URADNE OBJAVE Leto XXIII Murska Sobota, dne 23. 7, 1987 Št. 19 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 162. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1986 občine Gornja Radgona 163. Odlok o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Černelavci—Ve-ščica 164. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v delih k. o. Filovci in Bogojina 165. Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev v občini M. Sobota 166. Odredba o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za melioracijsko območje Gerlinci—Fikšinci 167. Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za naselje Bakovci 168. Odredba o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta odlagališča komunalnih odpadkov za naselje Puconci 169. Pravilnik o pogojih in načinu za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. 162 Na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS 2/73 — 1/82) in na podlagi 2. odstavka 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 5. 1987 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1986 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1986. 2. člen Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1986 izkazuje : ' * — skupna obremenitev 815.462.865. - — plačila in preplačila 788.675.402,— — znesek dolgov zavezancev 42.032.508.— — znesek preplačil zavezancev 15.245.045.— — obračunski saldo — dolg zavezancev 26.787.463,— 3. člen Zaključni račun obsega: — bruto bilanco na obrazcu KD-6 — bilanco na obrazcu Zr-1 — pregled skupno doseženega prometa za leto 1986 — pregled dolgov in preplačil na obrazcu Zr-3 4. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Štev.: 400-4/87-05 Datum: 6/7-1987 Predsednik Skupščine občine G. Radgona Peter Fridau 163 Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 6. 1987, sprejela ODLOK o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Černelavci—Veščica L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zazidalni načrt Černelavci—Veščica, projekt št. 14/76, ki je bil sprejet z Odlokom o zazidalnem načrtu za naselje Černelavci—Veščica (Ur. objave, št. 12/77), se spremeni po načrtu, katerega je pod št. 26/86-ZN/S v maju 1987 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. 2. člen Sprememba zazidalnega načrta iz prejšnjega člena odloka vsebuje: a) grafične podloge: — izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 vM 1:5000 — geodetska podloga v M 1 : 1000 — območje obdelave vM 1 : 1000 — obodna parcelacija vM 1 : 1000 — parcelacijski načrt v M 1 : 1000 — arhitektonska situacija — predvidena namenska raba površin v M 1 : 1000 — zakoličbena situacija vM 1 : 1000 — telefon in elektrika v M 1 : 1000 — kanalizacija in vodovod v M 1 : 1000 — višinski posnetek v M 1 : 1000 — projekt požarne varnosti vM 1 : 1000 — vertikalni gabarit v M 1 : 200; b) tekstualni del: — izjava o opravljeni notranji kontroli strokovnih podlag za pripravo PIA, — izjave o upoštevanju predpisov s področja: — varstva pred požarom in — varstva pred prekomernim hrupom, — obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev, — etapnost izvajanja zazidalnega načrta, — aproksimativni predračun stroškov za izvedbo zazidalnega načrta; c) soglasja pristojnih organov in organizacij. II. MEJA OBMOČJA 3. .člen Območje obdelave, za katerega se sprejema sprememba zazidalnega načrta, je razvidna iz grafične podloge, navedene v 2. členu odloka. Območje, površine cca 21,60 ha, je omejeno z regionalno cesto Murska Sobota—Gederovci na jugu, na zahodu z lokalno cesto proti Gradu, severno mejo predstavlja predvidena trasa reguliranega potoka Dobel oz. južne pare, meje zemljišč pare. št. 182, 185, 186, 190, 193. 194, 197, 199, 201, 202, 205, 206, 209, 210, 213, 214, 217, 218, na vzhodu pa je omejeno z vzhodnimi mejami zemljišč pare. št. 898-907/2. 