PRIMORSKI DNEVNIK
plačana v gotovini ^ Postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXVni. Št. 59 (8152)
TRST, petek, 10. marca 1972
primorski °=» -g-g. jj*	ssurrs	s*«	w- •
tarna davila na dudama vradnasi (UH) odložena na začetek pniudnloga Uda
Zbornica odobrila državni proračun za leto 1972 Colombo in Andreotti o vprašanju pokojnin
9. — Davek na dodatno '^črnost (IVA) bo stopil v veljavo
5 ’
lj.e 1- januarja 1973 in ne 1. ju-d etos, kakor je bilo prvotno kiwfen°' ^ sm‘s*u se je danes z večino glasov poslanska linica, kateri je vlada prepustila 2^ ^ odločitev o tem vprašanju. ^"Preložitev novega načina ob-rij.Vcen.ia v državi se je kakor ometi 00 izrekla večina poslancev, pro-c; 9a so glasovali pripadniki so-j?«temokratske stranke.
(J;ed razpravo je finančni mini-SJ Pella naglasil, da se je pred-t*njk ministrskega sveta v pro-(as ^ iz.iavi, s katero je svoj j s Predstavil senatu novo vlado. Ce kel proti preložitvi F/A, in si-jj1 »to, ker se je Italija obve-,, a v okviru Evropske gospodarske ^nasti, da bo v letošnjem letu ir^'a z davka na posiovni promet
na novo obdavčitev. Po skle-
^ Poslanske zbornice, da se nova j/Pavčitev vpelje 1. januarja pri-’eSa leta. bo morala vlada sto-a v stik z vodstvom EGS in mu
?'kazati nujnost omenjenega skle-Hkrati
Niti tudi nekatere druge davčne
^ z IVA, je nadaljeval
demokratov, katerim kakor znano pripada tudi sam. Preložitve, je naglasil Preti, niso zahtevali gospodarski krogi v državi. Do nedavnega ni vlada zabeležila nobenega posega v tem smislu. Danes pa se gospodarski krogi zavzemajo za to, da bi IVA stopila v veljavo šest mesecev po predvidenem roku, to pa daje slutiti, da so poslovni krogi v zadnjem času prišli pod vpliv struj, ki si prizadevajo za to, da bi v Italiji ostalo vse po starem in neizpremenjeno Kaže, je nadaljeval Preti, da žele nekateri ohraniti megleno ozračje, v katerem so možne še naprej številne davčne utaje Preti je tudi zanikal, da bi bili upravni uradi nepripravljeni na prestop na IVA 1. julija 1972 ter je označil ustrezne trditve za smešne. Glede vprašanja, ali bo IVA pognala cene navzgor, je bivši finančn’ minister priznal, da bodo nekatere cene poskočile, vendar pa je pristavil, da se bodo nekatere druge znižale, kakor je pokazala praks? v tistih državah, ki so že vpeljale novi način obdavčenja. Preložitev IVA pa ne rešuje vprašanja, je zaključil Preti, saj bo njegova uveljavitev sprožila iste probleme, pa naj se davek uvede čez nekaj mesecev ali v začetku prihodnjega leta. Predstavniki drugih strank v po-
"‘"■■iniiiiniiiiiiiMmiiHiniHuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiniHiiiimiiiiiiiiiiimiiruii,mm,m
^SKLICANJEM VOLILNIH ZBOROV
Uradni začetek Volilne kampanje
Poziv PSDI volivcem - «Avtonomni so-cialisti» (MSA) bodo vstopili v KPI
9. — V vseh italijanskih ob-jJ*** so danes objavili lepake žu-s .°v za sklicanje volilnih zborov, se je volilna kampanja tudi začela. Do danes so morale tudi pregledati in obnoviti se-volilnih upravičencev. Notra-loj ^nistrstvo pa je pregledalo pred-. <»e volilne znake ter jih enajst za-jjj °- Te znake bodo morale pri-te. franke ali skupine v 48 urah eniati ali vložiti priziv. ranke nadaljujejo priprave kandi-vT1*1 list in volilnih programov.
. sty0 psdi je danes soglasno o-
Pa' Hkrati'
pa bi morali vzporedno od-
Sbl*	ui	uiugc uavurc
ratiembe, kot so nove določbe o istrskem davku, o kolku itd..
» ,lvši finančni minister Preti je Jasnil odklonilno stališče social-
Pl jaio poziv volivcem ter volilno je *orrno, ki jo bodo objavili pozne-k' ,utri bo vodstvo razpravljalo o j6 didatnih listah. V pozivu volivcem 6Vfteaeno" da PSDI «zastopa ideale . epskega demokratičnega socializ-ljVc' ki je s svojimi 50 milijoni vo-bn ^ najmočnejša politična struja kid k°ndnentu». Dokument ostro na-a socialiste, ki jih obtožuje, da C .Sv°io politiko naprednejših rav-Sr • *°kibili izvirni program le-li J. adinslie koalicije ter tako odvze-ijlj aayi potrebno politično stabilnost, ^ Sn'li uresničenje reform, vplivali !|ie ^tek gospodarske krize in pri-ad k utrditvi italijanske desnice*.
^koliko manj ostra je polemika 1 KD, ki da je monopolizirala V« 0blast. V zunanji politiki se do-ent zavzema za »solidarnost in ttg ?'štvo z velikimi demokracija-totf. ,n°da», glede rešitve sedanje 6 krize pa je v dokumentu Vt>liV’ da ie edini izhod samo v okrepitvi PSDI
i«j0 Pokristjani se še vedno ukvar-(Ibtn.,8	kočljivim	vprašanjem	kandi-
>tva Ust; danes se je sestalo vod-»tv0 Poslanske skupine pod predseduj11 Posl. Zanibellija, ki je prelij Predvsem položaj poslancev, ki 0 ved kandidirali. Kot je reti^	v	uradnem	poročilu, gre	povelj	Za	Poslance,	ki so sami	zapro-
“a bi zapustili zbornico.
1)o . 'iemokristjanskem polju beleži-tatj	anes izjavo	predsednika	«comi-
ilsni|ClVicb LuiSiJa Gedda, ki je poti^ ' ‘fe si bo njegova organizacija 1«, ?eY8la usmeriti katoliške voliv-Ijj a volijo za KD. Gedda je de-
da
♦sedaj ni čas za razpršitev
lli, . z neracionalnimi represalija-V n- oseDnimi kot organiziranimi*. «Cmu ie bil danes vsedržavni se-<0oia). delegatov «gibanja avtonomnih ^detiip^v* (MSA), na katerem so Ite."'. da se bo gibanje razpustilo. «b l ,y*an' pa bodo vstopili v KPI tjj r,'iki 13. kongresa, ki se bo za-SalV Donedeliek. Za sklep je gla-1?	od 150 prisotnih delegatov
Vse Italije.
^'datnih list.
se 1e sestalo tudi vodstvo ki je preučilo potek priprav
lif^DHOEK, 9. - Generalni taj-Kurt Waldheim je končal v £ °bisk v Namibiji in je odletel j6 abetnwn, kjer bo nadaljeval svo-1o«a.?:Rnvore s predsednikom juž Hške vlade Voersterjem.
Zaskrbljenost v EGS zaradi ponovne odložitve uvedbe IVA
Izvršna komisija skupnosti bo prihodnjo sredo preučila posledice sklepa italijanskega parlamenta
BRUSELJ, 9. — Izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti bo prihodnjo sredo preučila sklep Italije o ponovni odložitvi uvedbe davka na dodatno vrednost (IVA). Komisija bi lahko celo sklenila prijaviti Italijo mednarodnemu sodišču zaradi kršitve pravil skupnosti.
V krogih izvršne komisije ne skrivajo nezadovoljstva zaradi nove odločitve (od 1. julija letos na 1. januar 1973) vstop v veljavo novega finančnega sistema, ki ga je drugih pet članic EGS že pred časom uvedlo. V komisiji so tudi mnenja, da bo odložitev uvedbe IVA v Italiji povzročila težave na številnih področjih
slanski zbornici so se kakor omenjeno izrekli za šestmesečno odgo-ditev nove obdavčitve. Liberalec Sorrenlino je v tej zvezi dejal, da bo sklep koristil italijanskemu gospodarstvu, ki sedaj preživlja razdobje neugodne konjunkture. Miso-vec Santagati ie pristavil, da bo prenos IVA koristen tako za davčne zavezance, kakor tudi za vlado in za samo davčno upravo. Socialist Lepre je v svojem posegu izrazil mnenje, da državni davčni uradi niso pripravljeni na ogromno delo, ki bo povezano z izvajanjem novega načina obdavčenja. Komunist Ve-spignani je dejal, da bi uvedba IVA pred sprejetjem davčnih olajšav, ki jih predvideva reforma, močno škodovala milijonom davkoplačevalcev. psiupovec Passoni pa je postavil zahtevo, na.i bi spremenili nekatere določbe novega davčnega zakona, predvsem kar zadeva odstotno mero novih bremen. Končno je republikanec Compagna naglasil, da bi uvedba IVA močno prizadela davčne zavezance, ko bi se zanjo odločili pred izglasovanjem predvidevih davčnih olajšav.
Današnja je bila zadnja seja poslanske zbornice v tej zakonodajni dobi. Poslanci so odobrili državni proračun za leto 1972 ter vladni ukrep za pomoč prebivalstvu Ancone in drugih kraiev, ki so jih prizadeli nedavni potresi. Zbornica je prav tako odobrila nekatere ukrepe v korist prebivalstva Gornjega Poadižja ter notranji proračun Mon-tecitoria za letošnje leto. kot tudi obračun stroškov poslanske zbornice za leto 1970.
