ ob potu za 73 K, pokrili na novo s plehom zvonik na Plešivici za znesek 573 K in napravili na njem strelovod. Jure Vrane-šič iz Tribuč h. št. 41., bivajoč v Ameriki, dal je sezidati blizo hiše svojega
očeta v Tribučah lepo kapelo s podobami Marije Dev., sv. Jurija in sv. Bar bare. Vse skupaj je stalo samo v gotovih novcih 407 K, kar je prav vse sam plačal, s čimur si je postavil res lep spominek. Ivan Kralj iz Bednja h. št. 25. pa je dal postaviti ob cesti na Bednju prav krasen velik križ, kakršnega ni blizu, in stane okoli 230 K. Plačal je tudi prav vse sam. Vse rojake in župljane lepo pozdravljam želeč vsem veselo veliko noč in alelujo.
Ivan Šašelj, župnik.
Manila, 16. febr. •— Velecenjeni g. urednik “Amer. Slovenca”: Spet sem tukaj v Manili, kamor sem došel pred dvema mesecema, in zdaj gre ravno ta ko po starem kakor vedno poprej. Meni se zdi kadar se jeden navadi toplim krajem, jih ne more nikdar zapustiti, in tako bo z menoj. Najlepše se mi zdi v Manili, čeprav vem da je mnogo drugih krajev na svetu še mnogo bolj lepših.
Upam, da se Vam vsem skupaj dobro godi in da ste imeli vesele božične praznike in srečno Novo leto, ki Vam naj da mnogo blagoslova v Vašem težavnem delu.
Pisal sem nekaj o Japonskih otokih, toda še nisem dokončal, in objednem nisem gotov, če bode ugajalo našim amerikanskim Slovencem ali ne. Jaz bi raje poslal v stari kraj, kjer se mi zdi, da bo več dobrega storilo kakor v Ameriki, to je, če bode vredno za natis v kakem domačem listu. Namesto tega popisa pa Vam pošiljam malo pripovedko prestavljeno iz španskega jezika, če Vam bode ugajala in vredna natisa. Vse to prepuščam Vaši sodbi. Če mislite, da ni vredna nič, pa jo vrzite v “basket”. Toda ako bi se take stvari dale natisniti v Ame-rikanskem Slovencu, Vam bi jih lahko še več poslal, ker tu doma sem takore-koč zakopan v španski literaturi. Ker nimam originalnosti, bodem pa prestavljal.
Prosim Vas tudi, da mi blagovolite redno pošiljati list kakor do sedaj, za kar se Vam prav lepo zahvaljujem, ker on je moj najboljši in jedini slovenski prijatelj tukaj na daljnih Filipinskih otokih.
Pošiljam mnogo pozdravov vsem Vašim sodelovalcem in Vam, in ostanem,
z odličnim spoštovanje,m
Frank Oclasen.
— Rojak, kdo te gotovo ozdravi ▼ slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Joliet je dr. Ivec, j 11 N. Chicago St., N. W. Phone 101% Chicago 2202.
					
	
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 25. febr. 160 Makedoncev, 20 Črnogorcev in 40 Primorcev; 7. marca 32 Slovencev in 15 Hrvatov.
—Osuševanje barja in frančiškanski most. Kakor čujemo, bode sedanji frančiškanski most med osuševanjem razdrt in zgubi sedanji podstavek, deloma pa bode premaknjen s tega mesta. Kakor znano,' bode struga potem ožja, a globočja. Levi breg Ljubljanice ■dobi od Kastnerja do mostu 2 do 3 metre širok nasip.
—Slovenski zemljevidi. Kakor se iz-Ljubljane poroča, sklenil je odbor ■“Slovenske Matice” v zadnji svoji seji, da sprejrrte ponudbo vojaškega geo-grafičnega zavoda na Dunaju glede izdaje loli zaželjenega zemljevida slovenskih pokrajin. Zemljevid se izda v 6000 izvoidih ter izide najkasneje v dveh letih na štirih listih v merilu I,-200,000.
—	Stari grešnik pod ključem. Kakor smo že poročali, je rudarju Pepelu, ko se je peljal iz Nemčije, neki neznanec poneveril kovčeg in 600 kron denarja. Po posredovanju policije je neznanca prijelo orožništvo v Posto-jini v osebi nevarnega Antona Šajne iz Knežaka in ga eskortovalo k ljubljanskemu-deželnemu sodišču v zapor.
—	Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Krivo pričevanje. Jan. Zupan, kamnosek iz Ribnega, je bit obsojen zaradi hudodelstva uboja na dve leti težke ječe z 1 postom in trdim ležiščem vsak mesec, ker so porotniki z 9 proti 3 glasovom potrdili stavljeno jim glavno vprašanje.
—	Pogumno dekle. Fr. Sušnik, 28 let star, posestnice sin iz Prapreč, je dne 27. grudna 1. 1. zvečer srečal Marijo Klemenc, ki služi za deklo v Zagorju, ko je šla na obisk Svojih stari-šev v Šmartno. Prišedši skozi vaš Loke, se ji je pridružil ter jo vprašal, odkod prihaja. Nič slabega sluteča, mu je vse povedala. A Sušnik ji ovije roke •okoli vratu in ji obe nogi spodbije, da sta oba padla. Ker je dekle vpilo, ji je mašil s snegom usta. To je trikrat storil, da bi ustregel svojemu pohotu. A ■korajžno dekle se ga je vselej otreslo. Zdajci jo pograbi in nese pod neki kozolec, a tudi tukaj mu je bilo dekle kos. Konečno je pa privabilo njeno vpitje Ivano Pavlič, ki je prišla ravno po cesti, na kar je zbežal obdolženec. Radi spolne posilnosti je bil obsojen Sušnik na eno leto težke ječe.
—	Nevaren tat. Na zatožni klopi sedi 25letni Anton Sitar, delavec v Zgornjih Duplah, ki ima navzlic svoji mladosti že 10 predkazni in o katerem žu-vino odločno tajil, se delal užaljenega nevaren potepuh. Dne 25. grudna m. 1. je prišel v Šolarjevo gostilno v Tržiču in naročil pri natakarici frakelj žganja im nekaj fižola. Ko je šla ženska po žganje, ukradel ji je iz omare *3 K. Ko je natakarica opazila tatvino, je stavila takoj Sitarja na odgovor in zahtevala denar nazaj. Ta je pa tatvino odločno tajil se delal užaljenega ter konečno odšel. Natakarica je tekla za njim, na njeno prošnjo se ji je pridružil tudi mlinar Janez Jerman, ki ga je dohitel na klancu proti Bistrici. Na pripombo, kaj da je naredil in da naj se vrne, seže tat v žep in pridušaje odvrne, da ničesar, pri tem je imel že roko zunaj žepa in iz pesti mu je mo-
■ (ela klina odprtega noža. Tega prizora se je Jerman tako zbal, da se je vrnil tat je pa ušel. Sitar priznava, da je izmaknil 3 K, taji pa odločno, da bi imel v roki nož. A natakarica in Jerman 'odločno potrdita, da ta ni zamahnil s prazno roko proti Jermanu, marveč, da sta dobro videla iz pesti molečo klino odprtega noža. — Porotniki so vprašanje, da bi bil obtoženec kazal odprt nož Jermanu, zanikali in je bil Jerman le prestopka tatvine krivim spoznan in obsojen na en mesec strogega zapora.
—Zasačeni tat. Opolnoči 2. januarja je slišal posestnik in trgovec Jurij Pezdirnik na Dovjem v veži ropot, Da vidi, kaj da je, je vstal in stopil z lučjo v vežo. Tu je zapazil, da so vrata od prodajalne odprta. Šel je tja, a komaj da je prestopil prag, je nenadoma planil vanj France Fajfar iz Selc in mlinar na Dovjem, znan kot imetju nevaren človek ter ga udaril z litersko steklenico čez levo uho, nato se pa vanj zakadil, da sta padla. Tat je držal Pezdirnika za vrat in dejal: ■“Danes boš pa hudiča videl.” Valjala sta se dalje časa po tleh, ter je bil položaj za Pezdirnika skrajno kritičen, ker je moral vse sile napeti, da je Fajfarja pod sebe spravil. Pezdirnikovo klicanje na pomoč je najprvo privabilo domači dekli, ki sta poklicali gospodarjevega brata Alojzija Pezdirnika, cerkovnika na Dovjem. Ta je Fajfarja zvezal ter poslal po orožnike. Ko so ti prišli, so našli pri njem 141 K 11 v gotovine, katere je vzel v prodajalni iz miznice. Tat je dobro poznal hišne razmere, ker je pred dvema letoma tam služil. Splazil se je bil s poda
na Pezdirnikovo podstrešje, odtod pa v vežo, koder je z dletom vlomil za klenjena vrata prodajalne in izvršil tatvino. Fajfar pa pravi, da je Pezdirnika zato podrl na tla, da bi preko nje ga ušel. Udarec Fajfarjev po Pezdir-niku s veliko steklenico je povzročil da se je utrgal bobnič. Tat se skuša s tem oprati, da trid, da mu je Pezdirnik 45 K dolžan, da si je hotel od vzetega denarja le toliko pridržati, kolikor znaša dolg, ostanek bi pa pustil v prodajalni. Da je vse to izmišljeno, kaže dejstvo, da mu Pezdirnik ni ničesar dolžan. Porotniki so obtoženca spoznali krivim, na kar ga je sodišče obsodilo v petletno težko ječo.
—	Na svojega-očeta je hujskal F. Gregorač, kočarja sin iz Nove vasi. Pil je dne 26. vel. srpana m. 1. po noči v družbi več fantov v domači vasi v gostilni Marijane Sedej, kjer se je nahajal v sprednji sobi tudi Gregoračev oče Andrej. Ta je bil nejevoljen na fante, ker je sin ž njimi popival, zato se je prisil večkrat v drugo sobo jezit. Ko so pa fantje, med njimi tudi France Gregorač, zapustili gostilno in šli pevaje domov, prišel je za njimi tudi oče Andrej ter fantom očital, zakaj da njegovega sina s seboj vlačijo. To očitanje je sina Franceta tako vjezilo da je, ko se je oče oddaljil rekel svojim tovarišem: “Če ima kdo kaj krvi v sebi, naj udari.” Takoj pobere Janez Šubic, čevljarski pomočnik iz Nove vasi, neko poleno in stopi za starim Gregoračem ter ga s tako silo udari po glavi, da se zgrudi na tla. Vsled pretresa možganov je bil mož več ur nezavesten ter izgubil vsled tega močnega udarca vid na levem očesu. Sin France Gregorač se zagovarja, da je mislil, da ga bo Šubic samo oklofutal, ne pa mu očeta pobil. Šubic pa pravi, da je mislil starega Gregorača samo po rami udariti, ne pa po glavi, kar se je le slučajno zgodilo. Stari Gregorač odločno potrdi, da ga je Šubic od spredaj po glavi udaril. — Gregorač je kot povzročitelj tepeža dobil tri tedne* ječe, Šubic kot storilec pa jedno leto.
—	Dovozna cesta z Vrhnike do Južne železnice. Deželni odbor je obljubil tretjino stroškov za novo dovozno in okrajno cesto z Vrhnike do nove postaje Vrd ob Južni železnici.
—	Slovenci in sv. oče. Iz Rima se piše 6. marca: Sv. oče Pij X. je sprejel v posebni avdijenci dr. Evgena Lampeta kot zastopnika slovenskih katoliških društev. Dr. Lampe je poročal o prospevajoči slovenski društveni organizaciji. Sveti oče je izrazil svoje veselje in dal apostolski blagoslov vsem članom “Cecilijinega društva”, “Slovenske krščansko socialne zveze”, “Leonove družbe”, “Katoliškega tiskovnega društva'’, “Obrambnega društva”, “Društva sv. Marte” in Marijaniškim gojencem. Posebno se je zanimal papež za “Cecilijino društvo” ter šaljivo pripomnil: “Recite jim: Cantino bene! — Naj dobro pojejo!” Ko je pripomnil dr. Lampe, koliko vrlih mladeničev je združenih v naših katoliških društvih, je dejal Sv. oče: “Naj bodo pogumni in zvesti! Sporočite mladeničem “Slovenske kr-ščansko-socialne zveze”, da jih še posebej blagoslavljam!”
—	Novo cerkev bodo zgradili v Prečni pri Novem mestu. Pravijo, da bo nova cerkev najlepša na vsem Dolenjskem.
«
—	Umrl je 7. marca v Ljubljani po dolgi bolezni splošno spoštovan zdravnik gosp. dr. Jožef Derč.
—	Pogrešajo od 21. febr. t. 1. občinskega svetnika ssletnega posestnika Lovrenca Lavriča iz Dolnic, občina Smlednik. Seboj je imel okolu 700 K.
—Strojnica pogorela. V Trebnjem je pogorela strojnica parketne tovarne g. Josipa Golevška. Škoda znaša okolu
15,000	K.
—Od meje hrvaške pišejo: Ljudstvo se iz teh krajev še vedno izseljuje v Ameriko ali na Nemško. Tako je n. pr. v župniji Vrh pri Vinici 150 hišnih številk. Gotovo pa je komaj deset hiš, ki nimajo kakega člana v tujini. Kroš-■ njarstvo, po nemških deželah pa jako peša. Samo še starim krošnjarjem puste izvrševati obrt, a le po nekaterih krajih, drugod si morajo pridobiti nem ško državljanstvo. Zato pa se največ izseljujejo v Ameriko. Mladeniči s 17. leti dobe potne liste ter odidejo. Pa tudi ženske gredo pogosto čez morje.
—	Stari grešnik pod ključem. Kakor smo že poročali, je rudarju Pepelu, ko se je peljal iz Nemčije, neki neznanec poneveril kovčeg in 600 K denarja. Po posredovanju policije je znanca prijelo orožništvo v Postojni v osebi nevarnega Antona Šajne iz Knežaka in ga eskortovalo k deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
—	Pogreša se od dne 25. februarja t. 1. na Jesenicah stanujoči 35 letni vpo jeni orožniški postajevodja Karol Snoj, rodom iz Velenj na Štajerskem. Snoj je bil inkasist pri zavarovalnici “Allianz”, kateri je poneveril 300 K. Pred kratkim je pisal zavarovalnici,da je povod njegovemu pobegu nesrečna ljubezen. Sumi se, da se mu je zme-
šalo in si je končal življenje ali je pa odšel v Ameriko.
—	Živega srnjaka so vjeli pred kratkim na Šmiheljskem polju pri Novem mestu. Srnjak je bil zašel v drvarni co kolarja gospoda Sedlarja v Kandiji odtod je zbežal proti Gotni vasi, kjer so ga na polju živega vjeli. Baje je imel samo en rog. Srnjaka so izročili okrajnemu glavarju gospodu baronu Rechbachu.
—	Dva pretepača. Podobar Alojzij Bajc in pismonoša France Ileršič, oba iz Cerknice, sta prišla na sveti dan zvečer minulega leta v Žumrovo go stilno v Cerknici, v kateri je bilo več gostov, med njimi tudi zidarski pomočnik Matevž Braniselj. S tem sta se začela prepirati, vendar pa tu ni prišlo do pretepa, ker so gosti Bajca in Ileršiča iz gostilne z lepa odpravili. Ko pa stopi Antonija Ponikvar, žena zidarskega mojstra, na prag, vrže ji Ileršič debel kamen v podprsje. Pred Dalmatinčevo gostilno sta pa naletela na Braniselja, katerega je Bajc z neko rečjo zabodel v trebuh, Ileršič ga je pa z nožem v glavo sunil. Za te junaške čine bo sedel Bajc pol leta v težki ječi, Ileršič pa štiri mesece.