4. člen Območje zazidalnega načrta je namenjeno pretežno za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v obliki prostostoječe in vrstne zazidave z možnostjo opravljanja mirne obrti. Na zemljišču pare. št. 805, k. o. Černelavci, je predvidena gradnja objekta za potrebe WZ M. Sobota s pripadajočimi funkcionalnimi objekti in površinami ter postavitev satelitske antene. III. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVNE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZ. POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE 5. člen Gradnja predvidenih objektov se mora podrediti naslednjim pogojem: — tlorisne velikosti predvidenih individualnih stanovanjskih objektov; ki so razvidne iz grafične podloge, navedene v 2. členu so * 10,00 x 10,00m in se smejo tolerirati ± 2,00 m v obe smeri ob pogoju, da je zagotovljen 8,00 m požarni odmik med objekti, — dimenzije vrstnih hiš so določene v odvisnosti od širine parcele ter , z dolžino od 8,00—12,00 m, _ | — predvidena tlorisna velikost VVZ je 20,00 x 65,00 m z možnostjo odstopanja ± 4,00 m v obe smeri, — stanovanjski objekti so lahko vertikalnega gabarita P + 1 + M ali Vp + 1 + M s tem, da max. višina objektov ne sme presegati 8,50 m, dovoljene so vertikalne tolerance do 0,5 etaže, — strešne konstrukcije morajo biti izvedene v obliki dvokapnic z naklonom strešine od 25° do 35°, — smeri slemena so razvidne iz grafične podloge, navedene v 2. členu odloka in se ne smejo spreminjati, — kritine morajo biti v opečni ali temnejši barvi, lahko so opečne, salonitne ali betonske, — gradbene linije so določene v grafični podlogi iz 2. člena odloka in se ne smejo spreminjati, — objekti so lahko masivne ali montažne izvedbe, oblikovno čime-notneje oblikovani, — garaže, shrambe in druge stanovanjske pritikline, je možno kot prizidke k osnovnim objektom locirati le do maksimalnih horizontalnih gabaritov, določenih s tem odlokom, — če je osnovni .objekt zgrajen v velikosti maksimalnega horizontalnega gabarita, prizidava pritiklin ni možna, — prizidki se morajoo konstrukcijsko in oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu, — ograje so lahko žive meje ali kovinsko (betonsko)-lesene izvedbe maksimalne višine 1,20 m, ob komunikacijah se priporočajo žive meje. 7. člen Situacije cest, dovozov in dostopov ter komunalne naprave (kanalizacije, vodovod, elektrika, PTT, javna razsvetljava) so razvidne iz grafične podloge, navedene v 2. členu tega odloka. IV. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI IZVAJALCEV TER INVESTITORJEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA 8. člen Do pričetka gradnje načrtovanih objektov ter naprav se stavbno zemljišče območja tega zazidalnega načrta uporablja v dosedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v oosiojecin objektih in na načrtovano izrabo. 9. člen Na novo pridobljene parcele s to spremembo zazidalnega načrta bo pridobil Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota. 10. člen Investitorji individualnih objektov so dolžni urediti okolico v skladu z zazidalnim načrtom najkasneje v roku treh let od dneva izdaje gradbenega dovoljenja. V. KONČNE DOLOČBE 11. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. 12. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občin Pomura—Enota v Murski Soboti. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 351-6/86-4 M. Sobota, dne 25. 6. 1987 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r. 164 Skupščina občine Murska Sobota izdaja na podlagi 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86, prečiščeno besedilo),,202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 12/80, 36/81, 11/84, in 4/86), naslednjo ODLOČBO I. Uvede se komasacijski postopek v delih k. o. Filovci in Bogojina. Meja komasacijskega območja poteka: od tromeje parcel št. 2772, 2773 in potoka pare. št. 6099, se nadaljuje po severnem robu pare. št. 2773, seka pot pare. št. 6072 in se nadaljuje po severnem in vzhodnem robu pare. št. 2972, seka jarek, pare. št. 6044 in se nadaljuje po severnem robu pare. št. 2974/1, po severnem in vzhodnem robu pare. št. 2973/1 ter po vzhodnih robovih pare. št. 2973/2, 2973/3, 2976, 2977, 2980, 