WBLIIHK) AKT)' DISTRIBUTED CTPEB PERMIT (»o. M6) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER ft 1917, ON WUB AT THE POST OFFICE Or MEW YOBS. W. Y. By Order of the Frcat, a. S. Burleson, P. M. Cto
Hajvečji slovenski dnevnik	"W" A ^^ V A ■ ^ ^^^	A	lar*eit Slovenian Daily
v^JT^^T.*M	ItI jAS ^ A KI II 1/4	.
Za pol leta............$3.00	\JI M J 11, L'l i ^ 1 1 M	W M W ± m	Issued every day except Sunday.
Za Hew York celo leto... $7.00	^^ ^^	and legal Holidays.
2» iD01cmatY0 "l0 tot0 " _list slovenskih delavcev v Ameriki_.	75,000 Reader. ^
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., wider the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 197. — ŠTEV. 197.	NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 23. 1921. — TOREK, 23. AVGUSTA, 1921. /	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
KAROL NE MORE NAJTI PRIBEŽALIŠČA
EIVŠI CESAR BI MORAL ZAPU STITI ŠVICO DO 31. AVGUSTA, ^ ROK JE P.IL PODALJŠAN. — ŠE VEDNO UPA ZASESTI OGRSKI P RESTOL.
Lucern, Sviea, 21. avpusta. —'čaja in vslc,! topa bo treba po Dffwt dni nd danes naprej bi mo-]mnenju tepa lista, da bo skušal ral bivši avstrijski cesar Karol švicarski zvezn? svet uravnati za-Bo^lasno z njeprovo lastno obljubo jdevo v dogovoru z drugimi sila-zapustiti ozemlje Švice in *ri dni mi.
pred svojim < hI potovanjem mora .. Karol sam je očividno popol-ob vest iti švicarsko vlado, da na- noma brezbrižen glede svojega merava zapustiti deželo, a d-»seda j br.do«"epa bivališča. Vznemirjajo ni bilo na Ilertenstein gradu. — pa pa njegove finance. Pred krat-kjer živi Karol s s^ojo družino, kini je imel nesrečne izkušnje z *«• nobenega 7iiaka in nikakih pri- nekim denarnim zavodom Cu-prav za odpotovanje.	riliu, ki je propadeT.
Švicarski zvezni svet. ki se bo Prejšnjemu cesarju se je pr»sre-sestaI v pet«»k da doloei. kaj naj rilo prinesti iz Avstrije v Švico stori s K aro lom, ee ne bo zanustil 31.000 000 kr«.n. katere je izročil dežele do 31. avgusta, je pr:».nal. dotienemu finančnemu zavodu v da ni dobil se nobene informacije varstvo. Ta zavod pa je krone glede tega. ee ima Karol že kako'prodal za 30.600 000. Prodal je v pi i be žališ«'e,.Ta teden se bo špan-, imenu Karol.j tudi neko dunajsko ski |x»slHnik vrnil v Bern in upati pala«*o. kjer u- nastanjeno špansko je. da Ih» deifnitivno informirali poslaništvo, nakar je vrni! Karo-švicarsko vlado, ce je špmskajlu 22 milijonov kron. pripravljena sprejeti Karola ali j Transakeij ni vodil Karo! dine.	jrektno. temveč banm Steiner. ki
Poročila, <!a so Švicarji obko-;.ie tudi izpuh:! dva milijona kron lili Ilertenstein irrad s pojsebno|vsled bankrota d<»ti«"-ne banke. — straž«« vojaške policije, so nopol-'Dvaindvajset milijonov kr»n je noma neosnovana. Razen enega bilo vrednih nekako 200.000 zla-detektiva v civilni obleki ni tam tih frankov.
nobenepa vojaštva ali policije in Ženeva, šviea. 22- avpusta. — Karol s«- lahko prav tako nrosio Hivši cesar Karol in cesarica Zi-pibl|e kot kak d^ipi elovek	ita bosta smela ostati v Švici do
Neue Zuericher Zeitunp pravi vikonca oktobra na temelju dogovo-nekern oeividno inspiriranem elan- ra. katerepa so sklenile ans'eska. ku. da j. skoro praktično npo-' Madžarska in švicarska vlada, kaj-tovljeno. da nc ja^re Karol odpo-j*i nobena drupa dežela ni bila pri-tovati do 31. avpusta Ur sklepaj pravi jena sprejeti dvojiee. Švica r-da bo tr«'ba v takem slučaju celojska vlada bo zopet vzela celo raza de vo rešiti na kak dr up način, jdevo v roko, ko bo potekel ta ter-Ta zadeva je mednarodnepa zna- ir.in.
KAZNJENEC SE HOČE OPRATI
FRANCOZ, KI JE BIL SPOZNAN KRIVIM, DA JE ZASTRUPIL fcVOJO ŽENO Z ARZENIKO, JE VLOŽIL PRIZIV PO 43 LETIH. ZADEVA V ROKAH ZNANSTVENIKOV.
Pariz, Francija, 22. avpusta. —j Neki Franeoz. po imenu D&nval. ki je bil obsojen letalS73 na do-j smrtno izgnanstvo v kazenski ko-j loniji in ki je delal kot kaznjenecf 2Ti let v Novi Kaledoniji, je vir 2il sedaj priziv proti svoji obsodbi.
Zločin, radi katerega je bil stav-j Ijen pred sodišče ter spoznan kri-( vim. je obstojal v zastrupijenju ž«ne. V njenem truplu so našli sledove arzenikc in v onem času je prevladovalo naziranje. da ar-, z»*nika ne obstoja naravno v človeškem telesu. Ker je bil Danval kemik in ker so bili dokazi. zbra-J ni proti njemu precej tehtri, je bil spoznan krivin ter obsojen.
Celih 25 let je delal kot kaznjenec v Novi Kaledoniji. Leta 19031 so trije francoski znanstveniki, ki *o na novo otvorili slučaj, predložili dokaze, ki so izjavljali, da je| bil Danval skoro gotovo nedolžen. Kmalu nato je izpolnil Gabriele| Bertrand, odličen kemik. ne«i a-j parat, s pomočjo katerepa je bilo mopoee doktzati, da obstoja»ar-' zenika naravno v človeškem tele-■u.
Potni listi. '
* i J z f - .i
P« najnenjfi odredbi bel grajske vlade doU Jugoslovani potne liste same tedaj, sko prinesejo t seboj kako listino is starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Taks liatina so: Stari potni Ust. delavska ali vojaška knjižica, i krstni list in domovnka.
Navadne pismo na zadostuj*i vež.
Kdor Udaj nima nobena take] listine, pa ieli potovati v stari kraj, naj pifte ftupanatvu sne ob iine, v katsio ja pristojen, po do-movnico, potem bo iele mogel da biti jugoslovanski potni lirt.
Nikdo naj tedaj na pride v New York v nsmepn, da bi potoval v stari krej, ako nima kaka gori <nBxijeae listine.
Prank liha State Bmk. m OsttUail it, Ks^Tork, N.T,
Danval jc bil izpuščen n-° ]>ro-slo. a sodba proti njemu jc '>ila še vedno pravomočna. Leta 3f>f)G je[ vložil priziv, naj se sodbo razve-' ljavi, a na t(melju. da je treba j proizvesti novo pojasnilo plede smrti madame Danval. Ker je preteklo že preveč časa. da bi bilo to mopoče, se to ni izvršilo, a — Danval ni nikdar opustil svojega i boja za dosego popolne prostosti.
Danval navaja v sedanjeic pri-zivu poročilo, predloženo Akademiji znanosti tekočepa leta. temelječe na delih in raziskavanjih dok tor je v Kohnabrest, Sicart in Pa-raf. v katerih delih izvajajo ti zdravniki, da ni treba j«mati*v po-štev majhnih količin arzenikc. katere bi se našlo v človeškem telesu in sicer do približno enepa mi-liprama.
Na temelju tepa materijala zahteva sedaj Danval, naj se sodbo, izrečeno proti njemu. prekli«'e ter da naj pa sodišče rehabilitira. — Znanost je tekom dolpih let nje-povepa mučeništva dokazala, da je bila množina strupa, katerega so našli v truplu njepove žene. le normalna in proti znanosti iz leta 1877 navaja Danval znanost iz leta 1921.
MIROVNA POGODBA Z NEMČIJO.
Berlin, Nemčija. 22. avpusta. — Nemški narod ni niti malo informiran plede napredovanja ni'rov-nih popajanj med nemško vlado ■ ter ono Združenih držav.
Nemška vlada noče na noben naein razkriti vsebine popajanj, |ki se vrše med njo ter Ellis Lor-|ing Dreselom. ameriškim pooblaščencem in sicer na temelju trditve. da je' naprosila vlada Združenih držav, naj ostane vsebina pogajanj tajna, dokler bi se pogodbe ne objavilo.
i Kljub tajnosti, ki obdaja pogajanja, pa je vendar znano, da je dogovor dejanski sklenjen, in da
BRKATE ŽENSKE NA FRANCOSKEM
EOOVER JE SKLICAL KONFE-' RENCO.
ITALIJA IN LIGA.
Zdravniki pravijo, da so cigarete in "cocktaili" krivi bradatosti mnogih pariških lepotic.
Pariz, Francija. 22. avpusta. — Vsako leto postaja število žensk, ki nosijo brade in brke. večje in zdravniki dolže v plavnem kajenje eiparet in za uživanje cocktai lov kot vzrok te prikazni, statistike bolnic fcažcjo. da ima 11 od-stctk./r žensk - bolnikov nenormalno razvite lase na pornji ustnici in na bradi in da nosi 27 odstotkov žensk v blaznicah brade in brke.
Pariška družba, ki je pričela intenzivno kaditi ciparcte po sklenitvi premirja, ko je bil zopet na razpolapo turški tobak in !'i se je navadila od ameriških vojakov zauživanja eoektailov. je presenečena spričo upotovila pariških znanstvenikov, da sta tobak in alkohol plavni vzrok nenormalne rasti las pri ženskah.
Zdravniki, ki se pečajo z olepševanje mženskih obrazov, pravijo, da imajo vedno veliko število žena. ki si dajo električnim potom odstraniti korenine las na mestih kjer so lasje odveč ter kazijo lepoto žensk. Pred kr&tkim -izjavljeno zdravljenje, ki obstoja v tem da se namaže kožo z neko tekočino. ki odžre lase. se ie izkazalo kot zelo škodljivo zdravju koži in na stotine je žensk, ki i najo za vedno podarjeno svojo kožo. kajti s pomočjo omenjenepa ;'drav Ijenja so si.dale odstraniti vrhnjo plast kože na lien, v upanju, da bodo dobile lepšo kožo.
POŽAR V TAMPICO PETROLEJ SKIH POLJIH.
Mexico City, Mehika, 22 avpusta. — Kot se je danes izvedelo, je bil požar, ki je izbruhnil v petek v Araatlan petrolejskcm polju v bližini Tampica, popašen. Uradniki družbe so se bali. da se bo požar razširil tudi na druga polja ter povzročil veliko škodo.
potrebuje le šc odbrenja ameriškega državnega tajnika Huehesa.
Nasprotno s poročili iz Washington se pozitivno glasi, da ne bo sklenjena med obema državama nikaka trpovska pojrodba še pred sklenitvijo dejanske mirovne pogodbe. -
1 Washington, ! >. «'.. 21. aviruMa. .Na temelju pm-inj«- pr«-;ls«'<!nika j Ifardinpa. na.i ne združi vse aktivnosti. tikajoee	pomoči za |stradajoče Ii;:se Je trpovski taj i u?k lloover \čeraj objavil, tla bo 'sklieal za prihodnjo sredo s.-^ia-nek evropskega pcuiifižnepa sveta.
Predsednik llardinir je na pro-1 j sil trpovskega t sj-iika Hooverja,i j na j združi \se j>omožne najx»re ne fe radi večje uspešnosti, ki bi bila posledica takega združenja, temveč da :*e t_:di zavaruje ame-i riški narod pred onimi ljudmi, ki hi gotovo skušali izrabiti bedo na Ruskem v s\ojo lasno korist.
Organizacije, ki bodo zastopane na sestanku. 1 odo naslednje: Ame riška pomožna administracija; ameriški Rdeči križ; Zvezni svet cerkva Krist.i v Ameriki: židovski skupni razdeljevalni komitej; vi-ter.i Kolumba; Y. M- <A.: V. W. C. A. in katoliški dobrodelni komitej.
PRAZGODOVINSKI REPTIL.
Joplin, Mr,.. 19. avpusta. — Na neki farmi v bližini Racine, Mo.. petnajst milj južno od tepa kraja, so našli okamenele ostanke neke ž:vali. o kateii se domneva, da je bila velikanski prazpodovinski — reptil ali pa polast iz globokega morja.
Splošni obrisi te živali so v pre-cej dobro ohranjeni ter so slični velikanskemu kuščarju. Glava je dclpa dva čevlja. Sprednje nojre so dolge 12 čeljev in okamenelo titiplo jc dolpo 24 čevljev. Rep sajn je dolg 12 čevljev. Med nogami te pošasti so našli številne školjke. Vsled tepa domnevajo neke
teri, ki so obiskali pozorišče na jr.
/
be, da je mogoče ta žival žive! i \ morju.
Ostanki so na zunaj beli, slični apnencu, a v notranjosti imajo barvo kremenca ter so iz van redno trdi. Smitlisoi:ian zavodu v Wash-irgtonu se jc poslalo sporočilo s prošojo, naj pregleda to najdbo.
VODA V KAPITOLU.
