GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIV/! IN ALUMINIJA „BORIS KI[
TfiU* n ii r o i i n inr-
LJUDSKA IN oTUDIJSKA KNJIŽNICA
62250 PTUJ Trg svoToođe 1
ŠTEV. 4
April 1972
LETNIK X.
Iz govora Mihe Marinka na proslavi v Kidričevem
Borisu Kidriču je bilo dano le kratko življenje. V trenutku, ko je bil na vrhuncu svojih izrednih ustvarjalnih moči in izkušenosti, ko je bil na najodgovornejšem delu vodenja gospodarstva socialistične Jugoslavije, ga je zavratna bolezen iztrgala iz naših vrst. Začel je zelo mlad, živel in delal je zelo naglo. Njegova pot revolucionarja, borca in graditelja je trajala le 25 let.
ci. Lahko bi ga to »zmodrilo«, da bi se umaknil v varno meščansko zavetje. Toda Boris — kljub temu — da je bil pod strogim policijskim nadzorstvom — se je tedaj še bolj prizadevno in takoj lotil obnavljanja ilegalnih organizacij. Pri Ladu Kozaku so se zbirali mladi ljudje — komunisti, študentje. Tu so dobili osnovno marksistično znanje in nauke, kako je treba tajno delovati. Ko je zatem prišel na svobodo še tovariš Kardelj, sta se z Borisom takoj skupaj zagnala k delu. Na lastno iniciativo sta organizirala celo pokrajinski komite in vzpostavljala zveze s komunisti po industrijskih središčih Slovenije.
Živo mi je v spominu prvo srečanje z mladim Borisom spomladi leta 1933. Poznalo se mu je, da izhaja iz intelektualne družine, po njegovi govorici, jasnem izražanju misli, idejnosti njegovih razmišljanj pri poglabljanju v socialno tematiko, kar vse je pričalo « njegovi zagnanosti proti krivičnemu družbenemu sistemu. Tudi na zunaj je s svojim obnašanjem, svojim skromnim oblačenjem kazal svojo željo, svoje hotenje, da
(Nadaljevanje na 3. strani)
varjalne moči delavskega razreda. Želel bi vam ga predstaviti kot komunista v najpopolnejšem smislu te besede. H komunistom ga ni gnala neka njegov^ neposredna življenjska nuja, kakor nas, delavce. Odprta mu je bila pot do malomeščanskega filistra, kjer bi se zaradi svoje nadar-
niste; dobil je prvi stik s ko-munisti-steklarji v Rogaški slatini. Zato so prvi udarci šestojanuarske diktature padli tudi po njem. Aretiran in obsojen je bil skupaj z osmimi drugimi delavci in študentom komunistom — Ladom Kozakom. Odsedel je leto dni v zloglasni mariborski kaznilni-
Tu ni priložnosti niti za to, da bi vsaj približno orisal njegovo izredno plodovito življenjsko pot, zato bi vam rad predstavil le njegov človeški lik, lik nadvse pogumnega, požrtvovalnega borca, ki se ni nikoli ustrašil težav, ki je globoko zaupal v borbene in ust-
jenosti zlahka uveljavil. Toda zelo zgodaj je spoznal zlaganost meščanske družbene morale, pehanje za umazanim kruhoborstvom. V trenutku, ko so se zbirali temni oblaki za novo nevihto reakcije nad delavskim razredom, je izbral pot med mlade komu-
ASE ČESTITKE!
*
©
-k
©
♦
-k
-k
©
-k
O
♦
ISKRENE ČESTITKE OB LETOŠNJEM PRVEM MAJU — NAŠEM DELAVSKEM PRAZNIKU — IN NAJBOLJŠE ŽELJE ZA PRIJETNO PRAZNOVANJE POŠILJAJO VSEM ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI TGA »BORIS KIDRIČ«, NJIHOVIM SVOJCEM IN NAŠIM UPOKOJENCEM
©
©
SAMOUPRAVNI ORGANI PODJETJA
VODSTVA DRUŽBENO-POLITIČNIH ORGANIZACIJ
PODJETJA
VODSTVO PODJETJA UREDNIŠKI ODBOR »ALUMINIJA«
0
*
©
*
©
*
*
e
©
♦
o
►
vO®®©®*®*©®*©®*©®®*®*©®#®®*©®©*®^*©***^*0**0**0*
Pesem ... Prvo pomladno zelenje in cvetje ... Zadovoljna, žareča lica, zborovanja in izleti. .. Vsa Jugoslavija tako slavi!
To je naš PRVI MAJ!
Za hip bo pozabljen poslovni vsakdan, njegove drobne skrbi in napori. Iz doseženih delovnih uspehov bo rasla nova moč; nove koristne pobude bodo svetile do prihodnjega Prvega maja.
Saj je maj — mesec mladosti!
Prvi maj je praznik vsega naprednega. Od stavk do demonstracij, od jurišev do ofenziv — sega spomin na ta naš Prvi maj.
Do skrajnih meja našega življenja je bilo potrebno prenesti baklo svobode.
In zrasel je naš delovni človek, velik kot gora, trden kot granit. Ponosen je in smel, če je potrebno, tudi delaven, aktiven in skromen hkrati — če je v kolektivu ali v družbi tovarišev.
Naš praznik
Glasen je kot upravitelj slovenske zemlje — kot upravljalec vsega bogastva na njej. Varuje ljudsko pravico, katero si je priboril skozi veke in v narodnoosvobodilnem boju. Varuje — zase in za bodoče rodove. Dela, ker ve, za kaj dela! Izobražuje se, da bo laže delal. In celo kulturo uganja ta, kateremu so za Cankarja rekli, da naj ostane hlapec vse žive dni.
Se mar res lahko sramuje časa, v katerem živi?
Iz bele krizanteme je pognal rdeči nagelj.
Naj to vidijo vsi — pa če jim'je to všeč ali ne. Nekateri bi to pridobitev radi utajili, drugi proglasili za odpadništvo. In vendar — sveti, tudi brez njih, v daljave — čez oceane, kjer je dan morda kje še bolj mračen, kot je bil nekoč pri nas.
Tovariši, to je pojem novega časa!
PRVI MAJ je resnično praznik našega ponosa!
-arko
SLAVNOSTNA SEJA DELAVSKEGA SVETA
ob 60-letnici
rojstva Borisa Kidriča
V petek, 7. aprila je imel delavski svet našega podjetja slavnostno sejo ob 60-letnici rojstva našega velikega revolucionarja in narodnega heroja Borisa Kidriča.
Predsednik delavskega sveta Ivan Beras je povedal nekaj misli o Borisu Kidriču. Delavski svet je imenoval delegacijo, ki je položila venec pred doprsni kip Borisa Kidriča v avli upravnega poslopja..
S tem se je tudi naše podjetje vključilo v okvir proslav, ki so bile organizirane po vsej Sloveniji —■ ob obletnici rojstva Borisa Kidriča.
Tudi. Krajevna' skupnost Kidričevo je organizirala vrsto prireditev ob obletnici rojstva Borisa Kidriča. Osrednja proslava je bila v soboto, 8. aprila.
Te proslave se je udeležila tudi vrsta uglednih gostov: Franc Leslkovšdk-Luka, član federacije, Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL, predstavnik skupščine SFJ5, Centralnega komiteja,, republiškega. odbora Zveze združenj borcev, predstavnik JLA, republiškega sveta Zveze sindikatov, Zveze mladine Slovenije, poslanci republiške in zvezne skupščine, medobčinskega sveta podravskih občin, -predsednik in predstavniki Skupščine občine Ptuj ter družbeno-političnih in delovnih organizacij ptujske občine, predstavniki aluminijske industrije iz Šibenika in Slovenske Bistrice.
Delavski svet našega podjetja je bil namreč pokrovitelj ,te proslave.
Miha Marinko, član sveta federacije in dolgoletni ožji sodelavec velikega revolucionarja in graditelja socialistične Jugoslavije — Borisa Kidriča, jje n al proslavi obudil spomine nanj.
Proslava je bila.' povezana tudi z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali: godba na pihala iz Kidričevega, mladinski pevski zbor Osnovne šole Kidričevo, moški pevski zbor DPD »Svoboda« Kidričevo in člani Ptujskega gledališča.
K. -n.
S slavnostne seje delavskega sveta TGA
GOVOR PREDSEDNIKA DS TGA KIDRIČEVO — IVANA BERASA — NA SLAVNOSTNI SEJI:
V spomin gospodarstveniku Borisu Kidriču
Boris Kidrič je bil rojen 10. aprila 1912. leta na Dunaju kot edini sin uglednega slovenskega slavista in prešerno* slovca — Franceta Kidriča.
Že kot gimnazijec in dijak
poljanske gimnazije v Ljubljani se je odlikoval z nadpovprečno razgledanostjo in vsestranskim zanimanjem za filozofske probleme, saj je že takrat obvladal vrsto poglavit-
nih del znanstvenega socializma.
V mariborski kaznilnici, kjer je od jeseni leta 1929 prestajal leto dni zapora zaradi komunistične dejavnosti, je med
Kidričevo se je oddolžilo spominu na Borisa Kidriča
Ob vrsti prireditev, od 3. aprila do vključno 8. aprila 1972 — kulturnih in športnih — je bila v soboto, 8. aprila v dvorani TGA Kidričevo osrednja proslava ob 60. obletnici rojstva revolucionarja, borca za svobodo in prvega predsednika slovenske vlade — Borisa Kidriča, po katerem nosijo ime: tovarna glinice in aluminija, osnovna šola, naselje in vrsta drugih organizacij.
Vse prireditve in zaključna proslava je bila pod geslom: »JUNAKOM BORBE NAJ SLEDE JUNAKI DELA«, pod tem geslom je bil objavljen govor Borisa Kidriča v »Slovenskem poročevalcu« — maja 1945.
8. aprila ob 19. uri je v dvorani TGA zadonela. INTERNACIONALA, katero so izvajali pevski žbori osnov,nie šole in »Svobode» ter godba na pihala TGA »Boris Kid-r)ič« Kidričevo.
V pozdravnem nagovoru je predsednik Krajevne skupnosti pozdravil številne in viso-ikej goste S Miha MARINKA, člana sveta federacije, Janeze VIPOTNIKA, predsednika Republiške konference SZDL, Franca LESKOVŠKA - LUKO, člana sveta federacije, Franja REBERNAKA, predsednika Skupščine občine Ptuj, Toneta BOLETA, predsednika gospodarskega zborna Skupščine Socialistične republike Slovenije, Albina ŠTOKA, polkovnika — komandanta vojne pošte Ptuj, Alojza BRIŠKIJA, člana cenitaalnega komiteja ZKS, Toneta KROPUŠKA, predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Jožeta GLOBAČNIKA, podpredsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Franca KRESETA-Čobana, podpredsednika republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije, Viktorja STO-. PARJA, člana predsedstva republiškega odbora ZB, JURKOVIČEVO, predstavnico konference za družbeno aktivnost žena, Roberta BOBANCA, člana predsedstva Republiške konference ZMS, Viktorja AVBLJA, Vladota BEZNIKA, podpredsednika Republiške konference SZDL, Franca KI-
MOVCA, člana predsedstva republiške konference SZDL, Lojzko STROŠNIKOVO, poslanko skupščine SRS, predstavnike medobčinskega sveta in družbeno-političnih organizacij podravskih občin, predstavnike družbeno-političnih organizacij občine Ptuj, predstavnike delovnega kolektiva Tvornice lakih metala »Boris Kidrič« iz Šibenika, predstavnike Tovarne »Impol« iz Slovenske Bistrice, predstavnike delovnih organizacij občine Ptuj, predstavnike krajevnih skupnosti iz občine Ptuj in
občane Krajevne Skupnosti Kidričevo.
Naša tovarna, in naš kraj sta nastala in se razvijala v povojnih letih in sta prav zato del prizadevanj, del ustvarjalnega dela naših revolucionarjev, med katerimi so mnogi žrtvovali svoja življenja za našo sedanjost. Zato je prav, da še tudi danes sledimo veliki misli:
»JUNAKOM BORBE NAJ
»SLEDE JUNAKI DELA!«
Proslava je bila .naš prispevek k skupnim naporom, da bi ohranili enkratna dela, ka-
tera je za nas vse opravil tovariš BORIS KIDRIČ.
V počastitev spomina na našega velikega sina revolucije in slovenskega naroda, je svet krajevne skupnosti na seji 10. februarja letos sklenil :
10.	APRIL JE RAZGLAŠEN
ZA KRAJEVNI PRAZNIK!