—	Antimon koplje med Izlakami in Zagorjem 36 delavcev. Ondi je velika množina antimona ter hoče ondotne zaklade antimona izrabiti neka bero-linska tvrdka, ki razpolaga z več milijoni kapitala. *
—	Ponesrečil je 30. febr. 50 let stari Janez Urbanč iz Gažeče vasi pri Leskovcu. V hosti je sekal drva, bukev je padla, pa tako nesrečno na Urbanča, da mu je glavo skoro popolnoma zdrobila. Bil je takoj mrtev.
—	Nesreča. Dne 18. febr. so se splašili konji litijskemu posestniku Atjdre-ju Zupančiču, ko je vozil vino s kolodvora. Zupančič je prišel pod kolesa in je nevarno ranjen na desnem delu života in desni roki.
—	Velikega modrasa je ubil 25. febr. neki kmečki fant v Oblokah pri Hu-dajužni. Pač redka prikazen v tej zimi.
—	Pozor Novemeščanom je zaklical poznavatelj razmer z ozirom na to, da se bo . razširila kočevska gimnazija, kamor bodo Kočevci zvabili mnogo nadarjenih dijakov belokranjskih Kočevci, kakor znano imajo dobro o-skrbljeno dijaško kuhinjo ter zidajo dijaško zavetišče; v Novem mestu pa se baje dijaštvo nekako zanemarja. Ni neupravičen strah, da se utegne novomeška gimnazija prazniti.
—	Slovenec pred porotniki v Nemčiji. V Ulmu na Nemškem je bil obsojen v devetletno težko ječo 57 letni krošnjar Ivan Butala iz Zgornjih Ra-denc na Kranjskem, ker je zabodel krošnjarja Grzetiča iz Zgornjih Ra-denc. Umoril je Grzetiča, ker je mislil, da ga je začarala Grzetičeva žena.
—	Žrtev poklica. Na jetiki je umrla usmiljenka Katarina Pajk, stara 26 let.
—	Žrtev pijanosti je Janez Rozman, 361etni mizar iz Hotedršice. Dne 17. febr. je šel zjutraj v Rovte iskat dela. Zvečer se je nalezel vina in vzel s seboj še liter žganja. Daši so Rovte le dve uri oddaljene od Hotedršice, je revež vendar domu grede zmrznil. Domači s(j mislili, da je dobil delo in ga niso iskali. Še le 25. so ga našli zmrznjenega. Med potjo je namreč najbrž popil svoje žganje, omagal in v snegu za zmiraj zaspal. Zapušča vdovo in majhno deco.

TBUEPHONE: 1379 RECTOR
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.

—	Umrl je dne 21. febr. v Podobu pri Ločah posestnik g. Jernej Detiček v 68. letu svoje dobe. Rajnki je bil brat g. notarja Juro Detička v Celju? Bil je zelo priljubljen v celi okolici, čeravno je bil vrl narodnjak ki je vedno in povsod javno zastopal narodno stvar.
—	Umrl je 5. marca v Limbušu pri Mariboru absolvirani jurist g. Adolf Robič, sin državnega poslanca, na su-šici.
—	Slovenska zmaga. V trgu Vuzenici oh koroški meji na Štajerskem so Slovenci pri občinskih volitvah zmagali v vseh treh razredih.
—“Nemška hiša” v Celju,znana poleg kolodvora stoječa srednjeveška baraka, ima vknjiženega dolga 424,480 K 56 v. Lepa svotica — in pomisliti treba, da ima večino tega mestna hranilnica, v katero se steka denar tudi od slovenskih davkoplačevalcev. Lah-komišljenost in prenapetost nemške gospode bo ji še drago prišla.
—	Zmaga Slovencev na Polzeli. Nemški tovarnar, oziroma njegovi u-službenci, zlasti Edelhofer in pa znani krčmar Jelen so napeli vse sile, da bi zmagali pri občinskih volitvah na Polzeli v tretjem in prvem razredu. Pomagali so si z vsakim sredstvom, katero se jim je zdelo primerno: z nemščino, z novo šolo in g. Jelen se je grozil, da bo tirjal vse kmete, kateri so mu kaj dolžni. Posebno so se vrgli na tretji razred. Prignali so na volišče slednjo glavo svojih pristašev, pa ni nič pomagalo.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupčije Irt prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J- odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevi vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplaČo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno vami.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO..
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.
volilci v velikem številu udeležili. V tretjem razr. je bilo od 250 glasov oddanih 190, v drugem od 47, 40 in v prvem, ki šteje 20 volilcev 18. V drugem in tretjem razredu so Slovenci z veliko večino zmagali. Prvi razred je ostal v nasprotnih rokah. To je gotovo vesel pojav v najzahodnejši slovenski občini na Koroškem.
— Gosp. dr. Mueller, odvetnik v Celovcu, je kar pri prvi obravnavi na deželnem sodišču v .Celovcu silno razburil tam vladajoče nemškonacijonal-ne duhove. Govoril je namreč slovensko, a sodnik mu je hotel to za-braniti. G. dr. Mueller pa je odločno branil in zavzemal svoje opravičeno stališče, nakar mu je moral senat deželnega sodišča dovoliti rabo slovenskega jezika tudi pri sodniji v Celovcu.

—	Hotel “Central” v Gorici kupila je lansko leto “Centralna posojilnica.” Zadnjič je pregledovala posebna komisija poslopje, da določi, kje in kako bi se dozidal v vrtu nov trakt. Ko bo to delo dovršeno in potem poteče pogodba s sedanjim najemnikom hotela, presele se tja: “Čitalnica”, “De lavsko društvo”, “Goriška zveza”, “Centralna posojilnica”, “Trgovsko o-brtno društvo”. V pritličju na ulico bodo prostori za trgovino,po nadstropjih pa stanovanja.
—	Telefon med Reko in Trstom prično letos graditi.
—	Umrl je v Mirni pri Gorici bivši župan, trgovec in posestnik g. Miha Šinigoj, star 70 let. Bil je blag mož.
lojzij Štrekelj, posestnik, star 42 let. — Predsednik hrvaškega sabora je ob splošnem pritrjevanju zbornice poslal konferenci dalmatinskih škofov, ki je bila v Zadru, nastopno brzojavko: Hrvaški sabor se soglasnim sklepom obrača na dalmatinske škofe s prošnjo, naj se na odločen način zavzamejo za glagolico, to svetinjo in pravo hrvaškega naroda.
Znamenje.
A.	: “Bil sem pri izkušnji tvojega razreda in odkrito priznavam, da sem zelo strmel, ko so na tvoja zelo težka vprašanja vzdignili vsi učenci roke, češ, da znajo odgovoriti. In vsak, katerega si vprašal, odgovoril je dobro.”
B.	: “Tebi, prijatelj, povem, kako sem ravnal!” Ti nisi zapazij, da so držali nekateri desno, nekateri pa levo roko kvišku.”
A.	: “Ne, tega nisem zapazil!”
B.	: “In v tem je ravno vsa umetnost. Tisti, ki so znali odgovoriti, držali so kvišku desno roko, drugi pa levo!”
Velik stroj*, ki govori,
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St.
— Slovenska zmaga. Dne 16. svečana so se vršile na Brdu v Ziljski dolini občinske volitve, katerih so se
—	Čez devet let zopet vidi in sliši' kmet Fran Žunter v Prečni v Slavoniji. Pred 9 leti je nenadoma izgubil vid in sluh. Ker je bil reven, ni šel k nobenemu zdravniku. Zdaj je zopet spregledal in zaslišal.
—	Prememba posesti. Gospod Karol Kavšek, veleposestnik v Ljubljani in dr. Horvat, odvetnik v Samoboru kupila sta od Friderika Skala in tovarišev plemiško posestvo Kaptol pri Po-žegi v Slavoniji. Nova lastnika nameravata obširno posestvo parcelirati in razprodati.
—	Smrtna kosa. V Gorici je umrla po 5 dnevni bolezni gospa Klementina Rojic, soproga krojaškega mojstra. — Umrl je v Gorjanskem g. A-
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Pr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križa in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
O Rev. H. W. Freytag, Hamel, III. T. Na vsaki steklenici je AI Anaša varnostna znamka \|r “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. FL Ad. RICHTER «S: CO.
215 Pearl St., New York.
Naj večji stroji te vrste, kar jih je bilo dosedaj natrgovišču.
Te vrste “dandy stroji so pravi čudež in so brez dvoma najboljši, kar se jih je dosedaj prodajalo za visoke cene. stroji niso ceneni, kteri se gonijo z gonilom, kterega morate gibati z roko, temveč oni delujejo s pomočjo automatičnih peres, vsi mehanični deli so obvarovani z kovinskim obodom, tako da se ne mo-reio zaprašiti: r 'g je soliden in izdelan iz kovine ter meri devet palcev v premeru; stroj igra na dvojne standardski Columbia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi najdraije stroje tako z ozirom na čistost in jakost glasu. Stroj je lep okrasek stanovanja in je zelo priličen za večerne zabave. Ne pošiljajte nam denaija v naprej, temveč pišite nam danes ter se obvežite, da bodete prodali 39 komadov novost', ktere se lahko prodajo, in sicer po 10c. komad. Ko to prodaste, pošljite nam $3.90 in mi Vam pošljemo imenovani “dandy” govoreči stroj, natančno tak, kakor je popisan in naslikan zgoraj.
Vi zamorete samo poskusiti, ker vzamemo : rete prodati i mernol predi Pišite danes.
NEW YORK-CHICAGO SUPPLY CO.,
171 Broadway, New York City.
Dept. 92.
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St, Joliet, 111.
Deuar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727. IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvatom.
BRAV-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke ct ne.
.... 104 Jefferson St., blizu mosta.
Amerhkanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoiiški Iipt v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
ILOVEKSKO-AM, TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 5°9 Uredništva telefona Clh. I54!-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOLEDAR.
JI.	mar. Nedelja	Vtajenje Gosp.
I.	apr. Ponedeljek Hugon, škof.	
2.	“ Torek	Frančišek, Pavel.
3	“ Sreda	Rihard, škof.
4-	" Četrtek	Izidor, škof.
S-	“ Petek	Vincencij F., sp.
6.	“ Sobota	Sikst, papež.
GOSPOD JE VSTAL!
Pojo zvonovi sladkovbrani in žarko govori nebo in cvetka dije na poljani tli ptica žvrgoli glasno in hrib in dol in vrt in les svečano zemlji znani:
Gospod je vstal zares.
O divna, angelska novica, blažeča smrti nam spomin! Nikoli lepšega ni klica na zemlji čul Adamov sin, ni staji zvok mu zaigral.
On—pot, življenje in resnica— Gospod zares je vstal.
A. Medved.
edino dejstvo: Kristus je vstal! In pred tem edinim dejstvom morata nevera in zabavljivost utihniti. Kajti ko je Kristus izpolnil zadnjo in najvažnejšo svojih obljub, ko je vstal iz groba, pStem je s tem spričal svojo besedo in svoje delo, potem je on Bog, kakor pravi apostol o njem, čez vse hvaljeh na vekomaj; potem je vera, ki jo on oznanja, božja resnica, potem je delo, katero je dovršil za nas, zadostno Očetu, da zbriše prokletstvo človeških grehov.
Ampak tudi iz tretjega vzioka se raduje kristijan na Veliko noč: z ozirom namreč “na svoje lastno, bodoče, slavno vstajenje v Kristusu". Ni ga krščanskega srca na Veliko noč, ki ga ne bi oživljalo to upanje in ki se ne bi čutilo preneseno'čez smrt in grob v lepšo domovino. Kajti če je Kristus, nfša glava, vstal, potem bodo tudi člani nekoč vstali ž njim, ako se 'le člani drže združeni 'z glavo. Saj to je tisti obljubil, ki je vstal od mrtvih. In to je sladka tolažba v vsem trpljenju. Tudi jaz nekpč vstanem! Potem premine vsa muka in vse trpljenje na vekomaj. Z mano pa nekoč vstanejo tudi tisti, ki so že pred mano umrli. Kako sladko upanje! Ponižno in veselo obenem prosimo slavno, vstalega Odrešenika:	"Daj, da vedno hodimo
Tvoja pota, da vstanemo iz groba slavno kot Ti!"
Ali smo navedli vse vzroke našega velikonočnega veselja? Gotovo ne. Ena misel je še tu, ki nam kaže Veliko noč kot dan veselja in zmago-slavlja naše sv. cerkve. Kajti baš vstali Odrešenik je, ki je tudi nji zapustil obljubo slavne zmage z besedami: “Peklenska vrata je ne bodo premagala.” Ona je Kristusova nevesta, ki je svojemu ženinu zvesta, tudi na križevi poti trpljenja. Tudi našo mater, sveto cerkev, je že marsikdo obsodil na smrt in v grob, in ogromen kamen so navalili pred vhodom v grob in pritisnili nanj pečatov brez števila. Ne posameznih stražnikov, ne, cele vojske oboroženih vojščakov so postavili ob njem namišljeni grob. Ampak vselej, kolikorkratkoli so jo mislili usmrčeno, je spet vstala, lepša, mogočnejša nego poprej. In po tej križevi poti je hodila že stoletja, že neštetokrat je govorila nevera o pokopu te sv. cerkve.
Ampak dočim so kraljestva in krone razpadale, žezla in meči se lomili, vlada še danes cerkev v neoslabljeni moči čez zemeljsko oblo, oznanja še danes na Veliko noč blagovest o vstalem Izveličarju. Zato nam tudi daje Velika noč novo zaupanje v stiskah in bridkostih sedanjosti, v viharju, ki besni proti cerkvi v nekaterih deželah. Nad Kalvarijo in križem se že svita veličastni zor prihodnjega vstajenja. Zato ne obupujmo. Tudi za cerkev' napoči novo velikonočno jutro, samo skr bimo, da smo živi udi svete cerkve, v veri in v življenju.
K PRESVETI VELIKI NOČI.
NAJVEČJI HOTEL NA ZEMLJI.
Zopet je prišla vzvišena, vesela Velika noč, dvojno vesela zanj, ki je z vernim srcem sledil svojemu Izveli-iarju po krvavi poti njegovega trpljenja. To veselje odmeva v tisočerih glasih Aleluja, ki se v teh dneh pov-zdiga iz toliko src in razlega v slavospevih naše svete cerkve in v veselo-slovesnem zvonjenju naših hramovl božjih. Tudi cela natora je videti ta-korekoč probujena iz grobnega spanja in zdi se, kakor bi se sozlagala s praž-njim veseljem velikonočnih dni in nam s cerkvijo klicala: "To je Gospodov dan, radujmo se in vriskajmo ta dan.”
Kaj pa se je zgodilo, da se vsa srca tako mogočno pretresajo v svetem veselju? Pred skoro 1900 leti se je odprl neki grob, opremljen s pečatom rimske državne oblasti in zastražen po krdelu vojščakov; in v tem grobu je bilo mrtvo truplo ubozega, od sveta zasramovanega, da, križanega moža; moža, ki je stal tako globoko v ljudskih očeh, da jc bil najpodlejši zločinec v državni ječi jeruzalemski, neki razbojnik in morilec, imenoma Baraba, višje spoštovan, nego on. In ta pokopani je vstal iz smrtnih spon, je strl zapečačeni grob, je treščil straže 7. zmagovito roko na tla in se je dvignil izr groba slavno bleščeč — zma-galcc itr kralj.