Phoenix, Ariz., 21. avgusta. — Vsled velike povodnji je jezero Cave Creek tako naraslo, da je vo-cia A-drla v državni kapitol.
V pritličju je stala voda dva čevlja visoko. Škoda je precejšnja.
Italija se je naveličala Lige ter namerava baje izstopiti iz nje. — Umaknila se bo septembra meseca.
Pariz, Francija. 21. avpusta. — Italija se bo septembra meseca umaknila iz Litre narodov, ee bosta Anglija in Krancija še nadalje \-trajali pri tem. da določita Italiji h* ''drupo mesto" v Ligi.
Pred kratkim j" Italija odločno protestirala proti neizmernemu trošenju Lip«; in izjavila, da dobivata dva glavna uradnika Lige narodov*po dva miljona italjan-škili lir. kar je po mnenju Italije veliko preveč.
Francija i:i Anglija sta odgovorili na to s tem. da sta zahtevali od Italije še večje prispevke ter obenem objavili, da se bo v bodoče uveljavilo tri kategorije: prvi hosta Anglija in Francija, nadalje bosta prišli vpoštev Italija in -T&ponska in kot tretja iztočna Indija.
Od najvišjih avtoritet v Italiji se je izvedelo, da namerava ita-ljanska vlada protestirati proti t'mu samovoljnemu sklepu in da he zahtevala enak glas v svetu Lipe narodov. Razventepa />a bo italjanska vlada povdarila, da je Lipa narodov brez Nemčije in Združenih držav Severne Amerike prazno in ničvredno podjetje.
(V bo Svet Lipp narodov sprejel sklep Anplije in Francije, ki ho uveljavljal dejansko diktator-stvo v Lipi >"»<1 strani teh dveh narodov. bo Italija koj izstopila iz Lipe. (,'e se bo to dejanski zpodi-1<> bodo vzpledu Italije sledili tu-oi drupi narodi, med njimi v prvi vrsti južno-ameriške republike.
V diplomatičnih kropih so dali ./.raza naziranjti. da bo pomenjal izstop Italije dejanski razpust Lige narodov.
VPRIZORITEy ČEŠKIH SOKOLOV.
Chicago, 11!.. 22. avpusta. — De-lepati iz Cehoslovaške, katerim na-čeluje senator Vaclav Klofač prej-šni češki minister za narodno o-brambo, so dospeli danes semkaj, da se vdeleže vsesokolske prireditve ameriške sokolske zveze. T drnžbi se nahaja izbrana skupina devetih telovadcev, ki je porazila vse vodilne telovadce v Evropi.
Kot že poročan o. j,- izsledil? new v«, r.:?: a	izio/in.k . i- j nssko band... ki ima na vesti več kot
osemdeset ui; > rov. Ti ljudje >.. izvedli krvno >veio na.l • - '::n ^zaznai novanim". Večkrat seje pripetilo, da je kak čbivek pobeg lil pred j.n p::njalei iz lt:;li je v Ameriko, to.'a, še predno j.» pri-šel sem. so imeli člani zločinske tolp«, njepov natan- en opis ier pa prej :,!i slej cmerili. Drupi z leve na desno je detektiv S. A. Repetto, ki j. š.-st zar« tnikov ar« tira !. Po mnenju |>olieije bodo ostali
]»rišli k:nalo na vrsto.
TAJNA SEJA IRSKEGA PARLAMENTA
"	^ v	_
IRSKI REPUBLIKANSKI KABINET SE BO SESTAL K TAJNI SEJI, DA RAZPRAVLJA O PRE DLOGIH ANGLIJE. — UPAJO. DA JE BOJEV KONEC IN DA SE BLIŽA ZOPET MIR
Dublin, Irska. 22. avgusta. —f [rski republikanski kabinet se bo ;estal k tajni seji. tla se odloči rlede ponudbe angleške vlade ter ulgovori nanjo. V zvezi s to uso-lepolno sejo se je vršila v Mam i->n Ilouse konferenca Sinn Fein kabineta.
Earnon de Vulera je bil zelo lobroga razpoloženja, ko se je se-j »tal s Harry Bolandoin. svojim ajnikom, ki dospel iz Amerike, n katerega že ni videl od PožičaJ %n je odpotoval iz New Yorka. —| ;\rtur Griffith je stal ]>olep terj ■»t? dobrohotno smehljal	j
Bol an d je povedal pozneje poročevalcem. tia je našel vod'telj«* selo dobrepa razpoloženja.
—	Jaz Sitni upam. da je bojev konec in da se bliža mir. — je rekel Roland.
—	Dokler pa bo ostalo irsko vprašanje n< rešeno. — je rekel. — ne more Amerika zavzeti svojetra stališča in nikdo ne pričakuje v Ameriki rešitve.
V Dublin ;e dospela danes zjutraj tudi ses*ra pokojnepa župana MeSwineyja iz Oorka. Rekla je. rla je bila zelo vesela sprejema v Združenih državah ter bila zelo apapolna z o.'irnm na izid sedanjih j>opa janj.
ANGLIJA ZA RAZOROŽENJE.
London, Anglija, 21 i apusta. — Vladi Združenih drŽav j«' bil sporočen formalen sprejem Anplije pled ofieijelncpa povabila predsednika Hardinpa. tikajočepa se skupne konference glede vprašanj Daljnega iztoka ter razoroženja glavnih narodov. Ta konfernca se ho vršila v Washingtonu novembra meseca.
Glasi se. da daje angleška poslanica na ameriško vlado izraza p-ipravljenost i Anglije, da se vde-ieži tozadevnih konferenc.
OŽIVLJENJE NAPRAVE.
Springfield/ Mass., 22. avgusta. Lokomotivske naprave Boston & Albany železnice, ki so bile zaprte od 15. junija naprej, bodo jutri zopet otvorjene ter se bo pričelo v njih redno obratovanje.
Tajna debata irskega republikanskega parlamenta bo trajala najbrž več dni. Vse kaže, da se voditeljem prav nič ne mudi ter je verjetno, da pričakujejo spra^ Tjivega razvoja z o^iroLi na stališče Ulst^rja, čeprav je v tem t'-enutku kaj takega okrajno neverjetno.
Politične govorice izjavljajo, da so gotovi člani ulsterskega kabineta za zbli/anje z jugom, da pa je večina severa proti vsakemu takemu zbližanju.
HARDING ZA ZASTOPSTVO DELAVSTVA PRI RAZOROZ*!-
VALNIH KONFERENCAH.
Atlantic City, N. J., 22. avgust h. Samuel (Jompers. predsednik Ame. riške delavske federacije, je danes rekel pri otvorjenju sestanka eksekutivnega sveta federaci-jji. da je predsednik Ilardinp za (zastopstvo delavstva pri Lonferen-
'eah. t i ka joči h se razororenja, ki i . se bodo vršile v Washingtonu.
Gompers je rekel, da je stopil kot predsednik federacije v zvezo Iz zastopstvi delavskih organizacij p.. eeli deželi, da izve za njih na ziranje plede razoroževanja.
Dostavil je. da je dobil od predsednika Hard in pa pismo, v Kate-'rera se je slednji zavzel za t.», da naj bo delavstvo zastopano na tej važni konferenci.
Delavstvo je vedno zagovarjal« i razorožen je — je rekel Gompers (— in polna sda ameriškega organiziranega dela stoji danes za
I
i predsednikom Ilardingom. k' skuša uveljaviti svetovni mir potom razoroženja.
POGREB KRALJA PETRA.
Belgrad. Jugoslavija, 2. avg. — Ob velikanski vdeležbi ljtulske množice se je vršil danes pogreb pokojnega kralja Petra. V mestu je vladal popolen mir. Sem bo te dni dospel maršal Franonet J'Eis-pcrrv, član francoskega vrhovnega vojnega sveta ter bivši vrhovni poveljnik zavezniških eet na 'bližnjem vzhodu.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m potom naie banke izvršujejo po nfriri oeni, tenmljlvo ta Mitrf, Včeraj so bile naie cene sledeče:
J7GOS7tAVUA!
Aazpoiz^ja mm sadnje poite fai laplaiuje "Kt. poštni Sdčovnl ared" in ''Jadranska banJta" v LjubljanL
300 kron ____ $2.10	1,000 kron ____ $ 6.40
400 kron ____ $2 80	5,000 kron ____ $31.75
500 krču ---- $3.50	10,000 kron ____ $63.00
ITALIJA m ZASEDENO OZEMLJSi
Barpoftttja na sadnje poite in iaplačnje "Jadranska banka' 'Txvtm.
BO lir ____ $ 3.80	500 lir ____ $24.00
100 lir .... $ 5.20	1000 lir .... $48.00
300 lir .... $15.00
HEMlEA AVSTRIJA:
Baspotilja aa crfnje pošti In Izplačuje "Adriatisohe Bank" aa Duna jn.
1,000 nemžko-avst. kron.. $ 2.20 5,000 nemško avst. kron.. $ 9.50 IG,000 nemško-avsi. kron.. $18.00 50,000 nemško-avst. kron.. $87.50
Vrednost denarju sedaj ni stalna, taienja se veikrai mepričako-rano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančna eene vnaprej. IG računamo po eeni istega dne ko nam poslani denar dospi v roke.
Kot generalni sastopdiki "Jadranska Banka" In njenih podrnft-. oic imamo sajamčene i zv an redno ugodne pogoje, ki bodo velike ko--isti sa one. ki se ie ali se bodo poslnievali naie ban^a.
Denar nam ja podati najbstf po PHtia HflOfly Order, sB pi fo Haw York Bank Draft
L
Frak Saksv State flnk _ nwim^ mr«
"BtAS NARODA"
SLOVENIAN DAILY - -	owned and Published by
. SLOTENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation)
PRANK SAKSER, President	LOUIS BENEDIK, Treasurer i
Pisco of Business of the Corporation and Addresses of Above Officiers: 92 CortUnat Street. Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
**C«aa NarDda" Uhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Za celo leto velja list za Ameriko	Za New York za celo leto	.»7,00 ,
In Canatfo	$6.00 za pol leta	»3.50
Za pol leta	$3.00	Za Inozemstvo za celo leto	$7.00
Za tetrt teta__$1^0 za pol leta	»3.50
GLAS NARODA
' '	(Voice of the People)
issued Every Day Except Sundays and Holiday«.
Subscription yearly $6.00
Advertisements on Agreement.
L»H>l»l brrz podpisa In osebnosti n»- prioWujeJo. Denar naj se blagovoli p«»-»tljatt
p° Money Order. Pri tprcmnnbi kraja Tiaro* uikov prosimo, <la se nam j
tudi i-rej^njo liv:ill? e naznani, da hitreje r.aj<lemo naslovnika.
GLAS NARODA B2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876 -___
ZA BREZPOSELNE
* ——•—
Siccr .j<- sc* <lale<" do zime, toda v zadnjih dneh je bilo deževje i 11 precejšen mraz ponoči. Mestna oblast, ki ima nalogo skrbeti za brezposelni-, se že praska za ušesmi, kaj bo napravila v priliodnji zimi. Sedaj, sredi poletja, ko iš«"-<« na tis<W*e brezposelnih dela po kmetih, ko tisočeri breziN»sebii prenočujejo v naravi, pravi upravnik mestnega azila, da so njegovi prostori prenapolnjeni ter da mora vsak zvečer odsloviti najmanj dvesto ljudi.
Oblastim ji* nekoliko tesno pri srcu, ko pomislijo na tisočere, ki bodo pozimi lačni hodili po newyorskih nli<-ah ter ne bodo imeli prostora, kamor bi položili glavo.
Celo zvezna vlada priznava, da vlada v deželi strašna brezposelnost.
Sam delavski tajnik Davis je pred kratkim rekel, da je v deželi nad šest miljouov ljudi brez dela. Takih j ljudi seveda, ki bi radi delali.
Vlada ponavadi nima navade sestavljati takih po-! ročil, ter jih obešati na veliki zvon. (\ pa to kljub temu j stori, kot je storila v tem slučaju, je znamenje, da zašle-j duje nek gotovi cilj.
Vladi je sedaj veliko na tem ležeče, da izsili iz kon-! gresa pol miljurde dolarjev za odpravo brezposelnosti.!
S tem denarjem pa ne misli direktno pomagati brez-j poselnim.
Ta di nar hoče dati raznim železniškim družbam kot , odškodnino, v nadi, da bodo železniške družbe te poli iniljarde takoj uporabile za nakup raznega materijala, j vsled česar bi se produkcija pn raznih tovarnah povečala' in bi veliko brezposelnih delo dobilo.
Toda to more le malokdo verjeti. Železnice so odpustile delavce ker so obratovanje pocenile ter skušajo izbili iz zamišljenih kolikor mogoče veliko dobička. Pa j če jim vrže se toliko in toliko miljard v žrelo, jih bodo! zaposlile samo toliko kolikor jih neobhodno petrebuje-! jo. Pol miljarde dolarjev potrebujejo za obdačenje zvo-j denelega kapitala in za izplačanje dividend.
Del tega denarja je pa tudi namenjen v to, da bi1 železnice lažje konkurirale z ladjami, ki prevažajo žito. j
Ladje, na katere se laliko spravi od ftirideset do petdeset vagonov žita, so pred kratkim napravile pot iz, Dulutlia v New York v šestih dneh. Prevoz je bil za; dvajset odstotkov cenejši kot pa na železnicah.	|
Komaj se jc to izvedelo, je meddržavna trgovska komisija tudi železnicam dovolila znižati prevoznino žita iz srednjega zapada. Trgovska komisija pravi, da železnice s to prevoznino ne pokrivajo svojih stroškov, da je pa potreba pomagati farmerju. To je neumnost. Vsakdo ve, kam pes taco moli. Razloček med prevoznino na železnicah in ladjah bo zmanjšan, da bo mogoče prvim! konkurirati. Stroške bosta trpela farmer in industrijahli delavec.