Vrsta športnih in kulturnih prireditev, katere smo organizirali skupno -z vsemi organizacij,ami, nam priča o zavesti in pripravljenosti: boriti se za ideale, katere nam je s svojim delom nakazal tovariš KIDRIČ.
Po končani proslavi je delegacija družbeno-političnih organizacij naselja Kidričevo položila venec ob doprsnem kipu Borisa Kidriča — v poslopju TGA »Boris Kidrič« Kidričevo.
Častni gostje na proslavi: Kidričev najožji sobojevnik in sodelavec Franc Leskovšek - Luka; Franjo Rebernak, predsednik Skupščine občine Ptuj; Tone Bole, predsednik Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije! Ivan Beras, predsednik DS TGA Kidričevo.
tem časom izpopolnjeval svoje znanje o družbeni problematiki; pridobljeno znanje je po vrnitvi iz zaporov takoj spet posvetil nadaljnjemu razvijanju revolucionarnega delavskega gibanja na Slovenskem. V tem pogledu sodi Boris Kidrič nedvomno med tiste, ki so tedaj z načelnim idejnim bojem ustvarili pogoje za združitev vseh tistih naprednih protiimperialističnih sil med Slovenci, ki jim je zares šlo za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda.
Po povratku iz večletne e-migracije, zlasti v zadnjih dveh letih pred osvobodilno vojno? se je pojavljal s tehtnimi članki o združevanju vse napredne slovenske inteligence med sotrudniki nove slovenske revije —■ »Sodobnost«. Poleg svojega trajnega teoretičnega pomena naj bi ti članki dosegli pri slovenski inteligenci pravilno usmeritev v u-sodnih letih druge svetovne vojne.
Vse svoje sposobnosti in znanje je Boris Kidrič uveljavljal z neizmerno energijo v letih osvobodilne vojne; njegovo ime je postalo neločljivo povezano z borbo slovenskega naroda proti fašističnim okupatorjem. Kot prvi predsednik vlade v osvobojeni Sloveniji! je pol nepopolnem letu prevzel najodgovornejše mesto v vodstvu občejugoslovan-skega gospodarstva.
S tem se pričenja obdobje njegovega življenja, ko moramo o njem govoriti kot organizatorju našega povojnega gospodarstva, kot znanstvenem delavcu, ki je na temelju svojega obsežnega teoretičnega znanja in svojih praktičnih izkušenj pričel uspešno utemeljevati in razvijati našo sodobno ekonomsko vedo, in končno kot človeku, ki je s svojo pobudo in vsestransko pomočjo prispeval k ustanovitvi cele vrste znanstvenih u-stanov, ki so bile zelo pomembne za nadaljnji razvoj našega socialističnega gospodarstva. V vsem Kidričevem delu zadnjega razdobja se kažeta široka znanstvena zasno-
(Nadiallijevanje na 4. strani)
Spomini na revolucionarja
Častni gostje na proslavi
(Nadaljevanje s 1. strani)
se približa delavcu, da se enači s proletarcem.
Ta vtis mi je ostal v vseh naslednjih dvajsetih letih, ko smo delali skupaj.
Posebno živo se je vpisal v zgodovino naše prelomne dobe s svojim deležem pri oblikovanju Osvobodilne fronte leta 1940—1941. V največji meri je njegova zasluga, da je OF u-mela pritegniti v osvobodilno borbo prav vse, kar je bilo patriotičnega v slovenskem narodu v tistem najbolj kritičnem trenutku njegove usode. Za dejstvo, ki ga je sam zapisal: »Osvobodilna fronta je postala pravcata država v državi — ko se je okupator v Ljubljani znašel kakor v oblegani trdnjavi«, gre največ zaslug prav njemu.
Njegova velika zasluga je, da je Kardeljeva zamisel v kratkem času postala meso in kri. Vse velike odločitve skozi štiriletno borbo so povezane z njegovim imenom. Prav tako tudi vsi začetki obnove po o-svoboditvi. Zato je bilo razumljivo, da so ga njegove e-nergije in sposobnosti pripeljale k še bolj odgovornim nalogam. Z enako zagnanostjo in ustvarjalnostjo se je posvetil gospodarskim problemom Jugoslavije. Poleg tega je še vedno našel čas, da je tankovestno spremljal razplet dogajanj v Sloveniji. Njegova posebna odlika je bila, da njegovi pogledi na družbenopolitično življenje nikdar niso bili enostranski. Ob težavnih gospodarskih nalogah v federaciji je še vedno našel čas za sodelovanje v zadevah čiste kulture in je tudi na tem področju pokazal globoko poznavanje stvari, pa naj je šlo za organizacijo visokega šolstva ali za njegove poglede na kul-turno-umetniške stvaritve. Kulturni delavci so zelo radi prihajali k njemu na pogovore.
Imel sem pogostokrat priložnost sodelovati v razpravah o našem razvoju, ko so se v vodilnem telesu izražali najrazličnejši pogledi in obravnavanje pri posameznih vprašanjih. Tu sem videl skladnost razmišljanja Kardelja in Kidriča, ki sta s svojimi teoretičnimi in praktičnimi analizami odločilno prispevala k uravnavanju razlik pri iskanju poti za premostitev raznih težav, ki so izhajale iz same narave mnogonacionalne jugoslovanske skupnosti. Boris je s svojim globokim spoznavanjem družbeno-ekonomskih zakonitosti razvoja užival velik ugled v takratnem kolektivnem vodstvu; zlasti si je pridobil zaupanje tovariša Tita, ki je s svojo nesporno avtoriteto pomagal premagati mar-sikakršne težave. Posebno se je to pokazalo ob zapletih s
sovjetskimi inštruktorji pred letom 1948 in po odkritem napadu Informbiroja.
To je bil čas, ko je socialistična Jugoslavija preživljala izredno težke; trenutke. Potrebno je bilo izpeljati naše gospodarstvo iz zagate, v kateri se je znašlo zaradi nenadne in popolne gospodarske blokade z Vzhoda in se preusmeriti na druga tržišča: na gospodarsko menjavo z Zahodom. Ta je s svoje strani zaradi politične in kapitalistične špekulacije prav tako postavljal izredno težke pogoje. Zahod je računal, da nas bo zaradi naše osamljenosti spravil na kolena in da se bomo odrekli socialističnemu družbenemu sistemu in neodvisnosti. Trajalo je razmeroma le malo časa, ko sta Stalin in Zahod morala spoznati, da se njuni računi ne bodo uresničili. Brez trohice pretiravanja lahko trdim, da je Kidrič k tej naši zmagi prispeval pomemben delež.
V ta čas spadajo tudi taki ukrepi, katere nekateri med nami še danes skušajo obravnavati kot naše napake. Toda tem, ob tej svečani priložnosti, lahko brez zadržka odgovorim: »Ti ukrepi so bili cena za ohranitev naše neodvisnosti in socialističnega sistema. To nam lahko očitajo le tisti, ki so bili takrat na liberalističnih ali stalinskih pozicijah in so to bržkone še danes. To govore tisti, ki so bili takrat poraženi. Ni šlo za napake, marveč za nujne začasne u-krepe, da smo se lahko obdržali; in dejstvo je, da so ti ostri ukrepi trajali le malo časa.
Ko razmišljamo o tem, kako smo premagali te težke čase in kako smo se usmerili k odločni demokratizaciji našega socialističnega sistema, moramo govoriti o zadnjih letih življenja in dela Borisa ^Kidriča. O tem pričajo njegova pomembna dela.
Bil je eden od glavnih borcev proti državnemu birokratizmu, proti sloju, ki se je odtujil delavskemu razredu.
Kritično in samokritično je spoznaval težnje v gospodarskem aparatu, katerega je sam vodil. Primerjava s sovjetskim državnim socializmom mu je utrdila prepričanje, da ta sam kot tak samodejno vodi v odtujenost tega sloja od družbe, katero si hoče podvreči. Zato je bil odločen pobornik za spremembe družbenega sistema. Stvarni marksistični družbeni analitik, kakršen je bil, je Kidrič zelo jasno pokazal zaupanje v delavski razred, v njegovo sposobnost, da se sam upravlja, ne pa da bi ostal poslušen vsemoči birokratske kaste-
Zato je zelo prepričano in prepričljivo sodeloval pri prvem zakonu o delavskih svetih.
To kitajsko delegacijo so spremljali: Ivo Kusturin, dipl. oec., tajnik sekcije za prekomorske dežele pri Gospodarski zbornici SR Slovenije, Stane Vesel, direktor »Progresa« Beograd in še ena predstavnica te delovne organizacije.
V našem podjetju so delegacijo sprejeli: Milan Krajnik,
Njegovi govori in pisane razprave iz zadnjih let so pomemben spomenik njegove jasne orientacije. Zlasti je pomemben njegov zadnji javni govor na šestem kongresu Komunistične partije Jugoslavije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije. V njem je sintetiziral izkušnje lastnega dela v njegovem zadnjem letu. Zarisal je vizijo bodočega razvoja delavskega samoupravljanja.
Težko si je zamisliti moralno moč in energijo Borisa Kidriča, ki je do zadnjih dni spremljal gospodarska poročila in predloge. Zadnje tedne je lahko samo še čital in govoril, ker mu je sluh že popolnoma odpovedal.
Pretresljivo je bilo za nas
dipl, oec., generalni direktor, Franjo Gnilšek, dipl. ing., pomočnik generalnega direktorja za tehnične službe, Stane Tonejc, dipl. ing., pomočnik za skupne službe in Branko Mlinarič, komercialni direktor.
srečanje ob obisku Tita v bolnišnici, ko mu je prišel čestitat za enainštirideseti rojstni dan in je to lahko pokazal samo s prsti in vsiljenim smejočim se obrazom.
Opisal sem vam nekaj drobcev svojih spominov na Kidriča. Z obsežnimi deli si je Kidrič sam postavil impozanten spomenik.
Vaš delovni kolektiv je v preteklih letih s svojim ustvarjanjem ponosno nosil Kidričevo ime.
Prepričan sem, da bo tako tudi v bodoče,« je strnil svoje misli in spomine na revolucionarja Borisa Kidriča njegov ožji sodelavec — Miha Marinko — na proslavi v Kidričevem.
Kitajci
Predstavniki našega podjetja so kitajsko delegacijo seznanili z našo proizvodnjo. Vsi skupaj so si nato ogledali obrate našega podjetja. Kitajska predstavnika sta povedala, da je Kitajska velik uvoznik aluminija, vendar nista bila pooblaščena za sklepanje kakršnihkoli konkretnih pogodb.
Obisk je kljub temu pomemben, saj bo tako kitajsko gospodarsko predstavništvo bolje informirano o tem, s kakšno proizvodnjo se ukvarjamo in kaj jim lahko nudimo.
Naše podjetje je že prodalo
2.000	ton aluminija Kitajcem.
Ob vse ugodnejši gospodarski izmenjavi s Kitajsko je vsekakor pomembno, da jih dodobra seznanimo z našim asortimanom izdelkov.
K. -n.
Obiskali so nas
V začetku aprila sta nas v okviru spoznavanja gospodarstva Slovenije obiskala LI TUNG SHENG, trgovinski ataše v ambasadi Kitajske v Beogradu, in VANG HAU JI, predstavnik korporacije za kovine in minerale za Kitajsko.
Dosledno izvajanje programa 00 ZKS v podjetju -
zahteva vseh nosilcev naprednih dejanj
Vsaka organizacija si ob preteku mandata njenega vodstva na delovnih ali volilnih konferencah pripravi tudi o-snutek delovnega programa za bodoče obdobje, v katerem bi naj med drugim tudi obravnavala določene zadeve, ki so bile poprej hote ali nehote izpuščene.
Tudi naša organizacija ZK v podjetju si je pripravila določen osnutek delovnega programa; tega je obravnavalo članstvo na enem od zadnjih sestankov.
Mnenja smo, da je povsem v redu in prav, če o tem delovnem programu seznanimo širok krog naših proizvajalcev, katere brez dvoma tudi zanima, kaj, kako in kje se organizacija namerava lotiti reševanja določenih problemov. Tako lahko tudi zasledujejo izvajanje programa, ki bi naj bil zares takšen, da bi enkrat le lahko spravili mrtvilo z dnevnega reda, kajti že zadnji dogodki so jasno pokazali, da bo potrebno več budnosti in več odgovornosti vseh članov organizacije ZK. Žal je še vedno precej takih, katerim menda ni preveč v interesu, da bi pomagali vodstvu pri reševanju določenih problemov, ki se, pojavljajo znotraj delovne skupnosti. Delovni program, ki je sestavljen na osnovi razprave in zapisnika volivne konference, obsega dvanajst točk, katere si 'bomo pobliže ogledali in se z njimi seznanili.