Veličasten prizor! Prevesel dogodek za vse tiste, ki spoznavajo v tem zma-galcu svojega Boga. in v tem Bogu svojega prijatelja, svojega brata, svojega Odrešenika, kojemu so vso ljubezen' svojega srca darovali, čegar bolečine in rane so tako bridko obžalovali! Sedaj ne trpi več. sedaj ne more več trpeti. In razveseljeni nad to mislijo prepevajo kristjani slavospev: “Jezus živi! Aleluja!”
To je prvi vzrok našega veselja na sveto Veliko noč: sreča in slava našega križanega in sedaj vstalega Izve-licarja in Odrešenika!
Velika noč je pa potem tudi vesel praznik naše vere; baš one vere, ki je bila kakor I zveličar sam "z -r movana in zaničevana". Koliko si je prizadeval in si prizad va v sedanjem času pekel, to vero obrekovat! in zasmehovati, jo delati zaničljivo, posebno v očeh takozvanih izobražencev; to vero z njenimi skrivil čudeži! Tu pa proz: liko noč spominja' :
Chicaška slavna cesta ob jezeru, Michigan avenue, ima že polno krasnih -stavb, kakor Auditorium, Auditorium Annex, Fine Arts Building, Art Institute, Orchestra Hall, Chicago Athletic Association, Illinois Central Depot ali kolodvor in druge, a kmalu bo imela še lepše poslopje, nego'katerokoli ali vsa od imenovanih.
To bo Young Hotel.
Tako velekrasno poslopje in tako dragocen hotel bo to. da ni možno popisati, kar bi največjemu učenjaku nedostajalo besed.
Young Hotel bo zgrajen kot spominek pokojnemu Otonu Young, milijonarju trgovcu in zemljiškemu posestniku, čegar delavnost je baje vpli vala na slog chicaškega stavbarstva bolj nego delavnost kateregakoli dru zega moža.
Young Hotel bo stal $10,000,000. Dostavljen bo dva bloka južno od Auditorium Annexa in zidan v šest najst nadstropij.
Vsako drugo poslopje v njegovi ne posredni soseščini bo videti kakor izrastek stavbarske gobe v primeri.
S svojo sestavo iz opeke, terakote in španskega cegla ter s svojimi obit nimi okraski iz mramorja in žolte medi (mesinga) bo resnično vzor ame riškega stavbarstva in najodličnejše poslopje v Chicagi.
Raztezal se bo hotel 400 čevljev ob Michigan avenue in bo \ ¡sok 171 čevljev.
Sob bo jmel nič manj nego 1,500. Trikrat večji bo nego prosluli Knic kerbocker Hotel v New Yorku in bo presegal hotel Waldorf-Astoria, ki je toliko časa slovel ko poosebljenje ele gance, kot prvak hotelov.
Graditi ga začno dne 1. maja 1907 Dve leti bo trajalo, predno bo zgra 'ena ta palača med hoteli.
O takem hotelu je sanjaril zadnja leta svojega življenja Oton Young. To ;e bil mož, ki je mislil v jednojkah nikdar v ulomkih. Ko so bili drug možje , plašni, je bil on neustrašen lrzen. Če je videl bodočnost kacega zemljišča, se ni zbal in je kupil isto za milijon ali pol milijona ali kolikr šna je bila baš cena, ter je obdržal -a razvoj. Zbal se ni zgraditi praskača ib’akov. kot lahko prevedemo bese-lico "skyscraper", tudi če so manj I'-'zni ljudje mislili, da dela liki trap -‘osledica je b:la, da je zapustil svojim le !ičeni $_> ),000,000 ali tako okrog, in sak izmed njegovih vnukov — neka ■;ri se v otroški dob: — je milijonar '■•mies. Vendar ni bi! nikdar smatran •n njenim -'i špekulanta. Kupoval je. ker je znal cerkev Ve . Sanjari! je o iak. r.1 hotelu, govoril 'troke n" n njer.; v svojem spanju in ob.¡no skr
bel zanj v svoji oporoki. Posledica je, da bodo njegovi dediči imeli za $2,-000,000 delnic v družbi lastnikov Young Hotela, a polegtega bodo la-stovali dragoceno zemljišče, na katerem bo zgrajen.
Glede staviteljstva bo ta hotel zidan po vzorcu hotela New Knickerbocker v New Yorku, ki so ga Astorovi dediči zgradili ob Broadway in 42I cesti. Na tem lepem poslopju je Bruce Price pokazal vso svojo obilno stavbarsko u-metnost. New Knickerbocker hotel je stal $5,000,000. Young Hotel bo stal dvakrat toliko.
Ampak ni samo velika cena, ki bo Young Hotel odlikovala med hoteli vsega sveta. Imel bo mnogo posebnosti, sijajnih in edinih svoje vrste.
Predvsem bo imel dvanajst ločenih in različnih restavrantov ali gostiln.
To bo takorekoč Narodni dom vseh narodov.
Tu bo francoska kavarna, nemška kavarna, španska, italijanska, ruska angleška in ameriška kavarna in več druzih, vseh skupaj okoli dvanajst, in vsaka bo tako popolna samanasebi kakor ne bi bilo.druzega prostora v hiši, kjer bi trudni popotnik lahko dobil kak prigrizek ali popitek.
Ko bo francoski “globe-trotter” sedel v francoski kavarni, se bo moral prijeti za oko, da se prepriča, ali ni pet v svojem ljubem Parizu.
Tu bodo francoski prtiči, francoski noži in vilice ter francoski krožniki na mizi. Okraski cele kavarne bodo francoskih očrtov, in samo francoske pijače bodo na prodaj. Vse kar bo imel storiti, bo srkati svoj absint ali peli-novec, kaditi svojo svalčico in sanjariti o svojem dragem starem trgu Champs de Elysses.
Isto z italijansko kavarno. Jedel bo lahko svoje makarone v miru po italijanskem običaju ali svojo cvetno pogačo, gledal na valčke ali valove velikega jezera ter sanjaril o Benetkah ob luninem svitu.
Isto za Španca, Rusa, Angleža, Nem ca, potujočega Američana in potnike drugih narodnosti. Vsakdo se bo čutil doma.
Po obedu bo potnik lahko šel v parlor ali veliko dvorano, kjer bo sedel v tihi blaženosti, medtem ko mu bodo sladki zvoki odlične godbe dvigale dušo v rajske višine.
To veselje si bo lahko privoščil dvakrat na dan, ne da bi ga kaj stalo.
Če se mu bo duša napolnila z godbo, bo potnik lahko korakal po pavjem hodniku, ki bo baje najkrasnejša reč svoje vrste na svetu.
Ta hodnik bo podoben slavni postojnski jami, a namesto s kapniki, bo ta jama opremljena z marmorjem in bronzo, 400 čevljev dolga, 25 čevljev široka in 25 čevljev visoka. Stene bodo blesteče in ob vsaki strani bodo dragocene dekoracije ali olepšave in cvetoče rožice. Arabske tisočineno-nočne sanje bodo obledele spričo te čudovite naprave, tega res prekrasnega pavjega hodnika.
Hotel bo imel 800 vslužbencev.
V vsaki od' 1,500 sob bo nele topla voda, marveč tudi — o blagor! — ledena voda. Žejni gost bo samo vzel čašo, odprl pipo in potem “čutil hladečo povodenj nizdoli po grlu”. Nič več mu ne bo treba škripati, da dobi košček ledu iz konve, ki hodi ž njo deček med gosti.
Po najnovejših očrtih, ki si jih mo remo misliti, bo napravljeno pohištvo
Young Hotelu.
in prvi dve njegovi strani zastopajo liberalno konservativno stranko, a drugi dve socialistično stranko. Zato se čestokrat spredaj pobija to, kar se zadaj odločno potrjuje.
Svoji k svojim! Židovski bogatin in bivši državni poslanec galicijski dr. Rappaport, člap banke ‘Laenderbank,’ ki je nedavno umrl na Dunaju, je daroval v svoji oporoki galicijskim Židom 400,000 kron; Poljakom pa, četudi se je za Poljaka štel, niti vinarja. Tako se žid drži gesla: Svoji k svojim!
Italijanski grof zaprt. V Berolinu so ziprli nekega italijanskega grofa zaradi goljufije. Grof je poročen s hčerjo nekega znanega berolinskega umetnika. Več mesecev je stanoval jako razkošno v nekem hotelu. Plačeval je s čeki na pariško banko, pri kateri pa ni imel naloženega nikakega denarja.
Slovansko časopisje v Avstriji. Slovenci imajo 68 časopisov, Hrvati 54, Poljaki 344, Cehi 1058, Srbi 29, Slova ki 17.
.Novo poslopje vojnega ministrstva na Dunaju bo stalo na Stubenringu poleg aspernškega mosta. Vojna uprava je kupila tamkaj 12,000 kvadratnih metrov sveta, ki bodo stali štiri milijone kron. Graditi začnejo še letos. Staro poslopje vojnega ministrstva “Am Hof” porušijo. Radeckega spomenik premestijo pred novo poslopje, v katerem bodo združeni vsi uradi vojnega ministrstva.	.
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada j«
860,000 kron.
Slovenski umetnik v tujini. Operni pevec Naval-Pogačnik je te dni pel v Londonu v Convent Gardenu, prvem in največjem angleškem opernem gledališču, glavno vlogo v Smetanovi o-peri “Prodana nevesta”. Ugleden angleški tednik “The Illustrated London News” je ob tej priliki prinesel njegovo sliko in zelo laskavo kritiko, v kateri pravi, da je Naval pel naravnost očarljivo.
Izseljevanje Črnogorcev. Prebivalci Črne gore se v zadnjem času v nenavadno velikem številu izseljujejo. Seveda zlasti mladi moški in zato se zlasti občutno pozna to izseljevanje med vojaštvom. Že nad dve tretjini vojaštvu podvrženih moških se je izselilo. Nahajajo se stotnije, od katerih žive še v Črni gori samo po štiri do pet o-seb. Vzrok tega je zagrešena politika nekaterih ministrov.
Suho pivo. Neki danski zemljemerec je izumil način, kako bi se pivo zamoglo ohraniti suho kakor ekstrakt tako, da bi si mogel vsakdo po volji doma pripraviti pivo. Inženir Meard izgotavlja to pivo kakor suho maso Komad te mase se zamota v platno ter stavi v lonček vrele vode. To mora stati 48 ur, nakar se ta masa pretvori v izvrstno pivo. Ustanovilo se je že dansko društvo, ki stavi to pivo v promet pod imenom “reformirano pi vo”.
Angleški kralj se udeleži vsesokol-skega zleta v Pragi, ako bo meseca julija v Marijinih varih, kakor je zagotovil dr. Henriku grofu Luetzownu.
Slovaške ustanove. Če kak slovaški rodoljub ustanovi štipendij, pusti ga upravljati od “Narodnega slovaškega društva” v Ameriki, ker se boji, da bi ga mažarska vlada ne zaplenila* Kako morajo biti še sicer Slovaki previdni dokazuje sledeča opomba pri vsakem razpisu ustanove, ki je določena v podporo dijakov, učiteljev in pisateljevi “Imena tistih, ki bodo dobili ustanovo, se ne bodo objavila.” To dokazuje, pod kakšnim jarmom ogrski Slovaki zdihujejo.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna tofluicalMlaiita [mlaje 7 snji jM 7	alicii
FRANK SAKSER,
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
Najboljše in najpriporočljiveje domače zdravilo, so znane
MARIJACELJSKE KAPLJICE.
Kdor jih je že kdaj rabil, ta ve, kake vrednosti je to zdravilo za vse tiste, ki trpe na želodcu, slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju, teškemu dihanju, i. t. d. Navadno odstranijo te kapljice že po kratki uporabi vse navedene bolezni. Naj jih toraj nobena družina ne pogreša. 3 steklenice stanejo $1.80; 6 steklenic $2.75; 12 steklenic pa $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
I. Škatulja stane $1.50; 3. škatulje pa $4.00.
Marijaceljske kapljice, kakor tudi čudodelno mazilo za lase razpošilja M. RENYI, P. O. Box 32. Sta. D., New York, N. Y.
Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas!
“Severno-nemški Lloyd” je sklenil, da določi za leto 1906 dividendo z osem in pol odstotka. Čistega dobička je imela družba lani 12,790,000 mark.
Kitajski dijaki v Evropi. V Londonu se širi govorica, da pride v Evropo 50,000 kitajskih dijakov iz odličnih rodovin, ki bodo študirali v evropskih
velemestih.
Omejitev Židov na Ruskem. Iz Varšave se poroča, da je rusko pravosodno ministrstvo določilo, da število židovskih odvetnikov ne sme znašati 20 odstotkov števila vseh ruskih odvetnikov.
Dolžniki krojačev. Dunajski krojači so te dni objavili prvo “črno listo”svo-jih dolžnikov. Na listi so jako visoko stoječe osebe poleg dijakov, potnikov itd. Dunajski krojači stopijo v tej zadevi v zvezo z vsemi avstrijskimi glav nimi mesti.
Protestanško izzivanje. V Gnjaznu zgrade protestanti veliko protestanško cerkev, ker je katoliška gnjaznška st,ol niča poljsko svetišče. Vlada je že darovala za protestanško cerkev pol milijona in prevzame pokroviteljstvo.
Razpor. Kaže, da bosta nemška in češka socialna demokracija šli narazen, ker se ne ugodi upravičenim zahtevam češkim. Ccšiei demokratje zahtevajo na Dunaju za favoritski okraj češkega kandidata, ker je tam čfriko delavstvo v večini. — Na ( vseh članov okrog 120,000.
Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni ' zdraviti vse bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da	,
lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk
KATERE MI ZDRAVIMO.
German Loan and1 Savings Bank. MARTIN WESTPH AL,
132 N. Bluff St. JOLIET. ILL.
ohn Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, Id.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter _pro-dajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone $(8.
Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vL Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine ia nadlog?. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika. .
Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem času!
Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—g zvečer vsak dan.
Ob nedeljah od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE,
703 Penn Ave.	2 nadstropje.	Pittsburg, Pa
JOLIET
► J?«
Henrik H. & Menno H.
S T A S S E IV
Sub« aui iti 202 Harbor bldg ./ O L 1 K T ILLINOIS
*	- V” >'
N< > l xUt

-m je
3en ■:.Of
:cu Gruči
IZiiaj:
genu.
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištv« pro-■ ti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje jiroti am in boleznim.
, ije vsakovrstna v notar-1 ko spadajoča pisanja.
Gov nemško in angleško.
■ne****** \	:
Ako se ne morete oglasiti osgbno pri nas, pišite nam pismo. Mi vat tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na:
Berlin Medical Instilóte
I
703 Perm Avenue
Pittsbnrg, Pa.
JOSIP JONTES
8oi N, Chicago St. N. W. Phone 1215
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in pizke cene.
1 •
K. S. K.
JEDNOTA
Inkorporirana v državi Illinois dne -ta. jan. A_.D. 1898.
Predsednik:............John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:................Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
XL Tajnik:..................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, III.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI:
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 11318 Martin Pecman, roj 1889, spr. 28. marca 1907.	Dr. št. 106 članov.
K društvu sv. Frančiška Seraf. 46, New Yorkj N. Y., 11319 Martin Pirnat, roj 1883, 11320 Valentin Kos, roj 1876, spr. 28. marca 1907. Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 11321 Janez Rus, roj 1887, 11322 Franc Kužnik, roj 1867, spr. 28. marca 1907.	Dr. št. 42 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ 11323 Franc Žagar, roj 1881, 11324 Alojzij Zaletel, roj 1887, spr. 28. marca 1907.	Dr. št. 106 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 11325 Franc Kristan, roj 1883, spr. 28. marca 1907.	Dr. št. 109 članov.