Chicago, m.
Poročili so se: Jožef Černevee in Pep a Matek ter Mihael Gorek i h Marija Kocet.
Novo hišo št. 11>50 22. Place je kii|»11 prekmurski Slovenec Mr. Lajn ar. Tudi rojak Mr. M. Omer-ze 1 je kupil nova hišo na vogalu •lovne Ave. In 21. Place.
V	Chicago se ho nadeli] rojak dr. J. Uršiš. Najel si je stanovanje v hiši rojaka Mr. Frank I*a-niča na voga'u Lincoln i:i 22. St.
_ -v •	—	1
Panama, HI. j
("mrl je I^rnaci.] Zor*, doma iz' St. Lnniberta pri T-.if-i.ji. Zapustil j it* ženo in 5 otrok. I»11 je elan S. | X. 1'. Jed note in Fnited Mine Workers of America, katerih čla-| ni so mu priredili krasen pogreb.|
Joliet, HI. 1
Poročno dovoljenje -ta si izpo-;tovala v tukajšnjem okrajnem sodišču rojak Andrej Oblak, 1508 \. H roadwav.. ir. gdč. .Terezija Kren.
D< Ijrokljuna štorklja je 11. avgusta vasovala pri družini Antona Železnik na Clement St. in je za opomin pustila zalo deklico. Dne 14. »vez. pa je pos^tila druži-no CJeo. Stoniča. Slo X. Chicago, St.. in je tirai tej družini prinesla pr\ orojenko.
121etni Jakob, -ju rojaka Mar-? ina Žiisrelj. S10 N. Bhiff St.. je Iiil sam v kuhinji, ko jo vrela voda ni peč? v loncu. Poskusil je h.nnf odmakniti, a je padel na tla. da se je kron razli! p > njegovem obrazu. De i" k a so odvedli v bolniku i»-o s v. Jožefa, ker se je nahajal v nevarnosti.
Cmrla j«' 21etna hčerka rojaka Johna Mlakar, 21:{ Miller Avenue. Otrok .i" po^al žrtev da vice, kater* je dandanes v Jolietu mnogo si u ca je v.
'MT*. Ana l"rš;č. hčerka rojaka Miliaria Vršiea. 11."» Indiana St., je bila 1:5. a vg formalno sprejeta v ri-d sv. Frančiška v jolie<tskem samostanu tega reda. Od t<*la,i se inn-nuje >.-stra M. Knirratija. Med n.<v;nkami, ki so h-)«- sprejete v samostan ta dan, je tudi neka Ar. Rahovee i/. Chicaga. ki je morda •Slovenka, ako ne katere druge slovanske narodnosti. Pri tej priložnosti so se vršile v dotičnem ;samostanu velike Javnosti. katerih so s«. \«j(»[(»2jij j)i,],.o- številnih duhovnikov tudi mnogi drugi verniki. zlasti sorodniki in znanci prebivalk samostana. Sestra M. Engratiia bo najbrž prišla k slov. župnijsk"' šoli sv. Jožefa za učiteljico.
Kdo j.* najboljši streljam v Jolietu? Izmed ."iT. kon testa n tov J<>-liet Rifle kluba, ki so se vdeležili tekme na javnem vežbališču. je znani slovenski urar in zla; tar Jo->•']) Spola r k- dobi! prvi> nagrado ,l:ot najho'j.Ši -treljač izmed vseh članov Joliet Rifle kluba.
Zaporno povelje je bilo izdano v mirovnem sodišču proti rojaku -Mihaelu Jurišiču. Pritožbo je v I dotienem sodišču vložila njegova k op roga, ki trdi, <la mož presuro-vo ž nj(. postopa.
Mladoletni Peter Music, ki biva n^ 20."> Ruby Street, se sedaj nahaja v čikaških zaporih. Policija je o tem obvestila njegove sta riše, ki pa pravijo, da de<*ka ne marajo nazaj. Moral bo iti v po bolj še val n ieo za mladoletne.
La Salle, BI.
Ti.ikaj s.« je poročil v slovenski cerkvi 54 let n i vdovce Mihael Žab-kar z 21 letno Frančičko Filip i č. ki je «el" pred enim letom dospela iz stare domovine v spremstvu svoje se«tre Mrs Marije Vogrica. Xovopor'xene'-ma oVulo sreče!
Milwaukee, Wis.
Poročno dovoljenie so vzeli: Fr. Jura nič. 82 let. 70—10. St.. in \na Plesee. 20 let, ter John Bu-čar. 30 let, 475 Virginia St., in! Apolonija Kotar. 2'{ Tet.
Štorklja se je oglasila pri družini Ty»ui«4 Selič. 4."6 Park St., kjer je pustila "sinčka, ter pri družini Anton Kvas. 2S7 Mineral St., kjer jc pustila hčerko, a najbolj je pa '•ila radodarna pri «ftariših Geo. Kufeolič. 29» , — :;o St.. katere je obdarila <■; ?iriekom in s hčerko. * Rojak Jack Oswald se nahaja v bolnišnici za umobolne v Wauwa-t^r že];, da bi ga obiskali sfa-ri prijatelji.
V	sfaro dnramnn se bo podala med drnerimi tudi ž«na rojaka Fr. Pešec, kateri je odpotoval pred njo. da vidi. kake razmere so v Jugoslaviji. On je bil namenjen •e vrniti, ako bi videl, da je živ-jenje tam slabše kot tukaj, toda »edaj je pisal, naj pride žena^ hi-iro za njnn, ker je tam Ijaje re-
jSlovenske novice.
Reitz, Pa.
Tnkaj razs;ija huda otroška bolezen difterija. Kna Lzm<*d njenih /rt«'v je bil t tu! • triletni sinček družine Siat.V .vie. V*le<l zdravniških rvlr^db jc bilo zabraiijeno, da bi se bil srn»*l rjj'eii starišev še kdo vdeležiti pogreba. V okoliei je vedno več bolnih, starih in mladih. Delavske razmere s « slabe.
Forest City, Pa.
Pri družini Prist o v ee se je oglasila štorklja in pustila za!« lieerko.
Avella, Pa.
Fmrl je pri vseh priljublj«<»ni rojak Anbui fluzelj v starosti let. Bil je član United Mine Workers of Anvrica. katera organizacija je fii<^i skrbe'a za doisTojen pojrreb. Zapiwea brata in sestro, v o!areni kraju pa ženo in otroke.
Cleveland. Oliio.
Devetnajstletni Frank Vidmar iz 1614 E. 41. St. ki je doma na, dopustu iz mornarice, je šel 18. avg. obiskat svojega prijatelja. 161f*nega franka Pajleka. stanu-jocega na 18001 Delevaa Road.
K" ]e j^tšel Vidmar na nje^ov •»••!». Franka še ni bilo r»d dela in lako j.- n.-koliko čakal. Ob ;», Uri pa je priš.-l domov in fanta sta se z govorila, da se bosta skupaj sli-i'a!a. Pajlek se je prevleko val, Vidmar ]»a mu j,- medtem kazal sv..j revolver. Toda nesreea nikdar jie poejva: revolver s»4 jc sproži' ter zadri Pajleka naravnost v srce. Mati Pajleka. ki se je ravno tavrat mudila v kleti, je k<» komaj dobila sina v zadnjih vzdihih. Fr. Vidmar je ves obupan nad nesrečo. i.i je silno 7 Hitri a obe družini. Pogreb «e je vršil 22. avjr.
11 letni Frank liosko. 127 Central Ave., je dobi! doma v stanovanju rev >lv«r. s katerim se .ie i-r:i• to'iiio easa, da je s^iro/.il in si p'tgnal kroglf* v trf4>uli. f>dpe-ijali ga v bolnišnico, kjer je um H.
Vedaleč od Euclid Reach parka se je \-rgla v jezero 271etna Refs-J •;ie l,«v. Dolgoletna bolezen brez upanja na ozdravljenje je vzrok. Zap ušča 3 male otroke.
Xa drevo poleg svoje hiše je spleza1 6Jetni Viljem Ritka. Padel' je z drevtSia In si zlomil obe nogi.
liko lepih prilik za trgovino ali kake druge obrti.
Žena rojaka Gorjupa, ki je odpotovala pred svojim možem v staro domovino. *ia vidi. kake razmere so tam. je pisala, da je zelo zadovoljna tei želi. da bi tudi mož prišel za njo.
Zvezni sodnik Cieiger je razsodil, da se deportii a 6 komunističnih agitatorjev, kateri so bili aretirani v januarju l!»20, ko je napravi! generalni pravilnik Palmer pogon na radikalee. Deportirani bodo slede«"-i obtoženci iz Milwaukee : Mike L»o j an, Bela Jurič, Ste-jplien Jo«ič. Paul Markovič, John Antolič in S. Markovič: štirje so iHrvatje. Obtoženci se nahajajo na prostem pod varščino Vsled j te razsodb*, sc bodo molili sedaj i javit i sodLšču.
j V ('astalia parku so ob država H 'Srbi v nedeljo 14. avg. piknik, pri j katerem so postali malo preveč živahni, kar je vzbudilo pozornost pomožnih šerifov, kateri so obkolili park in našli v nekem ko-Itu zalogo luninih žarkov, katere t je prodajala ženska. Šerifi so jo aretirali, toda šele po hudem l>o-ju. ko sta bila žc dva šerifa pošteno opraskana.
k Mike Torta v ič, lastnik restavracije na S. cesti, je bil aretiran, ker je zadel-s svojim avtomdbiloin v voz poulične železnice. Xa sodišču je izjavil, da ni videl vsled megle, toda sodnik je trdil, da so lunini j žarki povzročili meglo v n jegovi glavi in ga je obsodil na $10 kazni in stroške.	,
Pet dolgih let je zasledoval John Antoni«'- svojo ženo in njenega Jjubčka. s katerim mu je pobegnila iz Rntte, Mont. Pred. nekaj tedni je dospel Antonič v Milwaukee. kjer j'1 neprestano iskal ženo in ljubimca. Xajšel ju je šele potem, ko je prišel na dobro mi--:el. da pregleda imenik učencev v vseh mestnih šolah, ker je vedel, da morajo njegovi otroci, katere ie žena vzela seiboj. obiskovati pouk. V nekaj dneh je našel imena svojih otrok in kmalo nato indi stanovanje na 1025 {'1 vb o ura Street. Antonič je pustil oba aretirati in je pri obravnavi prosil sodnika, naj mu dovoli vzeti otroke k sebi. Sodnik Blenski je vprašal Antoiiiča. ako želi vložiti tožbo zoper ženo in njenega ljubimca CIarbuckija, kar pa je on odklonil, rekoč, da jc zadovoljen, ako dobi svoje otroke, ker fiar-jbučki je že tako dovolj kaznovan, j ker ima njegovo ž "no. Sodnik pa J je vseeno poslal oba za 6 mesecev v "hladilnico"'.
j ^lihvauški policiji dobroznaoi, 'že večkrat kaznovani Madžar La-szlo Szalav je hotel oropali salun Štefana Sb.-z tka na 1» Orand Ave., ali kakor se dotičui kraj imenuje "Pigsvlile**. Salunar se je pravočasno zbudil in pričel streljati lia roparja, kateri je izstrelil svoj samokres na Slezaka. 'p red no je bil zadet v srce in obležal na mestu mrtev. Zgoraj omenjeni rop je povzročil na drugi strani, ua je sedaj izpuščen iz ječe Hrvat lirabipič, kateri je bil •>bdolžen, da je izvršil rop na grocer ja C o oca v Johnsomvoods na West A'lteii. Hrvata je obdolžil ropa mlekar Waukesha Milk družbe, katerega je ropar tudi vstavil, ko je hotel mlekar pomagati proeerju. Repar mu je pre iskal žepe in vzel steklenico mleka. Mlekar je nekaj dni kasneje ko-lektal po hiŠali in ko je slišal v [neki hiši Erabipiča govoriti, je ta-ilioj izjavil, da je on tisti ropar in da ga pozna po glasu. Policija, (katera ima to lepo na-vado, da si poišče za vsalu. izvršeni zločin kako žrtev, da zamore javnosti kazali svoja velika deda", je Hrvata takoj aretirala. Da je bil do-|kaz popolnoma neutemeljen proti ' bdolženemu. si lahko v.saJ< človek misli, ker gotovo je, da je ropar svoj glas izpremenil, kal^or tudi, da ni mnogo govoril in da s*ta bila oba napadena razburjena v tistem trenutku ter da nista bila v stanu paziti na ;rlas roparja. Vseeno pa je bil obdolženi za-ort tudi se potem, ko je rekel mlekar! sam, da je bil ropar popolnoma drugačnega obraza kakor pa obdolženi. Ko pa se je žgodil umor na Grand Ave., je policija naenkrat izjavila, da je tudi rop na West Allisu iz\ršil Szalav, kateri se seVeda ni zamogel več zagovarjati, ker je bil mrtev.