Uvodoma je poudarjeno, da bo OO ZK v TGA posvetila vso pozornost in sikrb, da bo njeno delovanje čimbolj učinkovito in da bo vzbudilo večje zanimanje med člani ZK.
Osnovna organizacija ZK TGA oblikuje politično delo, stališča do raznih nalog in problemov, hkrati jih pravočasno posreduje samoupravnim organom, vodstvu podjetja in ostalim družbeno-poli-tičnim organizacijam. Zaradi tega je potrebno pripravljati razgovore in posvete s komunisti o 'sklepih in predlogih, katere sprejemajo v samoupravnih organih, družbeno-
političnih organizacijah in drugod. Pri tem zavzemajo še posebno mesto dogodki v kolektivu TGA; potrebno je pravočasno poročanje in obveščanje o vseh problemih kolektiva — o proizvodnih uspehih, o finančnem poslovanju, materialni delitvi sredstev za razne namene, o delu samoupravnih organov, o osnutku samoupravnih aktov, spremembah statuta, spremembah pravilnikov in poslovnikov, sistemizaciji, pravilniku o osebnih dohodkih itd.
Za tako obveščanje in stike
s članstvom Zveze komunistov so dolžni skrbeti vsi izvoljeni komunisti, člani DS in člani kolektivnih izvršilnih organov, ki delujejo v DS in DE.
Bri tem pa morajo vodstvo podjetja in vodstva delovnih enot vsej organizaciji ZK bolj aktivno pomagati pri njenem delovanju. Nadalje je poudarjeno: da se bo lahko delovni človek uspešno vključeval v proces samoupravljanja, proizvodnjo, .materialno delitev in aktivno politično delo, je potrebno, da ZK kot organizacija skrbi za družbeno-politič-no vzgojo in izobraževanje svojih članov. V ta namen bomo organizirali razna vzgojno-poliitična predavanja in seminarje, izmenjavo izkušenj z organizacijami ZK izven podjetja. Tesno bo sodelovanje in
reševanje raznih problemov in nalog — skupno s sindikalno organizacijo, ZMS in ZB.
Politično delovanje ZK v delovnih enotah mora zagotavljati še večji vpliv delovnega človeka in vseh samoupravnih organov v kolektivu v tem smislu, da se bo krog delavcev, ki sodelujejo pri neposrednem odločanju, nenehno šiiril. Člani ZK, ki so člani DS, odborov in komisij, morajo imeti čut odgovornosti do svojih volivcev in biti stalno povezani z njimi, jih pravočasno obveščati o 'sprejetih sklepih
in predlogih —■ na raznih sejah in posvetih, da bodo tako lahko dejansko zastopali interese širše družbene skupnosti. Vse kršitelja samoupravne zakonodaje v podjetju je potrebno poklioati na odgovornost, njihovo početje objektivno oceniti in uveljaviti proti njim ustrezne sankcije.
Beta točka delovnega programa pravi, da so vsi člani novoizvoljenega komiteja dolžni, da neposredno sodelujejo v vseh kolektivnih in izvršilnih organih. Prav tako so zadolženi za podobno nalogo vsi novoizvoljeni člani izvršilnih organov, ki so člani ZK. Nadalje je bilo govora o potrebi po hitrejšem razvoju in napredku proizvodnje, samoupravnih odnosov, kulturne ravni delavcev, gospodarskega in teh-
Pred doprsni kip Borisa Kidriča so položili spominski venec našega kolektiva.
V spomin gospodarstveniku Borisu Kidriču
(Nadaljevanje z 2. strani)
va in perspektiva. Ves Kidričev sistem načrtovanja v gospodarstvu je bil na znanstveni podlagi zasnovan program boja za uresničenje nalog pri graditvi socializma in socialističnih družbenih odnosov, za tehnični in kulturni napredek, za enotno socialistično načrtno gospodarstvo, za okrepitev enotnosti jugoslovanskih narodov in za razvijanje zavesti in iniciative pri naših delovnih ljudeh. Pri vseh ukrepih je Kidriča vodilo spoznanje, da je socializem mogoč le na temelju visoko razvitih proizvajalnih sil, na temelju napredne tehnike in napredujoče kulturne ravni delovnega človeka.
Po letu 1948 je z vso načelnostjo zasnoval tiste zgodovinske posege v ves sistem našega gospodarstva, ki so pomenili odločilno zavrnitev birokratizma kot največje nevarnosti v prehodnem razdobju. Zasnoval je teorijo socialističnega načrtovanja v gospodarstvu kot načrtovanja glavnih proporcev
in ključnih nalog in s temi izsledki je utemeljeval našo ekonomsko politiko — ji takore-koč določil teoretično podlago. Svoje izsledke in spoznanja, na katerih je utemeljeval upravičenost posameznih gospodarskih ukrepov, je razvijal v vrsti svojih govorov, člankov in razprav.
Težka bolezen mu je onemogočila, da bi bil povsem uresničil vse ideje o ekonomiki prehodnega obdobja, razprava o vprašanjih novega gospodarskega sistema je ostala nedokončana.
Njegova življenjska doba je bila sicer kratka, toda njegovo delo in ustvarjanje je ogromnega pomena ne le za slovensko, temveč tudi za ob-čejugoslovansko gospodarstvo.
Ime Borisa Kidriča bo vedno ostalo povezano ne le z mnogimi velikimi znanstvenimi ustanovami, temveč tudi z giganti naše povojne socialistične industrije, čigar ime nosi tudi naša tovarna — Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«.
Te ustanove in podjetja so nam v čast in ponos in le skromna zahvala revolucionarnemu borcu, znanstveniku in gospodarstveniku — Borisu Kidriču, ko se ob 60. obletnici njegovega rojstva s hvaležnostjo spominjamo njegovih zaslug, saj je znal ceniti delo slehernega proizvajalca in ga postaviti na mesto, ki mu pripada; s tem mu je izkazal tudi popolno zaupanje.
Kot ministru za industrijo pri zvezni vladi in predsedniku Gospodarskega sveta vlade FLRJ mu gre velika zasluga, da je ob pobočjih nerazvitega haloškega sveta zraste! gigant bele kovine, ki je dal tej pokrajini življenjski utrip industrijsko srednje razvitega območja.
Na Borisa Kidriča se ne bomo spominjali le z imenom, katerega nosi po njem naša tovarna, ampak tudi s strokovnim delom in z uresničevanjem takih samoupravnih odnosov, ki bodo omogočili razširitev našega aluminijskega giganta.
Tako bomo še bolj osvetlili ime Borisa Kidriča.
ničnega napredka kolektiva ; vse to terja višjo raven izobrazbe in strokovnega znanja, zato je potrebno posvetiti vso odgovornost in skrb kadrovski politiki podjetja.
Stremeti moramo za tem, da se bo istruktu-ra zaposlenih hitreje spreminjala, pri tem pa moramo razbremeniti odgovornosti novozaposilene kadre, ki so že -v proizvodnji, da bi jim ■tako omogočili napredovanje in pravilno razmeščanje na razna odgovorna delovna mesta. Sistem izobraževanja bomo morali še bolj razvijati in dopolnjevati, da bo postal širok Interesni pobudnik vseh zaposlenih za dopolnilno izobraževanje, kar pa mora imeti določeni vpliv tudi na materialni interes vsakega člana kolektiva.
V sedmi točki delovnega programa je dan poudarek proizvodnji in finančnemu poslovanju. Da 'bo dosežen večji uspeh v proizvodnji in finančnem poslovanju, je nujno potrebno posvetiti vso pozornost nadaljnji perspektivi podjetja. Potrebno je, da bi čimprej sestaviti in sprejeli dolgoročne plane proizvodnje In zakoličili nadaljnji perspektivni razvoj, v katerem bo jasno določeno, kakšne ukrepe je treba uresničiti za razvoj proizvodnje in tehnične izboljšave; kako se bo naše podjetje tudi v bodoče vključevalo v gospo-da.r.lko-družbeno reformo, kakš-. na je perspektiva proizvodnje aluminija in. s tem povezano finančno — materialno poslovanje, pa položaj zaposlenih. Glede na to, je treba spremljati uresničitev zahtev, poslanih vodstvu podjetja, da bi seznanili vso organizacijo in kolektiv o perspektivi proizvodnje, poslovni politiki in določenih ukrepih, katere mora podjetje uveljaviti v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi. V kolektivu je potrebno vzbuditi večji materialni interes na osnovi delitve dohodka po delu in povečanja delovne produk-
tivnosti. Zavzemati se je treba za boljšo organizacijo dela, varčevanje, racionalizacijo in tehnične izboljšave. Organizacija ZK in komite morata pokazati največjo odgovornost in politično aktivnost v zvezi z imenovanjem kandidatov na vodilna delovna mesta, v samoupravne organe in družbeno-politične organizacije v delovni Skupnosti.
V	desetem členu je poudarjeno, da našo organizacijo (ZK) prepočasi pomlajujemo, zato si borno prizadevali, da bi pomladili naše vrste z novimi člani ZK. Prav tako se bomo trudili, da bi očistili naše vrste od tiistifh komunistov, ki so komunisti le na papirju. Tematiko za ideološko vzgojo članov bomo izbirali po poprejšnjem posvetu s člani ZK.
Nadalje moramo krepiti sistem splošnega ljudskega odpora, saj vemo, da je Jugoslavija znana v svetu po svoji borbi za miroljubno sožitje, prijateljstvo med narodi in za mir v svetu.
V	zadnjem členu pa je poudarjeno, da so funkcionarji ZK člani komiteja ZK v TGA in vsi člani organizacije ZK, ki sodelujejo (prisostvujejo) sejam delavskega sveta, delovne enote ali v okviru kolektivnih izvršilnih organov pri DS in v DS, odgovorni za svoje delo vsej organizaciji ZK v TGA Kidričevo.
To je torej delovni program, katerega pa še lahko spremenimo ali mu še kaj dodamo glede na trenutno stanje in potrebe pri reševanju problemov v organizaciji, kot tudi izven nje.
Prav talko pa bodo člani kolektiv,a opažali, da so v delovnem programu zelo konkretne in dobre stvari, ki pa, žal, že v samem začetku niso stekle povsem po programu. Temu pa bo treba nameniti več mesta in sprejeti nase več odgovornosti.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
1941 O F 1972
Tudi letos se za hip ustavimo ob zgodovinskérn mejniku slovenskega naroda — 27. aprilu, rojstnem dnevu Osvobodilne fronte; ta je bila ob usodnem začetku našega velikega osvobodilnega boja edino množično zasnovano in vitalno gibanje, ki je uspelo popeljati v boj proti okupatorju — že leta 1941 — vse resnične rodoljube, vse zdrave in slovenskemu narodu resnično predane in zveste sinove in hčere — različnih strankarskih pripadnosti in svetovnih nazorov.
Osnovna platforma OF in v njej združenih naprednih sil je tedaj bila: enoten boj za življenje in smrt
—	proti združenim okupatorjem, ki so hoteli slovenski narod najprej razdružiti in kasneje izbrisali iz svetovne družine narodov.
OF je v začetku in v času narodno-osvobodilnega boja slovenskega naroda bila specifična politična in borbena organizacija — celo v evropskem merilu. S svojo OF in oboroženo partizansko borbo si je slovenski narod izbojeval doslej največjo zgodovinsko pridobitev: resnično narodno in socialno svobodo, svojo samoupravno družbo in državnost.
V pogojih povojne socialistične graditve je OF postopoma prerasla v našo najbolj množično družbenopolitično organizacijo SZDL —, ki v novih razmerah utrjevanja naše samoupravne družbe nadaljuje nadvse slavno tradicijo svoje borbene in edinstvene predhodnice.
Nuša aktivnost pod okriljem SZDL bo največja oddolžitev OF in njenim zgodovinskim zaslugam v najtežjem obdobju slovenskega naroda. Zato je 27. april
—	rojstni dan OF — resnični praznik vseh, ki v pogojih socialistične graditve nadaljujejo svetle tradicije OF, njenih tvorcev in aktivistov.