K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio., 11326 Anton Petričič, roj 1885, spr. 28. marca 1907.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 11327 Franc Zalar, roj 1888, 11328 Franc Žnidaršič, roj 1888, 11329 Franc Erzar, roj 1883, spr. 28. marca 1907.
Dr. št. 108 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 11330 Jožef F. Hren, roj 1886, spr. 28. marca 1907.	Dr. št. 47 članov.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 11331 Rudolf Pavlihar, roj 1889, 11332 Mihael Turšič, roj 1883, spr. 28. marca 1907.	Dr. št. 37 članov.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 11333 Jožef Makse, roj 1995, spr. 28. marca 1907.	Dr. št. 30 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., k društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 1036 Janez Prevolšek, 20. marca 1907. I. dr. št. 124 članov.
II. dr. št. 20 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 9101 Janez Krašovic, 4. marca 1907.
Dr. št. 104 člane.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 9324 Jurij Stariha, 22. marca 1907.	Dr. št. 123 članov.
Od društva Jezus Dober Pastir 32, Enumclaw, Wash., 9914 Jožef Sigmund, 20. marca 1907.	Dr. št. 50 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5565 Janez Mahne, 8x71 Anton Čampa, 8446 Rudolf Klun, 8935 Alojzij Zupančič, 9690 Janez Prijatelj, 20. marca 1907.	Dr. št. 281 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 10606 Štefan Horvatič, 10607 Matija Bosanac, 10613 Janez Starič, 22. marca 1907. Dr. št. 32 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 4254 Matija Ivec, 18. mar. 1907.	Dr. št. 44 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 3105 Jožefa Gliha, roj 1882, spr. 28. marca 1907.	Dr. št. 5 članic.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 3106 Terezija Kren, roj 1888, spr. 28. marca 1907.	Dr. št. 13 članic.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 3107 Marija Linz, roj 1888, 3108 Ana Špehar, roj 1876, 3109 Katarina Bogotaj, roj 1875, spr. 28. marca 1907.	Dr. št. 9 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., k društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont, 727 Marija Prevolšek, 20. marca 1907. I. dr. št. 55 članic.
II. dr. št. 4 članice.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2372 Ana Novak, 25. marca 1907.	Dr. št. 72 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J.
kje drugje, naj pošljejo izkaz ali spovedni listek na dotičnega tajnika.
Pozdravljam vse ude K. S. K. Jed-note in jim želim veselo alelujo!
John Tome, tajnik.
Izjava.
V	Chicagi ima: svoj sedež S. N. P. Jednota, ki ima za svoje glasilo “Glas Svobode”. Narodna'Jednota in njeno glasilo delata vsem katoliškim Slovencem v Ameriki, posebno pa Chicaškim veliko sramoto. Zato pa vsi člani društva sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J. v Chicagi zbrani na mesečni seji dne 24. marca:
1)	Soglasno obsojamo pravila Narodne Jednote, po katerih se v njihova društva sprejemajo bogotajci in pre šestniki.
2)	Soglasno obsojamo odpadniško postopanje glavnega urada, ki je zahteval od društva “Vitezi svetega Martina,” da morajo zavreči ime svetnikovo.
3)	Soglasno obsojamo nerazumljivo brezbrižnost društev in članov Narodne Jednote, ki trpijo, da njihovo glasilo zoper izrecno pravilo tako bogokletno napada in smeši sv. večo in sv. zakramente.
V	imenu društva sv. Alojzija
Anton Stalzer, 6351 Marshfield Ave.
Iz slovenskih naselbin.
I ♦OftO+O+OftOftO+OftOftO+O+OftC
Joliet, 111., 26. marca.—Za cerkev sv. Kocjana fare Škocjan pri Turjaku so darovali sledeči rojaki: John Virant $5; po $2: John Adamič, Jakob Gruden in Anton Bavdek; po $i: John Zdravja, John Žitnik, John Dernulc, Ignac Verbič, Gregor Buščaj, John Jerman, Josip Škarčer, Franc Šeme, Matija Sorčič, Franc Volf in Jože Kocjančič; po 50C: Izidor Kranjec, Franc Nemgar, John Oblak, Anton Nemgar, Josip Papež, Josip Spfeicar, John Kočevar, Anton Rus, Josip Bambič, Franc Mlakar, Josip Terlip, Alojz Strubler, John Smolčič, John Štukelj, Mihael Papež, Domijan Uršič, Franc Rupar, Ignac Papež, Josip Buščaj, Jernej Lavrič, Anton Spolar, Alojz Volf, John Vidic, John Krištof, Valentin Fajnik, Franc Zakrajšek; po 25C: Josip Kukar, Matija Lavrič, Franc Mušič, Jakob Kostelic, Ignac Greznik, Jakob Lavrič, Franc Lavrič, Jakob Solnce, John Stubler, Anton Kotar, Franc Rogel, John Mlakar, Josip Legan, John Petrič, Anton Gorevc, Anton Uršič, Franc Šemrov, Anton Skubic, John Jontes, Jernej Marinčič, Anton Kovačič, John Šuštar, Johan Zakrajšek, Martin Horvat; Franc Tavžel ioc.
Skupna vsota darov $43.10. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujeva.
Jakob Gruden, John Adamič, nabiralca.
3*0*0040*0+<HOf04045
Društvene vesti.
OftOftQC
Pueblo, Colo., 24. marca. — Dragi rni A. S., sprejmi kot glasilo K. S. K. Jednote par vrstic v svoje predale, da naznanim vsem članom društva sv. Jožefa št. 7. K. S. K. J., da je imelo naše društvo svojo skupno spoved dne 17. marca, to je pretečeno nedeljo. In opominjam vse brate našega društva, da naj skrbno opravijo velikonočno dolžnost ob praver?! času, zakaj kateri ne bo poslal spovednega listka, ta bo suspendovan po pravilih. Torej bratje, imejte na to pozor! Spovedni listki se pošljejo na I. tajnika ne kasneje ko do dne 14. maja 1907.
Nadalje naznanjam, da bo imelo društvo na velikonočni ponedeljek društveno veselico, kakor po navadi vsako leto, in te veselice se mora vsak ud udeležiti, drugače zapade kazni $2; udje pa, ki so izven Pueble. plačajo $1 kazni. Tem potom vabimo vsa društva na našo veselico, ki bo nekaj prav izvenrednega. Za dobro pijačo in dober prigrizek bo skrbel odbor. Na veselo svidenje!
Math. Novak, I. tajnik.
Leadville, Colo., 24. marca.—Društvo sv. Jožefa št. 56. K. S. K. Jednote je imelo svojo skupno spoved dne 23. t. m. in skupno sv. obhajilo na cvet-
no nedeljo pri prvi sv. maši. Kojemu je bilo množno, skupno udeležiti se velikonočne dolžnosti, naj jo opravi do prve nedelje po binkoštih, sicer bode suspendovan po pravilih K. S. K. J.
Pozdrav!
Anton Koroshetz, tajnik.
Waukegan, 111., 27. marca. — Naša mlada naselbina, znana od oktober-skega zborovanja 1. 1. mnogim delegatom K. S. K. J., gre in napreduje lepo naprej. Znamenito je največ to, da nekateri naši mladi fantje preskrbe si svoje hiše, še pred ko se odločijo v zakonski jarem. Tako je prav, da si mladenič že preje premisli to, da najlepše kramljati je z družinico pri domačem ognjišču.
Naši vrli fantje omislili so si novo društvo vitezov sv. Jurija, ki se z zanimanjem vadijo kot vojščaki za varovanje Božjega groba v slovenski cer kvi Marije Pomagaj.
Zimo imeli smo skoro celo le{fo tu in včasi pihala je skoro južno topla sapa. Sedaj( pričelo je deževati, kar našim kmetovalcem prinese blagoslov.
Waukegancan.
Allegheny, Pa., 20. marca. — Tukajšnje podporno društvo Marije Sedem Žalosti štev. 50. K. S. K. Jednote je imelo svojo velikonočno spoved dne 16. marca zvečer in drugi dan zjutraj ob 8. uri skupno sv. obhajilo.
Vsem onim člano.m tega društva, ki niso na te dan mogli opraviti svoje verske dolžnosti, naznanjam, da to store v najkrajšem času in izVoče spovedni listek tajniku svojega društva-. Kdor bi to zanemaril, se bode moralo z njim ravnati po društvenih pravilih.
S pozdravom
John Mravintz, tajnik.
Goff, Pa., 26. marca. — Naznanjam vsem udom društva sv. Antona Pad. št. 71. K. S. K. Jednote, da bomo imeli skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo na dan 13. aprila in sicer v naši župni cerkvi na Crabtree. Spovedovat pride č. g. Josip Zalokar iz Bridge-ville, Pa. Tem potom opozarjam vse ude omenjenega društva, ,da storite svojo versko dolžnost. Ud, ki tega ne stori, bode kaznovan po društvenih pravilih. Opominjam tudi one ude. kateri bi opravili velikonočno dolžnost
Portersville, Cal., 20. marca. — Cenj. urednik A. S., prosim, da natisnete par vrstic v najstarejšem slovenskem časopisu v Ameriki. Že več let prebiram ta list, pa še nisem slišal nič od Portersville, Cal. Zato sem se namenil pisati par vrstic in malo popisati ta kraj.
Dragi bralec, tukaj ‘imamo prav lepo vreme. Trava je že do kolena in cvetlice se bliskajo po nji ter nam prinašajo prijeten in oživljajoč zrak. Breskve in marelice so pravkar ocvetele ter kažejo, da bo dobra letina. Pomaranče šo že skpraj vse pobrane, tukaj jih je bilo okoli 1800 kar ali vagonov Fige in rozine tudi rastejo tukaj prav izvrstno. Mlekarstvo nam tudi prinaša lepe dobičke. Sirovo maslo ima dobro ceno. Snega in zime tukaj ne poznamo. Tu se mi še najbolj dopade in bivam tu že več let. Slovencev nas je tukaj malo, kacih 6 samcev in 3 družine, a tukaj je prostora še za več ljudi. Pa seveda, naši rojaki se rajši mučijo po šmelcah in mincah.Ali, dragi rojaki, kaj bo z vašimi žilami in kostmi, če boste vedno v jamah in krog plavžev? Jaz sem že tudi delal v rudniku in pa krog farr.eza, in vem. da so delavci tajnkaj veliki trpini. Zatorej bi jaz vsakemu sget daly si priskrbeti svoj lastni dom na/deželi. Pomislite: ako si kupiš hišo v “mining campu”, imaš seveda svoj dom, dokler majnca rona, ali ko hitro ta zabobna, ti moraš tudi iti, hišo pa pustiti, kakor sem jo tudi jaz. Ako si pa kupiš grunt, si pa sam svoj! Živina ti raste, kadar ti čuješ ali spiš. Sicer kaj bi govoril — vsaka glava ima svojo pamet, pravi Kočevar Šenkej.
Dragi rojaki, čital sem žalostno novico v A. S. št. 13 o uredniku “Glas Svobode”,' P° domače Martinu Konda,
9 » ».MM MMM > ? ? » ♦ 9
THE
EAGLE
406 408-410 N. CHICAGO STREET

Ako potrebujete obleko za Velikonoč pridite k nam, tu vas čaka.
DOUBLE
BREASTED
PARISIAN
SACK
"lodévrenafcein Made**
Imamo največjo zalogo oblek, ki so lepše in finejše kot v katerej drugej prodajalni v Jolietu.
Moške obleke po $10,12.50. 15, IS,
20 in $25.
Moške spomladne vrhnje suknje po 10, 12.50, 15,17 in $20.
Lepa zaloga moških klobukov srajc in čevljev za velikonoč.
Kupite svoje obleke v največja slovenski prodajalni v Jolietu-
Math. Simonich ima že 20 letno skušnjo prikupovanju blaga in f razume kupiti najboljše blago f po nizki ceni.
Pridite in oglejte si naši obleke ako \ želite kupiti krasno obleko za :] velikonoč.	]
* **.x~x~x~x-x-x~x-x-x~x-x"»* í-m-j-^x-f-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-í-x-X"»«»**
da ga je sodnik obsodil v ječo za eno leto. Seveda, kar je on mazal, meni ni nič znano, ker njegov časopis me nič ne mika, ker Martinčka prav dobro poznam od tukaj, kjer je bil okoli deset let, ako se ne motim; pa ni bil tukaj svinjski pastir, marveč ovčji pastir. Torej naj zadostuje.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki, tebi, A. S., želim veliko naročnikov in predplačnikov.
Bralec A. S.
Velikonočno jutro.
Na palmovem sem holmu stal. In šla je mimo lepa sanja;
Pred mano kakor grob odprt razgrinjala se je kampanja.
V	akacijah je pajčolan razpredla zarja svilnotkan, kot da se kdo je iz tančic izmotal, stopil v beli dan.
In kakor da bi videl Njega iz groba vstalega, v sijajno belem oblačilu nebeško zalega.
V	nebo je glava segala, in roka se raztegala
od vzhoda daleč na zahod — in božji mir je spal r >vsod.
In žarno solnce kot srce gorelo z ognjem je krvavim. Tam spodaj pa so šli ljudje z veselim licem rožnozdravim. Strmeli gori so v srce, kot da bi v davni zrli raj.. .
Silvin Sardenko.
Cenjeni naročniki in somišljeniki,
priporočajte povsod in ob vsaki priliki svojim prijateljem in znancem list Ameritemski Slovenec, glasilo slavne K. S. K. Jednote, edini list, ki se že od svojega začetka značajno in neumorno bori za sveto vero in slovensko narodnost, kakor tudi za največjo slovensko podporno organizacijo na svetu. našo dično K. S. K. Jednoto.
Velika razprodaja mesa v soboto 30. marca.
Svinjska stegna, funt po ioc.
Sveža svinjska plečeta, funt po 9c. “Leaf” mast, funt po gc.
Najboljša govedina, funt po 7c. Teletina za gulaš, funt po 8c.
Teletina za pečenko, funt po ioc. Flank Steak, funt po 8c.
Sveži hamburški steak, funt po 8c. Najboljše šunke, funt po yc.
Najboljša slanina, funt po 15C, Najboljše šunke, funt po 14C.
Sveže svinjske klobase, funt po 7c. Govedina brez kosti, funt po 6c. •Nasoljena svinjina, funt po ioc. Pridite zgodaj.
BUEHLER BROS CO.
104 N. Chicago St.	Joliet, 111.
VSAKDO VE?
Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše.
Ali veš kje je dobiti najlepše in najcenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zl atnine, gotovo pri
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest, no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone; South Chicago 123.
Joliet, ill.
FINO PIVO.V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. aft
Tie Jolilt National Bail CoHins Street Wine and
. LiquorJtoiise
KRAJE SVETA.	Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3,
-------- $4, in $4.50.
KAPITAL $100,000.00 Brandies, galon po $2.50 do $5.
________ Vina, galon po $1 do $2.
T. A. MASON, predsednik.	Prodajamo na drobno za nizke tr-
G. M. CAMPBELL, podpredsednik, govske cene..
ROBT. T. KELLY, blagajnik. O W. h 11 BF P. 'Viltiager
-------- 1043 COLLINS ST.
Na voglu Chicago in Clinton ulic. N. W. Phone 959. Chicago 2893.
«
!