Walter Kaniuski. star onemogel. ni bil v stanu najti dela dalje časa in se je preživljal s tem. da je j^mal izpred hiš mleko in kruh zgodaj zjutraj. Sodnik ga je za-' to obsodil na 60 dni zapora. i
Pfeter Zgaga
Prijatelj mi je poslal dopis, katerega objavim brez vsakega komentarja. Glasi se takole:
Cenjeni Peter Zgaga:
A' Ameriki je precej slovenskih listov, ki v vsaki številki posebe zatrjujejo, da delajo za .narod ter da so poglavifha Opora bodisi jugoslovanske kraljevine bodisi jugoslovanske republike. Dopisniki in člankarji pa seveda ne znajo utemeljevati svojih misli in nazorov s pametnimi dokazi, pac jih pa utemeljujejo z zabavljanjem in šimfarijo.
Ker smo Slovenci družaben narod, in ker imamo skoraj več društev kot nas je po številu, bi po mojem mnenju še eno društvo, namreč društvo zabavljačev, čisto nič in škodovalo.
Sestavil sem že provizoiiČnaJ pravila za to društvo — evo jih:
1.	Društvo se imenuje "Društvo zabavljačev" in njegov namen je vzgajati člane k neustrašenemu in energičnemu zabavljanju.
2.	Član društva postane lahko vsakdo, kdor ima dobro grlo, komur se žile na čelu napenjajo in kdor zna stiskati pesti. Or i, ki nima teh lastnosti, zamore biti v društvo sprejet le kot pasiven član.
3.	Pouk
o zabavljanju se črpa i/ slovenskih listov, poročil raznih združevali? i h konfernec ter debat, če hoče biti pater Skaza ali božji ali Plevnikov naslednik v Jolietu.
4.	Tekom zborovanja tega društva so vsi pametni pogovori pod kaznijo prepovedani.
5.	Ker smo Slovenci doma iz raznih krajev, ter smo se navzeli, kar se tiče kletvine. precej madžar ske, hrvaške in laške kulture, naj ima društvo poseben inteligenčni odbor, ki bo te tuje cvetke v obliki kletvin presadil na naša dotna-
(ca tla ter jih navzočim razto'ma-| čiL
6.	Odbornik postane lihkoj vsako, kdor >na najmanj tristo o-riginalnih psovk. Psovke kot •'osel", "šema", "norec" itd. seveda niso vštete v to.
7.	Po vsaki glavni seji se bodo vršile skušnje v psovanju. Če kak čian pri skušnji dvakrat zaporedoma pade. je iz društva izključen in je označen kot nevreden siu na-
še napredne kulture.
• *
*
Tako se torej glasi to pismo in taka so pravila. Xa prvi pojii-.-d so. sicer smešna, kljub temu jih na že pieeej časa praktično izvajamo.
Ženitna ponudba: Uradnik, star; ■petintrideset let. išče v svrho že-j jnitve doto 1000 dolarjev. Soproga j ni izključena. Ponudbe je pošiljati
na M. N. General Delivery. * * *
Pri hiši so imeli petletno dekletce. Tončka ji je bilo in-..*.
Vsako noč je pritekla iz spalnice in voščila mamici lahko noč.
Nekega večera je bilo pa pri j mamici veliko prijateljic. Tončka je prišla, a prišla je v kratki srajčki.
j — Sram te bodi — se je razjezila mati.
| In Tončka je prijela za rob; srajčke ter s> žnjim zakrila oči.!
Sram jo je bilo.
* * *
Prijatelj je srečal prijatelja.
—	Ti — ga je vprašal — ti znaš ( srbski, kaj ne?
—	Seveda 2nam.
—	Kaj torej pomenijo besede: 'Ja sam jugoslovenski gradžaiin?' '
—	Nič.
—J
Superior, Wis.
Tukajšnje sodišče je obsodilo IG.
avgusta Mary Vidmar na eno r leto v prisilno delavnieo v Milwaukee in njenega moža na dva 1 meseca v okrajno ječo, ker sta pomagala pri tatvini na železnici, > pri kateri je bila ukradena večja svota. Žena je zaslu-žila večjo ka- I zen zaradi tepra. ker je ona spravila $2500 za Delbert Smitha, katerega je sodišče obsodilo zaradi < tatvine na Železnici na dvajset let' ječe. Ko je bila sodba izrečena, 1 je postala Mary Vidmar tako ljuta, da je hotela na sodišču vse s ral razbiti. Več pomožnih šerifov je ljuto ženo komaj premaigalo. s
—- ^
iugofihnmmika	SCatol. 3Whturta
Ustanovljena 1. 1898	Inkorporirana 1. 1900 1
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
-_ --—____-
MnAA: BUDOLF pSSaN.'^s"!!' 185U St, OferttaftO, O. Podpredsednik: I4XJ1B BALAVT, Bok 13C. Fearl At«*, Lormla, O. Tajnik: JOSEPH PI8HLJO, My, ltlnx Blagajnik; GEO. L. BBOZICH, my. Minn.
Blagajnik nelspLtfersUi mrtala: JOHN MOYBBB, |M I. M AtC« W. Dalmtk,
Dr. JOB. ?. BBAHBK, MS'5"tLfitfi! B. FUMmi, Pa.
MAX KBBŽlfiNIK, Box 873, Bock Spring«, Wyo. MOHOB MLADIČ. 2608 8a LawBda* Ave, Chicago. DL FBAMK fiKBlBBC. 4628 WaaMngtoa St, Daw, CM*
NnU Wte;
LBONABD PLABODNIB, Box 480, Ey. Mlar. GBEGOB J. POBENTA, Box 17«, Blaek Dlamoad. WaaS.
FRANK ZORICE, 6217 g*. Clair A re.. Cleveland, O.
HMeraM attar:
VALENTIN F1BO, 819 Meadow Ave- Bcctdal* JollAt, TO. PAtTLTNE EBMENO, 0S« — 5td Strwt, Ia SWUe, m. JOSIP STE RLE. 404 XL, Meea Avenue, Pueblo, Cola ANTON CELaEC, 706 Market Street, Wankeg«a», DL -i Jednotteo uradno gltaEo: ,'GLAS NAHODA", um mi mm ■
Vaa atrart tikajoče m uradnih ndev kakor tudi dcoarn« poBlJa-tro naj ae poHlJaJo ua gUvn^sa tajnika. Tee prttotbe naj ae poAUJa aa predaednlka porotnega odbora. Proteje ca aorejem novft članov ta bolalSka aprlCeraia saj ae pofiUja na vrnovnega adramlka.
Jogoalovinate Kntelička Jedaofa a-» pr.^oroCa vaem jrugoalovaaoM aa obilen priatc?. Kdor ZeU pocteU Can te orgamlstc^e, naj »e aglasl tajniku bljlfnega druftva J. S. K. J. Za usian<rH6ov novlk druttev ae pa obrntte na |tL taJL2ka. Novo druitvo ae ***** ratanovl a 3. Bani ali
Iz Slovenije.
Boj med vaščani in orožniki; eden mrtev in dva ranjena.
Povodom vfjma >•• j«* zbralo v •'Tončkovi" gostilni na Cihavi pri Orosnpljom okrog 4l> fantov in vt*'- tleklft k plesni zabavi. Ob ča-"U i>olieijske ure s:a izpraznila gostilno oru2iii<ki narednik Ogri zek m njegov tovariš. Zbrani t;m-tje so sieer umaknili iz gostilne. postali pa so na vasi in za<*-t*li uganjati r;tzne luirke, pri čemer so si prav ]>ot»ebno privoščili oba »orožnika. Ta sta jih pozva'a. naj se odstranijo: pri tem je nastal" I prerekanje in t'anrje so postajali i vedno bolj nasilni. Najhujše ju (pritiska! na oba orožnika 24letni Bogiunil Zgcme. katert'ga je končno orožnik aretiral. V tem hipu pa je nastal sum med fanti, ki s«i obkolili orožnika /. aretiranim Zgoneem. Orožnika sta dolgo pomirjevala razburjeiie fante, dekleta s<> mirila s svoje str-jini, toda zaman. Fantje, bržčas že vinjeni, so silili v orožnika. <Ui l»i oprostili Zgonea, ki se je skušal tudi s;im s silo iztrgati Eden izmed orožnikov je oddal strel v zrak. ko pa .tudi to ni pomagalo. st;i ustrelila oba orožnika parkrat meti fante. Hogumil Zgonc. ki se je medtem iztrgal in navalil na orožnika, je bil zadet v obisti in j,-	• na
jnie-tu mrtev. Ranjena s«a l>ila se j \lojzij (Jlinš-k v desno nr>«o nad j kolenom in neki kovač iz Šmarja, ki je bil obstreljen n?. pivih. Ko S4. čuli fantje in d^kle»a erike ra-hjeneev, so s.^ najprej razbežali. potem pa hiteli pomagat nesrečnim žrtvam, f Minsko v a rana je bolj lahka in bo fant v kratkem zap tis t i! ljubljansko ] olnišnieo, kovač pa se zdravi doma
Umrl je
v sredo 20. julija v Kamniku hišni ]M>sestnik Ivan Breznik.
Umrli so v Ljulljani:
Jfarija Lah. bivša hišna. .">2 let.1 i Ana Simnovee. usbižbenka v ti-! , ska ni i, 2f> le«.
Neža Stravs. semeniška ses-fra,] 26 bn.
Marija Pola j, čevljarjeva žena. 6:5 let.
Ana Po'sin. kočar jeva /ena .^0' !et.
Marija 1'rbas. žena crostilničar-ja in posestnika, 5-1 let.
Fran f'nrnelli. državni železn. j»ristav. 50 Tet.
Marija Mrzel, bolniška sestra. 35 let.
Katarina Dobršni:, posest niko-va žena. 42 let.
feeilija Thornton, rejenka. 7 let.	!
Svetozar Zupančič, uradnikov j sin, 5 mesecev.
Edvard Šimnie. zasebnik, 68 let.
Anton Birk, berač, let.
Ivana Pozaršek, /ena mestnega delavca. 40 let.
Boris Oermek. nadučiteljev sin. f) let.
Marija Pitanee, rejonka. 2 me- ' seea in pol.
Alojkija Setina. rejenka, l '< sec.	f ' T^M 2
M Rudolf Filipec, sin aiuge, 6 let in
i Jo>>piua Rife!j, zrna pošt. o!i.;i-jala, 24 let.
Karel pl. llollegha. polkovnik v ij»ok.. 7b let.
Andrej Zah-u*, zasebnik, Us let. Floreutina Weiss, hči račun-vke-• ria ofieijala. 2 meseea.
•	I
i j Svoji materi ie grozil s smrtjo
s!a! '»_'lasni postopač Adolf l>ra/.iL l ,Nepridiprav je prišel 26. junija iz j ifiims.-čnega zai>ora. Dražil se je '■kbitil Ljubljani brez pos'a in ''Krailel. ker mu pošteno tlelo n* di-
■	j šalo. Na svojt i>iater je bil jezen, i i Dne 1!*. julija se je pridružil neki
■	ženski in ji r»kel: "Ce boste kaj t videli mojo mater, povejte ji, naj
me počaka pred Mestnim domom, i ker io b -mi usmrtil, če jo bom kje -j videl, nato bom pa še sebe!" Policija je to izvedela in j" žt4 1!>. ju-i lija Dražila zopet zaprla. Dražil .'je Že enkrat ~> mese<*ev sedel, ker i je svojo mater pretej>el. t i
Roparski n ipad v ljubljanski L	okolici.
i Ko se j,. Frančiška Arode peljala
•	iz Ljubljane v Podgorieo dom"»v, i sta jo na eesti napadla dva moška.
•	Eden ji j»» nastavil revolver in za-; kliea!: "D«'nar sem. če ne, te
■	ustrelim!" Vodetova mu je izro-. čila ročno torbieo z vsebino K . denarja. Roparja sta pobegnila.
i ~ I
LEP RAZVOJ.
} .
j Ko so 7»red b-ti zap^iščali naši j ljudje evropsko obal, je bila nji-jhova edina mis-4, da za vedno o-istanejo tukaj ter si vstanove svoj •dom In ta mt<e! jih je navdajala '/. veseljem. Za razne težkoče se je .ma! »kdo zmenil Potovanje je bilo | strašno težavno V onih časih. To-:da v letih r»e je leiiiu vseh frili odpomoglo. Posebno se je odlikoval.) v, tem French Line, ki j obratuje z najl*)ljšinu prekooce-lanskimi parniki med Evropo in to J dež* •lo. \'sakdo, kdor potuje na
parniku French Line, je lahko prej^-ičan, da bo deležen največ-(jih udobnosti. '"Paris", najnovej-(ši parni k French Line. ima na '*az[»olago vse, kar more zadovoljiti vsakega rojaka.
1'otniki tretjega razreda bo deležni onih udobnost , vsled katerih je postala French Lane slavna. Posebno gre na roko ženskam in otrokom. Posebne kabine za družine so na pamiku '4Paris" vedno i na ra/.polaeo. Kakorhifro se izkr-jcate. vas sprejmejo agent je I French Line t^r vas spremijo, ka-jmor se namenjeni ter vam dajo vsako zahtevano informacijo. Ko boste kupoval: parobrodni listek pri Frank Sakser State P.ank, vprašajte za podrobnosti o pami-ku Parts" in drugih parnikih Freneh Line.
»
Ženske v službi svetovne vojne.
Po nekem poročilu "Rdečega križa je med vojno služilo 90.000 __
žc nek kot bolničarke.
jZelezmski tcknicci.
✓ Črta i* ameriške podjetnosti
(Kontne.) III.
Istega jutra, ko je Alice prejela pismo od svojega zaročenca, je imel njen oce Robin Freelond važen raxgovor s svojim glavnim vodjem.