2981, 2983, 2984, 2986, 2987, 2989, 2990, 2991, 2992, 2993, 2994, 2995, 4107/1, 4107/2, 4110, 4111, 4112, 4113, 4116, 4117, 4118, 4119 pri pare. št. 4241 se obrne in preseka pare. št. 4240, 4236, 4231, 4230, 4227, 4122, 4121, 4123, 4124, 4127, 4128, 4129, 4130, 4131, 4132, 4135, 4136, 4139 se nadaljuje po severni meji pare. št. 4140, preseka pot pare. št. 6073, se nadaljuje po njenem vzhodnem robu, pri pare. št. 4937 se obrne in se nadaljuje po njeni severni meji do poti pare. št. 4905, jo preseka in poteka po severnem robu pare. št. 4903, 4898, 4894, preseka potok pare. št. 6042, se nadaljuje po njegovem vzhodnem robu, v podaljšku presečišča pare. št. 4871 in 4872 se obrne in poteka po zahodnem robu poti pare, št. 4836, preseka to pot in se nadaljuje po severnem robu pare. št. 4867, po zahodnem robu pare. št. 4868/1, 4868/2 in 4864, preseka pare. št. 4863 in se nadaljuje po zahodnem robu pare, št 4861, po južnem robu 4849/2, preseka to parcelo in se nadaljuje po zahodnem robu pare. št. 4858, po zahodnem in severovzhodnem robu pare. št. 4854, po severovzhodnem robu pare. št. 4855, poteka po zahodnem robu poti pare. št. 6080, preseka to pot in se nadaljuje po severnem robu pare. št. 5383, 5393, 5394, 5395, po južnem robu pare. št. 5397, preseka to parcelo in pare. št. 5398, poteka po zahodnem robu pare, št. 5401, 5403, 5404, 5405, 5406, po severnem robu pare. št. 5406 in 5407, preseka pot pare. št. 6089 in se nadaljuje po zahodnem robu te poti do pare. št. 4725/1, kjer se obrne in se nadaljuje po severnem robu te parcele, po vzhodnem in severnem robu pare. št. 4725/2, po severnem robu pare. št. 4734, preseka pare. št. 4737 in 4739, poteka po severnem robu pare. št. 4742, preseka pare. št. 4743 in 4745, poteka po zahodni meji pare. št. 4745 ter preseka pare. št. 4749 in 4750, poteka po južni meji pare. št. 4754, 4755 in 4756, preseka pare. št. 4753, 4759, 4762, 4764, 4765, 4768, 4771, 4772, poteka po južnem robu pare. št. 4774/1, 4777 in 4778, preseka pare. št. 4783, 4788, 4794/1, 4789, 4796, 4799, 4801, 4802, 4803, 4804, poteka po južnem robu pare. št. 4807 in 4808 po zahodnem robu pare. št. 4809, po severnem robu pare. št. 4815 in 4828, preseka potok pare. št. 6042, se nadaljuje po zahodnem robu tega potoka do pare. št. 3940, kjer preseka potok in se nadaljuje po severnem robu pare. št. 4340, 4341, 4342, 4343, 4357, po zahodnem in severnem robu pare. št. 4358, po severnem robu pare. št. 4361, 4362, 4363, po severnem in vzhodnem robu pare. št. 4364, po severnem robu pare. št. 4365, 4369, 4370/1, 4371, 4372, po severnem in zahodnem robu pare. št. 3930, po zahodnem robu pare. št. 3927, 3924, 2923, 3922, 3921, 3920, 3916, 3915, 3914, 3910, 3909, 3900/1, 3899, 3895, 3893/2, 3893/1, 3892, 3889, 3886/1 do republiške ceste M. Sobota—Lendava, se obrne proti zahodu in poteka po južnem robu te ceste do pare. št. 2742, kjer preseka cesto in pare. št. 6046/2, poteka po severnem robu pare. št. 2700 in 2712, po zahodnem robu pare. št. 2719, in 2717, po zahodnem in severnem robu pare. št. 2716, po severnem robu p are. št. 2718 in 2645, preseka pot pare. št. 6048, poteka po njenem vzhodnem robu do potoka pare. št. 6042, ga preseka in se nadaljuje po zahodnem in severnem robu poti pare. št. 3192, preseka pot pare. št. 6065, poteka po njenem vzhodnem robu do poti pare. št. 6068, po njenem južnem robu do pare. št. 3357, poteka po njenem vzhodnem robu, preseka pare. št. 3358, 3359, 3360, 3361, 3362, 3363, in 3364, se nadaljuje po severnem robu pare. št. 3365, 3585, 3586, 3587, 3588, 3589, 3590, 3591, 3592, 3593, 3594, 3595, 3596, 3597, 3598, 3599, 3600,, 3601, 3602, 3603, 3604, 3605, 3606, 3607, 3608, 3609, 3610, 3611, 3612, 3613, 3614, 3615, poteka po vzhodnem robu pare. št. 3565, preseka pot pare. št. 6068 se nadaljuje po severozahodnem robu pare, št. 3643, 3644/2, 3644/1, po severozahodnem, severnem in vzhodnem robu pare. št. 3645, po južnem robu pare. št. 3662, po zahodnem robu pare. št. 3683, seka pot pare. št. 6069, se nadaljuje po severnem robu te poti, jo ponovno preseka in se nadaljuje po južnem robu pare. št. 3742, 3741, 3740, 3739/1, ’739/2, 3738, 3737, in 3735, kjer se obrne in poteka po katastrski meji med k.o. Filovci in k.o. Strehovci do reke Ledave (pare. št. 60°"/1 in 6097/2), poteka po njenem severnem robu do potoka Lipnica (pare. št. 6098) in po njegovem severovzhodnem robu do potoka pare. št. 6099 se nadaljuje po njegovem zahodnem robu do pare. št. 2773 kjer potok preseka in gre do izhodiščne točke, kjer smo pričeli z opisom meje komasacijskega območja. 