ČLOVEKU SE PRIMERI,
DA VČASIH POBARVA.
brez da želi biti marogast. Lahko si človek hitro pobarva obleko, ali ni tako lahko očistiti iste...No, to je pa naše delo, in mi to storimo hitro, dobro in ceno. Mi čistimo moške in ženske obleke, da po delu izgledajo kot nave. Poskusite in zadovoljni bodete.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
In vstal je in šel po plačilo ...
Spisal Ivan Baloh.
620-622 Cass St.
Pokličite nas po 488. Chicago 489.
JOLIET, ILL. telefonu N. W.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
o-ostil.no
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Kam pa danes?
V Lockport!
Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šifkarte in pošiljam denar y staro domovino.
ANTON DOVJAK
GOSTILNIČAR.
9th Street, Lockport, 111.
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi traj-nO: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurae bolezni.
Sietogorski čaj za pljuča zdravi čudovito:	Plučnice, Da
mho tervse bolest esuala.Cena na vodič 50c in$l.Plača do v naprejse Pilse
Cent. Laboratory,439 W.il st.Chieago
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Mesto K. se-je pripravljalo za veliko serenado svojemu županu povodom sedemdesetletnice njegovega rojstva. Župan Josip Martinec je bil prva oseba v celem mestecu. Ni ga bilo človeka, ki bi bil tajil njegovo moč in veljavo, ni ga bilo, ki bi mu bil odrekal zasluge za občino, ni ga bilo, ki bi ne bil vedel, da so gospod župan bogat in imeniten gospod. Sicer so stari možje pri kozarcu vina marsikaj povedali drug drugemu, toda na tihem, da ni nikdo slišal, da bi bil nesel na uho gospodu županu, ki bi takemu nehvaležnežu že (dal čutiti svojo moč. Stari možje so trdili, da je naravnost sramota, da ga je samo denar naredil za prvega moža v srenji, da je pred dobrimi petdesetimi leti prišel s svojim bratom s culico v roki v mesto, da ni prav nič imel, da je za hlapca služil, zdaj se pa vozi s par konji v elegantni ekvipaži. Toda to so možje zaupali le drug drugemu, sicer so pa vedeli, da gorje tistemu, ki bi prišel pri njem v nemilost.
Vse mesto je bilo po konču. Saj je župan zavzemal častna mesta pri vseh domačih društvih, torej ni čuda, da so društva med seboj tekmovala, katero bo bolj pokazalo svojo ljubezen do ljubljenega in obče čislanega predsednika, častnega člana, odbornika, zaupnega moža itd. Ne samo, da je gospod Martinec zavzemal najodličnejše mesto na županskem stolu, bil je poleg tega ravnatelj domače posojilnice, načelnik cestnega odbora, zastopnik zavarovalnice, predsednik krajnega šolskega sveta in častni član mnogih drugih domačih in tujih društev. Sicer je sam dejal, da ne more v svoji starosti biti povsod zraven, zato je odložil vsa častna mesta pri raznih društvih ter si obdržal le županstvo, zavarovalnico in načelništvo cestnega odbora, Seveda sb vsa društva izvolila gospoda Martinca častnim udom, posebno odkar se je izvedelo, da je daroval gasilnemu društvu, ki ga je prvo imenovalo častnim članom ter mu poklonilo krasno diplomo, 200 kron za nove cevi. To je pa gospod Martinec tudi lahko storil. Imel je v mestu največjo in najlepšo hišo ¡n v njej naj-večjo trgovino, poleg tega pa še dve drugi hiši, ki sta mu nesli lepe stotake letne najemnine. Za hribom je ob potoku dve velikanski žagi za

Pošojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja '	zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja tudi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET I. nadstropje.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
če boš kupoval od nas, ti bomd vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami.. . Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa«
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske ip šinglne vsake vrste.
J	---------
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Preda© kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogol Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v katerej bodemo ločili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & GO.
208 Jackson St.
Math. Stefanich, Manager.
les, ki sta mu pripravili, kot so ljudje trdili, ogromno premoženja, razun tega je imel še veliko gozda, v celi planini lov v najem, ki mu je donašal lepe dohodke, ker je za majhen denar dobival divjačino in jo za visoko ceno prodajal v stolno mesto — sploh med je toliko, da so ljudje rekli, da še sam ne ve, koliko ima.
Trg pred županovo hišo je bil že natlačeno poln občinstva. Gasilci so delali red, da bodo imeli pevci in godba dovolj prostora. Lepo so migljale zvezde na nebu v pomladanskem večeru, tiho je bilo v mestu, le na velikem trgu so šumele množice pred županovo hišo, katere prvo nadstropje je bilo sijajno razsvetljeno. Prikazali so se svitli balončki izza vogla in tedaj je množica še bolj zašumela. Prikorakala je godba ter se ustavila na sredi trga. Množica je utihnila in zadonela je koračnica, da so se tresla okna županove hiše. Nastopili so pevci in zapeli tri komade. Okno sredi hiše se je odprlo in prikazala se je glava gospoda župana. Tedaj so zaorili nešteti klici, katerih niti godba ni mogla udušiti. Presrčno se je zahvaljeval gospod župan doli iz okna za iskrene dokaze ljubezni udanega mu ljudstva in povabil k sebi na večerjo vse zastopnike društev in druge prvake v mestu. Gospod župan ni bil skop, bogato je bila okrašena miza, gostom so se podajala najfinejša jedila in najiz-branej.ša vina. In pokale so buteljke renskega vina in vrstile so se navdušene napitnice jubilarju na čast...
Tedaj je pa 'tam gori v podstrešni izbi na dvorišču ležal sam in zapuščen njegov brat Luka. Temno je bilo po sobi; le tam v kotu je pred svetim razpelom brlela lučica in slabo razsvetljevala sobo bolnikovo. Luka je bil bo lan, nevarno bolan, zdravnik je dejal, da ima srčno napako, ker se je pri težkem delu pretegnil. Že osem mesecev je ležal, zdaj je pa pritisnila pljučnica, in zdravnik je . dejal gospodu županu, da bo brat težko okreval, ker je že v visoki starosti. Šum in hrum je pa tudi bolnika zbudil iz polsna, da je poslušal, odkod tako vpitje in tak ropot.
Odkašljal se je Luka iii govoril sam zase: “Kaj neki to pomeni, da danes ni miru v hiši, tako letanje in ta ro pot in to vpitje! Aha, jutri je sv. Jo žef, pa godejo mojemu bratu. Seve, denar ima, jim pa za pijačo da, seve ljudje ga imajo pa radi. Pa ljudi je znal zase pridobiti, znal je, jaz pa nisem znal. . . Oh, kako hitro teko leta! Glejte, glejte ravno petdeset let je odkar sva sem prišla. Prav nič nisva imela. Za hlapca sva služila pri ranj kem Grudnu in lepe .krajcarje sva zaslužila, ko sva dan na dan vozila, ko so delali novo železnico. Pa je čud no! Vse, kar sem jaz zaslužil, vse sem mu dal, da je shranil, saj je djal, kar je moje, je tvoje. In zdaj ima toliko jaz pa nič. Ja znal je, jaz pa nisem znal.. .No, saj ne rečem, da mi ne da
saj'mi je še zdravnika poklical in gorke juhe mi da trikrat na dan skuhati, ali če jaz umrem mi jaz nič ne zapustim, on pa ima toliko”... In zabučala je godba, da so se tresle šipe bolnikove sobe.
“Oh, da ni miru” — je vzdihnil Luka. “Pa kaj imajo v hiši, da je tako letanje.” Zbral je vse svoje moči, vzdignil se in prilazil do okna, da bi videl, kaj da je. In videl je čez dvorišče skozi šipe v prvo nadstropje, kako se goste prijatelji njegovega brata. Komaj se je splazil nazaj. Hud kašelj se ga je lotil, da se je komaj odkašljal.
“Seve, dobro se imajo in pijejo, meni pa še večerje ni prinesla. Oh, ta svet, kako se žene, kako časti tistega, ki kaj ima. Jaz pa nič nimam. Da, za hlapca sem mu bil, za hlapca, delal sem mu kot črna živina, on pa je denar spravljal. Znal je, jaz pa nisem znal.. . Oh, pa slab sem, slab, ne bom dolgo. No, pa saj je dal poklicati gospoda, da sem preskrbljen. Oh, to je čudno, brat je imel srečo, pa vere ni imel. Jaz pa nisem nikoli opustil cerkve, še lani sem hodil k sv. maši; zdaj pa ne morem, seve zdaj ne morem...”
In Luka si je otrl debelo solzo iz očesa ter pogledal gori v kot proti sv. razpelu.
“Moj Bog, saj si tudi bil zapuščen. Vsaki večer smo molili rožni venec, potem — potem so te pa vrgli iz hiše in jaz sem te vzel in postavil v kot, kjer si še sedaj; pa oljko sem zataknil za tebe. Oh, kakšen je ta svet!”
In Luka je zakašljal tako močno, da je preslišal godbo, ki je še vedno donela slavljencu in njegovim prijateljem na čast.
“Oh, kako me peče notri!—Tako me žeja, pa mi ne prinese vode. Zakaj sem ostal in šel k oknu, da me ta kašelj tako mori! — Seve, star sem, star, pa trpel sem veliko, trpel za druge, zdaj mi pa tako poplačujejo. Tukaj sem cel dan sam, nimam človeka, da bi k meni prišel, oni tam pa — pa se okoli vozi in dobro se mu godi. — No pa, — Bog — Bog mu odpusti!”--------------
Ne samo prijatelji in častilci županovi, tudi družina je bila deležna županove milosti. Dobili so vsega, kar je ostalo jedi in pijače, kolikor so hoteli, Ni čuda, da je domača dekla pozabila na Lukeža. Pozno v noč je že bilo, ko se je spomnila bolnika, da mu še ni prinesla čiste juhe. Čisto na tihem je nalila v skledico, vzela luč in nesla Lukežu.
“Danes je vse navskriž” — je djala, ko je stopila v podstrešno izbico ter položila skledico na mizo. “Luka, ali že spite?” — je vprašala dekla bolnika ter mu z lučjo posvetila pod obraz.
Luka ni odgovoril. Njegove oči so bile na pol odprte in bled njegov o-braz. Luka je bil — mrtev. Strahom je hitela dekla po stopnjicah doli povedat gospodu. Poklicala jih je iz sobe in povedala, kaj se je zgodilo. Gospod je prebledel, potem pa tiho djal; “Oh ta sitnost, pa ravno sedaj.”—Nekaj časa je mislil ne vedoč, kaj bi storil, potem pa je ukazal dekli, da mora strogo molčati, do jutra. In šel je nazaj k svojim gostom in pili so in peli naprej...
Gori v podstrešni sobi pa je nemo ležal Luka brez življenja, lučica pred sv. razpelom pa je mirno brlela naprej ...
Vstal pa je duh njegov in šel po plačilo.
Radosti življenje

bavljanja, ker
X je mogoče le tedaj uživati, kadar ata moški ali ženska pri najboljšem zdrav-X j«. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-% jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-f
V
*
£
£
f
J
f
Y »>
f
OF
'Er vfl
«eGlSTERCfr

Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako~veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
! Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno j
•!*	kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.	S
Dober okus.
Dobro prebavljanje, Dobro zdravje.
Močni živci. Moène mišice. I>olg-o življenje.
§
i
1
I
X
r
X
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno- ^
Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot &
gim boleznim, kadarkoli je rabite. $ zabranilo bolezni.
| POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
Ï
se|
X
JOS. TRINER,
t
Y
X
t
Učitelj: Avstriji?” Učenec: Učitelj : Učenec: pet let!”
Najlepše mesto v Avstriji.
Katero je najlepše mesto v
t 799 South Ashland Avenue,
1
CHICAGO, ILL. I
s
J
■ ■■■	■ = Y
♦ f
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Tritierjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
I ? I
V
GLUH ZOPET SLIŠI
če rabi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnino je $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekamik, 586 S. Canter ave., Chicago, III. Cenik pošiljam zastonj«
Bar Boots.
and Porter.	o
J. O SMITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
“Gradiška!”
‘Kako to?”
“Moj oče jo ogledujejo že
fflNNETOU,
Rdeči gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. s
poštnino vred.
«_____ \
imlro “Glas Naroda”
109 Greenwich St., New York
Dobra izkušnja.
Na konci šolskega leta pride učenec domov. Oče ga vprašajo: “No, kako si prebil izkušnjo?” — “Prav dobro,” odgovori sin, “tako dobro, da so vsi gospodje jednoglasno sklenili, da jo moram delati drugo leto še jedenkrat!”
Ne bodi sebičen.
Mati: “Slavko, zadnjič si mi napravil tako veliko veselje, ko si bil prvi v šoli,, zdaj si pa že zaostal!’'
Slavko: “Toda, mati! Druga mati si tudi kdaj žele imeti tako veselje!”
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
Slovencem v pregled.
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravil ter se Vam srčno zahvalim za Vaša zdravila in to Vam rečem, da tacega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila za zdraviti revmatizem Jaz sem bil hudo bolan na tej bolezni, a ko ste mi poslali Vi zdravila, sem hitro ozdravil. — Kateri od rojakov ne verjame Vam, naj se do mene obrne, jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik za vse bolezni.
To pisemce končam ter Vam ostanem hvaležni	John Trebeč,
Box 196, Tercio, Colo.
Vsi so z učinkom zadovoljni. . .11
Iz samostana sv. Petra in Pavla v Cumberlandu, Md., poročajo sledeče: Pastor Koenigovo krepilo za živce se je tu že večkrat v raznih slučajih vsled prenapora pri študiranju uporabljalo z najboljšim uspehom. Takošen slučaj, ki je v zvezi z nespečnostjo trajal že 1 leto, je bil ozdravljen po 3 steklenicah krepila za živce. Tudi sicer je tako zanesljivo, da so vsi z učinkom krepila za živce zadovoljni.
Gospa Mixa v Meyer’s Grove, Minn., je dala svoji hčeri samo pol steklenice Pastor Koenigovega krepila za živce proti slabosti vsled malokrvnosti, in odtlej je popolnoma zdrava.
7 A CT AN 1 poSljeroo dragoceno knjigo vsa lAj I vnJ kerau na zahtevo. Revni bolniki dobe zdravila brezplačno- To zdrazilo je-več nego deset let pripravljal Rev. Pastor kKoenig iz Fort Wayne, Ind., a sedaj ga prireduja
KOENIG MEDICINE CO„
Chicago, 111.
Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V J&-lietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti.
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, 111.
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 606.	, Chicago Phone 152.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chioago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
priporočan
Gostilno,
A*
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SkLoff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet

Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
<<
Dobro vino od 35c do 45c g*l-, staro vino po 50o galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškat el vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uxoroe. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost bo naše
“Tke 8. S.” lOc. ii ‘leeMaii” 5o.
Na drobne ae prodajajo povsod,
•a debelo pa na
Jefferson cesti v Joliet, llls.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M, B. Schuster
Young Building
....JOLIET, ILLINOIS.
;; Slovencem in Hrvatom *
; | v ¿Maetu in po vseh Združenih
<	> (šižavah naznajam, da imam lote j | naprodaj v najugodnejših krajih ■ > v fnSetu in Rockdalu Ce že-J j tke kupiti dobro loto ogla
' «fte osebno, telefonično ali
<	I (dsmeno pri mojemu sloven-' ! iltmu zastopniku g.
j i ICS-. CESNIK,
! IL O. j. Pbone 183 R N. W.
6. S. ANTILAM, lastnik.
»♦»»♦ ♦♦♦♦♦♦
STENSKI PAPIR
aa prihodnjih 10 dnfj p« Mo znižani eeni.