-arko
DRUGA KONFERENCA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE:
Bistveno: okrepiti vpliv delavskega razreda
delavcev, v 1970. letu pa se je njihovo število zmanjšalo na 67,76 %. Se veliko bolj neugodne so razmere, če obravnavamo skupščine. V letu 1963 je bilo v občinskih skupščinah 15 % odbornikov-delavcev, v letu 1970 pa jih je bilo komaj 13 %, medtem ko je v republiških skupščinah v tem obdobju odstotek poslancev — delavcev —■ nazadoval od 7 % na 1 %. V zvezni skupščini se je v tem obdobju zmanjšal odstotek delavcev od 6 % na 1 %.
Naša konferenca bo odgovorila na nekatera od vprašanj, katere smo si zastavili, opredelili bomo stališča in smeri akcije pri reševanju teh vprašanj.
bank in družbeno-političnih skupnosti, denarna akumulacija industrijskih podjetij v skupni akumulaciji po 1965. letu je bistveno zmanjšana, etatistična pooblastila pri razpolaganju viška dela so še velika. Sindikat je na vse te pojave večkrat opozarjal; na konferenci je konstantirano, da tudi zaključke II. kongresa samoupravljalcev ne realizirajo dovolj hitro in učinkovito.
V razpravi je sodelovalo več kot 50 delegatov. Stališče slovenskih sindikatov do problematike, katero je obravnavala konferenca, smo pojasnili: Igor Panikvar, Stjepan Säubert, Rudi Bregar, Stane Uhan,Franc Kobentar, Vilko Kovač in Vik-
ganizacijah združenega dela itd.
Ob koncu pa še sklepne — zaključne besede predsednika ZSJ, Dušana. Petroviča —• Ša-neta.
Ta konferenca je potrdila — in to dokazujejo vse naše izkušnje — da moramo vlogo in funkcije sindikatov nenehno obravnavati s stališča razvoja samoupravljanja. Sindikati so postali pri nas sestavni del razvoja in uveljavljanja samoupravnega sistema. Če pa se sindnikati ne bi borili za razvoj samoupravnih družbenih odnosov, potem bi lahko rekli, da se v bistvu tudi ne borijo za svoje osnovne razredne Smotre in interese.
Več kot 400 delegatov in gostov iz vse Jugo: iavije se je zbralo 21. in 22. marca na Il.konferenci Zveze sindikatov Jugoslavije v veliki dvorani Zvezne skupščine v Beogradu. Tema, o kateri so razpravljali, je bila zelo aktualna: SINDIKATI V SAMOUPRAVNEM DRUŽBENO-POLITICNEM IN EKONOMSKEM SISTEMU.«
Ob pričetku konference je bilo prebrano pozdravno pismo predsednika TITA, ki se konference ni mogel udeležiti. Nekaj misli iiz pisma: v socialističnem samoupravljanju delavci .potrebujejo moderen demokratski in nenehno dejaven .sindikat. In prav je, da se ZSJ vse bolj zavzema za uresničevanje osnovnih nalog v zvezi z vlogo in položajem delavskega razreda, zlasti tistih, ki so bile soglasno sprejete na
II.	.kongresu samoupravljah cev.. . Vaša prizadevanja v hoj.u proti neupravičenim socialnim razlikam, za zagotovitev večjega števila zaposlenih, za 'stabilnost življenjskih stroškov in varnost delavcev, da pravočasno sprejemajo zaslužene osebne dohodke, morajo podpreti vsi dejavniki naše družbe...
Referat na II. kongresu ZSJ v zvezi z nakazano temo je podal tov. Milan Vukaeovič.
V obsežnem referatu je bilo nakazano:
Sindikati so nekajkrat ugotavljali razkorak med povečanimi proizvajalnimi silami družbe in med dejanskim ekonomskim in družbenim položajem delavskega .razreda ikot celote, zlasti njegovih posameznih delov. Na II. kongresu samoupravljalcev jet bilo to tudi vsestransko argumentira^ no.
Kmalu bo minilo leto od tega pomembnega zasedanja, ki je nakazalo perspektivo in u-tr.dilo zaupanje delavskega razreda v bodočnost. Ocene, stališča in sklepi, zasnovani na razpravi delavcev na kongresu, pa so še vedno realni, družbeno-ekonomsko in politično aktualni. In kljub temu, da ti problemi še naprej tarejo večji del delavskega razreda, pa probleme in težave, katere smo tedaj nakazali, le počasi rešujemo in celo omalovažujemo. Kongres samoupravljalcev je pripravljala takorekoč vsa družba, vse njene družbeno-politične organizacije in predstavniška telesa —• ni pa bilo nato organizirane aktivnosti pri uresničevanju sklepov kongresa.
Znano je, da dosedanje rešitve v gospodarskem sistemu in številni instrumenti ekonomske politike niso dali zadovoljivih rezultatov zastran krepitve ekonomskega in družbenega položaja delavcev. Ekonomska moč je bila v večjem obsegu prenesena z državnih organov le na banke in druge centre odtujene finančne moči. V sindikatih smo takšen proces ocenili kot razvrednotenje družbenih in ekonomskih načel reforme, kot blokiranje razvoja samoupravljanja, kot odtujevanje dohodka in obstajanje mnogih privilegijev.
Sindikati se bodo določno angažirali, da bi dosegli večje -sodelovanje neposrednih proizvajalcev v vseh političnih organih in institucijah, zlasti še v institucijah družbeno-političnih skupnosti. Da z dosedanjimi razmerami nia tem področju ne moremo biti zadovoljni, dokazujejo podatki o upadanju števila delavcev v vseh samoupravnih organih in predstavniških telesih’ — od delovne organizacije do federacije.
Tako je bilo, denimo leta I960, v delavskih svetih 76,2 %
nalog pri nastajanju organizacij, združenega dela in pri or-ganizacijsko-političnem usposabljanju sindikatov, da v takšnih organizacijah najdejo svoje mesto- Mislim,, da je to postalo najpomembnejše vprašanje. Rekel bi, da gre za razredno vprašanje, kajti, če neposredno samoupravljanje v tej. temeljni, celici združenega dela ne bo postalo realnost, če ne bo. postalo stvarnost, v kateri delavec ustvarja, deli in odloča o dohodku, potem tudi ne bomo mogli priti do celovitega samoupravnega socializma.
Zdaj je čas, da energično delujemo na tem področju; to pa . ni samo „zadeva ljudi, ki delajo v bazi, ; temveč je . to naloga celotne družbe, zadeva nas vseh.
Če tega ne bomo
Zdi pa se mi potrebno poudariti, da je za uspešnost bodoče akcije nujno potrebna organizirana, usklajena in načrtna akcija vseh subjektivnih sil družbe, zlasti ZK in sindikatov.
In ko govorimo o sindikatu, potem se moramo zavedati, da je potrebna polna mobilnost in angažiranje vseh njegovih sil — od osnovne organizacije do sveta Zveze aitndikaitov JugOr slavije —, saj v samoupravni družbi ;me morejo ohstajati centri, ki bi bili pristojni za vse rešitve. S tega stališča pomeni naša konferenca tudi uvod v priprave na VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije.
Na konferenci je bilo izrečeno, da je v 20-ih letih samoupravnega razvoja bilo zelo mnogo doseženega, vendar je družbenoekonomski položaj delavskega razreda še neustrezen; delovne organizacije sodelujejo v družbenem proizvodu z 68%, okoli dve tretjini lih industrijskih investicij financiramo še s sredstvi
tor Markovič, pismeni razpravi pa sta oddala Jože Globač-nik in Janez Tršar. Delegat iz Sarajeva Alija Latič je pojasnil obravnavo amandmajev s pravne strani, osebno pa sem obrazložil njihovo uveljavljanje —-v razpravi o problemih, ki so v zvezi s tem v delovnih organizacijah.
Če iz bogate diskusije na konferenci izdvojim nekatere zahteve delegatov, potem je vsekakor ena od njih, da bi vsem delavcem, ki so zaslužili osebni dohodek, zagarantirali redno izplačilo. Neobhodno potrebno je omogočiti delavcem enake pogoje za »start v življenje«, zmanjšati socialne razlike, ki niso rezultat dela, celotno politiko stanovanjske izgradnje je potrebno podrediti osnovnemu cilju — da stanovanja dobijo delavci, da uresničevanje ustavnih amandmajev — XXI, XXII, in XXIII — zadeva na odpore, da so delavci zelo zaskrbljeni zaradi nelikvidnosti delovnih organizacij, da je treba dati večje kompetence sindikatom v or-
Mislim, da so nevzdržne dileme o tem, ali so delavcem potrebni sindikati, ko je samo-, upravljanje razvito. Trdimo lahko nasprotno, da se namreč samoupravljanje ne more razvijati brez večjega angažiranja sindikatov kot množične organizacije delavskega razreda.
Pomen sindikatov ni samo v tem, da združujejo in organizirajo delavski razred pri reševanju vsakodnevnih vprašanj, temveč je njihov pomen tudi v tem, da zastavljajo in rešujejo vsa tista vprašanja, katera danes ni mogoče uspešno reševati brez neposrednega sodelovanja sindikatov, v tem, da sindikati postajajo nenadomestljiva sila pri razvoju samoupravnih odnosov v delovni organizaciji in v družbi nasploh.
Očitno je, da moramo zdaj — kot je bilo to tukaj poudarjeno — pretehtati delo sindikatov v bazi, v temeljni organizaciji združenega dela. Mislim. da mora naša konferenca še posebej poudariti pomen
tem se bomo srečali še z’večjimi problemi, težavami in nasprotovanji., Mislim, da< se morajo tega zavedati vsi naši delavci, naš celotni dela"sk’ razred.
Na konferenci je bilo doslej veliko govora o nasprotovanju pri nastajanju temeljnih, organizacij združenega dela, o nasprotovanju, da bi. te organizacije imele pravico do razpolaganja z dohodkom, o nasprotovanji tehnokratskih isil in elementov, vseh tistih, katerih privilegije in protisamouprav-ne interese ogrožajo prav ti procesi. Lahko pa rečemo, da obstajajo tudi sile, ki bodo zlomile ta odpor, To so delavci, to je delavski razred, ki se bori za svoje razredne interese, za osvoboditev dela, ki se bori proti odtujevanju dohodka in za svojo vodilno vlogo v družbi.
Mislim, da se mora sindikalna organizacija v bazi — in z njo vred mi vsi — boriti za nastanek takšne organizacije združenega dela. Hkrati pa bo (Nadaljevanje na 7. strani)
Pozdrav našemu krajevnemu prazniku —
nastop združenega pevskega zbora na proslavi
Kakšne so naše perspektive?
(Nadaljevanje in konec)
KJE JE SEDANJE MESTO JUGOSLAVIJE KOT PROIZVAJALKE ALUMINIJA IN NJEGOVIH IZDELKOV — V SVETOVNI PROIZVODNJI?
V	svetovni proizvodnji boksita je bil delež Jugoslavije (1966) — 4,6%, v evropski proizvodnji (brez SEV) pa 32%.
V	proizvodnji aluminija je prav obratno jugoslovanski delež v svetovni proizvodnji je komaj 0,68%, v evropski pa 2,7 %.
Za primerjavo si oglejmo,' kakšno je to razmerje za Francijo:
—	delež v svetovni proizvodnji boksita je 7,3 %,
—	delež v svetovni proizvodnji aluminija je 5,18 %.
Samo ta podatek nam dovolj jasno kaže, kako zaosta-
TEŽAVE NA DOMAČEM TRŽIŠČU
Do letos je aluminijska industrija v Sloveniji zavzemala posebno mesto, saj je bila TGA Kidričevo domala edini proizvajalec primarnega aluminija v državi. Prav tako je bila v Sloveniji domala polovica predelovalne industrije. Ne glede na primat, katerega je imela dosedaj slovenska a-luminijska industrija, predvsem TGA, se moramo ubadati s precejšnjimi težavami, ki so specifične za naše — jugoslovanske razmere:
— Domače cene so neurejene. Zaradi težav predelovalne industrije so cene primarnega aluminija in glinice plafonirane.
jamo v razvoju aluminijske industrije in raje izvažamo surovino, kot pa primarni aluminij ali aluminijeve izdelke. Gledano iz celotnega jugoslovanskega stališča bi bilo nujno potrebno in gospodarno, da čimbolj razvijemo našo aluminijsko industrijo — od pridobivanja boksitov do predelovalne industrije. Načrti so veliki, še večje pa želje, ki nimajo vedno trdne osnove. Vendar je nekaj načrtov, ki so na trdnih temeljih in bodo v pri-hodnjh letih tudi uresničeni. Ti bodo uvrsti/li Jugoslavijo med dežele s srednje ali celo dobro razvito aluminijsko industrijo. Kje bo naše (Kidričevega) mesto takrat, bo precej odvisno od nas samih, če bomo znali prilagoditi naše sposonosti novim možnostim.