2. Komasacijsko območje zajema parcele, ki so navedene na straneh od 4—147te odločbe. Parcele so navedene ločeno po katastrskih občinah. 3. Komite za kmetijstvo in gozdarstvo pri Skupščini občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu Komite) imenuje komisijo za izvedbo komasacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu komisija). 4. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parceliranje zemljišč, graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev, če gre za formalno dokončanje pravnega posla, za prenos lastništva na zemljišču, ki je dejansko že opravljen, ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo o tem, da gre za izjemen primer, izda Komite. 5. Komite določi rok in način razgrnitve idejne zasnove. Pozivamo komasacijske udeležence in druge, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, da podajo pisne pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve, katere obravnava komisija. Komite lahko v upravnem postopku odloča o manjših spremembah meje komasacijskega območja, če gre za povečanje ali zmanjšanje površine komasacijskega območja do 5 %. 6. Komite določi rok in način razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju in elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju. Zoper razgrnjene podatke teh dveh elaboratov lahko komasacijski udeleženci podajo pisne ugovore, ki jih komisija obravnava v komasacijskem postopku. O njih se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč. 7. Komite določi rok in način razgrnitve elaborata nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju. Stranke v postopku imajo možnost podati pripombe in predloge na ta elaborat v času razgrnitve. Komisija obravnava pisne pripombe in predloge v komasacijskem postopku in predlaga spremembe elaborata. O spremembah elaborata se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč. 8. Če se na komasacijskem območju zaradi ureditve zemljišč poveča ali zmanjša površina poti, melioracijskih jarkov in drugih objek tov se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površina zemljišč. 9. Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada se bodo poleg določil 89. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih za območja, za katere je več oziroma ni interesentov upoštevala naslednja načela; — na zemljiščih ob gospodarskih objektih imajo prednost lastniki gospodarskih objektov, — v posamezni tabli ima prednost tisti lastnik — uporabnik, ki je imel v tej tabli pred komasacijo v posesti večji del zemljišča, — udeležencem, ki imajo sedež gospodarstva izven vasi Filovci, se dodeli zemljišče v tablah, ki so bližje njihovemu gospodarskemu sedežu, — zemljišča nad cesto Murska Sobota—Lendava se združujejo ločeno od zemljišč pod omenjeno cesto, — za komasacijske udeležence, ki prejmejo zemljišča v določeni tabli se upošteva vrstni red lastnikov v tej tabli pred uvedbo komasacijskega postopka, — v komasacijskem postopku se bodo upoštevala načela po takem vrstnem redu, kot so navedena v tej odločbi, če to ni v nasprotju z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja in proizvodnim programom. 10. Mejnih znamenj (mejnikov), ki so postavljeni v mejnem ugotovitvenem postopku, ni dovoljeno uničevati, poškodovati ali samovoljno premeščati kot to določa 12. člen Zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS, št. 16-142/74).. 