Tolika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in ftmožev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass
Gtuoago telet. S7#4	telet. N e« 7..
Emil Bachman
580 South Center are., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovenske. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
Vprašajte svojega mesarja sa
AflRim tace Mase
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
. J. C. ADLER & CO. na Kzrfasnge St . JOLIET, ILL.
Ustanovljena 1871.
MMityMiaM
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.
Najnoveji in najceneji
pisalni stroj,
od $12 naprej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na:
JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34. Hoboken, N. J.
M. F. LOUGHRAN, \
Loughran Bldg.	JOLIET, ILL
Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-jnjc denar na zemljiško lastnino. Obr-nfta se do njega v vseh takih zadevah.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
s.....TELEFON 2252.
1012 N. Broadway..JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni Pridite toraj ia poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežbo ja naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v naiej novi mesnici na vogala Braodway in Granite ceatc.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchauge Street«
JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111,
OROPAN ROPAR.
Iz španskega prevedel Frank Ociasen.
JOHN
LEMOMSONS
Marble Works
❖
m So. Joliet St.,	Joliet, I1L
Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje.
Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar.
C. W. Brown, predi Bobt. Pilcher, pod predi W. G. WUoox, kilte.
Citizens' Meal Bai.
Kapital 8100,000.00.
BARËKB BUILDING, JOUÎT, ILL.
Že nekaj časa nazaj je nameraval Celso Lerbais, trgovec v Grenobli, obiskati Gran Kartuho z svojo žensko, njeno materjo in svojo jednajstletno hčerko. Določil se je naposled storiti to nekega vročega dne meseca julija. Najel si je toraj konja in kočijo, jn vsi skupaj so imeli zapustiti ob petih zjutraj.
Ob štirih so že bili vsi po koncu. Med tem ko se je gospa Lerbais pripravljala za vožnjo, njena, mati, ki ni mogla strpeti svojega sinjenca (son in-law), je stopicala sem in tja in mrmrala proti njemu in proti nameravanem izletu, dasiravno se je radovala tega globoko doli v srcu. Toda gospa Lerbais in njena hčer ste obe pričakovali uživati svež zrak na deželi kolikor najbolj mogoče.
‘Tvoj mož je en prazen Žakelj, in boš videla da ne boste nikdar nič imeli ako tako zapravlja.”
“Toda ali ni boljše, da se malo zabavamo,” odgovori gospa Lerbais, “saj smo tako zaprte tukaj v mestu celo leto.”
“Toda ne bilo bi treba kočije za to.” “Ali češ, da gremo peš do Gran Kar-tuhe?”
“Lahko bi šli s pošto.”
“Seveda nakopičeni in stiskani z dru gimi popotniki v ljudski kočiji. Da je Celso izvolil iti po pošti bi se vi gotovo prvi pritoževali.”
“Zakaj pa ne praviš, da je zaradi mene, da tvoj mož po nepotrebnem zapravlja denar?”
“Zaradi vseh skupaj, vas in nas.” “Jaz se pa rada vozim v kočiji,” pri-dene mlada hčerka.
"Da, ti si prava podoba tvojega očeta”, ostro odvrne njena stara mati. “Vsakdo bi rekel, da ste milijonarji.” “Oh, ti moraš zmeraj mrmrati, stara mamka,” odgovori unukinja.
“Mrmrati. Lepa beseda,” odvrne ta. “Gotovo si se je naučila od tvojega očeta.” .
Gospod Lerbais vstopi.
“Kočija že čaka, in ura je tudi že pet. Ali ste že vsi v redu?”
“Daj nam čas, da se oblečemo,” zamrmra starka.
“Jaz ne čakam nič. Pojdem pa brez vas.”
“Kako zadovoljen bi ti res bil, da bi se to moglo zgoditi, toda tega veselja ti pa že ne privolim.”
“Da ste ga, bi bilo prvikrat,” odgovori gospod Lerbais.
“Nikar se ne prepirajta,” vzklikne gospa Lerbais. “Saj ni časa zato.” “Junaki imajo vedno dosti časa”, odgovori trgovec. “Ali ni res tako, mati?”
Vstopili so v kočijo vsi štirje in se odpeljali. Potem ko so zapustili za seboj vas Santa Maria, je držala pot precej gori vkreber, in da bi malo o-lajšal za konja, izstopi gospod Lerbais iz kočije. Šli so črez velik gozd, in on je šel malo iz pota noter, da bi si urezal palico; drevje je bilo zelo gosto in gozd teman, in kar naenkrat se je on znašel pred nekim človekom, slabo oblečenim in z žugajočim obrazom.
Gospod Lerbais se je hotel podati nazaj, toda nepoznanec mu prepreči pot, in vzdignivši velik nož, mu pravi: “Če zikneš, bodeš takoj mrtev.”
“Kaj pa hočete od mene?” ga vpraša gospod Lerbais, ne ravno pogumno.
“Tvoj denar in tvojo zlatnino”, odvrne ropar, “in nikar ne poskusi zbežati, ker ti lahko vrat prerežem s tem nožem.”
Gospod Lerbais je toraj videl, da mora storiti kar je zahteval tat, in mu poda svojo mošnjo z denarjem.
“To ni zadosti”, odvrne tat. “Tvoja ura.”
“Toda, pustite mi jo vendar, ker je spomin na mojega rajnega očeta.” “Ti lahko kupiš drugo. Le hitro sem z uro in verižico.”
Gospod Lerbais uboga z globokim vzdihom.
“Tudi tvoj prstan potrebujem.” “Pustite mi ga,” pravi Lerbais, “ni vreden veliko, toda za mene je dragocen spominek.”
“Nikar ne čvekaj. Le brž sem ž njim.”'
“Toda to je dar moje žene.”
Za odgovor mu zažuga ropar z nožem.
Gospod Lerbais je hotel skriti svoj prstan, toda ropar ga zagrabi in mu ga odvzame.
“Ti imaš nov klobuk, a moj je že star in ni več za rabo. Torej ju bova zamenjala, in tudi najine suknje.”
Ker se je Lerbais obotavljal storiti to: “Brzo, brzo”, ga opomni tat. “Jaz ne morem s teboj čas tratiti. Tu imaš mojo suknjo”, in zamenjala sta klobuke in suknje.
“Ali ste zadovoljni?” ga vpraša gospod Lerbais.
Ropar pritrdi z glavo in takoj izgine v goščavi gozda.
Konj je počasi stopal naprej; gospa Lerbais, ker toliko časa ne zapazi svojega moža, skrbno poprašuje:
“Pa je res čudno. Kaj vendar dela on tam notri, da se toliko časa ne povrne?”
“O kaj bi se brigala toliko zanj,” odgovori njena mati. “On rad skače po gozdu kakor kakšen otrok. Že več-
krat sem ti povedala, da tvoj mož ne bo imel nikoli nič pameti.”
"Ste pa že spet hudi, stara mamka." To od mlade hčerke.
"Huda! O, kako nehvaležni ste vendar vi otroci!”
“Moj Bog, še ga ni. Jaz se bojim, da se mu je kaj pripetilo”, jamra gospa Lerbais.
Deklica se prične jokati, kajti ona je zelo ljubila svojega očeta.
Gospod Lerbais, spet prost drznega tolovaja, se požuri nazaj in steče gori po poti, da bi prej došel do kočije.
“Jaz ne vidim mojega moža še nikjer. O glejte, tam teče-za nami nek razcapan človek, ki nič kaj dobro ne izgleda.”
Gospod Lerbais prične mahati z rutico, da se naj ustavijo.
“Pa kako se ponaša oni človek; meni se zdi da nam žuga.” pravi gospa Lerbais, ki ni spoznala svojega moža v roparjevi suknji.
* “Gotovo mora biti kakšen ropar”, pristavi njena mati.
"In tvojega moža le še ni.”
“Saj sem mu povedala da bi bilo boljše iti po pošti, pa me ni hotel poslušati. In tukaj smo sedaj, skoraj v rokah roparjev.”
“Že se nam bliža in nam žuga. Bežimo.”
Poženejo konja, ki se poda takoj v dir.
Lerbais, ko to vidi, še bolj maha z rutico in prične obupno klicati.
“Nas kliče”, pravi gospa Lerbais, in ustavi konja. Morda se je kaj zgodilo Celsu, in ta nas kliče na pomoč.”
Naposled gospod Lerbais vendar) dojde do kočije, težko sopihajoč.
“Kaj bi pa radi od nas?” ga vpraša gospa Lerbais, vsa tresoč se od strahu.
“Kaj, ali me več ne poznaš?”
“O, ali si ti, Celso, in s tisto suknjo. Kaj pa pomeni to?”
On vstopi v kočijo; skoraj ni mogel govoriti, tako je bil izpehan.
“Kaj pa si napravil s tvojim klobukom in tvojo suknjo?” ga vpraša njegova žena.
“Nikdar ne uganete kaj da se mi je zgodilo. Vstopil sem v gozd, da bi urezal palico, in napali so me roparji.”
Nato jim je pripovedoval svojo nezgodo.
“Tukaj pa res ni prav nič varnosti”, pravi njegova žena.“Če se eden oddalji, ga napadejo, in če jeden gre na sprehod, ga oropajo.”
"Da, zares, in vsega tega so krive naše sodnije in naše postave, ki ne znajo kaznovati roparjev in tatov kakor bi jih morale. Vsak dan se napravi kaka nova postava v prid roparjem in nemarnežem. Ječe so sedaj palače, in morilci in roparji sedaj jedo in pi-jo boljše nego vojaki in ubogi delavci, ki morajo trdo delati, da prežive svojo družino.”
Še ni dokončal tega ko gospod Lerbais utakne svojo roko v žep roparjeve suknje, in njegovi prsti se dotaknejo nekaj, — in oj čudo — bila je njegova mošnja. Posegel je spet nazaj in izvlekel svojo uro, verižico in prstan. Posegel je še v druge žepe, in našel je še eno zlato zapestnico, dve mošnji polni denarja in eno listnico.
Ko je zamenjal ropar svojo suknjo, se mu je tako mudilo, da je popolnoma pozabil izprazniti svoje žepe. Gospod Lerbais, vesel da je spet najdel stvari, ki jih mu je bil odvzel ropar, odstrani kar mu ni pripadalo z namenom izročiti jih sodniji.
“Sedaj pa nisem več jezen na ropar-ja.”
“Toda, samo misli si da bi te bil lahko umoril”, odgovori njegova žena in se mu oklene okrog vratu.
“Tvoja mati je- gotovo spet bolj zadovoljna, ali ni res tako?” pravi on, obrnivši se proti stari materi.
COMPAGNJE GENERALE TEANSALARTIQ!
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop' na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicage Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Sarič, agent, 216 17th St., St. Louis, Mo.
E.PORTER BREWING COMPANY
So. Bluff Street,
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PIYE
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik.
JOLIET, ILL.
Proti izpadanju las in plešavosti.
Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanje rasti las, brade in brk je
CRESCENT.
Škatlja $2.00. Tri škatlje $5.00.
Čitajte zahvalna pisma:
Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak Sukl, Box 568 Canon City, Colo.
Častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je Andrej Lenarčič, da je njegovi ženi nucala. Torej vas prosim, da bi tudi meni pomagali. S spoštovanjem Ivana La-movčeva 8011 Market St. Waukegan, 111.
Priznanja so poslali tudi Paul Soko-lich Box 771 Butte, Mont; I. Polič Seevers, Iowa; P. Medved, 178—3rd St Milwaukee, Wis.; Ignac Crištof, Box 298, Forest City, Pa.
Naročila sprejema:
Prn 1 U V 217 E 22nd Street I I II M Pl IV New York N. Y.
J.	JCIJSTG
Lesni trgovec.
Cer. DesPlaines in Clinton Ste. Oba telefon 8. Joliet.
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski flom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.

99
ZEMANOVO “ GRENKO VINO
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
¿508 W. 18tli St.
CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
@pip^ppM@MjM|MIM|MlMjM]M!M|MjMlMiMiMi§lMIMiSI
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
=V -¿A"
Izdelovalci najboljšega piva
sodčkih in steklenicah.
AAAAA A A A A A A ■«. A AA A A A A AAA AAAA AA t*. A A A A A ^
fl I ...............................
4 4 i
Î
Ï
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
fvseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
«X. J- KXJTZJL.FL
X 231 S. Genosee St.,	WAUKEGAN, ILL.
4 * A.A AA.AAAAAA.AA.AAAAAAA.AA.AA.AAAAAAAAAAAAAAAAA ACAAAA.AAAAA
V “ffvff '*'?V ?V V V "V ?V? V ▼ V V ?Vt	V V ▼VWi'	vw?
naročajte in čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE

Novih
iztisov
katera je ravno izšla od slavnegä in obče znanega
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi Slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo Koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele
(kronične) ’	'
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste rili jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in
Spoštovani gospod Dr. F. C. Collins M,
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvalju-jem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R. F. D. 3 Johnstown,
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoludan do 1 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.
$	m	trn	*
t |p ^npgarni Jgm. ^Isvensa
je dobiti sledeče knjige:
MOLITVENE KNJIGE:
Dušna paša, usnje z zlato obrezo, $1.00 Duhovno veselje, slonokost, $1.25. Duhovno veselje, šagrin usnje, 65C. Gospod teci mi pomagat, usnje z zlato obrezo, 90C.
Hodi za Kristusom, usnje z zlato o-tfrezo, 90C.
Hoja za Marijo Devico, usnje z zlato obrezo, goc.
Krščansko devištvo, usnje z zlato o-brezo, 90C.
Krščanski zakon, šagrin, 65C.
Lurška Mati božja, usnje z zlato obrezo, goc.
Majnikova Kraljica, usnje zlata obreza, 90C.
Marija Varinja nedolžnosti, usnje zlata obreza, $1.00.
Marija Varhinja nedolžnosti, slonokost, $1.25.
Marija Varhinja nedolžnosti, šagrin, 65C.
Nebesa naš dom, usnje zlato obrezo $s.oo.
Nebeška hrana, usnje zlata obreza, $1. Otroška pobožnost, usnje zlata obreza $1.00.
Otroška pobožnost, šagrin, 30C. Otroška pobožnost, šagrin, 75C.
Prem. o presv. Reš. Telesu, us'nje zlata obreza, 90c.
Priprava na smrt, usnje zlata obreza, goc.
Rajski glasovi, usnje zlata obreza, $i-3S-
Sveti Jožef, usnje zlata obreza, 90C. Sveta ura, usnje zlata obreza, $1.00. Šmarnice, usnje zlata obreza, 90C.
Sveti rožni venec, usnje zlata obreza, 90C.
Slava Gospodu, usnje zlata obreza, 90C -«Sveti Angelj Varuh, šagrin, 500.
Slava Bogu, slonokost, $1.25.
Slava Bogu, šagrin, 7Sc.
.Vrtec, šagrin, $1.00.
"2vončec, slonokost, $1.25.
Zvončec, šagrin, 750.
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE
Aladin s čarobno svetilnico, cena ioc. Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20C.
Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku, 40C.
Arnmagum, sin indijskega kneza, 15C Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75c Belgijski biser, povest, 15C.
Beneška vedeževalka, 15C.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, soc.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, ioc.
Božični darovi, Rud. Urabl, 15C. Burska vojska, 30C.
Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, vezana 40C, broširana 250!
Dobra Evstahija, zgled vsem_ pobožnim dekletom, 15C.
Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, ioc.
Doma in na tujem, 20C.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, iSc-
Dve čudodelni pravljici, 15C.
Ciganova osveta, 20c.
Čas je zlato, 35C.