Med razpravo v zbornici .je bila posvečena velika pozornost, vprašanju zvišanja pokojnin, kot je zahtevala levica. Tako minister za zaklad Colombo kot predsednik vlade Andreotti sta izrazila mnenje, da bi vladni ukrep v tej zvezi v sedanjem položaju izzvenel kot volilna propaganda ter da je vprašanje preveč zapleteno, da bi ga rešili s preura-njenimi pobudami. Vsekakor sta ta ko Colombo kot Andreotti izrazila željo, da bi se novi parlament takoj po izvolitvi ukvarjal s tem vprašanjem. Poslanci so tudi izglasovali v tej zvezi resolucijo demokrščan-skega poslanca Zanibellija. ki obvezuje vlado, da kot prvo pobudo prihodnje zakonodajne dobe predloži parlamentu zakonski osnutek za ureditev tega področja.
Na koncu seje je predsednik zbornice Pertiri pozdravil vse poslance ter jim izrekel priznanje za plodno delo. Poslanska zbornica se v tej sestavi ne bo več sestala, medtem ko se bo prihodnji teden sestal senat, da bi odobril nekatere vladne ukrepe.
Za m ji SKLEPI parlamenta pred volitvam {Ocena »Confindustrie*
o političnem položaju
RIM, 9. — Ob navzočnosti več kot 1.000 delegatov, številnih ministrov in guvernerja osrednje banke Karlija se je začela danes v Rimu 29. generalna skupščina «Confindu-strie», na kateri so potrdili Renata Lombardija za predsednika te organizacije za prihodnji dve leti. Sam Lombardi je imel dolgo uvodno poročilo, v katerem je zelo črnogledo prikazal zaskrbljujočo sliko italijanskega gospodarskega in političnega položaja. Lombardi je obtožil politično oblast, da ni znala prispevati k obnovi gospodarstva ter rešiti vprašanja naraščajoče nezaposlenosti, skrčenja nacionalnega dohodka ter zastoja investicij. Glede političnega položaja pa je Lombardi še pozitivno ocenil «nedavna in bodoča politična dogajanja* ter opozoril pred nevarnostjo «neprimemih ocen in reakcij* v primeru «neznatnih premikov v političnih zavezništvih*. Z drugimi besedami se je predsednik industrijcev Zavzel za vstop liberalcev v vlado, iz katere naj bi seveda izključili PSI.
Glede gospodarskega položaja je Lombardi dejal, da je italijansko gospodarstvo doživelo v letu 1971 »najhujšo krizo v povojni dobi*, ter opozoril na «strukturne nedostatne in neravnovesja, splošni sindikalni nered, nerešena družbena in politična vprašanja*. Oster je bil predvsem proti sindikatom, ki da »bojkotirajo produkcijo, izkoriščajo kolektivna pogajanja samo kot izhodišče za takojšnje preglesivne zahteve v podjetjih*. poleg tega pa še kršijo javni red z »nesprejemljivimi dejanji nasilja*.
Za Lombardijem je spregovoril minister za industrijo Gava, popoldne pa je bila na vrsti razprava. Jutri se sestane vodilni odbor, ki bo med drugim moral nadomestiti tri podpredsednike Confindustrie.
Luns obišče Rim
BRUSELJ, 9. - Generalni tajnik NATO Joseph Luns bo 13. in 14-t.m. v Rimu v okviru obiskov v prestolnicah držav članic atlantskega zavezništva. Luns bo imel pogovore s predstavniki italijanske vlade, predviden pa je tudi sprejem pri predsedniku republike Leo-neju.
EKSPLOZIJA V SKLADIŠČU BOMB ALI POVRAČILNI UKREP?
Peklenski stroj zruši! dve hiši v Belfastu Iz ruševin so izvlekli trupla treh oseb
Prizctdctft jc kftto liska četrt mesta
Poslopji, ki ju je včeraj zjutraj razdejala eksplozija v katoliški četrti Falls Road v Belfastu
(Telefoto ANSA)
...........""""".....................................mi..........„„„„......
KITAJSKA SEZNAMA ZAVEZNIKE Z VSEBINO PEKINŠKIH RAZGOVOROV Z NIKONOM
Čuenlaj je v Hanoju na srečanju s Pham Van Dongom zagotovil popolno podporo indokitajskim ljudstvom
Vest o hanojskem sestanku je dal princ Sihanuk, ki se ga je udeležil Kitajska meni, da je mir v Vietnamu važnejši kot pa vrnitev Formoze
ŠANGHAJ, 9. — Kitajski predsednik vlade Čuenlaj je prejšnji teden zares odpotoval v Hanoj. Tam se je dalj časa razgovarjal s predsednikom severnovietnamske vlade Pham Van Dongom in odstavljenim kamboškim princem Sihanpkom, ki iz Pekinga vodi hmersko gverilo proti lutkovni vladi v Phnom Penhu.
Vest ni uradna, vendar vero- .-----------------
dostojna, če upoštevamo, da je
prišla v javnost po tiskovni konferenci princa Sihanuka v njegovi residenci v Šanghaju.
Sihanuk je povedal, da se je Čuenlaj srečal z njim in s sevemo-vietnarnskim predstavnikom vlade, toda ločeno. Zato je citiral stavke iz razgovora med Pham Van Dongom in Čuenlajem le posredno.
tajska ni sklepala z ameriškim predsednikom tajnih pogodu ali sporazumov glede Vietnama. Nasprotno naj bi Čuenlaj dejal, da je zanj bistveno vprašanje konca vojne v Viet-
Izvršni biro ZKJ o gospodarskem položaju
BEOGRAD, 9. — Izvršni biro predsedstva ZKJ je razpravljal na današnji seji o trenutn.h gospodarskih gibanjih in ugotovil, da se nekateri načelni dogovori in
namu, medtem ko da «Formoza j sporazumi o odprtih vprašanjih po-lahko se počaka*. Nixon naj bi po časi in neučinkovito izvajajo. Iz-tem pričevanju poskusil, doseči pn yrš bj . n neugoden
izidov indokitajske vojne, ker jim je Čuenlaj zagotovil podporo Kitajske do zmage. Čuenlaj naj bi se-vernovietnamskega predsednika, nato pa sam politbiro sevemovietnam-ske partije dela (KP), seznanil z vsebino zaupnih razgovor med obiskom ameriškega predsednika Nikona v Pekingu. Predvsem naj bi svoje partnerje prepričal, da Ki-
uspeha. Čuenlaj je povedal, da je|?>	11 ozaI
časni- razgovor v tem smislu trajal cele I ,a_,cleiavs, ef’a .razreda zahteva tri ure.
pa naj bi odgovoril, da je vietnam-
knri»amnU1rf^P zelo1 onrimist fflede I Jr* ure. Na Nixonovo prigovarjanje Inkovitost in doslednost v uresni-karjem, da je zelo optimist glede | pa ^ bj odgovorili da je vietnam- čevanju politike gospodarske sta-
ska vojna zadeva indokitajskih ljud- bilizacije in stališč druge konfe-štev in da morajo Američani rešiti renče ZKJ o socialni politiki. Na vprašanje vojne in miru z njihovi-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiintimiiiiiiinmiiiimnHiiiHiiKiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiimiiiiiiiimiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiHnMiiHHiiiiiliiiiiiM
ZAKLJUČENO ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE V BEOGRADU
Izredno bogat program kulturnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo
Zagotovljena podpora kulturnemu in prosvetnemu delovanju etničnih skupin
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Program kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, ki je bil podpisan danes v Beogradu, predvideva v letošnjem in prihodnjem letu zelo bogato in vsebinsko sodelovanje. Razgovori so potekali v prisrčnem in prijateljskem ozračju, v ozračju popolnega razumevanja. Kot se poudarja v programu, sta se obe strani obvezali, da bosta podprli vse oblike kulturnega in prosvetnega delovanja pripadnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji in pripadnikov slovenske in hrvaške etnične skupine v Italiji, ne le na področju, na katerega se nanaša londonski sporazum, temveč na področju cele Italije. Obe strani sta se nadalje sporazumeli, da se bosta zavzemali, da se na tržaškem vseučilišču odpre stolica slovenskega jezika in književnosti, kar pa se bo lahko uresničilo šele po sprejemu zakona o vseučiliščih v Italiji.
Sedanji program kulturnega so delovanja, kot vsi prejšnji, določa osnovne oblike sodelovanja in med drugim konkretno predvideva izmenjavo štipendij za specializacijo in izpopolnjevanje na osnovi reproci tete, izmenjavo Stinendij za letne tečaje jezika in književnosti naro
dov obeh držav, delo lektorjev italijanščine na vseučiliščih v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju ter lektorjev srbohrvaščine v Milanu, Firencah, Bariju, slovenščine v Rimu, makedon-ščine v Neaplju.
Program predvideva razširitev števila lektoratov, izmenjavo predavateljev jezika in književnosti, oskrbovanje slavističnih oziroma italijanskih stolic s potrebno literaturo, izmenjavo prosvetnih strokovnjakov, vseuči-liških profesorjev, književnikov, arhivskih in muzejskih strokovnjakov, strokovnjakov za zaščito kulturnih spomenikov, udeležbo umetnikov in književnikov na mednarodnih sestankih, ki jih bosta organizirali obe državi.