11. Skupščina občine Murska Sobota pooblašča Geodetski zavod SRS, da v njenem imenu opravlja mejni ugotovitveni postopek, razgrnitev elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju in seznanitev komasacijskih udeležencev z dodeljenimi zemljišči v naravi. 12. Podatki o parcelah, zajetih v komasacijo so na vpogled pri Geodetski upravi Skupščine občine Murska Sobota, podatki o lastništvu teh parcel pa pri Zemljiški knjigi Temeljnega sodišča v Murski Soboti, enota v Murski Soboti. 13. Posameznemu komasacijskemu udeležencu se vroči odločba o uvedbi komasacijskega postopka v taki obliki, da izrek odločbe vsebuje le tisti del, ki se nanaša na posameznega komasacijskega udeleženca. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka brez druge točke izreka se objavi v glasilu Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota. Celotna odločba je na vpogled pri Komiteju. Številka: 462-6/87-11 M. Sobota, 5/6-1987 Predsednik skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 165 Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Ur. list SRS, št. 23/76) ter na podlagi Odloka o cenah za geodetske storitve v občini Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 15/81) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na 44. seji dne 7. 7. 1987 sprejel SKLEP o valorizaciji cen geodetskih storitev 1. člen S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine Murska Sobota. 2. člen Cene iz 1. člena tega sklepa so: Zap. št. Vrsta in obseg geodetske storitve Cena 1. PARCELACIJA 1.1. parcele 1U.1. do 0,3 ha na dva dela . 1.1.2. za vsak nadaljni začeti 0,3 ha 1.1.3. za vsako dodatno novo parcelo 1.1.4. za prenos gradbene parcele iz projekta v naravo 1.2. za vsako na novo nastalo parcelo obodne parcelacije 1.3. za razlastitev dolžinskega objekta za vsakih 100 m 72.000 17.900 13.800 27.600 61.200 91.400 din din din din din din Zap. št. Vrsta in obseg geodetske storitve Cena 2. MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK 2.1. ugotovitev in izmeritev meje med dvema mejnima točkama 2.2. za vsako nadaljno mejno točko 55.200 13.800 din din 3. PRENOS POSESTNE MEJE PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 3.1. grafični kataster: 3.1.1. določitev posestne meje med dvema mejnima točkama 3.1.2. za vsako nadaljno mejno točko 3.2. numerični kataster: 3.2.1. določitev posestne meje med dvema mejnima točkama 3.2.2. za vsako nadaljno mejno točko 71.600 din 17.900 din 44.000- din 13.800 din 4. IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ZA PROSTORSKE IZVEDBENE AKTE 4.1. izdelava načrtov za površine do 0,4 ha 4.2. za vsak nadaljni začeti 0,3 ha 63.400 din 23.500 din 5. IZDELAVA POSNETKOV NOVEGA STANJA 5.1. izdelava načrtov za površine do 0,1 ha 5.2. za vsak nadaljni začeti 0,1 ha 5.3. posnetek komunalnega voda za vsakih 100 m 5.3.1. za vod krajši od 500 m 5.3.2. za vod daljši od 500 m 52.600 din 19.400 din 52.600 din 48.500 din 6. ZAKOLIČENJE OBJEKTOV 6.1. stavbe in objekti do 200 m2 tlorisne površine 6.2. stavbe in objekti nad 200 m2 tlorisne poyršine 6.3. dolžinski objekti 26.100 din dejan, čas dejan, čas 7. Cene geodetskih storitev na gozdnem območju se povečajo za 50 % od zgornjih cen. Zap. št. Vrsta in obseg geodetskih storitev Cena 8. CENA URE Za geodetske storitve, ki se obračunavajo po dejansko porabljenem času, veljajo naslednje cene: A — terensko geodetsko delo 6.000 din B — pisarniško geodetsko delo 5.600 din C — risarsko geodetsko delo 3.000 din D — figurantska in druga pomožna dela 2.200 din E — strokovno delo na računalniku 20.000 din 9. Cena prevoženega kilometra znaša 160 din 10. SPLOŠNO — Posebej se obračunavajo materialni stroški (mejniki, obrazci, prevozni stroški, poštnina). — Ob prekinitvi postopka naročnik plača vse stroške, ki so nastali do prekinitve. ‘ — Če opravljamo meritve na izrecno željo naročnika v zim-, skem času, to je od 1. 12. do 1. 3. se cena poveča za 30%. — Geodetske storitve se obračunavajo po ceniku, ki velja ob zaključku dela. 3. člen Z uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota o valorizaciji cen Geodetskih storitev, ki je bil sprejet na 32. seji dne 3. 