—	Prenizka carinska stopnja za uvoženi aluminij — 3 %, na zapadu do 10 %; tudi ostale dajatve pri uvozu so pri nas le 10 %, zunaj pa se gibljejo do 20%.
—	Disparitetni tečaj za obračunski dolar (13,43 din) in večmesečno kreditiranje u-voza aluminija z vzhoda po NB, kar povzroča čezmeren uvoz.
Že teh nekaj težav povzroča zmedo na jugoslovanskem trgu aluminija in nepotrebno velike zaloge proizvodov v TGA.
Da je zmeda še večja, pa so, nasprotno, vse surovine, potrebne za domačo aluminijsko industrijo, obremenjene z velikimi carinskimi dajatvami. V taki situaciji je TGA v vse prej kot zavidanja vrednem položaju.
Naštete ugodnosti pri izvozu boksita in uvozu primarnega aluminija na eni ter veliike dajatve pri. uvozu potrebnih surovin za proizvodnjo aluminija na drugi strani, plača domači potrošnik — bodisi proizvajalec ali predelovalec aluminija.
DEVALVACIJA IN TGA
Devalvacija domače valute je še zaostrila že tako težavne pogoje TGA.
Po 1970. letu se cene primarnega aluminija na domačem trgu niso nič spremenile, kljub dvakratni devalvaciji dinarja. Za nas je negativni e-fekt razvrednotenja dinarja o-gromen, saj znaša kar 18 milijonov (1,8 milijarde starih dinarjev) in to sedaj pred kakršnimikoli korekturami (povečanjem) cen, ki bodo zanesljivo nastopile, ko bo prenehal veljati odlok o zamrznitvi cen.
KAJ PREDLAGAMO?
—	Že sedanja situacija zahteva podražitev primarnega aluminija za 20% pri proizvajalcu (TGA) in temu primerno zvišanje cen pri predelovalcih. To je potrebno rešiti izven dovoljenega (predvidenega) 5% zvišanja cen v letošnjem letu. Podobno, kot smo to uredili za industrijo naftnih derivatov! Rešitev tega vprašanja je nujna in bo morala biti pred končnim rokom za sprostitev cen, saj proizvodnja ne more več pokriti proizvodnih stroškov.
—	Za izvoz aluminija je nujno potrebno priznati 5 % izvozno premijo, da bi se lahko naši izdelki enakopravno pojavili na tujih trgih, kjer tamkajšnje proizvajalce varujejo visoke carinske pregrade.
—	Tudi režim uvoza aluminija iz Vzhodne Evrope bi morali spremeniti. NB uvoz
kreditira, domačega proizvajalca pa ne, disparitetni tečaj obračunskega dolarja.
—	Urediti ali ustaliti je treba ceno električne energije; ta še vedno raste.
PREDVIDEVANJA TGA KIDRIČEVO V PRIHODNJE
Kot smo videli, nastaja v Jugoslaviji precejšnja . baza aluminijske industrije, ki bo bistveno spremenila položaj TGA, kot do pred kratkim e-dinega pomembnega proizvajalca surovega aluminija in glinice v državi.
V	tej novi situaciji moramo najti svoje pravo mesto za bodoči obstoj in razvoj. Zavedati se moramo, da je spodnja meja rentabilnosti poslovanja pri letni proizvodnji glinice 500.000 ton in aluminija 100.000 ton, a še to pri normalnih pogojih proizvodnje, kakršni prevladujejo v svetu.
V	prvi fazi bi kazalo z razmeroma skromnimi finančnimi sredstvi modernizirati tehnološki proces v elektrolizi in tako povečati proizvodnjo surovega aluminija na 60.000 ton letno, kar bi bilo okrog 16 % skupne jugoslovanske proizvodnje v letu 1975.
V	drugi fazi do leta 1980 pa bo potrebno povečati zmogljivosti elektrolize na 100.000 ton letno, kar se ujema s koncepti razvoja tovarne IMPOL, ki bo v enakem obdobju povečala predelavo na 75.000 ton.
K temu še lahko prištejemo predvideno lastno predelavo in izvoz, kar v polni meri o-pravičuje naša predvidevanja glede proizvodnje primarnega aluminija v predvidenih količinah za leto 1980.
Vzporedno s planiranim razvojem tovarne aluminija predvidevamo:
—	na področju glinice se čimbolj preusmeriti k proizvodnji visoko kvalitetne glinice za proizvodnjo abrazi-
vov, porcelana', stekla in podobnega.
—• že do leta 1975 bomo morali rešiti tudi vprašanje u-stavljenega sintra in njegove nadaljnje izkoriščenosti.
Priznanje
VIŠJA PRAVNA ŠOLA MARIBOR, Žitna 15/IV
Št. 98/72
Datum: 10. aprila 1972
Spoštovani tovariš direktor!
V imenu Višje pravne šole se Vam in delovni skupnosti zahvaljujem za vso razumevanje, katerega so bili deležni študenti drugega letnika na svoji dvotedenski praksi.
Iz večine dnevnikov je razvidno, da jim je bilo omogočeno, da se v sorazmerno kratkem času seznanijo z raznotero problematiko in delovanjem organov delovne skupnosti. Opravljena praksa je na večino študentov napravila dober vzgojni vtis. Seznanili so se neposredno z delavci in se srečali z vsakodnevno disciplino.
Brez dvoma bi bil u-činek prakse slabši, če jim ne bi stali ob strani dobri mentorji. Prosim Vas, da mentorjem in vsem, ki so pomagali bogatiti znanje naših študentov, izrečete našo zahvalo. Za razvoj naše šole pa bi bili zelo dragoceni predlogi mentorjev, v čem naj dopolnjujemo in izpopolnjujemo naš učni program in kakšen naj bo študij na drugi stopnji naše šole.
Ker je semestralna praksa sestavni del uč-no-vzgojnega procesa naše šole, Vas, delovno skupnost in mentorje prosim za nadaljnje sodelovanje in razumevanje.
DIREKTOR
docent dr. Vanek Šiftar
PREDVIDEVANJA RAZVOJA JUGOSLOVANSKE ALUMINIJSKE INDUSTRIJE DO LETA 1975 SO V NASLEDNJEM:
Proizvajalec	Glinica	Aluminij	
TGA Titograd Mostar Šibenik	125.000	ton 200.000	ton 280.000	ton	60.000	ton 100.000	ton 80.000	ton 120.000	ton	
SKUPAJ :	605.000 ton	360.000 ton	
+ Vlasenica + Obrovac	600.000	ton 300.000	ton		:	
SKUPAJ :	1.505.000 ton		
+ Izgradnja teh	objektov se lahko	zavleče.	
Dezinformacije so zelo nevarne za kolektiv
Izmensko delo in socialna diferenciacija
S SKUPNIMI AKCIJAMI JE MOGOČE REŠEVATI PROBLEME:
Kakor se ne morem strinjati z vsebino anonimnega pisma (če mi je ta seveda znana), pa se prav tako povsem ne strinjam z nekaterimi drugimi iz-jiavami iv zvezi z zadnjimi dogodki. Pri tem namreč mislim na to, da sta OO ZKS in 'Sindikalna organizacij a,izvedeli za vse to precej pozno, ko se je v kolektivu že marsikaj šušljalo: morda še vedno nekdo meni, da je res laihko vse inifor-macijie dobiti takoj iz prve roke, kar pa povsem ne bo držalo, saj bi potemtakem naj za vse to le izvedela sindikat in komite ZKS v TGA.
Po mojem mnenju bi bilo edino pravilno, če bi o vsem tem bili najprej seznanjeni že omenjeni družbenopolitični organizaciji, ki bi; potem morali tudi ustrezno ukrepati in o vsem seznaniti svoje člane; ne pa: potem, ko je že vse razburkano, vabiti svoje člane h gašenju nastalega požara. Tako namreč takih stvari ne re-
šujemo in so morda le še moč navade iz preteklosti. Prav tako nima nihče pravice oporekati članoma delavskega sveta, ki so zahtevali sklic izredne seje, da morda niso imeli zato nobene pravice, saj jim to dovoljuje statut našega podjetja in je zato njihova poteza bila v skladu s samoupravnimi 'akti našega podjetja. Še vedno pa je odveč trditi, da imamo pri nas že povsem urejeno informiranje članstva v sedanji obliki, kot to nekateri, žal, mislijo! Naš mesečni tovarniški časopis, občasni bilteni in informacije so žal še vse premalo, predvsem zato, ker so informacije podane v tako skrajšani Obliki, da jih vsak član delovne skupnosti ne razume, navadno pa se dogodi še to, da razni viri informacij iz tako:, imenovane »prve roke« funkcionirajo šele takrat, ko je v kolektivu že povsem razširjena povsem drugačna verzija.
Pri tem tudi menim, da bi
V zadnjem času smo bili priča nekaterim dogodkom, ki so vnesli med člane delovnega kolektiva nejasnosti in negotovosti; to bi lahko imelo zelo porazne posledice — trenutno ali pa pozneje.
Ne bom ponavljal zadeve, ki se je pred dvema -mesecema razširila po kolektivu o tako-imenovani zeleni knjižici in o prijavljanju delitve dohodka za določena delovna mesta; člane kolektiva' pa je spet razburkala nova vest o izdanih odločbah vršilcem dolžnosti direktorjev tovarne glinice, tovarne aluminija in strojnega vzdrževanja ter o njihovih o-jsebniih dohodkih.
Ker je o tem primeru bila Sklicana na zahtevo 22 članov delavskega sveta celo izredna seja delavskega sveta, kateri je prisostvoval tudi novinar »Delavske enotnosti« >iz Ljubljane, ki je člane delavskega sveta seznanil z vsebino anonimnega pisma, ki je bilo poslano iž našega 'kolektiva, je prav, da se o vsem tem seznani tudi ves delovni kolektiv, iki je nedvomno resnično bil vse premalo informiran o mnogih zadevah, ki so se dogajale v kolektivu.
Osebno o vsebini pisma ne bom pisal, ker tega nisem videl, zato bi bilo prav, da člane kolektiva o tem seznani kdo drug (morda delavski svet ali tajništvo DU), vsekakor pa .želim pri vsem obelodaniti nekaj svojih mnenj.
Mnenjia sem namreč, da bi bilo mnogo bolje in tudi mnogo bolj pošteno, če bi anonimen pisec članka za, »Delavsko enotnost« vso to problematiko predlagal za dnevni red razprav v delovnem kolektivu, kateremu bi naj tudi nanizal vse podatke o propadanju kolektiva oziroma tovarne, če so mu seveda tako dobro znani vsi podatki o stvareh, ki bi naj podjetje vodile v propast in k 80-°/o osebnim dohodkom.
Eno je lahko namreč jasno vsem nam: laihko nas doleti tudi to, da bomo dobivali 80 odst. plače, vendar pa ne bi mogel trdite, da bi bilo vodstvo podjetja na čelu z .generalnim direktorjem edini in maj večji krivec! Kajti take stvari se dogajajo že v mnogih delovnih organizacijah, pa prav gotovo ne po izključni krivdi podjetja ali njegovega vodstva.
ravno sindikat moral biti tisti vir informacij, ki bi bil prvi in najbližji informator o vseh nastalih dogodkih, ne pa, da sestanke skličejo šele takrat, ko je že vse v znamenju določenih dezinformacij, ki člane kolektiva zelo hudo razburijo, predvsem še zato, ker imajo že precej izkušenj iz prejšnjih let nazaj. Sindikat bo res moral odigrati povsem drugačno vlogo, saj se danes že mnogi sprašujejo, kje je in kaj dela .sindikat, zakaj ga imamo in podobno!
Ne bi sicer mogel trditi, da imajo vsi prav; da pa je v vsem tem tudi delček resnice, pa ni mogoče zanikati z nikakršnimi izgovori.