Ta šesti, zapovrstni program, ki je bil podpisan po sklenitvi kulturnega sporazuma 1960. leta, predvideva nadalje izmenjavo gostovanj med zagrebško Opero in teatrom Verdi v Trstu, med srbskim narodnim gledališčem v Novem Sadu in gledališčem v Moderti, za tem gostovanja drugih ansamblov — komornih, simfoničnih in folklornih, udeležbo Piccola teatra na beograjskem mednarodnem gleda liškerr: festivalu (BITEF) 1972 in teatra Slabile i? Genove na , istem fe-»tivfdn 1973. leta. Za časa veljavnosti tfega ‘ Programa bo vsaka 'drža-
va organizirala v drugi državi eno likovno manifestacijo, za tem teden kulture Barija v Titogradu in teden kulture Titograda v Bariju; obe strani bosta podprli proslavo «dnevov Cirila* v Rimu 1972. in 1973. leta. Ob tej priložnosti bo LR Makedonija organizirala v Rimu pomembne likovne in glasbene manifestacije. Program sta podpisala v imenu Jugoslavije prof. Josip Lukatela, predsednik republiške komisije za kulturne stike z inozemstvom Hrvaške, in v imenu Italije Fausto Bacchetti, opolnomočeni minister v zunanjem ministrstvu.
B. BOŽIČ
Leone sprejel Mintoffa
RIM, 9. — Predsednik republike Leone je sprejel danes na Kvirinalu na vljudnostnem obisku malteškega ministrskega predsednika Mintoffa, ki je dospel včeraj v Rim na [»govore s predstavniki italijanske vlade. Malteški premier se je danes s posebnim letalom vrnil v La Valletto, pred odhodom pa se je zahvalil italijanski vladi za pomoč in gostoljubnost. Dodal je, da je med pogovori z Andreottijem in Morom prišla do izraza enakost stališč in interesov tudi v zvezi z dosego sporazuma z Veliko Britanijo.
mi osvobodilnimi gibanji. Tedaj naj bi Čuenlaj namigal Nixonu, da se mu s Formozo ne mudi preveč, ker je pač «Formoza naša pravica in lahko počakamo*. Še enkrat naj bi poudaril, da je Vietnam prvenstveno vprašanje.
Opazovalci se sprašujejo, če je razgovor med Čuenlajem potekal res tako idilično, kot zatrjuje Pham Van Dong, saj bi v takem primeru bil upravičen skupni komunike, pa tudi javnost srečanja. Z druge strani pa nekateri podčrtujejo važnost vesti, da je moral Čuenlaj ponoviti svoje poročilo političnemu uradu vietnamske partije dela, kar daje misliti, da so v tem organizmu bila različna mnenja. Kakorkoli že, Sihanuk je navdušen, naravnost vzhičen in je časnikarjem zaupal, da pripravljajo osvobodilna gibanja močne ofenzive. Povedal je, da ima njegova vojska v Kambodži tudi kubansko orožje. Fidel Castro naj bi poslal hmerskim gverilcem tudi tisoč ton sladkorja, a ga niso mogli prenesti na svoje ozemlje. Zato so ga darovali Vietnamcem.
Sihanuk je časnikarjem povedal, da bo odpotoval v Peking čez teden dni, od tod pa bo odpotoval za en mesec v Severno Korejo. Po vrnitvi iz DLR Koreje bo obiskal nekatere kitajske periferične okraje, nato pa Albanijo, Jugoslavijo, Romunijo, Mavretanijo in Alžirijo.
Iz Sajgona medtem poročajo, da so ameriška letala nadaljevala s svojimi napadi na Severni Vietnam in osvobojeno ozemlje v Južnem Vietnamu. Med enim izmed teh naletov so z osvebojenega ozemlja odgovorili s protiletalskim orožjem in sestrelili dva bombnika.
Partizanski saboterji so v Južnem Vietnamu razstrelili tudi dve obalni torpedovki, ki sta bili zasidrani v pomorski bazi Qui Nhon. Saboterji so priplavili v pristanišče, podložili mine h gredlju torpedkov in se varno umaknili. Eksplozije niso povzročile žrtve, pač pa sta se tor-pedovski potopili.
Iz Phnom Penha poročajo, da so hmerski gverilci napadli s «ka-tjušami* dve manjši mesti.
seji so sklenili, da se o nekaterih gospodarskih vprašanjih opravi izmenjava misli z ustreznimi organi in ustanovami zveze in da se aktualni gospodarski in politični položaj preuči na eni izmed prihodnjih sej predsedstva ZKJ.
Danes zasedanje vsedržavnega sveta C1SL
BELFAST, 9. — Močna eksplozija je v prvih jutranjih urah razdejala dve poslopji v katoliški četrti severnoirske prestolnice. Zrušili so se oporni zidovi in pod seboi pokopali več ljudi. Iz ruševin so angleški vojaki, katerim so se pridružili v mrzličnem reševanju tudi domačini, izvlekli tri trupla in štiri ranjence, ki so jih nemudoma odvedli v bližnjo bolnišnico.
Eksplozij je priklicala v Falls Road veliko množico ljudi, med katerimi je bil slišati tudi krike proti angleškim vojakom: »Vi ste krivi vsega tega. Pojdite domov.*
Policijski organi so sprva menili, da je eksplozijo povzročilo uhajanje plina v ogrevalnih napravah. Malokdo je namreč pomislil na peklenski stroj, saj bi tako domnevo ne dopuščala logika. IRA prav gotovo nima nobene koristi, da bi sejala paniko in žrtve med katoliškimi Irci. ki so ji naklonjeni in jo podpirajo. Policija pa se prav tako ne more sprijazniti z domnevo, da bi ta atentat organizirali protestantski skrajneži, morda isti. ki so nekaj dni od tega grozili s hudimi represalijami. Skupina protestantskih in filobritanskih »prostovoljcev* je namreč pred kratkim objavlja iziavo, da bo usmrtila deset katoliških Ircev za vsakega ubitega angleškega vojaka. Druga izjava je bila še bolj kategorična: ♦Dva meseca bodo morali katoličani pokopavati svoje mrtve, če bomo stopili v akcijo*.
Dan po objavi izjave tajne organizacije prostovoljcev je severnoirska policija dala vedeti, da se zelo resno in zaskrtRjeno ukvarja z vprašanjem, če so izrečene grožnje stvarne ali ne.
Od prejšnje sobote dalje je Irsko pretresel val bombnih atentatov. Eksplozija v restavraciji je ubila dve osebi in ranila skoraj sto. toda nobena izmed struj v tajni gverilski organizaciji je ne priznava ža svoje. Pač pa ie IRA organizirala niz atentatov, ki so povzročili skoraj izključi« gmotno škodo. V vseh primerih sr bili prizadeti pravočasno opozorieni in so se lahko umaknili pred eksplozijo nabojev. Nekaj ranjenih je bilo le v enem primeru, pa še to zaradi nemarnosti policaje.
Opazovaici se torej sprašujejo, še ni morda eksplozija v katoliški četrti povračilna ukrep filobritanskih elementov. Druga možnost za kate-
RIM, 9. — V rimskem «Domus Mariae* se bo jutri sestal vsedržavni svet CISL, ki bo preučil sin- { ro se ogreva policija pa ie. da ie dikalni po'ožaj v luči zadnjih se- ! v Falls Road eksplodiral peklenski stankov CK UIL in vsedržavnega stroj, ki so ga sami gverilci ori-sveta CGIL. Na zasedanju, ki bo j pravljali. Nereča «na dem* torej, predvidoma trajal do nedelje, bo P°->cijskih virov trdijo tudi. da moral sindikat zavzeti stališče glede ie med eksplozijo bil ubit vpliven perspektiv ie metnesti r.„oj.	"SJ5S&2L.-.'**
ževalnega procesa.
Danes je bil medtem v Rimu
(struja «orovisionais», desnica)
Po mnenju policistov naj bi v skladišču za zgradbami priprav-
rvCaH’neL.,med , .zveznimi tajništvi | ljali neklenske stroje, ki oa so se LG1L, LISL in UIL, na katerem so razleteti.
preučili gospodarski in sindikalni j Drugo možnost, se pravi atentate položaj. Razpravljali so predvsem filobritanskih elementov, pa naj bi o odgovoru, ki naj ga sindikati da;o Potrjevala druga vest, da so zvečer
Confindustrii v zvezi z dokumentom o gospodarskem položaju, ki so ga pripravili industrija.
DIPLOMATSKA OFENZIVA KAIRSKE VLADE
Predsednik El Sadat na obisku v Kuvajtu
Topniški in letalski spopad na meji med Izraelom in Libanonom
KUVAJT. 9. — Egiptovski predsednik El Sadat je prispel v Kuvajt, kjer se bo ves dan pogovarjal s krajevnimi voditelji. Priletel je iz prestolnice Saudove A-rabije Gedde, kjer se je dalj časa pogovarjal s kraljem Feisalom.
Verjetno ni naključje, da je Sadat najprej obiskal te dve vojaško sicer šibki, finančno pa izredno pomembni državi, ki imata zaradi trgovine s petrolejem važno mesto v arabski politiki.
Na letališču v Kuvajtu je Sadat dal krajšo izjavo, v kateri ugotavlja, da je solidarnost arabskih držav izredno pomembna prav v tem trenutku, ko preživlja arabsko ljudstvo enega izmed najbolj kočljivih trenutkov. «Trenutek terja od nas večje strnjenosti, sodelovanja in solidarnosti*, je zaključil El Sadat.
Opazovalci menijo, da se hoče egiptovski predsednik najprej posvetovati z manj trdnimi zavezniki in da bo o vsebini teh razgovorov seznanil svoje tesnejše sodelavce in voditelje novo ustanovljene federacije med Egiptom, Sirijo in Libijo.