Črni bratje, 20c.
Erazem Predjamski, 15C.
Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida, 20C.
•Frank baron Trenk. povest, 20c. Godčcvski katekizem, ženitne ali svat-bine navade in napitnice, smešnice in narodne zastavice, 15C. 'gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, SOC.	1
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm.
Rohrman, 6oc.
Hildegarda, povest, 20C.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c.
Ivan Resnicoljub, tgc,
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 26c. Izidor pobožni kmet, povest, 25C.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina Soc.
Izdajalec domovine, 20c.
Knez Črni Jurij, 20c.
Jaromil, povest, 15C.
Krištofa Šmida 100 pripovedk za mladino, 40C.
Kraljica Draga, 20c.
Krištof Kolumb, 25C.
Kako je izginil gozd? 20C.
Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20C.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, soc.
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino, 20C. Lažnjivi kljukec, povest, 20C.
Ljudska knjižnica, Znamenje štirih,
15C.
Maron, krščanski deček z Libanona, i5c.
Moje ječe, izvrstna povest, 30C. Materina žrtev, pripovedka, 30C. Miklova Zala, povest iz turških časov, 40C.
Mati božja na blejskem jezeru, ioc. 60 malih povesti za mladino, 15C.
Marija hči polkova, ioc.
Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20C. Mladi samotar, povest, 15C. ■Medvedove poezije, 90C.
Mali vseznalec, 30C.
Mirko Eoštenjakovič, 20C.
Marjetica, teharski plemenitaši, Soc. iJlariiina otroka, 15C.
Naši liberalci, 20C.
Nedolžnost preganjana in poveličana, 20c.
Nikolaj Zrinski, 20c.
Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c. Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov z mnogimi uzorci, 75c.
Narodne pripovedke za mladino, 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava, $1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. veri, 7SC-
Praški judek, 15c.
Pri Vrbčevem Grogi, 20c.
Podadmiral Wiljem baron Tegethoff, 2oc.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, 15c.
Pravila dostojnosti. Kažipot na polji olike in uljudnosti, 20c.
Pregovori, prilike in reki, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20c.
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c.
Pred nevihto^ Ivan Turgenjev, 30c. Robinzon, stariši, njegove vožrije in čudovite dogodbe, 6oc.
Rodbinska sreča, roman, 40c.
Repoštev, 20c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Slovenski šaljivec veliki, zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 75c.
Sveta grofinja Genovefa, 20c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Slovenski fantje v Bosni in Herco-govini leta 1878, soc.
Sanje v podobah, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec, 25c.
Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, 50c.
Stezosledec, 25c.
Sveta noč, 20c.	,j
Stephenson, oče železnic, 40c.
Sultanovi sužnji, 25c.
Slovenska kuharica, vezana, 8oc. Stanley v Afriki, 20c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju,
Soc.
Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c.
S prestola na morišče, 20c.
Stoletna pratika 1900 do 2000, 6oc. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50.
Posamezen zvezek, 20c.
Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20c.
Ujetnik pomorskega roparja, 20c.
V	delu je rešitev, 30c.
Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c.
V	zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino 20c.	;
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c.
Vojska na Turškem, 25c.
Zbirka ljudskih iger, ¡jGc.
Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 23c.
Zmaj'z Bosne, p6V6st iz bosanske zgo dovirte, Soc.
Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja 90c.
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod, 50c.
Babica, prev. Fr. Cegnar, 50c.
Beatin dnevnik, 25c.
Boj s prirodo, 15c.
General Lavdon, 2JC.
Koliščina in stepe, 15c.
Krvna osveta, 15c.
Nesrečnica, 20c.
’	■ r
Senilia, 15c.
Solnce in senca, 15c.
Spisje, isc.
Svitoslav, 15c.
V gorskem zakotju, 20c.
Za kruhom, 15c.
Zaroka o polnoči, 15c.
Domači zdravnik Kneippov, 50c. Knjige se pošljejo poštnine proste. Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po ic ali 2C. Naslov:
Knjigarna Amerikanski Slovenec,
mesto Berolin se baha s svojo prosvit-ljenostjo in napredkom in pa brezver-stvom, A ravno v Berolinu je prazno-verstvo jako razširjeno. Berolinski listi poročajo, da je v društvu žensk, ki prorokujejo prihodnjost iz kart, iz podob vlitega svinca in pa čarovnic v Be rolinu več sto. Po svet hodijo večinoma posli in delavci berolinskih predmestij. Čarovnice novega časa že znajo svoje “prerokovanje" tako prikrojiti, da nekaj uganejo. Med služkinje in pa med delavske žene širijo kar javno tiskane pozive, po katerih se priporoča ta ali ona čarovnica. Pozivi obsegajo tudi “uradne ure" modernih čarovnic. Nekatere imajo celo sprejemne dame, ki že preje govore s kli-entinjami, tako da gre prerokovanje hitrejše od rok. Trdijo, da kdor enkrat obišče čarovnico,, stori to še večkrat. In zdaj se pojavljajo v modernem Berolinu tudi moški čarovniški preroki, ki delajo konkurenco coprnicam.
Držite skup!
Ameriška igra “tug-of-war” (najhujši boj) zahteva, da vsi udeleženci vedno skup drže, tako da nimajo njih nasprotniki prilike dobiti igro. Družina, •družba, narod more samo tedaj uspevati, če vsi skup drže, in tudi naše telo bo zdravo le tedaj, če vsi organi soglasno delujejo. Naj se ti en ud protivi delati in takoj boš v resni nevarnosti. Zato je važno pomniti, da se najmanjša bolest ne sme prezreti. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino naj ti koj pride na misel, brž-ko se več ne počutiš tako dobro kot navadno, ker deluje naravnost na prebavila in pripravi vse organe telesne, da skup drže in delujejo. Če imaš pokvarjen želodec in čreva, kar se kaže v nervoznosti, slabosti, bledici in vseh podobnih boleznih, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino čudovite vrednosti, in kot družinsko zdravilo ga nima para. U. S. Serial No. 346 jamči njegovo čistost. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Ameriški Slovaki za svoje ogrske rojake.
Da bi ameriški Slovaki seznanili a-meriško javnost s trpljenjem in preganjanjem slovaškega ljudstva na Ogrskem, sklicali so v New Yorku, Pitts-burgu in Clevelandu protestne shode proti postopanju mažarske vlade proti Slovakom, Prevedli so v angleški jezik tožbo, ki jo je spisal ružomberski državni pravdnik Belotocky proti župniku Hlinki in tovarišem, opisali so celo obravnavo in razloge obsodbe ter to brošuro natisnili v 25,000 iztisih ki so jih razdelili med Amerikance da bi svet zvedel, kakšne so razmere na Ogrskem in koliko je resnice na svobodi in pravičnosti, ki o nji piše ma-žarski tisk na Ogrskem.—Najbolj imeniten protestni shod je bil v Clevelandu, katerega se je udeležilo sto društev po svojih zastopnikih in kakih 10 tisoč oseb. Shoda so se udeležili ne le Slovaki, ampak tudi Amerikanci. Predsednik shodu je bil župan mesta Cleve landa Tom L. Johnson, v celi Ameriki znan mož, ki ima upanje na predsedniški stolec v Združenih ameriških državah. Pri shodu se je govorilo angleško, češko in slovaško.
Občuten nedostatek,
Pri vojaškem naboru v Š. vpraša pol kovni zdravnik mladeniča: “No, ali ti kaj ‘fali’?” — “Nič drugega nego pameti!” odgovori mu ta.
puška? Blatna in umazana je kakor gnojne vile! Takoj mi pojdeš k ra-portu!”
Cene: “Prosim, gospod korporal, šele zdaj vidim, da sem v naglici vzel — vašo puško!”
Birič v zadregi.
Monakovo, 24. marca. — Iz Wiesel-burga poročajo: Nekemu kmetu so zarubili zato, ker ni plačal davkov, kravo. V vasi je ni maral od sosedov nihče kupiti in zato jo je hotel odpeljati birič v' bližnji kraj na semenj. Kmet mu je ponudil kravo, potem pa rekel, da vrv, za katero je krava pri vezana, ni zarubljena in je zato nikakor'ne pusti biriču. Birič je prišel tako v veliko zadrego. Nihče od vaščanov mu ni hotel dati vrvi in krava je morala ostati v hlevu. Kmet je pa tudi med tem plačal davke in tako je bila vsa stvar mirno poravnana.
Novinec s svetinjo.
V vrsti novincev je stal pred vojašnico tudi novinec, ki je imel na prsih svetinjo. Stotnik ga vpraša: “Rekrut Jazbec, odkod imaš svetinjo?" Rekrut malo osramočen odgovori: “To je tista svetinja, ki jo je na zadnji živinski razstavi dobil naš bik!”
Krajša hlačnica.
Častnik: “Infanterist Lisjak, vaša leva hlačnica je daljša od desne. Kaj je to?”
Lisjak: “Ponižno ‘meldam', gospod, lajtman', to je od tega, ker je bil včeraj ‘geldtak’ in sem ves denar, ki sem ga ‘fasaf, v levi žep ‘ferzorgal’!”
G. F. RE1MERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343-
22g N. Bluff St.::
::JOLIET, ILL.
Narečja prodajalna raznega orodja v Jolietu.
Posojilnica v Crnomlji>?
registrovn* zadruga z neomenjeno zOvezo, ki že 21 let vspešno deluje, odrestuje hranilne vloge
--------------PO 4\°Jc
Pri novačenji.
Polkovni zdravnik čvrstemu novincu: “Imaš li kaj napak?”
Novinec: “Jezik se mi nekoliko zapleta.”
Zdravnik: “To nič ne de; pri vojakih je itak treba molčati!”
Kje si se naučil plavati.
Major novincu: "Znaš li plavati? Novinec: “Da, gospod major!” Major: “Kje si se naučil?” Novinec: “V vodi, gospod major!”
Ni ošaben.
Praznover^tvo v Berolinu.
Berolin, 26. marca. — Prvostolica Prusije in Nemčije, veliko milijonsko
Stotnik okrega vojaka, katerega je pogostoma videl jako zanemarjenega in zamazanega, in mii reče: “Ali te ni sram, da si tako umazan in zanemarjen. tvoji tovariši pa so tako čedni?” Vojak: “Častiti gospod stotnik! Jaz, hvala Bogu, nisem tako ošaben, kakor drugi!” _	»
Sitno.
Korporal: “He, Cene, jaz ti bom po- j kazal, ti uma-aonec! Kakšna je tvoja j
E. Wunderlich Granite Go
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II..
Velika zaloga spomenikov
%
H*
M
1—1
H S O Ph
GG
M
PS o PS
o ◄
5*3
M
5Z5
GG
PP M
l-H
■<
Naše prodružnice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499.
0---------------------
kar naša pri vsakih 100 gld. na teto celih 10 krajcerjev več, kakor pri 4 odstotnem nalaganji, ako pram se poletno obrestuje.
Za hranilne vloge jamči krasna hiša. rezervni zaklad, zsdmžn deleži in 1400 zadružnikov z vsim svojim premoženjem, torej je varnosti dovelj.
Rojaki, belokranjski!
Poslužujte se tedaj svojega domačega denarnega zavoda pri nalaganji svojih oribrankov. Naslov:
POSOJILNICA V ČHNOMLJI,
KRANJSKO, AVSTRIJA.
FRANK ROGEL
gostilničar
101 Indiana St., Joliet, Illinois.
Voščim rojakom vesele velikonočne praznike, ter jih vabim, v obilen poset.

V.SR-;-
Í:®
isSSRž
Edinole take medicinske priprave, ki pomagaj: ozdraviti so v resnici zanesljive v pomenu besede. Zdravila, ki ne samo pomanjšajo, ampak tudi ozdravijo bolezen, okrepčajo zdravje, taka zdravila zaslužijo največje rekomendacije in to so
Severova družinska zdravila.
Te medicinske p reparacij e so zanesljive, čiste, delajoče in vedno podobne.
1.	Zdravijo bolnike že od leta 1880. Mi lahko pokažemo na stotine slučajev, kjer so POMOGLA in oidravila*
2.	Pripravljena so tako, da so za posebno vrsto bolezrij. Mi nikdar ne mislimo, da eno zdravilo ozdravi vse bolezni.
3.	Mi pripravljamo 35 raznih preparacij, cd katerih 'jaka ima s\oje lastnosti, in pričakovati je najlepših uspehov.
4.	Severova zdravila odgovarjajo na vse zahteve National Pure Feed and Drug Law of June 30th 1906 Njih čistoča je
jamčena, zato jim lahko zaupaš.
5.	V vsaki državi in delih Severne Amerike so si Severova zdravila zaslužila svojo reputacijo.
6.	Naši najboljši oglasi so tisoči onih, ki so bili ozdravljeni. Čitajte več naših zahvalnih pisem, ki so natisnena v našem
almanahu za leto 1907., katerega dobite pri nas brezplačno.
7.	Mož se pozna po delih, a drevo po sadu.
Severova družinska zdravila so znana po jih čudodelnem poslovanju proti boleznim.
I*':
Ta zdravila ti bodo pomagala.
GOTOVO PA SIGURNO ZAUPATE ZDRAVILOM, KI ŽE ČETRT STOLETJA ZDRAVIJO SOLNIKE. ŠTEVILO NJIH PRIJATELJEV NARAŠČA VSAKO LETO.
SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA
zoper kašelj, prehlajenje, hripavost, vnetje sapnika, težko dihanje in oslovski kašelj ter vse druge bolezni pljuč in grla. Cena 25 in soc.
SEVEROV ŽELODEČNIGRENČEC
za zgubljeni okus, neprebavnost, neprijetno sapo in vse nerede želodca. Cena 50C in $1.00.
SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA
zoper bolečine, otekline, odrgnine, bule in nevralgijo ter vse revmatične bolezni. Cena 50C.
SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA
zoper bolečine hrbta, kamen v mehurju, bolečino pri uriniranju in vse bolezni obisti in jeter. Cena 75C in $1.24.
PRODAJAJO SE V VSEH LEKARNAH.
SEVEROV KRIČISTILEC
zoper redko in slabo kri, klorozo, vnetja kože, bule in vsa vnetja povzročena od slabe nečiste krvi. Cena $1.00.
SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM
prava tonika za stare, bolne in slabotne ljudi. Popravi prebavljanje in odstrani zabasanost i. t. d. Cena 75C.
SEVEROVI PRAŠKI ZOPER GLAVOBOL
in nevralgijo je znano zdravilo, ki daje hitro pomoč v vseh slučajih glavobola in nevralgije. Cena 25.
SEVEROVA TONIKA ZA LASE
zabrani padanje las, odstrani prhute ter pospeši rast las in jim daje pravo naravno barvo in svetlobo. Cena soc in $1.00.
SEVEROV ANTISEPSOL
je antiseptični lek ter je najboljše za čistenje grla, ran in izvinjenja. Pomaga omajati otekline i. dr. Cena 25C.
SEVEROVO ZDRAVILNO MILO
za kožo je prav čisto pripravljeno za umivanje. Zdravi kožne bolezni, či sti in dela kožo mehko. To izvrstno milo za kopanje malih otrok. Cena 25C.
&
tm
•:»l
Zdravniške nasveti pošljemo na zahtevo zastonj.
vSiivl
j:«
Vedno vprašajte po Severovih zdravilih in ne jemljite drugih. Bodite prepričani, da nobena druga preparacija se ne more meriti z Severovimi pravimi zdravili. Ako se ne prodajajo v vašem mestu pišite na nas. Mi plačamo ekspresne stroške za vsa naročila, ki so več kot $1.00. Za $5.00 si lahko naročite $6.00 vrednih zdravil. Povprašajte v lekarnah in prodajalnah po našem almanahu izdanem v slovenskem jeziku ali pa pišite nam. Ena sama dopisnica vam ga oskrbi. Pišite v domačem jeziku.
m
M::
AM ERI KANSKI SLOVENEC, 29. MARCA 1907.