Ze v prejšnji številki sem zapisal nekaj misli o samostojnosti delovanja sindikalnih organizacij, od katerih bi naj bilo dano jamstvo za boljše uspehe pri sindikalnem delovanju, danes pa ob vsem ponovno poudarjam, da je sindikalno delo v delovnih enotah domala povsod izumrlo ih da jih pri vsem tem menda tudi
Kitajska delegacija si je ogledala obrate naše tovarne
Prepričan sem, da ne bom napisal nič novega, če bom kar uvodoma dejal, da je mogoče uspešno reševati določene probleme — v proizvodnji kot v samoupravljanju — le s skupnimi močmi in skupnimi akcijami, na osnovi konkretnega sodelovanja in razumevanja problema kot celote. Prav tako moram uvodom poudariti, da ne kanim nobenih stvari pretiravati in jih potencirati, ker želim opisati le tisto, o čemer je bilo v zadnjem času v kolektivu precej govora, predvsem seveda med proizvajalci, ki delajo v izmenah.
Iz tega je že mogoče takoj ugotoviti, da bo govora o dodatkih na nočno, nedeljsko in praznično delo v našem delovnem kolektivu.
K pisanju teh vrstic me ni pripravila •le razprava in razni komentarji med proizvajalci, ampak predvsem nekaj drugega, kar ni mogoče razumeti: to so namreč pripombe k spremembam pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, ki -se nanašajo izključno na dodatke.
Kdo bi naj dobival te dodatke, ni treba ponavljati, ker je to znano vsem članom delovne skupnosti. Iz materialov, katere so dobili vsi člani delavskega sveta za 15. redno sejo, so razvidne tudi pripombe treh delovnih enot oz. njihovih svetov, kar je prav in v redu {na žalost ne vemo, če so dale pripombe tudi ostale DE).
Vsi člani svetov delovnih enot imajo anesporno pravico izraziti svoje mnenje in posredovati svoje predloge k sklepu, katerega je dal v razpravo odbor za organizacijo dela in sistemizacijo 19. januarja 1972; z njim predlagal spremembo pravilnikov, o delitvi OD v vseh delovnih enotah — glede na dodatke po samoupravnem sporazumu. Vse v redu in prav in tako bi tudi bilo, ce ne bi med temi pripombami zasledili med drugim tudi to, da je svet DE Vzdrževanje povsem zavrnil predlog odbora s
pripombo, da je pavšal umesten, čeprav je v nasprotju s samoupravnim sporazumom, da pa je v skladu z razpravo o socialnem razlikovanju.
Ne bi želel komentirati ta sklep ali p-edlog omenjenega sveta DE, ki ima, koi: sem poudaril, vso samoupravno pravico, da daje predloge in pripombe, kot pač meni, da je zanje najbolj sprejemljivo in prav; nikakor pa meni niti ostalim proizvajalcem, ki delajo v izmenah, ne gre v glavo, da so dodatki na izmensko delo postali kar naenkrat problem št. 1, ki bi naj pomenil socialno diferenciacijo.
Dodatek za izmensko delo dajejo tudi v kapitalističnih državah v %>; ne vem, zakaj bi naj v socialistični državi bilo drugače in to celo le pri nas, ko p?, drugje in vsi naši sopodpisniki samoupravnega sporazuma izplačujejo dodatke v °/o. Zakaj potem pavšal?
Imel sem že nešteto priložnosti za pogovor z ljudmi iz DE Vzdrževanje, z ljudmi, ki delajo tudi v naši DE — v Glinici — in so delali nekaj časa tudi v izmenah ponoči! Kako je bilo, kako jim je to delo ugajalo in vse ostalo, vedo najbolje sami, pa tudi tisti, ki so nekoč delali v izmenah, pa danes trdijo, da nikoli ne bi želeli v izmeno.
Ali so. po nekaterih mnenjih, nedavno n?. IH. seji CK KPS obravnavali iz-
mensko delo ali dodatke kot problem socialne diferenciacije? O tem nisem ničesar bral in ne vem, če je kdo drug! Kajti problem socialnega razlikovanja je prav gotovo kje drugje, kot pa ravno pri dodatkih za izmensko delo. Ne vem, kako bi bilo, če bi vsi, ki delamo v izmenah, nekega dne dejali, da je to socialno razlikovanje, če moramo eni delati v izmenah, to je ponoči, ob nedeljah in praznikih, da pa drugi doma lepo spijo ali pa gredo ob praznikih na izlete in podobno, ob tem pa zahtevali, da tudi mi delamo le od 7. do 15. ure. To prav gotovo ni mogoče in izvedljivo (vsaj pri nas ne), kajti naše delo je pač tako in njemu se moramo prilagoditi. Želeli pa bi tudi jni, ki delamo v izmenah, da bi končno enkrat že bilo konec vseh teh očitkov na račun proizvajalcev, ki delamo v izmenah, češ, koliko zaslužimo ali bolje rečeno: da si tega ne zaslužimo!
Osebno menim, da prav tak predlog, kot je bil podan, ne skuša niti malo poudariti tega, da smo v kolektivu vsi dolžni delati vsak po svojih zmožnostjh, močeh in sposobnostih, da smo dolžni vsi skupaj skrbeti za to, da bi naše podjetje čimbolj uspešno poslovalo in dosegalo rezultate, ki bi nam, ob pogojih sedanjega gospodarjenja in v okviru stabilizacije, dali večje možnosti za bo-
ljšo bodočnost in perspektivo našega podjetja. Vse dotlej, dokler bomo živeli v dveh taborih in eden drugemu očitali to in ono, je malo upanja, da imamo ugodne izglede za prihodnost! Vsi, ki delamo v izmenah, smo vedno za to, da bi bili urejeni določeni razponi, ki morda niso povsem pravični in stimulativni za vse, vendar naj tudi v bodoče velja misel, katero je ob svoji^ obrazložitvi podal tov. Frido Klančnik: »Kdor s svojim delom prispeva več in dela ob obravnavanih dneh in času, mu tudi pripada več«.
Kajti, če izmene delajo 16 ur same, ne da bi bili prisotni tudi vsi osemur-niki, pa delo poteka brez zastojev, potem je le treba priznati, da so taki dodatki upravičeni.
Prehod k uravnilovki ni najbolj idealna rešitev tega problema, ni pa se potrebno preveč oslanjati tudi na to, da bi nekdo rad pomagal tistim v izmenah, ki so malo plačani in podobno, kajti za vse to so najbolj pristojni tisti, ki delajo v izmenah; ti naj na svojih sestankih sami urejajo te zadeve.
V tej smeri bi tudi naš sindikat moral biti bolj aktiven in elastičen, saj bi moral povsem poznati problematiko v izmenah in mnenje proizvajalcev; po-
(Niadaljevanije ria zadnji strani)
tovarniški zbor nič kaj ne vzpodbuja k aktivnejšemu delovanju. Povsem smelò in konkretno lahko poudarim in povem, da tako slia.be aktivnosti sindikalnih organizacij v delovnih enotah menda še ni bilo, kot je to prav v zadnjem času, pa čeprav sem tudi sam v enem od odborov v DE Glinica.
Menim, da smo izgubili precej zaupanja pri naših članih kolektiva in da bo to še usodnejše, če bomo s tako pasivnostjo nadaljevali. Vedno sem bil in sem zato, da mora sleherni naš proizvajalec biti natančno seznanjen z vsem, kar se dogaja v kolektivu, pa če je vse to še taiko enostavno, kot .to nekateri mislijo, kar pa po mojem ni, kajti vse dezinformacije so zelo nevarne za kolektiv in za nadaljnje uspešno prizadevanje pri premagovanju težav v proizvodnji in prodaji.
Vsi skupaj smo brez pomisleka dolžni pomagati vodstvu podjetja, ki samo brez nas zares ne bo kos težkim nalogam, pred katerimi smo ali pa nas še čakajo; toda mi lepo brezbrižno vrtamo tam, kjer ne bi bilo potrebno, itn iščemo svoje sence za grmovi, kjer ni sonca. Tudi osebno sem za objektivno in ostro kritiko, ne glede na to, na koga se nanaša, če je taka kritika tudi resnična, objektivna in konkretna.
Vsi pa, ki se skrivajo za anonimnostjo, lahko kolektivu več škodujejo kot koristijo, čeprav ni rečeno, da morda tudi oni kaj vedo; vendar naj bi v dobrobit kolektiva raje zadeve razčistili najprej doma, pod domačo streho, brez vsakih dezinformacij, ki so lahko zares usodne za vse nas!
M. F.
Bistveno: okrepiti vpliv delavskega razreda
(Nadaljevanje s 5. strani)
na podlagi teh odnosov izpopolnjevala tudi samo sebe.
Ko danes ocenjujemo ali poskušamo oceniti delovanje osnovnih sindikalnih organizacij, mislim, da bi bilo najslabše, kar bi lahko storili, če bi izhajali iz neke skupne, splošne ocene. Očitno je, da je treba stvari obravnavati diferencirano in v procesu.
Zanesljivo lahko rečemo, da so pomembne rezultate dosegle tiste osnovne sindikalne organizacije, ki so odločneje krenile po poti osamosvajanja pri svojem delu, ki se odločneje zavzemajo za resnične interese delavcev, predvsem pa za razvoj neposrednega samoupravljanja, tiste, ki bolj komunicirajo z delavci, ki se več in bolj konkretnoj' ukvarjajo s problemom življenjskega stan-danta, kjer je več demokratičnih metod pri delu itd.
Veliko manj ali skorajda nobenih rezultatov pa niso dosegle tiste organizacije, ki se pri svojem delu niso osamosvojile ali pa so pod neposrednim vplivom različnih tehno-upravnih struktur v delovni organizaciji.
Te organizacije so pasivne in praviloma — izolirane od delavcev.
Viktor Markovič
Aluminije! Jugoslavije
za htevajo
Na 2. sestanku »aluminijcev Jugoslavije«, ta je bil v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo 10. marca 1972, so bile med drugim izražene konkretne zahteve vseh izdelovalcev in predelovalcev aluminija v Jugoslaviji, da je potrebno vprašanje izdelave, predelave, izvoza in uvoza aluminija čimprej rešiti na ravni federacije kot na ravni Združenja aluminijcev Jugoslavije.
Neurejeni odnosi med gospodarskimi organizacijami tja do Zveze so prisilili te organizacije, da ta vprašanja rešujejo skupaj — s skupnimi interesi in skupnimi zahtevami.
Tega sestanka, ibi je bil v TG Kidričevo, so se udeležili predstavniki aluminijske industrije iz raznih krajev Jugoslavije. Tu so bli sprejeti zaključki, ki
so v interesu vseh aluminijcev
Jugoslavije:
—• legalizirati cene aluminija do višine, ki je v sporazumu poslovnega združenja, z ekvivalentnim povišanjem cene aluminijskih proizvodov in polproizvodov.
—	Ustanoviti legalizacijski fond z disparitetnimi kur-si za one proizvajalce, ki bi izvažali svoje proizvode na konvertibilno območje.
—	V aluminijski grupaciji naj bi uvedli liberalizacijo vseh cen od boksita do aluminijskih finalnih proizvodov; v zvezi s tem bi bilo potrebno normalizirati zaščitne canine.
—	Rešiti vprašanje visokih cen električne energije v odnosu na druge proizva-
jalce aluminija v svetu.
—	Povečati izvozno stimulacijo domačih proizvajalcev in predelovalcev, ki izvažajo na konvertibilna območja.
—	Zahtevati, da bo priznan stimulans v višini 6 % + 5 %, kot je priznan za ferolegure in podobno.
—	Spremeniti režim uvoza.
—- Zahtevati izenačenje v pogojih uveljavljanja multilateralne kompenzacije, katera je uresničevana po odlokih o izboljšanju likvidnosti v gospodarstvu —■ tako, da bodo veljali enaki kriteriji za dolgove gospodarstva in dolgove negospodarske dejavnosti.
Dana je popolna, podpora podpisovanju samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Poslovnega združenja industrije
aluminija Jugoslavije. Zavzeto je skupno stališče vseh prisotnih, da bi v ustavni akt in bodoče akte vnesli tudi sodelovanje družbeno-političnih organizacij podjetja, da bi se tako nadaljevalo in izboljšalo sodelovanje na tem področju. Družbeno-politične organizacije bodo sodelovale tudi na naslednjih področjih:
—	pri usklajevanju programa delovnih organizacij
—	pri razvijanju samoupravljanja
—	v kadrovski politiki
—	pri urejanju benificiranega
staža
—■ pri urejanju minulega dela —■ pri uveljavljanju ustavnih amandmajev
—- na področju rekreacije in posebno pri organizaciji letnih iger aluminijcev.