Palestinski gverilci organizaa'je «A1 Fatah* so z raketnimi izstrelki iz «katjuše» napadli izraelsko po-
stajanko poldrugi kilometer od libanonske meje. Izraelci so na napad odgovorili s topništvom, pozneje pa z letalskim bombardiranjem dveh vasi, kar pa gverilci zanikajo trdeč, da so izraelska letala samo preletela področja in usmerjevala topniški ogenj. Palestinsko poveljstvo zatrjuje, da se je topovski spopad končal s premočjo gverilske artilerije, ki je prizadela izraelski vojski težke materialne izgube, ne pa žrtev.
Vlada v Tel Avivu vztraja s trditvijo, da so njena letala odgovorila na napad in bombardirala šotorsko taborišče v dolini na področju, ki ga nadzoruje »Al Fatah*.
Vse kaže torej, da Tel Aviv zaenkrat noče dramatizirati spopada, ker si pričakuje predvsem reakcije vlade v Bejrutu, katero je pozval Moše Dajan naj naredi »red* na svojem ozemlju in gverilcem prepreči, da bi s tega področja preko meje napadali Izrael.
Po mnenju izraelskih krogov naj bi palestinski voditelj Jaser Arafat sklenil z libanonsko vlado sporazum o premirju, katerega pogoj naj bi bil, da gverilci ne bqdo izkoriščali libanonskega ozemlja za svoje napade.
našli na podstrešju neke dekliške šole za katoliško irsko manjšino močan dinamitni na,boi z vključenim detonatorjem. Če bi se naboj razletel bi v šoli bil pokol, žrtev bi ne mogli šteta.
Filobritanski protestanti so organizirali tudi «splošno stavku*, ki pa je povzročila zastoj le v tistih sektorjih, ki so pod neposrednim državnim ali občinskim nadzorstvom. V Belfastu je na eri mer bila zvečer tema. ker so stavkali uslužbenci električne centrale.
Predavanje o Benečiji sinoči v Ljubljani
LJUBLJANA. 9. — Geografsko društvo Slovenije je priredilo danes zvečer v prostorih filozofske fakultete predavanje, posvečeno Beneški Sloveniji. Predavan« sodi v ciklus., .kd je posvečen zamejski problematiki: v prihodnjih tednih bo na sporedu predavanje o Porabju.
O gospodarskem in kulturnem položaju v Beneški Sloveniji je spregovoril predsednik kulturnega društva »Ivan Trinko* Izidor Predan, o deležu duhovščine pri ohranjevanju slovenstva v teh krajih pa Valentin Birtič, župnik iz Dreke. V živahni diskusiji ie na številna zastavljena vprašanja odgovarjal tudi župnik iz Štoblanka Mario Lav-vrenčič.
Predavanja se je udeležilo izredno veliko uglednih slovenskih kulturnih in znanstvenih delavcev, še prav posebno razveseljiva pa ie bila številna udeležba visokošolske mladine.
Jutri dopoldne bo delegacijo beneških Slovencev, katere član .je tudi Emil Čenčič iz Trbiia. sprejel dekan filozofske fakultete akademik Dragutin Cvetko.
TEHERAN, 9. — Zahodnonemški kancler Wil]y Brandt je zaključil svoj uradni obisk v Iranu, kjer se je mudil štiri dni.
TRŽAŠKI DNEVNIK
URADNI SEZNAM KANDIDATUR DEŽELNEGA VODSTVA KPI
Potrjena kandidatura Albina Škerka za izvolitev v poslansko zbornico
Tržaška federacija PSI je razpravljala pozno v noč o kandidatnih listah
Deželni komite KPI je včeraj objavil uradni seznam kandidatov za poslansko zbornico v naši deželi Furlaniji Julijski krajini. Iz obrazložitve izhaja, da je kandidatna lista za tržaško okrožje sestavljena po abecednem redu in da so na njej:
Gastone Millo, delavec Arzenala in župan indijske občine,
Jole Russo por. Burlo, tržaška občinska svetovalka in članica vodstva združenja stanovanjskih upravičencev,
posl. Albin Škerk, izvoljen za poslanca 1968. leta ter bivši župan občine Devin - Nabrežina,
Oaudio Tanel, član tajništva federacije in upravnega sveta trža-ške bolnišnice.
Kandidatni listi za volilno okrožje Videm - Gorica, Belluno - Pordenon načel ju jeta:
posl. Mario Ldzzero, obsojen
Posl. Albin Škerk
posebnega sodišča zaradi antifašistične dejavnosti, partizanski poveljnik, odlikovan s srebrno medaljo za vojaške zasluge, izvoljen v zbornico 1963. in 1968. leta,
Silvano Bacicchi, bivši delavec ledjedehrice v Tržiču, partizan, deželni tajnik KPI do februarja, član CK in deželni svetovalec od 1964. leta.
Sledijo naslednji kandidati po abecednem redu:
Gastone Andrian, župan v Ogleju ter voditelj zadružnega gibanja,
posl. Giovanni Bortot, član izvršnega odbora federacije v Bel-lunu, bivši župan v Ponte delle Alpi in izvoljen v parlament 1968. leta,
Alvino Coghetto, tajnik federacije v Pordenonu in izvoljen v deželni svet 1964. leta,
Giovanna Doglioni por. Turchet to, ravnateljica srednje šole v Bel-
hinu,
Andrej Jarc, delavec, župan občine Doberdob (neodvisen),
Lorenze Menichino, tajnik gori-ške federacije, pokrajinski svetova lec
tieni v Tržiču, član CK, pokrajinski svetovalec v Gorici,
dr. Gianfranco Tandura, odvetnik iz Belluna,
Umberto Ursella, delavec pri podjetju Bertoli iz Vidma,
Antonio Zaramella, delavec pri podjetju Zanussi-Rex iz Pordenona,
Istočasno je bil objavljen tudi sporazum med KPI in PSIUP o kandidatnih listah na področju naše dežele za senat. V obrazložitvi tega sporazuma je rečeno, da gre za odraz sporazuma in enotnosti naprednih sil, da se porazi KD in levi- center ter zagotovijo socialni napredek, gospodarski razvoj, nova politika miru, bratstvo med Italijani in Slovenci, mednarodno sodelovanje in kolektivna varnost v Evropi, kar je bistveno za preosno-vo našega področja.
Seznam kandidatov KPI - PSIUP za senait je naslednji: volilno okrožje Gorica — Silvano Bacicchi, Trst I. — Fausto Monfalcon, Trst II. — sen. Paolo Šema, Čedad — inž. Leopoldo Francovig, Pordenon — geom. Dino Candusso, Tolmeč — odv. Luigi Mattaussd in Videm — Primo Blairzino.
Iz prvega seznama in do sedaj predvidljivih glasov izhaja, da je iz prvega seznama kandidatov za poslansko zbornico povsem zagotovljena izvolitev treh poslancev, obstaja pa velika možnost še nadaljnjih dveh izvaljenih tudii v povezavi z drugimi volilnimi' okrožji v drugih pokrajinah Italije. Glede senatorjev pa lahko govorimo o povsem zagotovljeni ponovni izvolitvi senatorja Seme v drugem tržaškem volilnem okrožju.
Na kandidatni listi KPI za volitve v poslansko zbornico sta v deželnem okviru dva slovenska kandidata: kot neodvisen Andrej Jarc iz Doberdoba in poslanec Albin škerk.
Kot smo po neuradnih virih že pred dnevi poročali, je deželno vodstvo K Pl, in nato tudi osrednji organi stranke, ponovno kandidiralo dosedanjega poslanca Albina škerka za poslansko zbornico. Kandidatna lista KPI za tržaško volilno okrožje za poslansko zbornico je odprta in dopušča stvarno možnost, da se slovenski kandidat ponovno uveljavi, kot se je že na prejšnjih političnih volitvah.
Pokrajinsko vodstvo PSI je sinoči zasedalo pozno v noč, tako da nismo še mogli prejeti uredne kandidatne liste za volitve v poslansko zbornico* in senat. Izvedeli pa smo, da je pokrajinsko vodstvo PSI soglasno sklenilo, da med kandidate za poslansko zbornico vključi slovenskega socialista Dušana Košuto, ki je kandidiral na listi stranke že na prejšnjih političnih volitvah, ko se je pomembno uveljavil.
S tem v zvezi je bil sestanek med i poudaril, da posveča avtonomna predstavniki avtonomne dežele Fur- dežela Furlanija - Julijska krajina lanaije Julijske krajine ter med največjo pozornost problemom ra-
predstavniki vsedržavnih sindikalnih organizacij uslužbencev RAI. Sestanka so se udeležili podpredsednik deželnega sveta Pittoni, odbornik Giust ter Bergamo, Dreossi (OGIL), Pierangeli, Calici (CISL), Lovato in Švigelj (SNATER) ter predstavnik združenja radiotelevizijskih časnikarjev za Trst Molinari. Govor je bdi o obnovitvi delovne pogodbe za uslužbence RAI. Prisotni so se strinjali s potrebo po reformi ustanove, da bi zagotovili večjo povezavo med realnostjo in krajevnimi problemi ter večjo soudeležbo kulturnih in družbenih sil pri načrtovanju radijskih in televizijskih programov. Tako dežele s posebnim statutom, kot tiste z navadnim, lahko spodbujajo osrednje oblasti in ravnateljstvo RAI, da bi čimprej prišlo do reforme.