3. 1987. 4. člen Ta sklep začne veljati z 8. julijem 1987. Štev.:'38-1/87-5 M. Sobota, dne 7. julija 1987 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota Janez Toti, dipl, ekonomist 166 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, Št. 20/80 in 36/81), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 14. 7. 1987, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta za melioracijsko območje Gerlinci—Fikšinci I. Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za melioracijsko območje Gerlinci —Fikšinci, ki gaje pod št. 14/87-UN/S izdelal'Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. II. Osnutek ureditvenega načrta se razgrne v obeh vaseh ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta). Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno. HL V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku ureditvenega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota. Številka: 351-12/87-4 M. Sobota, dne 14. 7. 1987 , Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez STOTL, 1. r. 167 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. List SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 219. člena Statuta ’občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 20/80 in 36/81), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 14. 7. 1987, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za naselje Bakovci Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za naselje Bakovci, ki gaje pod št. 12/87-ZN/S izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. Osnutek zazidalnega načrta se razgrne v prostorih Krajevne skupnosti Bakovci ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta). Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno. III. V času ravne razgrnitve lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku zazidalnega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota. Številka: 351-11/87-4 M. Sobota, dne 14. 7. 1987 Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez STOTL. 1. r. 168 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 20/80 in 36/81), je Izvršni svet SO Murska Sobota, dne 14. 7. 1987, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta odlagališča komunalnih odpadkov za naselje Puconci , I. Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta odlagališča komunalnih odpadkov za naselje Puconci, ki ga je pod št. 17/87 UN/S izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. II. Osnutek ureditvenega načrta se razgrne v prostorih Krajevne skupnosti Puconci ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta). Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno. III. V času javne razprave lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku ureditvenega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota. Številka: 351-10/87-4 M. Sobota, dne 14. 7. 1987 Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez STOTL, 1. r. 169 Na podlagi 9. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. 1. SRS št.: 19/87) in 2. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti (Ur. 1. SRS 38/86) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona na svoji 3. seji dne 30/6—1987 sprejela naslednji PRAVILNIK O POGOJIH IN NAČINU ZA PRODAJO STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTI L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se ureja način in postopek za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so zgrajena s sredstvi solidarnosti ter sta-novnaj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona občanom, civilnim pravnim osebam, z namenom ohranitve vrednosti družbenega premoženja. II. POGOJI ZA PRODAJO STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI 2. člen Samoupravna stanovanjska skupnost je dolžna sprejeti program prodaje stnaovnajskih hiš in stanovanj vsaj en mesec pred izvedbo javnih dražb. Pri tem mora natančno upoštevati pogoje, določene v Zakonu. 