*'Poueil sem ne o vsem, Mr. Deag burne. V četrt ure se odpeljem v Charleston. Jutri se vkrcam s svojim prijateljem Patter-»otiom na ladjo. Tri dni bomo kri-Žsrili po morju, pot^ra. pa odplo-vemo proti 1'uenos Aires*. Cf bi Southern Continental umi tem eaaom z<»pet pričeta s konkureii eo, mi brnojavite v hotel Ra>i-denee v Iiueiu*- Aires., kjer me bo čakala brzojavka. Iji sedaj: 'ioinlbve, Mr. De-airbume!"
Vodja s.» prikloni: "(jtwi-bye, .Mr Kreelond!"
Drugegit dne pa nastane v pikami Transversa* Reptd železnice, takoj priiiodu	>isja, prav-
eata revolucija, Komaj v«<ija pogleda časopisje, že kliče skupaj vse uradnike. Čudenja iu m-volje ni hotelo biti konca.
Že četrt ure pozneje odide brzojavka na Patterson a v Charleston s vledečo vsebino: "Ce je Mr. Freelmid š.- tam, naj se takoj povrne. Southern Continental je začela z novo zvijačo."
Kmalo zatem dobi glavni vodja r)eajibum.- brzojavko: ",\lr. Free-lond je danes zjutraj odplul z "Mr. Patters,»nom na morje proti Južni Ameriki. Prepozno."
Takoj, ko dobi Deagbtime to brzojavko. pošlje kabel «rram v hotel Rezidence v ttuenos Aires za Freelonda.
V naslednjih trdnih je po pi- ; sarnah Transverse Rapid železnice vladala skrajna razburjenost in obupanost Nestrpno so čakali 1 dohoda .Mr. Freelonda, prebirali 1 vsak d osi i časitpis in zmajevali z 1 glavami nad dohodki Transverse f^apiii železnice. kot bi bil od teh 1 odvisen kinec sveta.
Trije tedni minejo. Vsako uro 1 je lahko donpela brzojavka. Res, čez štiri dni dospe brzojavj '"Danes -iftu prišel v l»uew»s Aires in dobil vašo brzojavko. S -prihod- * njim br-zopamikom sc odj>eljvm ' V de**»+ih dneh pridem v St. Louis."
Kakor sporočeno, dospe Free- ' lond v desetih dneh v potni obleki in ves zaprašen v pisarn«) svojega vodje. Prve besede, s katerimi ga ' pozdravi, glase: "To je že višek nesramnosti! Povejte mi vse1 natančno. Mr. Desgbume!"
tCf*!avno stvar že veste iz brz<<- ' javke. ki sem jo poslal. Xa dan vašega odhodi a je Southern Con t i.: nental Express naznanila, da bo -odslej vsak m«see priredila za svoje potnike žrebanje treh dobitkov po tisoč, i>etsto in tristo dolarjev."
"To žrebanje", vzlikne Free- 1 lond. "je pravo vražje delo! In ' vsak ni»-si'c o^*mnajststo dolarjev. ! Nezaslišano! Saj se ljudje ne morejo dovolj naeudrtl."
"Kot številke dobitkov", nada-Iju.je Deajyburne, "veljajo številke potnih listkov. To se je tudi zgodilo. Pred osmimi dnevi so prvikrat vlekli in dobitki so bili pravilno izplačani. K malo se vrši drugo žrebanje. Radi te nove vabe je Southern Continental železnico neizmerno pridobila na Ugledu, število pomnikov se je osemkrat povečalo."
"Tako, hni", reče Freelond. "In kaj je z našo železnico?" j
"To lahko razvidite iz dohodkov vseh naših postaj. Žalr.stna «dika. Prve tedne smo "še izhajali. Od tedaj je pa promet na naši progi popolnoma izginil. Zadnji teden smo .prodali voznih listkov na celi proei za dvanajst .sto do-' larjev."
"Kaj?" zavpije Freelond.
"Žalostna resnica."
"In to svoto «te mimo vtaknili v žep, Mr. Deagburne? Zakaj se niste peljali h governerju in prosili dovoljenja za žrebanje za naše potnike? Ali nimate niti trohice možganov v vaši glavi? Dobitke za žrebanje bi morali povečati na mestu!"
"Peljal sem se h governerju, Mr. Freelond. Toda povedal -mi je. da ihia samo Southern Continental železnica pravico do žrebanja, za kar plača mesečno peWo dolarjev, ki gredo v blagajno za siromake."
"Edino pravico da ima Southed Cd n t ili efa tal železnica? To je
padec Transverse Rapid Železnice I"
V tem trenutku plane Robm r reelond h pimrne ter zaloputne vratu za seboj. —
Doma poišče takoj svojo ženo in hčer.
Znano vam je 2e morda", re-
ko na kratko pozdravi. "kaj je ukrenila Southern Continental železnica proti' "
' I>a, vsi vemo. papa", reče -llice.
• In kljub temrt si tako hladnokrvna, Alice, kot bi strla kale
oreh?"
"Kaj hočemo?" i\aj hočemo * Zame pomeni to izgubo petinštiridesetih miljonov. Ah si Še sedaj mrzla, Alice? Onemu, ki se je domislil na žrebanje, bi takoj zavil vrat! Moja železnica j*- sedaj kup stareg-a želez ja. Ce sedaj ponudim vse skupaj Southern Continental Express, dobim zanjo k večjem, dvajset mi-Ijonor."
" Tako hudo pa še ni, papa." jXe.' Kdo ti d a več sedaj za našo ropotijo?"
" Jaz! Zakaj ne* Mogoče. Ce «*♦■!' obravnavo piepustiš meni, pa Loš videl —"
Robin Freelond se za'wneje kljub svoji razburjenosti
Krasno, krasno! Imaš morebiti kakšno čarovno sredstvo. s Katerim omamiš Oeorge Tliirl-willa. da se tj bo slepo pokoraval?"
"Tega ne. Toda obrnem se lahko na Harrvja."
"Va Harrvja ? Ti ve« stališče, ki na zavzema pri trirovskih stvareh ? Sedaj je zarolca v resnici |»ret rgaiia!"
"Pa poskusimo vendar lahko. Morebiti v bo adi mene potnidil, :la dobimo večjo kupno ceno. ker naša proga je 7. 'sem skupaj še ravno toliko vredna kot pred pe-limi tedni. Ce do\oliš. se obrnem na Harrvja. Vendar zahtevam od lebe. da prepustiš vse obravnave ineni."
"Obravnave? Radi mene. Toda Vuj up je niče v."	j
' Dobro. (> pa po mojem posre- , kovanju le dobimo višjo ceno, tela j mi moraš izpolniti dve želji." i
"Dve želji? Kako sebična. A!i"e. Vendar imenuj mi svoji eel ji!"
"Sedaj ie ne. Kadar res dobim j višjo ceno za tvojo železnico, ti [»oveni. Toej. ali mi obljubiš?"
"Ko /e tako vztrajaš pri tem. i iaj bo.''
"Hvala, papa! l"f>am, da ti še lanes povem Harry jevo mnenje." Pol ure j>ozneje odda Alice dol- ] brzojavko na Harrvja. Dve uri !>ozneje pride Ilarrvjev odgovor: " Po intra jšn jeni dospem k vam. »brjmiave se vrše v privatnem stanovanju. Harry Thirlwill."
Težak trenutek je bil dva dni pviaieje za Freelonda. ko je sprejel Harry Thirlwilla v slojem sta« tiovanju. Ko se. dostojno pozdravijo, začne Freelond:
"Mr. Thi rlwill. brex dal.jeih govorov začnimo obravnavati o naši čeb-znici. Ali ste vi pooblaščenec svojega očeta?"'
"Ootovo. Kar jaz sklenem z valu i. je veljavno."
Koliko mi ponudite za mojo progo?"
"Prišel s^m". reče Harr>-, "k vam 7 zavezanimi rokami."
S + eni hočete reči. da sta z očetom že vnaprej določila kupno svoto."
"Tako je. Več ne dam. Tcot kakor sva se pogodila z očetom "
"In jaz cene ne priznam, če je prenizka. Moj odpor še «i pri kraju. Le radi ljubega miril*se hočem vdati. <e se ne zed in i mo, začnem z .na daljni m bojem."
"Xe bo .se vam posrečilo. Mr. Freelond."
"Y>omo videli. Toda zvijača v. žrebanjem je bila krasna miseL Gotovo ste jo vi pogodili, Mr. Thirlwill?"'
"Žal, da ne. Ta zvita glava je bil nekdo drugi."
"Drugi? Xdo vam je to nasve-toval?" "Tega ne smem izdati." "Toda jaz rem, papa!" zakliče zdajci Aliee.
" Ti"" A-prasa Freelond začudeno.
"Tdeja o žrebanju se je porodil ii v moji glavi."
"V tvoji, Alice?" RnibLn Freelond plane s svojega sedeža. tvoji?" ki iee še vedno začudeno. "Mojim nasprotnikom si podala idejo, ki me bo uničita?"
"Da. papa. Že preje enkrat se^ii ti omenila, da sem jaz vedno ^a strani zmagovalcev. Sieer bi trick povedala tebi najprvo, ker pa mi je mama omenila, da si že sit boja. sem pri bežala k našim na-sprotnikom ter jim izdala naš načrt.*'
"Da pa jaz pri tem izgubim miljone in miljon.*, na to nisi pomislila t"
"Pač sem. papa. Pred kratkim sem se st^la s Ilarry je m ter mu pod gotovimi pogoji razložila svd>j načrt, šele ko bi privolil njegov j oče pismeno v moj predlog, bi imelo priti vse ua dan. Stavila pa sem svoje pogoje. Če teh ne sprejmejo,' tudi ue bi vpeljali najnovejšega' tricka. Zgodilo se je po moji želji. Eden pogojev je bil kupna cena za tvojo železnico."
"Kupna cena za mojo železni-' citi" se začudi Freelond.	|
• l)a." Alice vzame iz ueke knjige precej obširno polo papir-) ja. Razgrne jo in jo poda očetu:' "Tu, papa, beri!"
Robin Freelond bere: "S tem* potrjujem, da je vodstvo South-! ern Continental železnice priprav-' Ijeno v teku enega leta. ko sel uresniči ideja Miss Alice Freelond,• plačati lastniku Transverse Rapid želcznicc Mr. Robin Freelondu' svoto 65 miljonov dolarjev. Geo.! Thirhvill."
Freeioridov obraz zažari.	|
"Alice", zakliče. "Alice, ti si deklica kot je ni dobiti na celi1 remiji!"	j
"(rotovo, papa. Vendar nisem hotela škodovati s svojo idejo tebi. Treba f> je s^-daj samo podpisati to pogodbo in železnico prevzame Southern Continental, ti pa do'-in fir> miljonov."
"Mr. Thirhvill", obrne se Freelond na Harrvja. "z današnjim dnetn prepuščam Transverse Rapid železnico vaši družbi."
"Me jako veseli ta vaša odločitev, Mr. Freelond", odvrne Harry. se prikloni in vstane.
"Toda. Alice, kako si prišla na ( idejo o žrebanju ."' vpraša ves za- ( čuden Freelond.
"Tisto priprosto. V nekem francoskem romanu sem brala o kon- ] kurenči dveh francoskih veletrgo- , vin. Ena izmed teh je privabila ( k sebi kupce z žrebanjem. Ko sem'] brala ta stavek, mi je takoj šinilo I ( v glavo: Tu je misel, ki bo .porni- , rila bratsko vojno Southern Con- j tiner.tal in Transverse Rapid." Oba moža se prisrčno zasmejeta. . "Toda veda j. papa", nadaljuje Alice lokavo in položi roko na ra-j' me očeta, "imam še osebno zade-', vo. Das-i sem hotela s svojo misli-^ ;o najprvo tebe obvarovati izgu-1, be. vendar sem pri vsem mislila1, tud; na lastno korist. Obljubil si ni. da mi izpolniš dve želji. Ena'j je, da nama s Harrvjem dovoliš, da se najpozneje v četrt leta poročiva."	j Robin Freelond se zasmeje. "Sedaj pa sliši še drugo mojo-' željo. Obvarovala sem te velikan-' ske izgube. Pri ceni. ki ti jo plača Southern Continental železnica,! zaslužiš petnajst miljonov. Druga' moja želja tedaj je, da poviša«! mojo doto za pet miljonov. Pri tem' vtakneš v žep še vedno deset mi-| Ijonov. Toda to grenko kroglieo tli hočem Še nekoliko osladiti. Od' Mr. Oe^rge Thirlwilla sem si iz-j prosila še drugo udobnost Daj,« obrni pismo in beri zadnjo stran."j Freelond obrne pismo m bere:j "Takoj, ko je Transverse Rapid! prodana Sou t hem Continental železnici. je Mr. Freelondu na prosto dano, da prevzame za eno leto vodstvo obeh železnic. Potem nastopi predsedništvo zopet podpisani. uakar se vsako leto vrstita v predsedništ vu. George Thirl-\vill.~
Hob in Freelond pristoui k hčerki. "Alice. Alice", kliče "zaslužiš. da bi te v zvezde vkoval! Vza-inita se. kadar je vaju volja, in pet miljonov je tudi tvojih. Ti si prebrisana raeunarica in zvita di-plomatka."
* * *
Četrt leta pozneje se je praznovala svatba Alice FVeelondove s Harry Thirlwillom. Xa ta dan je prevzel tudi Robin Freelond pre*L sedništvo obeh železnic.