Odbornik Giust je s tem v zvezi
dijske in televizijske informacije in da je zato v stalnem stiku z drugimi deželami, ki so sprejele nekatere ukrepe v tej zvezi. Dežela je tudi predlagala pri pristojnih organih potrebo po okrepitvi tržaškega sedeža radiotelevizije, še zlasti zaradi posebne vloge, ki jo ima Furlanija - Julijska krajina v evropskem merilu.
Proslava dneva žena v naselju S. Sergio
Ob mednarodnem dnevu žena bo v soboto, 11. marca ob 20. uri javna prireditev, ki jo organizira sekcija KPI «D. Pescatori* v naselju S. Sergio, v Ljudskem domu v Ul. Peco 7. Govorila bo Fulvia Supandch.
NOVA POBUDA SLOVENSKE ORGANIZACIJE
^Vestnik SGZ» bo občasno obveščal naše gospodarstvenike
Pravkar je izšla prva okrožnica Vrsta zanimivih in aktualnih sestavkov
Slovensko gospodarsko združenje I prof. M Nataleja in napoveduje, da za deželo Furlanijo - Julijsko kraji-1 bo predavanje za člane SGZ v naj-no je pravkar izdalo okrožnico z na-1 krajšem času. V zvezi z davčno
slovom »Vestnik SGZ». To je prva številka informativne okrožnice, s katero namerava združenje občasno obveščati svoje člane o vseh problemih. ki jih neposredno zadevajo in ki so v zvezi z gospodarskim razvojem v naši deželi.
Vestnik prinaša vrsto vesti in informacij, ki bodo dobrodošle vsem članom. Prvi sestavek z naslovom «S 1. julijem 1972 stopi v veljavo novi davek IVA» opozarja slovenske poslovne ljudi na vprašanja, ki jih odpira prehod s sedanjega davka na poslovni promet in trošarine na novi davek na dodatno vrednost. Združenje namerava v tej zvezi stati ob strani svojim članom s prirejanjem informativnih predavanj, z izdajanjem primernih publikacij, s sestavljanjem davčnih prijav, vodenjem predpisanih knjig in podobno ter s pripravo davčne in pravne konsulence.
Vestnik nadalje omenja napovedano predavanje predsednika Deželne ustanove za razvoi obrtništva ESA
SINOČI ZADNJA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA DO VOLITEV
Dogovor med občinami in pokrajino za valorizacijo kraškega okolja
Do konca marca morajo sestaviti nov organik in urediti pereča vprašanja osebja - Številni upravni sklepi
Sinoči je bila zadnja seja po- j ljišč. Soglasno so sklenili, da bo-krajinskega sveta pred majskimi j do naslovili preko sredstev mno-političnimi volitvami, kot je pred- žičnega obveščanja poziv javnosti
Sestanek na deželi o položaju na RAI
Osebje tržaške radijske postaje je imelo včeraj štiriurno stavko od 13.30 do 17.30. Vse krajevne oddaje ter oddaje v slovenščini radia Dante Sabadini, delavec Italcan-' Trst A so odpadle.
stavnik KD Celli obrazložil, da je pač običaj, da se prekinejo zasedanja, ko se razvija na trgih volilni boj. Skliceval se je na ozračje, ki se je ustvarilo v pokrajinskem svetu in katerega bi lahko porušili med razvneto volilno kampanjo. Drugačnega mnenja je bila komunistična svetovalska skupina, ki izhaja sicer prav tako iz konstruktivnega o-zračja, da pa bi bilo treba izkoristiti še en mesec za konstruktivno delo, vendar je bila njena zadevna resolucija zavrnjena z glasovi levega centra.
V »ačetku seje je odbornik Volk poročal o sestanku, ki je bil včeraj na sedežu pokrajinske uprave z občinami in zainteresiranimi u-stanovami, da se dogovore o koordinirani pobudi za ohranitev in za valorizacijo kraškega naravnega okolja. Sestanku je predsedoval dr. Zanetti, prisotni so bili odbornik Volk, župani, oziroma občinski odborniki, predstavniki državne cestne uprave, pokrajinske turistične ustanove, občinskih leto-viščarskih ustanov, pokrajinskega kmetijstva in okrožnega gozdarskega nadzorništva.
Razpravljali so o številnih vprašanjih in med drugim o škodi, ki jo povzročajo nedeljski izletniki in turisti kmetom in lastnikom zem-
MiiiiiiiiHiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
S POSREDOVANJEM DEŽELNIH ODBORNIKOV ZA PELO IN INDUSTRIJO
Dosežen sporazum o predilnici S. Giusto po sestanku med delodajalci in sindikati
Upravljanje predilnice bo prevzela nova družba, ki se bo imenovala Hi Man Made S. Giusto - Dežela bo jamčila za izvajanje pogodbe
V predilnici S. Giusto je bila skupščina delavcev, na kateri so sindikalni predstavniki Desenibus (CISL), Tomaselli (CGIL) in Go-sdan (UIL) poročali o sestanku, ki je bil v sredo na sedežu deželnega odtoomištva za industrijo. Po njihovem poročanju se je skupščina z veliko večino glasov izrekla za prenehanje zasedbe spričo pozitivnih dosežkov, ki jih je sestanek obrodil.
Sestanka na odbomištvu za industrijo so se udeležili poleg sindikalnih zastopnikov tekstilcev, deželni odbornik za industrijo Dulci in deželni odbornik za delo Stop-per, ki sta ju spremljala direktorja obeh odbomištev. Za delodajalce so bili prisotni ing. Gam-bardella, dr. Tomizza in g. Paradi. V zapisniku, ki so ga sestavili, so predvidene naslednje točke: FIL MAN MADE S. Giusto, kot ae bo imenovala nova družba, ki bo upravljala predilnico, bo 13. marca sprejela v službo 58 ddavcev, obvezuje pa se, da bo v najkrajšem času, se pravi v dveh ali treh mesecih, zaposlila nadaljnjih 27 delavcev, ki morajo biti nekdanji uslužbenci predilnice S, Giusto. Nova družba se obenem obvezuje, da bo uresničila načrt za okrepitev proizvodnje sintetičnih vlaken, s čimer mislijo zvišati zaposlitveno raven na 292 delovni enoti. Ta pa, če se bodo uresničili finančni pogoji, ki jih predvideva deželni osnutek. Pri sprejemanju v službo bodo imeli prednost nekdanji uslužbenci predilnice S. Giusto.
Deželna uprava bo podelila s posebnim sklepom izredno podporo «una tantum*, ki je namenjena delavcem S. Giusta, po načelih, ki
jih bodo določile sindikalne organizacije ter delavska predstavništva. Dežela bo obenem sodelovala s sindikalnimi organizacijami pri iskanju čimprejšnje rešitve vprašanja nezaposlenih delavcev.
Predilnica S. Giusto bo prenehala z vsako dejavnostjo, obvezuje pa se, da bo izplačala zaostale mezde za februar do 13. marca, do 20. marca pa bo izplačala vsem delavcem, kar jim gre. Poleg odpravnine in v zamenjavo za odpovedni rok, bodo prejeli delavci, ki jih nova družba ne bo takoj spet zaposlila, vsoto, ki je enaka dvakratni nadomestni odškodnini. Poleg tega bodo deležni delavci, ki ne bodo takoj sprejeti v službo, postopka, ki ga predvideva zakon 1115, se pravi, da bodo prejemali 66 odst. kosmate plače za rok šestih mesecev.
Po poročanju sindikalnih predstavnikov je delavska skupščina s tajnim glasovanjem sklenila, da takoj preneha z zasedbo predilnice.
Pogodbo med strankami bodo podpisali še ta teden na sedežu deželnega odbomištva, pod jamstvom dežele Furlanije - Julijske krajine.
Sindikalne organizacije izražajo svoj zmeren optimizem spričo doseženega sporazuma ter podčrtujejo dejstvo, da so se vse stranke, ki so se udeležile sestanka, obvezale, da bodo poskrbele za zaposlitev delavcev predilnice S. Giusto.
Padec motociklista v Ul. D. Chlesa
Včeraj popoldne so sprejeli na ortopedskem oddelku tržaške ho' ndšnice 46-letnega pomorščaka \n
tonia Di Toro iz Ul. Valenzetti 40. V bolnišnico so ga pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa. U-gotovili so mu udarce in rano na glavi ter rano na desni nogi z verjetnim prelomom kosti. Zdraviti se bo moral 30 dni.
Di Toro je vozil po Ul. D. Chie-sa svojo vespo, ko je blizu poslopja št. 58 padel. Vzroki padca niso še znani, verjetno pa jih je treba pripisati mokremu cestišču.
Slavnosti ob obletnici Mazzinijeve smrti
V glavni dvorani liceja «D. Ali-ghieri* bo drevi otvoritev slavnosti ob 100-letnici smrti italijanske-ra rodoljuba Giuseppa Mazzinija. Proslava se bo začela ob 18.30. Prireja jo tržaška občina skupno z Mazzinijevskim združenjem in Inštitutom za zgodovino italijanskega preporoda.
Predaval bo profesor tržaške u-niverze prof. Arduino Agnelli o temi «Mazzini, teoretik narodnosti*. V drugi polovici marca in v začetku maja bo še nadaljnji)] devet predavanj o Mazziniju.