Glede na sestav in delo družbeno-političnih organizacij, so bila sprejeta naslednja stališča:
—- Zahtevamo, da bo na prvi naslednji seji združenja organiziran sestanek direktorjev, vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
—■ Izmenjati moramo medsebojno vse normativne akte o delu družbeno-političnih organizacij aluminijcev.
—	V bodoče je treba vabiti in angažirati pri sodelovanju tudi funkcionarje Zveze mladine.
—	3. sestanek družbeno-političnih organizacij aluminijcev Jugoslavije bo ob soglasju predstavnika iz Titograda —■ junija 1972. leta v Titogradu.
Kidričevo, 11. aprila 1972.
SEKRETARIAT OOS
Očistimo kraj in
svoj
okolje
Takšen bi naj bil kratek uvod o prizadevanju Krajevne skupnosti Kidričevo, da bi vzbudila svoje občane k tekmovanju za urejanje in čistočo okolja, ki bi naj imelo lepši zunanji videz in bi naj postalo tudi mnogo privlačnejše območje za ostale, ki bodo še prihajali v Kidričevo — bodisi na kopanje v letni kopalni bazen ali kako drugače — na osebno rekreacijo.
Svet krajevne skupnosti je namreč na eni od svojih sej pred praznovanjem krajevnega praznika ob 60. obletnici rojstva Borisa Kidriča povabil občane k
sodelovanju v Tednu čistoče, v katerem so urejevali cvetlične nasade okrog stanovanjskih blokov, steze in poti — skratka: okolico stanovanjskih in poslovnih poslopij, da bi tako čimbolj dostojno pričakali najvišje republiške voditelje, ki so se 8. aprila udeležili svečane proslave.
Sočasno je bilo tudi razpisano tekmovanje za najlepše urejeno okolje, v katerega je zajeto urejanje dvorišč, okolice stanovanjskih blokov in poslovnih prostorov, ograj in podobnega.
Že sam Teden čiščenja je pokazal,
da mnogim občanom — stanovalcem — ni bilo žal prijeti za metlo, tudi za lopato in krampe, da bi kar naj lepše uredili svojo okolico. Vse to pa daje slutiti, da bo razpisano tekmovanje za urejanje okolja zares vztrajno in žilavo; izgleda, da se nihče ne bi rad nikomur dal, saj so že vidni nekateri rezultati, ki napovedujejo neizprosen boj za priznanje ali nagrado krajevne skupnosti. Vse, kar je torej dosedaj bilo storjenega, je treba pohvaliti; iz tega pa tudi sledi, da si občani na območju Krajevne skupnosti Kidričevo želijo, da bi bila njihova KS ena od lepših na območju ptujske občine, saj bo morda prav to tekmovanje vzpodbudilo tudi ostale k posnemanju, s čimer bi bil dosežen še večji napredek pri urejanju našega okolja.
Tekmovanje, katerega je razpisala KS, bo trajaloi od 15. aprila do 15. septembra. Prav tako bodo sestavili poseben tekmovalni program in pravilnik, o katerem bodo obveščeni vsi občani. Ob vsem, kar je že dosedaj bilo storjenega,
ne smemo pozabiti taborniške organizacije, ki se prav tako aktivno vključuje v realizacijo programa krajevne skupnosti. To je pokazala ob krajevnem prazniku, ko je uredila okolico svojega taborniškega prostora, dodeljenega od krajevne skupnosti v uporabo.
Vse kaže, da je taborniška organizacija končno le dobila pravo vodstvo, ki se je izredno vživelo v probleme te organizacije in si prizadeva, da bi rešila vsaj nekatere od njih. O tem pričajo že dosedanji dokajšnji uspehi, toda o delovanju organizacije odreda tabornikov bomo več in konkretneje poročali v naslednji številki našega časopisa.
Ob koncu sestavka bi omenil le še to, da je prav tekmovanje za urejanje okolja eden od izredno pozitivnih sklepov sveta krajevne skupnosti in da se je tudi pokazalo, kako realen je bil in tudi ugodno sprejet pri občanih. Kdor je na dan proslave — v soboto, 8. aprila — v popoldanskih urah — prisostvoval paradam godb na pihala skozi naselje, je lahko bil več kot presenečen, ne samo zaradi izvajanja godbeni-
kov, ampak tudi nad izredno prijetno urejenim okoljem, ki je na vse delovalo zares čudovito — tudi vzpodbudno za nadaljevanje započete akcije, katero je vzpodbudila krajevna skupnost. Prav gotovo se ne motim, če že danes rečem, da je ta sklep KS bil izredno pomemben za nadaljnje urejanje okolja in čistočo območij Krajevne skupnosti Kidričevo.
Če lahko temu rečemo — pričetek res pomembne akcije KS — potem moramo pohvaliti tudi vse občane, ki so to akcijo sprejeli z razumevanjem in z odločno voljo, da bodo kar najlepše uredili svojo okolico — svoj kraj.
To pa bi tudi naj bila naša skupna parola, pod katero se pričenja pomembna akcija v Krajevni skupnosti Kidričevo!
F. M.
Dopisujte v ALUMINIJ
Kmalu se bomo takole rekreirali tam v Crikvenici...
Prvo tekmovanje v znanju učencev osnovnih šol v Kidričevem
Prvo mesto: našim
Le nekaj mesecev je minilo, odkar so pionirji na svoji delovni konferenci sklenili, da bo 10. april — rojstni dan Borisa KIDRIČA — praznik pionirskega odreda, čigar ime nosi odred in bo na ta dan tekmovanje v znanju.
Pri tem sklepu je bilo mišljeno le tekmovanje med razredi. Med tem časom pa se je za Kidričevo zgodilo nekaj pomembnega. Svet krajevne skupnosti Kidričevo je sklenil, da bo 10. april krajevni praznik. Vse prireditve v tem času je prevzel pod svoje finančno okolje. Zato je lahko tudi tekmovanje v znanju prestopilo naš šolski prag.
Na sodelovanje smo povabili učence osnovnih šol v ptujski občini. Pravočasno so se
odzvale naslednje šole: Hajdina, Damam, Majšperk, Leskovec in Vitamatrci.
Naša šola je bila šesta, kakor je predvideval pravilnik tekmovanja.
Tekmovanje je bilo osredotočeno na lik narodnega heroja Borisa KIDRIČA. Celotni vir snovi za tekmovanje je bil Borec št. 4, leto 1953, ki je bil ob prerani smrti posvečen spominu na njegovo življenjsko in borbeno pot. Med tek-
movanjem so sodeldjoče šole nastopili? tudi s kulturnim programom —• tekmovalcem za kratek oddih med napornim delom, gledalcem pa v kratko razvedrilo.
Pravilnost tekmovanja je spremljala in nadzorovala strokovna komisija: profesor Ljubica Šuligoj, profesor Alojz Gojčič, predavatelja na gimnaziji »Dušan Kveder« Ptuj, Janez Kostanjevec —- vodja splošne službe v TGA Kidričevo, Roman Premzl, predmetni učitelj na osnovni šoli Cirkovce, in Branko Tonejc, predmetni učitelj v Kidričevem.
Našo tričlansko ekipo so sestavljali: Bojan Žmauc, Drago Dobnik in Marjan Miljan-čič. Na vsa tri vprašanja so naši učenci odgovorili s po-
Nagradni kviz v veliki dvorani v Kidričevem
SiiiainRiiiMiiiMinsiiiHil NEPRIČAKOVANO MNOGO PRIJAV ZA LETOVANJE V CRIKVENICI
Na kvizu — v času za premislek
polnimi odgovori, tako dosegli največ možnih točk in prvo mesto. Do te zmage jih je pripeljal ravnatelj šole tov. Ivan Težaik, ki je skupno z njimi od pogiavjia do poglavja, obdelal predvideno gradivo. Njegovi nasveti so veliko koristili, da so mlade glave laže razumele ideje velikega moža.
Šele odgovori na dodatna vprašanja so določili drugo in tretjo ekipo. Med tem delom tekmovanja je bilo v dvorani zelo živahno. Saj so učenci — navijači za Majšperk in Hajdino neumorno bodrili svoje tekmovalce. Drugo mesto so si priborili tekmovalci iz Majšperka, tretje pa iz Hajdine.
Prve tri nagrade so bile v vrednosti 600, 400 in 300 din v obliki nakazila za nabavo učil. Vse sodelujoče šole in vsi posamezniki so dobili zahvale za sodelovanje in lepe knjižne nagrade.
Za nagrkde so prispevali pokrovitelji sodelujočih šol, predvsem pa_ svet Krajevne skupnosti Kidričevo in TGA »Boris Kidtrič« Kidričevo, ki je bila pokrovitelj celotnega krajevnega praznika.
Tekmovanje v znanju bo postalo tradicionalno in bo vsako leto del prireditev ob krajevnem prazniku. Iz leta v leto se bo menjala vsebina tekmovanja; tako bodo učenci spoznali delo in življenje naših revolucionarjev in posamezne zanimive dogodke iz NOB.
Prednostni vrstni red
Kadrovsko-socialni sektor je izvedel informativno anketo, s katero je hotel ugotoviti, koliko članov delovne skupnosti bi želelo letos preživeti del svojega dopusta v Počitniškem domu »Aluminij« v Crikvenici.
Za to anketo se ni prijavilo mnogo članov delovne skupnosti. Na osnovi tega je delavski svet odločil, da letos ne bomo najeli tujih sob, sočasno pa je določil tudi cene za- 'sezono 1972.
Ko pa je KSS zbral vse prijave za letovanje v počitni-
škem domu, je bilo ugotovljeno, da se je prijavilo 221 članov kolektiva s 354 družinskimi člani. Vsi bi radi letovali v glavni sezoni. Odbor za družbeni standard je moral zaradi tega sprejeti naslednji prednostni red za letovanje v počitniškem domu:
—■ V času od 1. do 10. julija ne bodo mogli letovati vsi tisti prijavljenci, ki so v zadnjih petih letih letovali v glavni sezoni več kot enkrat. (Za glavno sezono amiamo čas od 1. julija do 10. avgusta).
— V času od 11. do 20. julija ne bodo mogli letovati vsi
tisti prijavljenci za letovanje, ki so v zadnjih petih letih letovali v glavni sezoni več kot dvakrat.
—	V času od 2l. do 30. julija bodo lahko letovali samo tisti prijavljenci, ki v zadnjih petih letih v glavni sezoni niso letovali.
—	V času od 1. do 10. avgusta ne bodo mogli letovati vsi tisti prijavljenci, ki so v zadnjih petih letih letovali v glavni sezoni/ več kot enkrat.
Ob enakih pogojih, po prednostnem redu, imajo prednost prijavljenci z nižjimi dohodki na družinskega člana v pre-
teklem letu.
Pri vseh kritičnih datumih je potrebno izločiti tiste, ki niso najožji družinski člani.
Pri tem je mišljeno vsako letovanje v našem počitniškem domu v Crikvenici in v domovih, s katerimi smo imeli sklenjene pogodbe o zamenjavi.
V	primeru, da bo po gornjih kriterijih izpadlo več prijav-Ijencev, kot so razpoložljive kapacitete, bodo ponovno vključeni prijavljenci, ki že najdalje niso bili na letovanju.
V	predsezoni in septembra
so kapacitete še proste.
Mogoče nam bodo sredstva v bodoče dovolila, da bomo lahko pritegnili k sodelovanju še več kot šest šol in s predtekmovanji izločili tekmovalce za končno prireditev.
10. aprila so imeli pionirji svečano pionirsko konferenco, na kateri so se zahvalili za pomoč in sodelovanje vsem tistim, ki so pomagali in sodelovali ob prazniku. Na tej konferenci so tudi sklenili, da bodo pisali kroniko tekmovanj —-v besedi in sliki.
Svet krajevne skupnosti je ob tej priložnosti pohvalil u-čence, ki sol ob krajevnem prazniku sodelovali pri izvedbi programa, posebej pa se je zahvalil folklorni skupini, pevskemu zboru, tehničnemu krožku —- mladim raketarjem, pionirskemu odredu in šoli kot celoti za sodelovanje — ob prvem krajevnem prazniku.
Najvišji naslov
Letos je bilo že šesto republiško prvenstvo v akrobatiki.
Bilo je v Ljubljani.