Pa tudi potniki Southern Conti-i nental in Transverse "Rapid želez-J nice so pomnili dan poroke, dasij ne ravno prijetno. Vse udobndstii na obeh železnicah z žrebanjem vred so bile že zdavnaj oidprav-Ijene. Poleg *cga so pa Še prevozne cene zvišali za dvajset odstotkov. • - -----
U! ZDE, DRŽAVAS^^i
Spomini.
i
l»Ilo je meseca marca leta 1848. Množice ljudstva so vrele oo ljubljanskih ulicah in valovile Ua Kongresnem trgu veselega obraza. kajti — svoboda je zasvetila narodom. Praznovali so rešitev izpod Metternichovega absolutističnega jarma. Cesar je dovolil ti-slovno svobodo in ustavo. Po nuk-sttt je korakala narodna hramba, j v Seutklavžu pa je pela slu-
Ivesna zahvalna maša.
Dne marca 1848 se je zbrala I v Fraiikobrodu "pripravlja joča skupščina^", da se posvetuje o ustavnih osnovah, ali se naj ustanovi monarhija ali republika.
"■svitali so se obrisi "zedinj^ne Slovenije", in dne 2fb marca je »prožil dr. Janez Bleiweis na jav-1 nem ixi važnem mestu temeljno zahtevo slovenskega programa :S zedinjenje slovenskih pokrajin v| eno upravno celoto pod nazivom' "kraljevina Slovenija". Država naj bi se osnovala po narodnostih I v "zavezno državo". Novo osno-} vane dežele morajo imeti vsaka zast svojo lastno vlado, za svoje j domače zadeve svoj deželni zbor. Na Dunaju pa naj bo osrednje mi-! nistrstvo za oskrbovanje vuanjih drž
avnih opravil s tujimi dežela-' mi, vojnih in denarstvenih zadev,t trgovine in kupčije. Na Dunaju' bodi državni zbor. h kateremu na>j1 pridejo poslanci posameznih de-1 žel. —	.ji
Prišla je revolucija oktobra 1S4S. Windischgriitj in Jelačič sta zatrla revolucijo na Dunaju. Dne, 2. decembra 1848 se je cesar Fer-! dmand 1. odpovedal vladanju in' žezlo izročil svojemu nečaku' Francu Jožefu I. Prišli so Sehwar-' zenberg. grof Stadion in Bach. Ta' vlada je zastopala centralizovano' Avstrijo. Državni /.bor v KromeK-' žu na Moravskem. kamor je bil z Dunaja premeščen, je pričeli zborovati 22. novembra 184S. Med drugim se je posvetoval tudi o na-!' črtu ustave.	1
Dne 5. marca 184!) naznani Fei-j1 falik državnemu zboru, da je od-bor dovršil svoje imenitno delo;' slovesno so vstopili odborniki. di-| čili so jim prsa trakovi z novimi bor vami Avstrije. Vesel krik je j odgovarjal sporočilu, in zbor je', sklenil, da se prične 15. marca' razprava o tem ustavnem načrtuj Toda prišlo je drugače, državni: zbor se je polagoma zameril višjim krogom. Že 14. decembra 1848 je zahteval Windischgratz razpust zbora in oktrovanje (od-j pravljenje) ustave, z omejeno ti-] skovno svobodo. brez pravice! združevanja. Ko je bila vlada go-1 tova s svojimi varnostnimi pri-'( pravami, je poslala nekaj vojakov v Kromenž, kamor je 6. marca' 1840 prišel
tudi Stadir n, pozval k sebi najodličnejše poslance in< jim povedal, da je cesar velel raz-j pustiti državni zbor in oktrovati. ustavo. Zjutraj 7. marca so za-| sedli vojaki vhod zbornice. Naj-j bolj očrnjeni pos'lanci so hitro zbežali.	f
Dne 14. marca je bila sicer' Ljubljana razsvetljena, začno pa' je bilo vojaštvo v pripravnosti poj vojašnicah, straže pomnožene, po-' licija na nogah. Dne 15. marca jej bila zopet rlovjr^sna maša v stolni! cerkvi, prodajalne so bile medtem zaprte na uradno povelje. Minister Rach je sie^r veliko obljubo-j val raznim slovenskim de<putaciJ jam. toda izpolnilo se je maloJ Oktrovana ustava in deželni sta-j novi so ostili na papirju in -TI. de-j eembra 1851 je vlada ustavo krat-komalo odpravila.
Strogi absolutizem in centrali-' zem je vladal odslej v Avstriji.! Bachovi huzarji so še narodu v žl-j vem spominu. To je trajalo <5o po-1 raza avstrijske vojske pri Magen-ti in Solferiuu leta 1S59. Nawtale [razmere so prisilile vlado, da je [izdala oktoberski diplom in ^mer-lihgovo ustavo 24. februarja leta 1861.
Kaj smo vse Slovenei doživeli od 13. marca 1S48 do 28. oktobri 1018. do razpada Avstrije, in kaj bomo še vse doživeli!
Zv rinski čin macedonskega Turka
| Iz Skoplja javljajo, da je v bližnjem selu neki Turčin ubil štiriletno dekliao, hčerko učitelja Dav-. čiča. Turčrn je deklico zaklal jo onečasfil, nato razkosal in jo za-' grebel v gnoj. Ko je pravoslavno prebivalstvo zaznalo za zverinšlci čin Turčina, je v selu nastalo ve4 iiko ogorčenje proti tamošnjim turškim prebivalcem Turčin je po nečloveškem činu pobegnil v go-re,kjer gklšasSedujejo.
Oskrba za zapušceho deco.
Nedavno jc Children's Bureau (Department of Labor) izdal poT rečilo 'pod naslovom "Children Deprived of Parental Care" (De-ca brez roditeljske oskrbe), v katerem se opisuje razmere, ki povzročil jejo odstranitev dece od doma in navaja, kako bi se skrbelo zanje. To poročilo utemeljuje svoja opazovanja na 513 otrocih, ki so jih vzele v zaščito razne agencije in ustanove v državi Delaware skozi dobo od dveh let. Najmanj polovici tega števila so bili stariši še vedno živi in le 3 od sto so vili popolne sirote.
Po enkrat izmed petero slučajev jc bil vzrok od doma kak zločin, storjen od strani roelitelja ali varuha. Skoraj ena četrtina dece je bila primorana zapustiti svoj dom vsled nesposobnosti roditeljev ali skrbnika, da se brigajo za or rok;' Zločin, storjen od otrok samih, je bil vzrok njihove odstranitve v
i
J veh petinah slučajev.
Glede desetih odstotkov fcregle-' dane dece se zdi, da bi se bila lahko vzdržala prednost domačega normalnega življenja, ako bi bila iružina dobila denarno podporo. Za časa te preiskave ni bilo niti v ?r-em delu države primerno poskrbljeno za poel normalno dec 3, ki I« sestavljala 11 odstotkov sKupi-ae. Se le tedaj se je začelo z delo van jem na tem polju. Samo 17 odstotkov dece je našlo zavetišče pri raznih družinah, dočim je bilo za Dstale poskrblejno po raznih ustanovah. Ta okolščina je tembolj "•mina. v kolikor so razne ustanove drugih elržuv porazmestm veliko število otrok po zasebnih domovih v državi Delaware.
V	tem poročilu- se priobčit je take vredbe. kakor državni "probation system" pokojnine za katere in primerno nadzorstvo za de-^o. ki je bila oddana na stan. Drsava Delaware je vsled te preiskale začela napredno akcijo na polju askrbe dece. Temeljiti napredek pa more priti le potom počasnega JII sigurnega izboljšanja družinskih razmer na podlagi drage — rzgojevalne, gospodarske in občinske politike.
■A
Hišna industrija.
Children's Bureau, U. S. Department of Labor, je v treh mestili Iržave Rhode Island preiskoval industrijalne razmere med otroki ki vršijo doir^i iudustrijalno delo. in našel, da je osem odstotkov vse ieee med 5. in 15. letom starosti visilo skozi gotovo dobo kako in-iustrijalno delo doma, bodisi na roko ali s pomočjo strojev. Ti ot roei so spajali (iragulje. povezovali koravde, dovrševali čipke in spotlnje perilo, pritrjevali na papir zaponke gumbe za čevlje in izvrševali druga enostavna dela v zvezi s tovarniškim delom.
V	večini slučajev je bila družinska potreba označena kot vzrok za ono delo. Isto pa je le malo prispevalo k družinskemu zaslužku, kc.jti ves prihode kza eno družino jc znašal približno ie $48 na leto. Več kot polovica otrok ni zaslužila niti pet centov na uro.
Večina deee j edelala ne le po šoli, ampak tudi po večerji; nekateri otroci so delali le izključno ponoči. Nekoliko otrok, ki so delali ves dan v tovarni ali prodajalni so delali tudi doma vsako noč in posledice napenjanja oči so bile očividne. Učitelji in šolske oblasti išjavjajo. da delo doma je na kvar pohajanju šole in kakovosti učnega dela.
Sistem domačega dela pretvarja dom v tovarno, pri čemur so delavci podvrženi nevarnostim, nc da bi uživali zaščite zakona. Zdravstveno stanje občinstva pa je v nevarnosti v.sled rabe oblačil in drugih predmetov, izgotovljenih v hišah, kjer prevladuje kaka nalezljiva bolezen. Preko polovic s delo-dajacev, s katerimi je komisija prišla v dotiko, je izjavila, da bi bilo mogoče nekoliko preurediti njihove tovarr.e, ako bi se odpravil sistem hišnega industrijalnega dela.
Farma za purane v puščaVi.
Na neki renči v bližini Barstow, v Californiji. v srcu velike ameriške puščave, se nahaja velikanska' čreda divjih puranov, ki bo dajala! njenemu lastniku bogate dobičke. Na enkrat je tam kakih petsto puranov. na temelju enega samega; poskusa, ki se je izkazal ko: pre-. senetljiv uspeli.	j
Pred štirimi leti je prišel Mr. Stutsman, odvetnik i/. Los Ange-j les. na idejo, da bi se dalo gojiti) ir. rediti divje purane z majhnimi i stroški in sicer raditega, ker ši' znajo sami poiskati primerno bra- i no. Dobil je jajca iz gnezda v j Virginiji ter jih podložil kokošim.j Sreča je bila na njegovi strani.! kajti čreda j 1 hitro rasla. Purani so se hitro privadili novi okolii-i ter se izkazali kot izvanredno močni in zdravi. Drugo leto je imel Mr. Stutsman že šestdest kokoši., katere je vse obdržal v plemenske ( svrhe. V tretjem letu je bilo opa-j žiti presenetljivo naraščanje števila živali in leta 1919 je imel še petnajst sto puranov, pripravljenih za trg.
Tako velika je scelaj čreda in tako krotki so purani, da se jih lahko pase kol ovce. Purane je tre- j ha seveda zavarovati pred kojoti. orli in kačami in puranom se ne sme dovoliti, ela bi se preveč raz prisili ali oddaljili. Pri tem delu pomagajo lastniku v veliki meri njegovi psi collie-pasme, ki iirrajo' ulogo policistov in čuvajev na ren či. Neprestano obkrožajo črede ter pode proč sovražnike.
Ti divji purani se le malo razlikujejo od udomačene vrste raz ven v tem. da so manjši, bolj gibč : ni in da si znajo sami poiskati hrane. Če se jim da na razpolago dosti prostora, bodo postali debeli od tega, kar najdejo. Kadar se jih zne-miri. se dvignejo v zrak prilično t;;ko kot fazani, z velikanskim tru-ščem. Petelini se bore med seboj dobesedno do smrti ter so zelo o-šabni in ponosni. Ti purani vale od prvega marca pa do prvega junija ter so zelo rodovitni, kajti ena kokoš znese trideset ali več jajc v j eni seziji.
Ustr ljen in obsojen na 4 leta ječe
Za časa boljševiškega režima na Madžarskem jf bil v Goedoeloeju komisar neki Dezider Ronav. A v ■ glista leta 1919 so ga prijeli \ Romuniji in ga cbsodili na smrt. Obsodba se je izvršila, a ko so era hoteli položiti v grob, so opazili, ela Šc živi. Romunski prestolonaslcd- i nik, ga je pomilostil in De::idcr Ronav je po daljši težki bolezni okreval. Ko s(> je vrnil na Madžarsko so ga oblasti takoj prijele in sedaj je b?I po 20 mesečnem preiskovalnem za poni obsojen ua štiri leta težke ječe
ADVERTISEMENTS.
---— _ i ■ i
Luckr i Strike
cigarette
Its toasted
I	---—
ZA PONESREČENCE V PUEBLU.
Kakor naznanja glavni urad —-Ameriškega fide če era križa, sc nahaja scelaj v lokah njegovega blagajnika #350 000 za pomoč onim tisočerim osebam, ki so bostale brez strehe vsieel velike povodnji meseca junija. Ta svotii obstoja iz začetnih #105.000. ki jih je darovala centrala Amer. Rdečega križa ob prvi vesti o nezgodi, iz ^12."». 000. darovanih od podružnic A mer. Rdečega križa v odgovor na poziv predsednika Ilardinga in centrale, in približno $125.000, darovanih od coiomdskih mest.
Za pomožno delo v primernem obsegu je treba najmanj $500.000, katera svota pa nikakor ne zadostuje za grajenje porušenih hiš.
Ameriški Rdeči križ je dognal, da število ljudi ** pueblskeiu okraju. ki si> v s! cd povodnji ostali brez strehe, znaša 7 351. Hišnih posestnikov, ki so prišli ob svoje hiše. je 739 in popolno število porušenih hiš znaša 463. Skupno število porušenih in poškodovanih hiš pa —
!zi aša 2.318.