Smrtno je povozil priletnega kolesarja
Včeraj okrog 19. ure se ie 65-letni Mario Sik, stanujoč pri Krmemki št. 205. peljal s svojim kolesom od Domja proti Dolini, ko ga je bočno oplazil fiat 850. ki ga je v isto smer vozil 34-letni Mario Smotlak iz Mačkvelj št. 55 Hudo ranjenega kolesarja so z rešilcem RK odpeljali v bolnišnico, kjer je ob 23. uri podlegel poškodbam.
in da bodo poskrbeli za resnejše nadzorstvo poljskih čuvajev in motoriziranih patrulj. Govorili so o neredu in nesnagi ob cestah in v obtočnih kanalih, in to še zlasti v bližini mednarodnih obmejnih prehodov, ter so se dogovorili za koordinirano akcijo za odstranjevanje smeti. Tudi glede tega bodo po skrbeli za primerno reklamno akcijo. Končno so obravnavali ukrepe za čiščenje kraških kalov ter za iskanje zelenih površin, ki naj bi bile na razpolago občinstvu.
Ob vidni prisotnosti številnih u-službencev je nato predsednik Zanetti odgovoril na nekatera pereča vprašanja osebja, ki jih je zastavil načelnik komunistične svetovalske skupine Colli in ki jih vsebuje skupno pismo sindikalnih organizacij. Uslužbenci ugotavljajo, da še vedno niso uredili organi-ka in zvišali plač, kot je to na primer že naredila občina, ter poleg tega postavljajo vrsto drugih manjših zahtev.
V svojem odgovoru je predsednik Zanetti priznal, da položaj ni enostaven, da gre za odraz pretekle nedelavnosti in da je sedaj treba stvari urediti. Napovedal je nepretrgana pogajanja, tako da bodo do 31. marca sestavili nov organik in uredili ostala odprta vprašanja uslužbencev.
Nato je sledil izredno obsežen seznam sklepov, o katerih je razpravljal pokrajinski svet, tako da se je razprava dokaj pozno zavlekla. Med drugim so imenovali prof. Basaglio za novega ravnatelja psihiatrične bolnišnice ter razne člane komisij. Daljša razprava se je vnela okrog sklepa, s katerim dodeljuje raznim podpornim ustanovam prispevek v skupnem znesku 62 milijonov lir, in sicer na podlagi deželnega zakona št. 27. Svet je ugotovil, da zakon ni ustrezen, in so se dogovorili, da bodo predlagali primeren popravek.
Costa, kateremu je občinska uprava poverila nalogo, da izdela zadevne načrte. Občinska uprava vabi občane in predstavnike ustanov ter organizacij, da se udeležijo in predložijo svoje pripombe ter nasvete.
24-urna stavka pri Morassuttiju
Uslužbenci tvrdke Morassutti bodo stavkali 24 ur v znamenje protesta, ker niso bili sprejeti njihovi predlogi glede notranje delovne pogodbe. Stavka je na vsedržavni ravni, ker zadeva, kot sporočajo sindikalne organizacije CG IL, CISL in UIL, vse osebje skupine trgoviri Mdfassutti.'"'"'
prijavo Vanoni opozarja vestnik člane združenja, da jim .je tudi letos na voljo s strokovno - tehnično pomočjo in jih vabi, naj z izpolnitvijo prijave ne čakajo na zadnje dni.
V	sestavku «Dve važni apbudd» izvemo, da je SGZ zadnje dni januarja naslovilo na finančnega ministra Pretija zahtevo, naj bi slovenskim davčnim zavezancem dali na razpolago obrazce in okrožnice v zvezi z uvedbo IVA tudi v slovenščini in raj bi združenju pomagali pri organizaciji ustreznih predavanj. SGZ je nadalje naslovilo na Italijansko zvezo avtorjev (SIAE) zahtevo, naj bi združenju in njegovim članom priznali vse tiste o-lajšave, Id so v skladu z obstoječimi predpisi in sporazumi kategorije. Ta zahteva bo menda v kratkem času ugodno rešena.
Nadaljnji sestavek v okrožnici velja družabnemu izletu in Avtomobilski ocenjevalni vožn ji, ki iu združenje pripravlja za 30. april in 1. maj. Sledita še vest o obveznem tedenskem počitku za javne lokale in vest o uvedbi novega zakona (štev. 426 z dne 11. junija 1971) o trgovini. Tajništvo v tej zvezi napoveduje, da bo v naslednji okrožnici obširneje poročalo o tem problemu. —
Drevi v P. d. «1. Cankar*
Prva premiera SAG
j Drevi ob 21. uri bo Slovensko i amatersko gledališče v Trstu u-prizorilo v dvorani p. d. «1. Can-j kar*, v Ul. Montecchi 6, svojo prvo predstavo: komedijo o hipo-hondriji ameriških avtorjev Bar-rasha in Moora «Cvetje hvaležno odklanjamo*.
V	delu, ki ga je režijsko pripra vil Sergej Verč, nastopa deset amaterskih igralcev iz Boljunca, Boršta, Križa, Podlonjerja, od Sv. Ivana, Sv. Jakoba in iz Skednja. Glavne vloge tolmačijo Milica Kravos, Boris Mihalič, Sergij Cer-kvenič, Samo Sancin, Aljoša Čok in Vojko Slavec, v ostalih vlogah pa nastopajo Branko Sulčič, Anica Žerjal, Nadja Kosmač in Boris Kobal. Sceno si je zamislil Ivan Verč, kostume Anica Žerjal, tehnično vodstvo je pa delo Silvestra Metlike. SAG bo ponovilo komedijo jutri zvečer ob 21. uri v istih prostorih, nato pa pričelo z gostovanji po naših vaseh.
Kulturni krožek «R. Morandi* bo priredil jutri, 11. marca ob 18.30 na sedežu (Trg Stare mitni-cell) predavanje in debato o temi: »Zapleti ja ji tržaške urbanistike — od barkovljanske vpadnice do katinarskih razlastitev*.
Predaval bo inž. Costantino Gior-getti, redni asistent na tržaški univerzi in član občinske urbanistične komisije.
Majdi in Dragotinu Daneu se ie rodil sinček MATIJA
Dramska družina in odbor SPD Tabor iskreno čestitata, malemu Matiji pa želita obilo sreče in zdravja.
Študentje političnih ved solidarni s Colleonijem proti rektorju Orrigoneju
Včeraj se je sestala skupščina študentov fakultete političnih ved. Govorili so o sodnem postopku proti predsedniku skupščine študentov tržaške univerze Aldu Colleoniju. Svet študentov je Izrazil svojo solidarnost z obtožencem in obsodil početje rektorja Orrigoneja, ki je študente tožil. Študentje fakultete političnih ved so prav v teh dneh vložili tožbo proti samemu rektorju zaradi njegovih »znanih in teatralnih prekrškov proti univerzitetnemu pravilniku*.
Skupščina študentov fakultete političnih ved poziva vse študente univerze k mobilizaciji proti represivnemu načrtu, obenem pa poziv-* tudi vse učno in ostalo osebje univerze, naj bo solidarno s študenti.
Razprava o podrobnem načrtu v Miljah
V sredo, 15. marca, bo seja miljskega občinskega sveta, ki bo razpravljaj o nekaterih upravnih sklepih občinske uprave, o štiriletnem delovnem načrtu, o deželnem gospodarskem načrtu in o ustanovitvi rajonskih konzult.
Občinski odbor je na svoji zadnji seji tudi sklenil, da organizira v ponedeljek ob 20. uri, javno razpravo o podrobnih načrtih za ureditev zgodovinskega centra in turističnega področja. Uvodno poročilo bo imel arh. prof. Roberto
Sestanki in otvoritev rajonskih konzult
Drevi ob 20.30 bo javni sestanek rajonske konzulte za mestni predel S. Vid - Staro mesto na sedežu v Ul. Colautti 6.
Jutri pa bodo ob 15. uri odprli no- sedež rajonske konzulte za predel Stare mitnice v Ul. Fosco-lo 7. V novem sedežu bo deloval tudi elektronski «terminal», na katerem bodo izdajali vsa anagraf-
ska potrdila.	_____________________________________
iiiuiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuimiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHimiiHmiiiiimimimiiiiiiiimi
ZA OHRANITEV LADJEDELNIŠTVA V TRSTU
Včeraj štiriurna stavka v ladjedelnici Sv. Marko
Sprevod po ulicah mestnega središča - Do sedaj so delavci ladjedelnice stavkali več kot 80 ur
Včeraj zjutraj je bila štiriurna stavka delavcev tržaške ladjedel niče Sv. Marka. Delo je prenehalo ob 8. uri, ko je bila skupščina, uro kasneje pa se je zvrstil po ulicah mestnega središča sprevod delavcev.
V sporočilu, kj ga je objavil enotni delavski komite, je rečeno, da se delavci najstarejše tržaške industrije na področju ladijskih popravil borijo že pet mesecev, da bi dosegli ne samo mezdne izboljšave za trdo in nevarno delo v ladjedelnicah temveč zato, da bi ohranili ladjedelniško industrijo v našem mestu. Trst je moral že itak plačati za zgrešene izbire odgovornih oblasti in zaradi molka lokalnih uprav. Delavci zahtevajo nova naročila, da ne bi deklasirali ladjedelnice samo na raven po-pravitvenih del.
Poleg tega so še zahteve po stalnem številu delavcev, da bi zavrli politiko ravnateljstva, ki skuša na vsak način skrčiti število delavcev. Zaradi tega, kar predstavlja najvažnejšo točko sedanjega sindikalnega spora, so delavci stavkali že več kot 80 ur.
Ladjedelnica Sv. Marka sodi v okvir družb, ki poslujejo javnim denarjem, saj je pri njej udeležena Fincantieri iz skupine IRT.