Tokrat nam je pri pionirjih priboril prvo mesto Edi Knaus, ljubljenec občinstva na otvoritvi svetovnega prvenstva v gimnastiki leta 1970, ko je nastopal v vaji z vozički.
»Partizan« Kidričevo se je tekmovanja v akrobatiki doslej udeležil še vsako leto. Osvojili pa smo štiri republiške naslove — prva mesta. Dvakrat je bil Radovan Ačimovič pionirski zmagovalec, enkrat pa je bil mladinski prvak. Letos pa imamo novega pionirskega republiškega prvaka — Edija Knausa, ki se je
pojavil o pravem času, saj nam dajejo njegovi uspehi upanje, da bo Knaus uspešno zastopal naš kraj in tako nasledil Ačimoviča.
Tudi ostali tekmovalci so bili uspešni. Krajger je osvojil četrto mesto, Maltar pa šesto. Nista mnogo zaostajala niti jagarinac in Zavratnik, ki sta tekmovala med starejšimi pionirji.
Žalostno, pa vendar resnično je, da odgovorni na tem področju tako malo skrbijo za množičnost, lahko bi rekli, da jo celo zavirajo, kajti tokrat nista tekmovala Ačimovič, lanski zmagovalec, in naš odlični akrobat Milan Hadler, zaradi nesmiselne odločitve nekaterih članov GZS.
Pokal v pravih rokah
KONČANO PRVENSTVO V ŠPORTNI GIMNASTIKI, »A« LIGE MARIBORSKEGA OBMOCjA — PIONIRJI KIDRIČEVEGA ZASLUZENI ZMAGOVALEC.
Ze dolgo so se vsi, ki se ukvarjajo z gimnastiko, zavedali, da je na tem področju veliko premalo tekmovanj, kjer bi se tekmovalci pomerili v svojem znanju.
Med posamezniki je bila ogorčena borba za prvo mesto med Muravsom (Železničar), republiškim prvakom, ki je v prvih dveh kolih zmagal in imel pred zaključnim, a zadnjim kolom, prednost 0,25 točke. Prav v Kidričevem in telovadnici »Partizana« Studenci pa se je pokazalo, da naš Pal tekmuje ves čas brez večjih napak in to mu je končno prineslo tudi prvo mesto v skupni uvrstitvi.
»Pomlad v Kidričevem« — z likovne razstave v šoli Kidričevo
n
Nekaj misli ob razstavi mladih ustvarjalcev:
Pomlad v Kidričevem“
Preredka tekmovanja pa so tudi zavirala kvaliteto in množičnost gimnastike. Da bi nekoliko rešili ta pereč problem, so na mariborskem območju ustanovili pionirsko ligo v gimnastiki. Gimnastični center v Mariboru je tako prvi v državi, ki je poskrbel, da lahko dobijo gimna-stičarji dovolj možnosti za merjenje tekmovalnih moči v tej zvrsti.
Ob koncu zadnjega tekmovanja, ki je bilo v domu »Partizana« Studenci v Mariboru, so se trenerji, sodniki in vodstvo tekmovanj dogovorili, da se bo v letu 1972/73 tekmovanje nadaljevalo. Vključili pa bodo še pionirke, saj so tudi one močno potrebne pogostejših tekmovanj.
Ob zadnjem in obenem odločilnem srečanju, omenil sem že, da ga je organiziral »Partizan« Studenci, so pionirji Kidričevega ponovno dokazali, da so najboljši.
Vrstni red v zadnjem kolu: Kidričevo 221,55; Maribor — Železničar 220,35; Maribor — Center 209,70; Maribor — Studenci 198,70 točk.
Med posamezniki je v četrtem, oziroma v zadnjem kolu ponovno zmagal Miran Pal iz Kidričevega. Imel je zelo zahtevne vaje in vseskozi jih je izvajal brez večjih spodrsljajev.
KONČNI VRSTNI RED VSEH KOL JE NASLEDNJI: Partizan KIDRIČEVO 659,65; Partizan ŽELEZNIČAR 659,50; »Partizan« Maribor — Center 620,65; Partizan STUDENCI 595,05 točke.
Ideja o razstavi otroških likovnih del v Kidričevem se je rojevala ob spoznanjih, da v naši regiji ustvarjajo mladi ljudje čudovita dela, a da so vse preveč skromni in zaprti v svoje delo.
Hoteli smo vzpodbuditi talente k še večjemu ustvarjanju in njih pedagoge k še večji aktivnosti. Želeli smo prikazati ustvarjalni zanos, predvsem otrok iz naše in bližnjih občin, toda z odzivom šol iz vse Slovenije je razstava prerasla že kar v razstavo republiškega pomena.
Z razstavo smo hoteli ugotoviti, kje smo trenutno v likovnem snovanju v osnovnih šolah na našem območju. Spoznali smo, da je še veliko dela pred nami in da je tudi na tej razstavi čutiti vpliv razvitejših območij, da je opaziti velike uspehe prav tam, kjer so že dolga leta sistematično negovali likovno ustvarjanje na osnovnih šolah in mu priznali tudi njegovo polno veljavo in mesto.
Razstava v avli Osnovne šole Kidričevo pa je tudi prečudovit učno-vzgojni pripomoček pri proučevanju likovne vzgoje. Zdi se mi, da bi bil greh za
likovnega pedagoga našega območja, če bi zamudil to razstavo, saj so razstavljena najboljša dela 39 osnovnih šol.
V Sloveniji odmerjamo uspehe likovnega dela trenutno na dveh razstavah. V Kostanjevici na Krki se srečujejo grafiki, v Šoštanju vsi, katerim likovno delo pomeni pot k plemenitenju človeka.
Pri nas v Kidričevem pa predvsem želimo, da bi se naše ustvarjanje povzpelo na raven, katero so že dosegli v večjih centrih, da bi vse naše območje živahneje zaživelo ob tej razstavi, da bi jim bila pobuda za še bolj zagnano delo. Želimo, da bi razstavo videlo čimveč ljudi, zato bi jo radi prenesli tudi v Ptuj; verjamemo, da bo tudi ta prenos uspel, kajti spoznali smo, da so vsi naši odgovorni zelo zainteresirani za likovno ustvarjanje na našem območju.
Razstava je, kot prvič, že dosegla svoj namen, saj je ob vsej vzgojnosti tudi počastila spomin na Borisa Kidriča.
Razstava je bila odprta 4. aprila popoldne, v tednu praznovanja — ob vzpodbudnih besedah ravnatelja tov. Ivana Težaka, ki je zagnano delal za uresničitev te razstave in jo vsestransko podpiral.
Predmetni svetovalec akademski slikar Albin KRAMBERGER pa je obrazložil prisotnim, kakšen je smoter razstave. Povedal je, da je komisija v sestavi: akademski slikar Pavel Golia in predmetni svetovalec Albin Kramberger — izmed 1150 prispelih del odbrala 120 najuspešnejših in jih tudi nagradila.
Prve tri nagrade so bile originalne grafike naših priznanih umetnikov in so enakovredne.
Dobile so jih šole:
—	Osnovna šola Makole,
—	Osnovna šola Ljubljana—Vič,
—	Osnovna šola Kostanjevica na Krki. To so bile nagrade za uspelo celovito
ustvarjanje na šoli.
Prav hudo nam je bilo, ko smo ob podeljevanju nagrad morali nekaterim članom, ki so bili domala enakovredni po likovnem delu, dodeliti le diplomo.
Diplome pa so sprejele šole in posamezni mladi ustvarjalci iz: osnovne šole »Prežihov Voranc« v Mariboru,
osnovne šole »Lucijan Seljak« Kranj, osnovne šole »France Prešeren« Kranj osnovne šole Desternik, osnovne šole Cirkovce,
osnovne šole Videm pri Ptuju, osnovne šole Podbočje pri Kostanjevico in osnovne šole Kidričevo.
Nagrade so prispevali: TIS Ptuj, Krajevna skupnost Kidričevo, Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj, Društvo prijateljev mladine Kidričevo in Osnovna: šola Kidričevo.
Posredno pa tudi TGA Kidričevo.
Vsem iskrena zahvala!
Da je bilo mogoče razstavo sploh pripraviti in izvesti, imajo nekateri posebne zasluge; organizatorji te razstave se zahvaljujejo za moralno in materialna pomoč predsedniku Krajevne skupnost» Antonu KOSIJU, pa za veliko tehnična pomoč Franku FLORJANČIČU in hišniku Osnovne šole Kidričevo Francu HLASTE-CU in ne nazadnje tajnici Anici LOBO. DA.
Upam si trditi, da je razstava dosegla svoj namen in da bo ob takem razumevanju posameznikov in organizacij KS Kidričevo lahko postala tradicionalna ob vsakoletnem krajevnem prazniku.
Bogomir Jurtela
Miran Pal, zmagovalec med posamezniki v gimnastiki na tekmovanju v liga-srečanjih
Trud vseh dnevov, tednov, mesecev in let, katere je prebil Miran Pal v telovadnici, je bil poplačan. Dosegel je prvo mesto in si pridobil prvi pokal.
Ostali naši pionirji so se uvrstili takole: Darko Krajger 163,75 točk, fe bil četrti, Dušan Maltar 162,80, je zasedel šesto mesto, Franc Lendero 157, 70, je bil sedmi, Zdravko Tominc s 157,15 je bil osmi in Milenko Bosak, 154,90, si deli deseto in enajsto mesto.
V zadnjem kolu je zaradi poškodbe Tominca tekmoval Edi Knaus, ki je prav v tem kolu pomagal, da so pionirji »Partizana« Kidričevo osvojili prvi pokal na tekmovanju po liga sistemu.
Mislim, da je tekmovanje za prvenstvo uspelo, predvsem pa, da je doseglo svoj namen in da bo v bodoče še bolj povečalo zanimanje in množičnost za to športno panogo.
A. G.
Graški velesejem
Od 29. aprila do 7. maja t.l. bo v Gradcu — drugem največjem mestu sosednje Avstrije — tradicionalni spomladanski velesejem.
Prireditelji pričakujejo poleg naših razstavljalcev (letos kar iz treh republik: SR Slovenija, Hrvatska ter Bosna in Hercegovina), tudi veliko število obiskovalcev. V ta namen so pripravili in razvili veliko propagandno akcijo, med drugim tudi več tiskovnih konferenc v Jugoslaviji, na katere so povabili tudi predstavnike uredništev in večjih tovarniških glasil.
Kaj podobnega bi pričakovali tudi od organizatorjev Zagrebškega velesejma, vendar dosedaj ni bilo nič.
Zahteva vseh nosilcev naprednih dejanj
(Nadaljevanje s 4. strani)
Prepričan sem, da bomo delovni program lahko izvajali le s složnim iti skupnim delom; to nas vse komuniste obvezuje — pred člani delovne iskup-nos-ti, iki so prav tako nosilci vseh pozitivnih dejanj pri reševanju akutnih problemov v naši delovni skupnosti.
F. M.
Graški velesejem bo v času prvomajskih praznikov, saj je pri nas kar 6 dela prostih dui. Prav zaradi tega upravičeno pričakujejo precej obiskovalcev iz Jugoslavije.
Dopisujte v ALUMINIJ
Na sejmu bodo tudi nekatere posebne razstave, kot n.pr. »Ključi in ključavnice v 2000 letih«, nadalje »Mamila — varajo in razočarajo«. Razstavljeni bodo spominki iz Indije in Pakistana, pa še mnogo zanimivosti.
Prireditelji so zagotovili, da bodo vstopnice naprodaj tudi za dinarje — po enaki ceni, kot pred letom, kljub devalvaciji dinarja!
Izmensko delo in socialna diferenciacija
(Nadaljevanje s 7. st rani)
tem pa zastopati ustrezna stališča na sejah samoupravnih organov.
Ob koncu želim še enkrat poudariti, da taki odnosi, katere bi lahko imenovali: med seboj dokaj nasprotni, prav gotovo ne vodijo nikamor; vsi namreč v tem kolektivu delamo in živimo, zata smo dolžni, da vse notranje probleme rešimo trezno in previdno. Najbolj pomembno pa je: s skupnimi močmi, ker samo tako lahko pričakujemo tudi popoln uspeh na vseh področjih našega dela.
Medsebojni očitki so lahko veliko bolj škodljivi kot pa koristni, zato menim, da lahko le s skupnimi akcijami rešujemo vse naše probleme!
M. F.
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrlič — predsednik, člani: Stojan Kerbler, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž.
Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti.
Rokopisov in slik ne vračamo.