-
Opera 12Ietnega Mozarta.
j- - 3S ■
Diie 2. oktobra letos se bo v badenskem deželnem gledališču pr vIč izvaja opera " La Tinta sernpli-c-e*\ ki jo jc komponiral 12lctii: Mozart po nalogu cesarja .Inžefa
II	Izvirni tekst opore je liupisal Italijan Marco Coltellini.
——-----;——1
ADVERTISEMENTS.
Pozor žejnim!
i
Prejeli smo domovinski N«>N* AI.KOHO-' l^IC EXTRACT za vino. 1 funt narpdt SO g;ilon vina. 1 funt siar- — $*.no. Imamo domače trave.	po cenik.
"DALMATIA" 24 — 10th St., West New Va-*, N. J.
!1	"DRISRČEN
smeh je naj-	S
j	boljše zdravilo sveta.	a
!	Če
ste otožni, zamišljeni —	H
j[	se prav na široko zasmejte	i!
j |	— pa bostejtakoj ozdravlje- ||
i	Knjiga Peter Zgaga vam |!
i[	povzroči smeh, {kadarkoli J[
•i	pogledate vanjo.
Ena knjižica za 50 centov	ll
I	vam bo trajala za vedno.
SI
J|	Izreiite ta kupon prldeah« f&dtotl centov r g
jfl	Knamkah ter f« pošljite: ' '	IS
jI	Slovenic Publishing Co.,	■
ji	B2 Cortlandt St., Hew York. '	!;
^ lj	Cenjeni: Za priloženih petdeset centov t	j!
j.	znamkah mi poSljiie knjigo "Peter Zgaga."	|!
j I	ImO m j&rgt.	-k |
I j	N&slov • • • • • •«• ■ v	LI
E	Država ...................................||
SKRIVNOST ORCIVALA.
vi...	' L - ^ J	•Lvl-i.^-1; I
DETEKTIVSKI KOMAM, ^	^
r ■ % ^	r [ i ■ ■	* *
Francoski spisal Emila Oaborian. e- Za G. H. priredil O. F,
70	(Nadaljevanje.)
—	In koliko je znašala »kuna svota nakupa?
—	Osemdeset tisoč frankov, polovico plačanih vnaprej, drugo polovico pa na dan dostavljcnja.
—	In kdo jc ponefel zadnjo polovico c'^narja k tapetniku?
—	Neki služabnik.
—	Kakšno ime j<* navedel ta odjemalec?
—	Imenoval ise jc gospoda Jaihes Wilsona. Gospod Rech, ta-p. tnik, pa pravi, da ni izgledal kot kak Anglež.
—	Kje ž:vif
Pohištvo so odvedli v neko majhno hišo, št. 34 Rue St. Laza-r«\ v bližini Ilavre postaje.
Obraz .Lekoka. ki je do onega trenutka nosil precej skrben i?raz, se je pričel blesteti, od veselja. Čutil je naravni ponos poveljnika. katerem A so se posrečili načrti za uničenje sovražnika. Potre-pal j- starega mirovnega sodnika po ramenu ter izgovoril le eno besedico:
—	Ujet.
Pa lot pa je zmajal z glavo.
—	Ni še gotovo, — je rekel.
—	Zakaj ne?
—	Lahko si mislite, gospod Lekok, da sem šel ter si ogledal hi-M>, ko selil izvedel za naslov ter imel še nekaj časa na razpolago.
—- Ko in kaj ?
—	Ime človeka, ki živi tam, je v resnici Wilson, a on ni mož s slike. O tem sem uverjen.
Gospod Planta je vzdihnil, ves razočaran, a Lekoka ni bilo tako Lhko spraviti z ravnotežja.
—	Kako ste iznašli to?
—	Izprašal sem enega izmed služabnikov.
—	Sto vragov! — je zakričal Planta. — Mogoče te vzbudili sum?
—	Ne, ne, — je rekel Lekok. — Jaz odgovarjam zanj. Moj učenec je. Pojasnite, Palot.
—	Ko sem spozna 1 hišo, v resnici elegantno stvar, sem si rekel: Tu j«' gajbsea. Poglejmo, če je ptiček notri. Na srečo sem i-»iel v tvojem žepu en napoleon. Spustil sem ga brez obotavljanja v kanal, ki je vodil iz liiie v cestni kanal.
—	In nato ste pozvonili}
—	Da. Vratar je odprl vrata in z najbolj žalostnim obrazom na svetu sem mu povedal, da mi je padel cekin za dvajset frankov v kanal ter l'h prosil, naj mi posodi kako stvar, da ga izvlečem ven. Posodil mi je burklje, vzel sam še ene in tako sva spravila zlatnik ven. Priecl N<-m skakati naokrog kot strašno razveseljen ter ga po-\abil na čašo vina.
-— Ni bilo slabo.
—	Gospod I^ekoh. to je den vaših trikov, saj veste. Vratar je sprejel moj« povabilo in kmalu sva bila najboljša prijatelja na svetu pri čnši vina v gostilni ravno na nasprotni strani ceete. Ravno sva prav zadovoljno klepetala, ko sem se naenkrat sklonil naprej kot (lii sem ravnokar zagledal nekaj na tleh ter pobral — fotografijo. 1 atero srni malo poprej vrgel na tla ter jo nekoliko pomazal s svojimi čevlji.
—	Kaj? — je vrkliknil, — slika?
— Moj novi prijatelj jo je vzel. jo pogledal, a jc ni spoznal. — Nato pa sem se hotel prepričati ter rekel: — Fin dečko, kaj ne? Tudi vaš gospodar mora biti tako lep. On pa je rekel, da je to slika bradatega moža. dočira je njegov gospodar gl:«dko obrit kot kak nb<*j. — Razventega. — je dostavil. — pa je moj gospodar Ameri-Kanec. Nam daje jiovelja v francoskem jeziku, a on in madama govorita med seboj vedi o angleški.
Oči gosjM>da Lekoka so se svetile, ko je Palot nadaljeval.
—	Tremorel govori angleški, kaj ne.' — je vprašal gospoda Planto.
—	Precej dobro, — in tudiLavrencija.
—	t e je stvar tiika. potem smo na pravi poti, kajti mi vemo, oa si je Tremorel obril brado v noči umora. Lahko gremo naprej....
Palot je bil videti tedaj nekoliko nemiren, ker ni bil deležen pohvale, katero je pričakoval.
—	Dečko moj, — je rekel Lekok ter se obrnil proti njemu, —■ n islim, da ste se izvrstno obnašali in lepa nagrada vam bo potrdila t(,. Ker niste vedeli tega. kar vemo mi. so bili vasi zaključki popolnoma pravilni. Sedaj pa pojdimo takoj k hiši. Ali imate načrt od pritličja ?
—	Da in tudi od prvega nadstropja. Vratar je bil kaj zgovoren ter mi jo dal vsakovrstne informacije glede svojega gospodarja in gospodinje, čeprav je bil v službi šele dva dni. Gospa je strašno i iclanholir-na ter joka ves čas.	•
—	Mi vemo to, in načrt?
—	Spodaj je visok in obokan hodnik, skozi katerega vozijo kočije. Na drugi strani je precej veliko dvorišče in na koncu tega je pa hlev in prostor za kočije, llišica vratarja je na levi strani. Na desni se odpirajo steklena vrata na stopnjice, ki vodijo v vežo. iz k-itere se pride v obednieo, sprejemnico ter dve manjši sobi. Sobe v prvem nadstropju......
—	Dosti, — je rekel Lekok, — moj načrt je napravljen.
Dvignil se je. odprl vrata ter odšel v večjo sobo.. Planta ia Palot sta mu sledila. Vsi so se dvignili.
—	Gospod Job, — je rekel detektiv, — poslušajte pozorno, kar a am pravim. Kakorhitro bom odšel, plačajte, l.ar ste dolžni tukaj ter se ustanovite v prvi vinarni na desno, ko pridete po Rue d'Am-Merdam. Tam večerjajte, kajti dosti časa boste imeli, — a trezno, saj me razumete.
Vzel je dva zlatnika iz svojega žepa, ju položil na mizo ter rekel:
—	To je za večerjo.
Lekok in stari mirovni sodnik sta odšla na cesto in sledil jima ;e Palot.
Detektiv je komaj čakal, da vidi sam na svoje lastne oči hišo v kateri j« stanoval Tremorel. Na prvi pogled je videl, da mora biti notranjost taka, kot jo je bil opisal Palot.
—	To je, brez vsakega dvoma, — je rekel proti gospodu Planti. — Divjačino imamo v svojih rokah. Naše prilike so v tem trenutku devetdeset proti desetim.
—	Kaj boste storili sedaj? — je vprašal mirovni sodnik, kojega ginjenje je raslo, ko se ^e bližal odločilni trenutek! __
—	Za enkrat še ničesar. Jaz moram čakata noči, predno nastopim. Še dve uri je do mraka. Storiva tako kot moji ljudje. Poznam tu v bližini restavracijo, v kateri se lahko kapitalno je. Tja pojdeva.
Ne da bi čakal na odgovor, je povedel detektiv gospoda Planto v omenjeno restavracijo v Passage du Havre. V trenutku, ko je hotel odpreti vrata, pa se je ustavil ter dal signal. Palot je takoj prišel.
—	Dam vam dve uri časa, da se preoblečete tako. da vas vratar r.e bo spoznal in da -večerjate. Vi boste vajenec tapetnika. Sedaj pa le na noge. Čakal vas bom tukaj.
Gospod Lekok je imel prav, ko je rekel, da je mogoče kapitalno jesti v tej restavraciji. Gospod Planta^pa ni bil v takem, razpoloženju, da bi mogel ceniti dobra jedila. Prav kot zjutraj mu je bilo skrajno težko pogoltniti kako stvar, kajti bil je strašno nervozen in potre. Hotel je vedeti za načrt detektiva, a gospod Lekok je molčal ter odgovarjal na vsa vprašanja le z naslednjimi besedami;
—	Pustite delati meni ter mi zaupajte.	*
(Dalje prihodnjič.)
Razne-vesti.
■ ■ ■. .i
Kolera v Rusiji.	zahodni Afriki in med državo Li-
Ruski begunci pripovedujejo, berijo določil, da se sme v bodoče da razsaja v vsej donski pekraji- zahtevati za ženo kvečjemu — 5 nt kolera. V Rostovu zahteva epi- funtov šterlingov. Obe državi sta d< mija vsak dan od 400 de 50u zamorski. Ker vlada v Sierri Levu" žrtev.	veliko pomanjkanje ženstva, si
morajo ondi kupovati žene iz Li-Maksimalna kupna cena za žene ^erije. Očet je v Liberiji pa so za-An*gleški zunanji minister Bal- čeli uganjati dragoletništvo in ve-four je v državni pogodbi ?ned rižništvo s hčerami ter so zahteva-britsko kolonijo Sierra Levue v L za hčer po t'- do S funtov šterlin-
advertisements._
grozdje!	grozdje!	grozdje!
v
Cipar največje jagode in najslajse, cena ...... — boksa.
Grške srednje jagode, zelo Ciste, cena ........$7.— boksa.
Californijsko Barber*, velike jagode .......... $11.— boksa.
Malaga, velike jagode ......................... $8.— boksa.
Grški moškatel ..................................$8.50 boksa.
Fige, i »o '25 funtov v boksi ...................... $3.— boksa.
—	Česplje, po 2u funtov v boksi ................ $2.50 boksa.
Turški duhan, 1 funt $2. Za poskus pošlem % funta bokso za $1.
Z naročilom pošljite $2.00 am za vsako bokso grozdja.
ADRIATIC IMPORTING CO., 606 — 11 Avenue, New York, N. Y.
DOCTOR LORENZO
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	jf
ŠPECIJALIST MCŠKIH BOLEZNI.
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kronlfalh bolezni. Jaa sam že zdravim naa 23 let ter Imam skušnje t vseh bol eni a in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaio bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč In zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlagajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastruplleno kri. masulj« In llae po teletu, bolezni v ar«u. Izpadanje las. bolečine v kosteh, stare rans. ilvčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledlcah. Jctrah In i*lodcu. nnenlco. revmatlzem. katar, zlats žile. naduha Itd.
Uradne ure so: V ponderJek, aredah In petkih od 9. zjutraj do S. popoldne. V torkih, četrtkih In aobptah od 9. ur« zjutraj do ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ur« popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO- NE POZABITE ?ME IN
NABLOV. -
Dr. l0renz m« p.™ a™ Pittsburgh, pa.
Nekateri drugI zdravniki rabilo tolmače, da vas razumel«. J'X snam hrvst« 3
ako is Iz atareoa krala. zato vas tažl« zdravim, ker vas razumem.	I
— '
\ Frank Sakser State Bank |
^ 82 Cortlandt Street, New York E
I4	generalno zastopstvo . i
Jardranske Banke i
in vseh njenih podružnic.	f
Jugoslavija:
Beograd, Celja, Dubrovnik, Ketar, Kranj; XJubljana'j Maribor, MetkovU, Sarajevo, Split, fcbenik; Zagrab.
Italija: Trti, Opatija, Sadar.
M—lira Afrtrija: Ddnaj,
Izvršuje hitro In poceni denarna izplačila v Ju« p slavi ji, Italiji in KeoUri Avstriji I Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive
!! na Vpogled pri Jadranski banki v vseh nje- 5 nih podružnicah.	f
Prodaja parobrodne in šcležniSke voine listke na 8 vse kraje in aa vse črte.	• v
p Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu g pri Jadranski banki in njenih podružnicah 1 s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingifc, ako ni na razpolago ^ ameriških dolarjev v zlatu, i Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-& dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za i one, ki se bodo posluževali naše banke.
i Slovenci, prijatelji in posavski asi« banke so vljudna 8 asprošeni, ds oposorijo na ta nal oflss svoje kdsdoo is p Hrvatske, Dalmacije, Istro, Goriike in Črnogoca.