'S
!
*
I
*
i
?.
?
5
!
♦
!
!
!
I
I
!
i
I
*
*
1
Ï
f
*
♦%
i
I
I
I
t
*
ROJAKI SLOVENCI!
čitajte novo obširno knjigo “Zdravje”, katera je ravno
E. C. COLLINS
izšla od slavnega in znanega
MEDICAL
HVSTITUTE
30<>0
Knjiga je napisana v Slovenskem jeziku na lepi in razumljivi način ter obsega preko 160 strani z mnogo krasnih slik v tušu in barvah, ter zamore vsaki mnogo koristnega iz nje posneti, bodi li zdrav ali bolan, mlad ali star!
Cenjeni gospod Collins M. I.!
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravil ter se Vam srčno zahvalim za Vaša zdravila in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila za zdraviti reumatizem. Jaz sem bil bolan na tej bolezni, a ko ste mi poslali Vi zdravila, sem hitro ozdravil. Kateri od rojakov ne verjame Vam, naj se do mene obrne in jaz mu bodem pojasnil, da ste Vi res en izkušeni zdravnik za vse bolezni.
To pišemce končam ter Vam ostanem hvaležni
John Trebeč, B. 196 Tercio, Col.
Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, deklico in mladeniča. Dopošle se knjiga vsakemn rojaku zastonj, ako pismu priloži nekoliko postnih znamk z poštnino ter naznači svoj natančni naslov.
Prebravši to knjigo se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I., edini v Ameriki, kateri v resnici gleda za blagor in korist našega naroda v tej tuji zemlji, pa naj se drugi še tako hvalijo. Resnica ostane vedno resnica! On je edini, kateri hoče odkrito in prijateljski svetovati zdravim, kako zamorejo ohraniti svoje zdravje, in bolnim, kako zamorejo v najkrajšem času sigurno in temeljito ozdraviti, kajti ni je bolezni ali nadloge, katera bi njemu ne bila temeljito znana. Zato edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake, bodisi katerekoli akutne ali kronične bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh boleznij v trebušni votlini, boleznij v grlu, nosu, glavi,
nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pre-hlajenje, naduho, bronhialni prsni in pljučni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo, (hemerrhoide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri otekle noge in telo, vodenico, božjast šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prhute na glavi, srbenje, lišaje, ma-zulje, ture, hraste in rane, neurasteni-čni glavobol, kakor tudi vse ženske bolezni itd.
Dr. E. C. COLLINS M. I., je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in krvne bolezni točno in popolnoma, kakor tudi vse bolezni moške in ženske.
Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. Collins M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo eljo Vam pošiljam mojo sliko, katero Vas prosim, da stavite v časopise in se Vam lepo zahva-. ljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošiljali, ker sedaj sem popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočujoč ostajam Vaš prijatelj
Mike Novak, 1253 Mohlen Ave.
Pueblo, Colo.
f
1
!
i
j
f
1
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Zatorej rojaki! ako ste bolni, slabi ali v nevolji ter Vam je treba zdravniške pomoči, obračajte se vedno le na njega, prašajte ga za svet predno se
obrnete na kakšnega drugega nepoznanega zdravnika ali zdravniški zavod; točno opišite svojo bolezen v materinem jeziku ter natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse podrobnosti ter pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E.
Collins,
i
♦>
!
î
!
Medical Institute
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v
najkrajšem času popolnega ozdravljenja.
140 West 34th Street, New York, N. Y.
ODPUSTI.
Črtica. Spisal Adolf Robida
“Hudo je živeti, če ve človek, da živi samo zato, ker živi”, tako je govoril Ivan Dolenec, mož v srednjih letih.
In hitel je dalje po ulicah, brez namena je zavil sedaj na desno, nekaj trenotkov potem pa je'krenil zopet na levo, kot bi se spomnil, da na desni nima opravka. Krog njega so stale hiše, stare in nove, in pomladansko solnce je ogrevalo mrzlo zidovje. In ljudem se je zdelo, kot bi jim novo življenje sililo v srce in šli so veselo za svojimi cilji. Dolenec pa je odšel mimo njih naprej, včasih se je vstavil in gledal za odhajajočimi.—Obrvi je nagubančil in gledal s široko odprtimi očmi, kot bi jih hotel vprašati: Ali ste srečni?
In za trenotek mu je zazvenel v duši odgovor: “Srečni smo, in vemo kam gremo, imamo cilje---------”
Dolenec se je zasmejal: “Zame je sreča le še spomin na pretekle dni” —
Truden mrak je prepodil veseli dan — Medlo so gorele svetilke, jedva so razsvitljevale temne ulice, in to je Dolencu dobro delo. Videl ni obrazov, ki so se smehljali.
“Pa bo prišel čas”, je rekel, “ko bodo še te svetilke ugasnile in takrat bo temno vse, in takrat bo lepo, takrat” --------naprej ni govoril, vstra-
šil se je svojih misli...
Mehki polumrak. — Dehtelo je vse krog njega. Tam daleč, daleč je videl mladeniča, veselega in brezskrbnega, dosegel je svoj. cilj--------
“To sem bil jaz”, se je spomnil.
In še bolj oddaljeno mu je vstajala slika iz megle spomina.
Poln upa in ljubezni se je šetal nekdo pred njim ob roki mlade soproge.
Strepetal je pri misli, da je bil to on sam. Zazvenela je po njem beseda ljubezni. Tam daleč pod spomladanskim nebom je komaj videl, videl moža, ki obljublja v cerkvi svoji nevesti večno zvestobo.
Zakril si je obraz, bal se je te podobe.
“To si bil ti”, mu je klicalo izpod neba, ponavljalo mu je drevje, pravila narava------
“Da, bil sem”, si je priznal. “In takrat je bilo lepo, povsod spomlad, nikjer oblačka.”
Spomnil se je teh časov, spomin mu
je silil v dušo, nasmehnil se mu je obraz.
“Takrat sem bil srečen. Sedaj pa — -----”, dalje ni maral misliti. A življenje je vstajalo pred njim in ni se mu mogel ogniti. In kaj bi dal, ko bi mogel izbrisati te temne spomine, ki so se mu silili, ko bi mogel zamoriti vest-
Pred sabo je videl jokajočo, prosečo ženo, videl je mater svojega otro ka, ki ga je rotila, da naj ne dela sramote svojemu lastnemu detetu. A on je ni poslušal — obrnil se je od nje. od svoje sreče, divjal je — iskal je življenja, pa ga ni našel, iskal je'svetlobe v tmini.
In hudo mu je bilo sedaj. Zahrepenel je po nekdanjih dneh — zajokal po mladosti, ki si jo je uničil sam, zaihtel ob spominu na svojo ženo.
Čutil se je zapuščenega, tako nesrečen je bil, zjokal bi se, kot otrok, žal mu je bilo življenja brez luči, zaželel je vstajenja.
Minila je noč. Zazvenel je po mestu velikonočni zvon.
Selilo se mu je v dušo hrepenenje vstajenja, ki mu je klicalo: “Vstani, vstani!”
In po bledem obrazu si videl nasmeh sreče, a takoj zopet se je izgubil nasmeh in lice mu je postalo tožno in še bolj bledo...
Tam v daljavi se je začul klic: “Lepa je zemlja, Stvarnikovo delo!” Krasne pesmi krilatcev so napolnjevale ozračje, čarobno bajni glasovi so zazveneli po zemlji.. .
In te čarobne melodije božje ljubavi so našle za hip pot v njegovo srce, ki je bilo polno ljubežni do'zemlje; njegovo dušo so prevevali sladki akordi aleluje. . .
V srce so mu silili vsi ti občutki.. . Videl je krasoto narave, srečo drugih — tam v daljavi pa je slonela med zemljo in nebom harpa, in njeni ko-perneči glasovi so ga vabili.. . Rad bi se dotaknil teh vabečih, teh koprnečih strun, rad bi dal duška svojim čuv-stvom v pesmi...
Srce mu je zakipelo. . .
Zefir je šepetal tajno z vrhovi dreves... Rahlo je objel vejo in zopet jo je izpustil iz objema.
In Dolenec je hitel dalje. . .
I11 prišel je zefir do njega; poše-petal mu je na uhd:' “Delo božjih rok je lepo — božja ljubezen je velika;
dolino solz ti je izpremenil v raj sreče.”
Tedaj pa je vzdignil krčevito roke kvišku, ustna so mu zašepetala: Kvišku. . .kvišku! V duhu je zrl angela, ki je lep, bel, čist, angela ljubezni...
Blodil je po ulicah brez cilja.
Mogočno so zabučale orgije iz cerkve... Ti akordi so se topili v ljubezni. Stopil je v svetišče.
Krasna melodija božje ljubezni mu je božala srce.. . In solzno je postalo Dolenčevo oko.
“Kvišku, kvišku”, mu je dejal notranji klic.
“Krist je vstal”...
Ob strani svetega razpela je gorela luč. In pred Križanim je vpognil svo je koleno.
Večna luč je zaprasketala. Silila je kvišku, v njegovem srcu je zagorel pla men in sveto čuvstvo se mu je selilo v dušo. V njem je zvenel klic božji.
Vse je zahotelo v njem...
Pogled mu je všel na stran... In videl je, da tam nekdo kleči in se solzi.
Spoznal je v nji — svojo ženo. Zabolelo ga je v srcu. Ona joka radi njega. In šele sedaj vidi te solze, preje je bil slep zanje.
In gledal je nanjo, ki ga je ljubila in ga ljubi še; videl je svojega otroka, ki ga bo zopet božal in klical: Oče! Za hip pa je bilo vse tako obupno v njem. Ona ti ne odpusti, preveč si jo žalil, prekruto si jo varal...
In molil je... In ko je vstal, je bil prepričan, da bo našel pri njej usmiljenja. Prosil jo bo odpuščanja, pokleknil pred njo, priznal ji bo vse, obljubil ji bo novo življenje...
In šel je domov. Stanovanje se mu je zdelo vse novo; in sedel je za mizo in napisal list:
“Odpusti, odpusti.”
In solza sreče in kesa mu je kanila na list...
Več usmiljenja!
Društvo v preprečanje neusmiljenosti proti živalim preganja pravnim potom vsacega, ki trpinči živali. Živali so torej dobro čuvane. Ampak če človek, bodisi vsled nevednosti ali malomarnosti, nima usmiljenja s svojim telesom, in posebno s svojim želodcem, ni nikogar, ki bi ga kaznoval, ^elodec, ki ni vstanu vršiti krutega dela, koje se mu nalaga, nazadnje o-maga. Mi svetujemo, uživati Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino, bržko pokaže želodec prvi znak utrujenosti s tem, da noče sprejemati hrane kot navadno, ali bržko telo oslabi. To zdravilo brž pripravi želodec do zdrave delavnosti in tako okrepi vse
organe telesne. Izguba slasti, opeša-nost, slabost, gorečica, utrujena čreva, rmenkasto ali prstenasto obličje, nervoznost in čmernost vedno zahtevajo Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. Vsak ud izmed družine ga lahko pije. Zaprisežena izjava o čistosti istega je bila izročena vladi pod Z. d. številko 346. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago,
111.
Moder šolski nadzornik.
Mati pride s trinajstletnim sinom k šolskemu nadzorniku ter potoži, da ga je učitelj tako pretepel, da ne more desne roke vzdigniti do glave. Nadzornik veli sinku, naj se toliko sleče, da bo videl ppškodbo. Deček sluša. Ko nadzornik ugleda sivkasto progico na hrbtu, reče: “Da, fante, gospod učitelj so te res udarili precej močno; pa nikakor nejdvomim, da si to zaslužil, ker te poznam že dlje časa za pravega hudobneža, ki napravlja svojemu učitelju mnogo bridkostij in težav. Še dlje pa poznam tvojega gospoda učitelja kot potrpežljivega, dobrega gospoda, ki ne kaznuje, predno ga sila ne primora.” Ko pa mati le vedno poudarja, da njen sin od tega udarca, ne more vzdigniti niti roke do glave, reče ji nadzornik: “Ljuba žena, nekaj vam svetujem, in če me boste slušali, vzdigne vaš sin že danes zvečer roko lahko do glave. (Mati posluša radovedno.) Umijte mu namreč, kakor hi*-tro pridete domov, hrbet z mrzlo vodo, privežite mu zdravo roko trdno k životu, na glavo pa kos kruha ter mu ne dajte ničesar jesti. Uverim vas, da bo sinček še danes zvečer otrplo roko prav lahko vzdignil do glave!”— Žena spozna, kam meri nadzornik, zahvali ga in odide.
Lahka odgovornost.
Šolski nadzornik gre mimo šole ter zasliši v nji otroka, kako na glas plaka in vpije. Nadzornik stopi v šolo ter vidi, kako ima učitelj nekega dečka čez koleno položenega ter ga maže z “brezovim oljem” po zadnjem delu telesa. Ko nadzornik to vidi, vpraša: “Kaj pa'se je zgodilo, gospod učitelj?”
—	“Kakor vidite, kaznujem tega malopridneža!” odgovori učitelj. — “Kaj pa ko bi prišla zdajci dečkova mati v šolo?” vpraša dalje nadzornik.—“Iz šole bi jo pognal!” odgovori učitelj mirno.
—	“Kaj pa, ko bi prišel oče?” — “Ta pa ne pride!” — “Kako to veste?” v-praša nadzornik.—“In zakaj bi ne bilo mogoče?” — “Zato, ker sem jaz sam njegov oče!”
x~x~xxkk~x~x~x~x**x~X"X~x***x«<x~x**x~x~x~x~x~x~x~x~X“X*
T
t
i
y
*
*
I
X
Dan volitve se bliža.
Rojaki iz III. warde, koga boste volili? Vsi kakor en mož ■ volite svojim aldermanom rojaka.
X
t
S
%
%
I
•«**«**X* *!* •X**!**!* *XMXMX**** *XMX* *X* *1*	*X* *♦* *X*	****** *♦* *1********** *X* *♦* ******

,
ft
hà_É
CHARLES SITAR.
G. Charles Sitar, naš slovanski kandidat za aldermana .III. warde, je bil roj. dne 18 marca 1873 v Toplicah pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1889. Vslužben je bil najprej pri g. Antonu Mikše v mestu Wahpeton, N. D., odkoder se je podal na St. John’s University, Minn., kjer je prebil knjigovodstveni kurz. Izštudiran se je podal od tam v Joliet, v sredo naše napredne slovenske naselbine. Tu je izvršil praktični kurz v knjigovodstvu pri g. Antonu Golobitshu, in pred nekaj leti po-
stal član dobroznane tvrdke Ogulin & Sitar Bros. Za slovenskega oziroma slovanskega življa napredek v vsakem oziru vedno navdušen, je deloval in deluje po svojih močeh v prospeh našega družabnega in društvenega življenja. G Charles Sitar je član društva sv. Cirila in Metoda ter je bil blagajnik istega tri leta. Tudi je član društva sv. Martina, kjer si je stekel za svoje zasluge zlato kolajno ali medaljo. I11 našega tiskovnega društva delničar je. Kot poštenjak od nog do glave’ vsekakor zasluži vašega zaupanja. Pojdite in volite ga!
‘:Ž-