Kljub temu pa država ni ohranila istega števila delavcev, število delovnih mest se je namreč skrčilo za tisoč enot. To pa nikakor ni vse: delavci zahtevajo tudi, naj bo delo razporejeno v petih delovnih dnevih in nadzorstvo delavskih predstavnikov nad izrednim delom.
Slovensko amatersko gledališče TRST
DANES, 10. marca, ob 21. uri v dvorani p. d. »Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6, prva predstava gledališča
Norman Barrash - Carroll Moore
CVETJE
HVALEŽNO
ODKLANJAMO
Komedija v treh dejanjih
Poslovenil:	DUŠAN TOMŠE
Scena: IVAN VERČ
Režija: SERGEJ VERČ
Igrajo in sodelujejo: Milica Kravos, Boris Mihalič, Branko Sulčič, Sergij Cerkvenič, Aljoša Cok, Samo Sancin, Nadja Kosmač, Vojko Slavec, Anica Žerjal, Boris Kobal in Silvester Metlika.	—C—
Ponovitev jutri, 11. marca, ob 21. uri v isti dvorani.
ZDŽ PROSEK - KONTOVEL
priredi jutri, 11. marca, ob 20.30 v društveni gostilni na Kon-tovelu
PROSLAVO 8. MARCA
Prijave sprejemata Vida Me-nucci (Fekineva) in Olga Lisjak.
VABLJENI!
MLADINSKI KROŽEK
TRST
vabi jutri, 11. t. m. v Ul. Geppa 9. Dr. SERGIJ PREMRU bo predaval na temo:
Alkohol,
pomirjevalna sredstva !n druga mamila
Sledi ples!
Vabljeni!
11. MARCA
proslavljamo v Velikem Repnu
PRAZNIK ŽENA
Nastop pevskega zbora »S. Kumar*. Domača godba, ples in srečolov.
Začetek ob 20.30 Vljudno vabljeni
P. d. »SLAVKO ŠKAMPERLE*
priredi na stadionu «1. maj* v sredo, 15. t. m. ob 20.30 predavanje:
POTOVANJE PO PARIZU
Predavatelj RUDI HČJNN iz Nove Gorice ...
Vljudno vabljeni vsi člani
in prijatelji društva!
Trčenje avtov pri Borštu
Včeraj, okrog 7. ure zjutraj, je 32-letni Anton Guštinčič iz Boljunca št. 255 vozil svoj kon-mi kupljeni NSU po cesti, ki iz Boljunca
pelje proti Borštu, ko je prišlo do trčenja z nasproti vozečim peugeotom, za volanom katerega je sedel 34-letni Egone Micolii iz Ul. Giulia 74. Zdi se, da je Micolija iz ne povsem pojašnjenih vzrokov nenadoma zaneslo nekoliko v levo in pri tem je čelno treščil v NSU.
V nesreči sta se ranili dve sopotnici v Guštinčičevem avtu. 45-let-ni Enrichi Žerjal por. Kuret iz Boljunca št. 269 so v bolnišnici dali le prvo pomoč in jo odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh. 17-letni Magdi Kuret pa so prav tako razkužili rane po obrazu in jo poslali domov s prognozo okrevanja v petih dneh.
Razčlenjene stavke uslužbencev ONMI
Osebje ONMI v Trstu bo imelo v tem mesecu več razčlenjenih staivk, ki se bodo pričele z dveumo stavko v petek, 10. marca. Stavke bodo nato vsak drugi dan in sicer v ponedeljek, 13., sredo, 15., petek, 17., ponedeljek, 20., sredo, 22., ter v petek, 24. marca. Stavke bodo vedno prve dve uri delovnega urnika.
Sindikalne organizacije ONMI so se odločile za razčlenjene stavke, da ne bd preveč prizadeli matere ki delajo. Z druge strani pa je taka pobuda bila nujna spričo zahtev kategorije, ki jih do sedaj odgovorne oblasti niso vzele v poštev.
ZAHVALA
šofer, ki je sinoči pri obelisku zavozil z avtom s ceste, se Lepo zahvaljuje vsem, ki so mu priskočili na pomoč.
Ljudska prosveta
SPD »Tabor* z Opčin vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 15. marca ob 20 uri v Prosvetnem domu.
Kmetijska zadruga v trstu organizira enodnevni izlet v Verono. Vpisovanje na sedežu v Ul. Foscolo 1.
SPDT priredi 26. t. m. ob priliki mednarodne tekme v smučarskih skokih izlet v Planico. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/H do 22. t. m.
Prosvetno društvo »Valentin Vodnik* — Dolina priredi v nedeljo, 19. marca 1972 enodnevni izlet v Tolmin. Vpisovanje do nedelje 12. marca 1.1. vsak večer od 20. do 20.30 v društvenih prostorih.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 10. marca 40 MUČENCEV
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 18.04 — Dolžina dneva 11.37 — Luna vzide ob 3.35 in zatone ob 12.07 Jutri, SOBOTA, 11. marca KRIŠTOF
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,2 stopinje, najnižja 8,2, ob 19. uri
12.9	stopinje, zračni pritisk 1010,9 mb. stanoviten, veter 9 km na uro, severovzhodni, vlaga 84-odstotna, padavine
7.9	mm (dežja), nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 10,3 stop.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. marca se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrle so 4 osebe.
UMRLI SO: 51-letni Ivan Cibic, 67-letna Olga Sanzin vd. Zupin, 80-letna Carmen Marko, 83-letni Pietro Vessio.
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM-AL Cammello, Drevored XX. Septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35: Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Pie-ro 2.
nočna SLUŽBA lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola. Korzo Italia 14; Pren-dini. Ul, T. Veccliio 24: Serravallo, Trg Cavana 1.
Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne
Gledališča ->7
KULTURNI DOM	„
Danes, 10. t. m., ob 15.30 Sa Škufca »Trnuljčica*.
Jutri, 11. t. m. ob 20.30 Sergej Verč: «Ko luna škili z desnim očesom in jaše Veliki voz*. Abonma r B — I. sobota po premieri.
V nedeljo, 12. t. m. ob 16. uri Sergej Verč: «Ko luna škili z desni očesom in jaše Veliki voz*. Abonma red C — I. nedelja po premier'-
Za predstave Slovenskega gleda šča so vstopnice v prodaji vsak Jje lavnik od 12. do 14. ure: ob nedeljah in praznikih eno uro Prc(i „ četkom predstav pri blagajni Kun nega doma (tel. 734-265).
VERDI
Danes ob 20.30 za red B v parterj in ložah ter za red A na g®*®nJj;. in balkonih druga predstava "er jeve opere »Gusar* (II Corsaro) istimi izvajalci kot pri prvi P1*® stavi. Dirigent Carlo Franci.
Pri blagajni gledališča se nadaljuj prodaja vstopnic.
POL1TEAMA ROSSETTI	..
Jutri ob 18. uri predavanje o »Pour inventer 1’avenir: quel so® lisme?* V okviru Literarnih predava francoski filozof Roger ^ raudy. Po predavanju bo sledila _ skusija. Zagotovljena pomoč P1*™ jalca.
AVDITORIJ
Do nedelje se nadaljujejo prauSj* ve Polijeve verzije Niccodemijev* * nemica*. Današnja kakor tudi nja predstava se začenjata ob ' uri. Poslovilna predstava bo v nea ljo ob 16.30.
Nazionale 15.00 »Nicola e Alessandr Barvni film. Režiser: F. J. ner in producent Sam Spiege Fenice 15.30-22.10 »Dio perdona- ‘ no*. Terence Hill, Bud Spe"c Frank Wolf. Barvni film. ■ Eden 16.00-22.00 »I liberi giochi l’amore». Andre Lawrence, Alig Elkins. Barvni film. Prepovedo mladini pod 18. letom.	.
Grattacielo 16.00 «Giornata nera,„I>n. l’ariete», Franco Nero, Silvia Ne
ti, Rossella Falk. Prepovedano m dini pod 14. letom.
Excelsior 16.00—22.10 »Letrusco cide ancora*. Barvni film. Pre|1” vedano mladini pod 14. letom-Ritz 15.30 «Lo chiamavano Trinita-^ Terence Hill in Bud Spencer, bavni film vvestem.
Alabarda 16.00 «11 tulipano ner j Alain Delon in Virna Lisi. B®rV film.
Aurora 16.30 «Quattro mosche di ^ luto grigio*. Prepovedano m'8 pod 14. letom.	.
Impero 16.30 «Incontro». Barvni *’ Massimo Ranieri in Florinda B0"1 Prepovedano mladini pod 14-Cristallo 16.30 »I diavoli*. ®*7j film. Vanessa Redgrave in O. Prepovedano mladini pod 18-	,
Capital 15.30-19.30 «Giu la teSZ{. Barvni vvestem film. Režiser » gio Leone. Igrata Rod Steigef James Cobum.	^
Moderno 16.30 «H commissario r* sier», M. Piccoli in Romy Schn der. Barvni film.
Vittorio Veneta 16.30 »Una f«^ con le ali insanguinate*. Stewart, Giancarlo Sbragia. vedano mladim pod 14.
Ideale 16.00 «Continuavano a c j marlo Tri ni ta*, Terence Hill-Spencer. Barvni film.	v.
Astra 16.00 «CastelIi di sabbia*- ® ni film.	.v0
Abhazia 16.00 «Zona 421: Obfe®£ Manila*. Barvni film. Igr**® Edvvards in M. Dauden.