3 člen Zasedena stanovanjska hiša ali stanovanje se lahko proda samo imetniku stanovanjske pravice na tej stanovanjski hiši oz. stanovanju neposredno s pogodbo. Nezasedene stanovanjske hiše oz. stanovanj pa se lahko prodajo samo na javni dražbi. 4 člen Javno dražbo izvede posebna 3-članska komisija, ki jo imenuje odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona. Komisijo sestavljajo: 2 člana odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami in strokovni delavec Skupne strokovne službe SIS materialne dejavnosti občine Gornja Radgona. Javno dražbo lahko opravi tudi sodišče, pristojno po kraju, kjer . se nahaja nepremičnina. 5. člen Vsebino razpisa za javno dražbo sestavi odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Razpis mora vsebovati naziv in sedež prodajalca, označbo in opis stavbe oz. stanovanja, izklicno ceno, način plačila, višino kavcije, ki znaša 10% od izklicne cene in jo je potrebno položiti pred dražbo ter način tega pologa, čas in kraj javne dražbe, navedbe, kjer se interesenti lahko seznanijo s podrobnejšimi inforamcijami. Razpis javne dražbe se objavi na oglasni deski Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona in v tedniku Vestnik 15 dni pred jravno dražbo. 6. člen Javna dražba je ustna. Pred začetkom dražbe komisija ugotovi podatke o dražiteljih in položeni varščini. 7. člen V primeru, da nepremičnino draži le en sam -dražitelj, ki nedvoumno izjavi, da se z izklicno ceno strinja, mora predsednik komisije glasno ponoviti izklicno ceno, nato pa razglasi dražitelja, ki je na dražbi uspel in doseženo ceno nepremičnine (kupnino). Če nepremičnino draži več dražiteljev, začne predsednik komisije dražbo tako, da izkliče začetno izklicno ceno. Nato izklicno ceno prvič ponovi in dražitelje vpraša, »kdo da več«. Če kdo od dražiteljev ponudi višjo ceno, se dražba nadaljuje, tako, da predsednik komisije ponovi višjo ceno in vpraša ostale dražitelje, »kdo da več«. Zadnjo najvišjo ponudbo predsednik komisije trikrat ponovi. Ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba.« g. člen Po končani dražbi komisija objavi, kdo je najboljši ponudnik. O poteku javne dražbe sestavi komisija za izvedbo javne dražbe poseben zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije in vsi dražitelji. Proti opravljenemu postopku je mogoče vložiti ugovor, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Ugovor reši komisija, ki je postopek javne dražbe vodila. Glede postopka javne dražbe se smiselno uporabljajo pravna pravila nepravdnega postopka. 9. člen V kolikor javna dražba ni bila uspešna, se ponovi v treh mesecih od dneva neuspele dražbe, izklicna cena pa se zniža za 1/3. V primeru, daje tudi druga dražba neuspešna, se stanovanjska hiša ali stanovanje lahko proda interesentu neposredno v roku enega meseca po drugi neuspeli javni dražbi, vendar ne pod izklicno ceno. 10. člen Pogodba o prodaji stanovanjske hiše ali stanovanja mora biti pismena. Overiti pa jo mora javni pravobranilec. Sklenjena mora biti v 15-ih dneh po opravljeni dražbi. V kolikor kljub pismenemu opominu uspeli dražitelj ne sklene pogodbe v roku, se kot kupca upošteva naslednjega najboljšega ponudnika. Način plačila kupnine se navede v pogodbi. V kupnino se všteje tudi položena varščina. Neuspelim ponudnikom se varščina vrne v 15-ih dneh po končani javni dražbi. Varščina se ne vrne.v primeru, da je uspeli ponudnik odstopil od svoje ponudbe. HI. PREHODNE IN KONČNE DOLOŽBE 1 L člen Pri razlagi vsebine tega pravilnika je potrebno upoštevati določila Zakona o prometu z nepremičninami in Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasnini ter Zakona o nepravdnem postopku. $ Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo na enak način, kot je bil sprejet pravilnik. 13 . člen Ta pravilnik začne veljati takoj po objavi sklepa o njegovem sprejemu na skupščini D Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona v Uradnih objavah. Štev.: 025-14/87 Datum: 30/6-1987 PREDSEDNIK SKUPŠČINE Franci PLEJ, 1. r.