\	FRANK SAKSER STATE BANK	t
jj	RANK 8AK8EB, predsednik, t
A_____, __________________________________
ADTEBTKEMnTS.
Na tisoče žena,
i
k! sc slabe, nervozne, 'zdelan* in i trpe vsled neregularne periode, dobe oa pomoč, ko vzamejo
SEVERA'S REGULATOR
(Snverjev Regulator). Ta regulator goji moč, premaguje bolečine in reg ilira ženske funkcije. Zadoi-čen, e je dajal skozi St;rideset let.
Cena $1.25.
Dobite ga pri svojen lekarju.
; gov. Zato so se žen željni sosedje v Sierri Levue pritožili na britsko vlado zaradi take podražitve ženstva, in po dolgem pogajanju je zdaj eena iiradno maksimirala.
Napad na francoskega generala.
Iz Kaire se poroča, da so vsta-ški arabski konjeniki napadli avtomobil francoskega generala — Gourgea blizu Damaska. Z njim vozeči se tolmač je ubit in gover-ner v Damasku rnjen.. General je ostal nepoškodovan.
40 milijonov frankov ukradel.
77 letni Mary Renaud je v svojem življenju ukradel 44 milijonov frankov kot ravnatelj raznih banč i l.-ih podjetij. Prvič je prišel v Pa-j I riz po francosko - nemški vojni j l:ot ubog neznaten potnik, čez tri; leta pa je bil že posestnik palače na Bois de Boulogne ter ravnatelj j neke banke, ki je ^o dveli letih "likvidirala". Renauda so zaprli, onsodili, toda v zadnji instanci je bil oproščen. Nato se je preselil v Bruselj, ustanovil "Credit International", ki pa je leta 1904 tudi "likvidiral". Renaud je zbežal v Dondon, odkoder so ga privedli po prijavi pred pariško sodišče. Na nepojasnjen način je zopet — zbežal. L. 1906 je ustanovil narodno banko in to je bil njegov zadnji finančni trik. Pariška javnost krte zelo zanima za to afero, je prepričana, da bo Renaud tudi tc pot na skrivnosten način ušel svoji usodi.
Zanimiv načrt za nove davke v |	Bolgariji.
f Okrožni svet v Ruščuku jc pred-J lagal nastopne nove davke: Pri f vsaki poroki z godbo se mora. pla \ jčati 15000 levov davka. Ženske, ki I jsc kažejo na cesti ali v javnih lo | kalili z dekoltiranimi oblekami ali \ katerih krila presegajo 30 cm. or! ( tal, morajo plačati 500 levov dav | ka. Vsak moški pod 50 leti, ki u-| porablja brez zdravniškega spri-\ Čevala na izprehodu palico, mora | plačati 100 levov davka.
| Brezposelnost v Milanu.
I Število brezposelnih v Milanu j je znašalo na podlagi objavljenih | statistik dne 1. junija 14.349, 1. ju I lija pa 21.588.
I	Strašna eksplozija.
I V mestu Bodio (kanton Tessinl j se je dogodila strašna eksplozija
|	v tvornici Nit mm. Vila inženjerja
j	in tvornica za karbid Day sta po-
j	polnoma razrušeni. Elektrarna v
j	bližini je močno poškodovna. Do
|	slej so izkopal iizpod razvalin tvor
j	nice 20 mrtvih in 100 ranjenih. —
400.000 nezakonskih otrok v Berlin«.
Na podlagi uradnih statistik znaša število nezakonskih otrok v Berlinu 40.000, ki po večini ne poznajo nobene vrste družinskega življenja. V prvih treh mesecih tekočega leta je bilo rojenih v Berlinu 520 nezakonskih otrok.
Angleški raziskovalec južnega tečaja Shakleton se odpelje 20. avgusta na novo potovanje. Njegova ladja je že opremljena z vsemi potrebnimi znanstvenimi aparati in tudi z aparati za raziskovanje morskega dna, do 900 metrov globo čine. Ekspedicija ima na razpefla-go več hidroplanov. in hrane za *? • leti.	____'
_ ADVERTISEMENTS.
KRETANJE PARNIKOV '
PPAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YOR1LA,
AMERICA	27	aVQ. — Cherbourg AQUITAt?IA	13	»ept. — Cherbourg
PRES. WILSON	27	avg. — TrM f PARIŠ	14	sept. — Havre
FINLAND	27	avg. — Cherbourg j KROONLAND	17	»ept. — Cherbourg
AMERICA	27	avg. — Cherbourg ; n. AMSTERAM	17	»ept. — Boulogne
ROCHAMBEAU	27	avg. — Havre' ARABIC	20	»ept. — Genoa
OROPESA	27	avg. — Cherbourg j france	22	»ept. — Havre
ADRIATIC	31	avg. — Ctwrbwum BERENGAR1A	22	»ept. — Cherbourg
BELVEDERE	2	»ept. — Tret OLYMPIC	24	»ept. — Cherbourg
WASHING"! ON	3	»ept. — Cherbeur« NOORDAM	24	sept. — Boulogne
ROTTERDAM	3	sept. — Botilogn« . argentina.	24	sept. — Tr*
OLYMPIC	3	sept. — Cherk-our% LAPLAND	24	»ept. — Cherbourg
LAFAYETTE	1	sept. — Havre RE. d* ITALIA	sept. — Genoa
LA LORRAINE	3	»ept, — Havre AMERICA	28	sept. — Cher^ou. g
EMP. OF CHINA	7	»ept. — Cherbourg ! LAFAYETTE	29	sept. — Cherbourg
CRETiC	7	sept. — Genoa CANOPIC	30	sept. — Genoa
LA savo IE	10	sept. — Havre EMP. OF CHINA	1	ofct. — Cnerbourg
JRDUNA	10	sept. — Cherbourg G WASHINGTON	*	okt. — Cherbourg
ZELAND	to	sept. — Cherbourg AQUITANIA	4.	okt — Cherbourg
RYNDAM	10	sept. — Boulogne 1 ARABiC	5	oKt. — Cherbourg
Gtede cen sa vozne listke m vae droge pCaanll*, obrnite ae ma trrdke HtANK SAKSER STATE MANX_88 CftlacJt gL, «gw
Pozor potniki.
i ___
Jugoslovanski konzulat v New' Forku naznanja:
1.	Vsi državljani kraljevine Sr- j bov, Hrvatov in Slovencev, ki žele j potovati v st^ri kraj, lahko dobe, potne Liste na podlagi kakega sta-rega potnega lista, krstnega lista,1 domovinskega lista oziroma voja- i ških ali delavskih bukvic iz starega kraja.
2.	Oni, ki nimajo nobenega takega dokumenta, se morajo obrniti na pristojne oblasti v starem kraju trr jih od tam dobiti. Kdor bo pri iskanju potnega lista pokazal enega izmed gornjih dokumentov, tc dobil potni list kmalo potem, ko se bo zglasil na konzulatu.
3.	Oni naš; državljani, ki žele takoj odpotovati \ stari kraj, pa nimajo pri roki nobenega porn^ih dokumentov, morajo imeti potiJi-la naših podpornih društev, kate-jrik člani so. V potrdilih raora biti j navedeno, da so resnično državi ja-jni kraljevine Srbov, Hrvatov in j Slovencev. V takih slučajih pa bo j morda konzulat smatral za potreb-,no, iskali posebnega dovoljenja od ministrstva zunanjih zadev za 'V danje potnega lista. To se posebno tiče onih oseb, o kater.'h se sumi, da so še državljani kake druge
. države.
4.	Vsi oni državljani, ki s® izdali prošnje za potne liste, in potom katerih je bilo nanrošeno ravnanje ministrstvo, dn jih je mogo-1 če izdati, jih bodo dobili, kakorhitro se zfjlase pri tem konzulatn. To se tiče priglasitev vloženih do 25. maja tega leta.
5.	Ker v več slučajih naši držav-1 ljani kupujejo šifkarte za parnike . katere jim je priporočil ta ali oni . agent, ne oziraje se na to, kakšni
so ti parniki, kam plovejo, priporočamo, naj nihče ne kupi prej kart, dokler o tem ne poizve pri Frank Sakser State Bank. 82 r Cortland Sf., New York, N. Y.
PREDNO SE ODLOČITE
svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni liitek, i li poslati denar v domovino, da i e ga potnik sam kupi, pišite siaj-t *rwo m* tozadevna pojasnila na nano in zanesljivo tvrdko
PRANK SAKSER STATE BANK 02 Cortlandt Street New York
gg mM mM mE mm
ROJAKI IZ MIRNE PEČI
naj mi sporoče svoje naslove, ker imam zelo važno poročilo iz starega kraja. — Ignace Hude, 82
Cortlandt St., New York. X: Y.
%_'
POTREBUJEM SLUŽKINJO
za pomoč v kuhinji v gozdu. Plača po dogovoru. Lahko je dekle ali vdova z enim otrokom. — Mrs. Mary Dornik. R. F. D. 3, Emporium, Pa.
IŠČEM GOSPODINJO
dobrega značaja v starosti od 30 do 35 let, Slovenka ali Hrvatica. Delo je'lahko, plača po dogovoru. •Taz sem sam. Tajnost jamčena. Pišite in pošljite sliko na naslov: "Alaska", r- o Glas Naroda, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y. (23-25—8)
Kje je moj brat KARL ^ SCP-PANZ, doma na.Spod. Štajerskem, pošta Celje hšt. 19. Želim mu naiznaniti žalostno novico o smrti naših ljubih starišev. Zato vljudno prosim vse čitatelje tega lista, če kateri ve za njega, naj ga opozori na ta oglais, za kar mu bom zelo hvaležna; če pa sam bere to novico, naj se oglasi svoji sestri: Mrs. Marv Torbotz, Box 276, Manor, "West-moreland County, Pa.
G3x 23,25,27—8)
j Naravnost y Dubrovnik
1 s hitrim In dobroznanlm parni* j kom na dva vijaka
"EVROPA"
i odpluje v soboto 2 7. avg.
ob eni popoldne,
Cene za potovanj«: ' Tretji razred ; DrugI razred »100.00	i »175.00
in »5.00 vojnega davka. Izborna hrana. Vino brezplačno. Vprašajte pri ka^remKoll po- j oblaAlenean parobrodnem agentu .
ITALIA - AMERICA
Generalni Agentje. j J 1 State Street	New York
i ■■■■ ...............«
ICosulicFčrtaf
; ^ Direktno potcvuije t Du- 5
4	brovnik (Gravosa) !n Trst. j
] j PRES. WILSON ...... 27. STg. A
5	BELVEDERE ........ 3.	i
j ARGENTINA ........ 24. sept. j
5 Cene za Trst in Keko so: B 3	$100 in Ilia
K	Potom llrtkov Izdanih za ves kra- R K is V Juboslavlil Iri Srtolll.
m	Razkošne ugodnosti prvega druas- d d ga In tretjega razreda.
Q	Potniki tretje s a razred« dobival* K K orezplač.to vino.
i PHELPS BR0THERSl.& G9. \
0	Pastenosr Departmsnt
^ 4 West Street Ne^ York £
BRENCH LINC
■ Compaghie Generale Tbahsatlamtique k
Eipreu Postal Scn'Kt	BI
>	DIREKTNA SLUŽBA V
Jugoslavijo
preko Havre
z velikimi parnlkl na 2 In 3 vijake
j FRANCE .............. 26. avgusta
j ROCHAMBEAU ........ 27. avgusta
) LAFAYETTE ........ 1. septembra
S.S. PARIS 45'°T3.rjtonh J.4. sept.
Za družine nudimo Izborne ugodnosti tretjega, razreda — kabtne z
- dvema. Štirimi, Šestimi in osjiimi posteljami. Vsi taki potniki bodo
deležni iste izborne službe in hrane, vsled katere je znana Francošia Črta.
Za nadalje Informacije vprašajte pri lokalnih agentih FRENCH LINE.
-	--:—^ ' I
NAZNANILO in PRIPOKOČILO,
| Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PLEŠKO pobira naročnin« za Glas Naroda na 6104 St. Clair ' Ave, Cleveland, Ohio, in daje vsa ; druga pojasnila ?lede potovanja
■	v stari kraj ali dobiti svojee od tam, gleae denarnih pošiljatev in sploh v vseh drugih zadevah. Ima v zalog: tudi knjigo Peter Zgaga.
■	j Rojakom ga toplo priporočamo.
UpravuiStvo Glasa Naroda.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom po Pennsylvaniji na-znjamo, da jih bo obiskal rojak • JOSIP ČERNE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za *1 Glas Naroda". Vsem ga toplo priporočamo.
Uprava Glaa Naroda.
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec v dobrih okoliščinah se želi seznaniti / dekletom ali vdovo v svrho ženitve. Starost od 25 do 40 let. brez otrok, Slovenka. Katero veseli, naj se ogla.si na naslov: M. F., e/o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (20-23—8)
1	, ..... .. . __
NAZNANILO.
Sheboygan, Wis.
Slovensko Mladeniško Podporno Društvo "Nada" vljudno naznanja cenjenemu članstvu, da se vrši prihodnja meset-na seja dne 4. septembra 1921.
Rudolf Finšt, tajnik.