Razstave
itak8
V	galeriji Rossoni na Korzu ^ razstavlja do 11. marca Boris Z®*
V	Kulturnem domu antološka
stava grafike Avgusta Černigoj®' ,,
V	dvorani modeme umetnosti Ku pj na Korzu Italia 9 razstavlja G’®1
Luca-	Heia
Demetrij Cej razstavlja svoja v galeriji Go-Go v Hruševici Prl ^ njelu. Razstava bo odprta do 31-
V	galeriji »Torbandena* razstav ^ jo sedaj štirje znani likovniki in . t cer slikarji Mušič, Spacal in Zig®^, ter kipar Mascherini. Razstava odprta do 22. t. m.
Taborniki
RODU MODREGA VALA Trst - Gorica
prirejajo razstavo
«Delovanj*e
taborniške organizaciji
včeraj in dane**
v Gregorčičevi dvorani v Geppa 9. Razstava bo odprta sobote 11. marca do sobote ' marca 1972, vsak dan oc* „j do 21. ure.	SRECN0
Darovi in prispevki
Branko Flego iz Ljubljane ^ m 10.000 starih din za spomenik P* v NOB IV. rajona.	,r#gi
V počastitev spomina mojih Danice in njenega moža Stanka j ob 28. obletnici njune smrti, <*® pj mama Elma Tomažič 5000 lir ^jji jaško matico, 5000 lir za Glas^ matico, 5000 lir za Slovensko d delno društvo in 5000 lir za * Cankar*.
Namesto cvetja na grob Pp^-Jamška daruje Franc Berginc ^ lir za šolo-spomenik NOB v Ceri®
Dne 9. t m. nas je za vedno zapustila naša draga mamb
LEOPOLDA LEGIŠA
Pogreb bo jutri, 11. t. m. ob 15. uri, izpred hiše žalosti f Sesljanu.
Žalujoči sin Viktor, hčerka Vil®*’ nevesta in zet ter vsi vnuki
Sesljan, 10. marca 1972
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM
PRIPRAVI 1A PARLAMENTARNE VOLITVE
PO USPEŠNEM NASTOPU V TRSTU
Pričetek sodne obravnave proti skupini 10 fašistov
Gre za nekatera nasilstva, do katerih je prišlo ob hujskaški fašistični manifestaciji v Trstu 8. decembra 1970 - Proces se bo nadaljeval v soboto
Znana hujskaška fašistična mani- , zaslišati, ga je dobrohotno poslal se je tudi on podal_ v beg. Pdi-
festicija v Trstu ki so jo fašistični Pienapeteži priredili 8. decembra iUVU, je končno prišla pred so-oišče. Včeraj zjutraj se je namreč
nega sodišča pričela pred kazen-
na mesto s priporočilom, naj se po- cisti pa so ga slučajno ujeli miri.	Nicola Scattolin iz Trbiža se je
Lista KPI za parlament pripravljena:; £"3? “ bo tajnik Menichino postal poslanec?
Na komunistični listi kandidira tudi doberdobski župan Andrej Jarc Napad iz Tržiča na Martinovo kandidaturo v Krščanski demokraciji Preverjanje v krajevnih levosredinskih upravah odložili na mesec maj
Črni oblak nad Martinovo sena
Profesorica Liliana Torriser, ki tudi proglasil za nedolžnega. V naše i torsko kandidaturo prihaja iz Trži-
__________„	____„ __	uči na tehničnem zavodu »Volta*, mesto je prišel kot turist z De -fl Tamkajšnji mestni odbor KD je
veiiki dvorani tržaškega porot- je dejala, da se je udeležila samo j Marcom in njegovim očetom, ki je j ‘ .j » TC6er z dvotretjinsko ve ,. ___tii.	nroA ka7^n- dovoljene manifestacije. Čutila je častnik karabinieriev Isto sta do-	.,_________n___t
po manifestaciji, je obtoženka de jala:
SK.m sodiščem, ki mu je predsedo- j dolžnost, da se je udeleži, ker so val dr. Corsi (prisedna sodnika Li- j »infojbirali* vse njene brate ... Na gabue in Cola, tož. D’Onofrio, zapis. | vprašanje dr. Corsija, kam je šla Kacheili) sodna obravnava proti skupini dvanajstih škvadristov iz Trsta, Padove, Trevisa in Mester, ki jih je policija ob manifestaciji zajela in prijavila sodnim oblastem zaradi pouličnih barikad, hudega poškodovanja zasebne imovine, osebnih telesnih poškodb ter nedovoljene manifestacije.
Pred začetkom sodne obravnave, ki ji je prisostvovalo veliko ljudi, predvsem mladih, je predsednik so-
čino glasov predlagal nekdanjega
župana Nazaria Romamija za kandidata KD v senat. Pokrajinski odbor stranke ni še dokončno odobril kandidatur in to nesoglasje v vrstah večinske stranke spravlja še
o tem, da je posl. Mancini podpisal
..... ............ _ .	akt, s katerim se je tržaška fede-
dišča dr' Corsi prebral zdravniško | racija PSI predstavila na procesu spričevalo ki pravi, da iz zdrav- i kot prizadeta stranka, stvenih razlogov eden od obtožen- Tudi to pot so dovolili Fabbriju. cev 41-letni Pietro Cireddu iz Mi- | da se je histerično izkašljal. Le jav-lana ne more prisostvovati procesu, ni tožilec je zahteval kopijo zapis-. .. . ———■ nika, da bo lahko primerno ukrepal v zvezi s Fabbrijevim obnašanjem.
Eugenii Vettini je zanikal, da bi zažgal rdečo zastavo PSI. Slučajno
vedala tudi Alessandro De Marco in Tullio Crosta iz Trbiža.
Zadnjega so zaslišali Fabbrija.
Priznal je, da se je udeležil mani-| festacije, vendar je podobno kot
♦Stekla sem domov popravit do- j Nesna, prepričeval »fašistično mla- |	nevamost izvoutev posoške-
mače naloge. Veste, sem zelo 1 dez», naj ne bo nestrpna m naj se senatoria
gibčna, športnica. . Ukvarjam se pomiri.	.......... . j S tem v zvezi lahko ponovimo,
z umetnim drsanjemi. . .*■	Sledi o je zasbsanje prič Najprej da ge lanskem kongresu KD
Pred zaslišanjem Lugoma Veta- so zaslišali majorja dr. Giulia Ce- j	dopatejci vki1učili v moro.
mja je I abbri spet vzrojil.	; sanja, ki je potrdil, da je osebno i .	.	.	_ ta ie z nijh po.
»Mancim je tat, tat* je kričal in , videl, kako so mamfestanti pre- !	dobi}a ^ absolutTi0 veči-
se drl. Pogovor je namreč tekel j maknili avte in jah postavib počez i ^ ^ stranki — ker jiim je bilo
Utemeljitev ugotovitve:	postopera-
cijsko zdravljenje ter rahli znaki bolehanja za tbc.
Pri tem je eden od branilcev odv. Giacomelli zahteval odložitev procesa. Po njegovem je Cireddu skupaj s Claudiom Scarpo eden glavnih obtožencev na procesu in je zato
na cesto.
Med zaslišanjem dr. Cesarija je Fabbriju spet stopila kri v glavo tako, da ga je predsednik sodišča dr. Corsi dal izgnati iz dvorane.
Zaradi pozne ure .je predsednik dr. Corsi sklenil prenesti drugi del sodne obravnave na soboto. Spregovorila bosta zagovornika civilne stranke (PSI) odvetnika Kervin in Cucagna, tožilec dr. D’Onofrio, branilci odvetniki Giacomelli in Lon-ciari iz Trsta, Armellind iz Padove
je šel mimo Ul. Mazzini, ker je ,----------—	-----
nameraval domov, na Korzo Italia. ' in Sampoggia iz Conegliano Veneta | Alberto Monfrotto naj bi izvedel ter bo izrečena razsodba, titeenva^'prisotnost^ pomembna, pa ! za dogodek v Ul. Mazzini šele po i Tajnik PSI Mancini je sinoči spo-tudi pravico ima do prisostvovanja j končani manifestaciji. V Trstu je rodil, da bo vložil proti Fabbriju
na sodni obravnavi.
Tej zahtevi se j® odločno uprl odv. Zattello, zagovornik civilne stranke (skupina slovenskih študentov, ki so .jih fašisti pretepli) m predlagal naj se proces razdeli na dva dela Prvi del naj zadeva dogodke v Ul. Mazzini, drugi pa pretep pred cerkvijo sv. Antona Novega. Po krajšem posvetu je sodni zbor sprejel ta predlog in tako sklenil soditi samo desetim od dvanajstih obtožencev. Claudio Scarpa in Pietro Cireddu naj bi bila vpletena samo v pretep pred cerkvijo, ne pa v ostale dogodke. Na zatozni klopi so tedaj sedeli 27 letni b ran-cesco Neami iz Ul. D’Annunzio 31/2, 32-letni Ugo Fabbri s prijavljenim bivališčem pri odv. Foraatiju, obletna Liliana Torriser s pojavljenim bivališčem pri odv. Giacomelliju, 20-letni Eugenio Vettini iz Ul. Madonna del Mare 6, 19-letm Nicola Scattolin iz Trbiža, 17-letm ^les-Sandro De Marco to Modene, 24-let-ni Tullio Crosta iz Trbiža, 25-letni Martino Siciliano in 30-letni Gian-Pietro Mariga, oba iz Mester pa sta bila odsotna.
Naj obnovimo na kratko dogodke. P0 fašističnem zborovanju v kinu «Grattacielo» so se fašisti podali do Oberdankovega groba, kjer so položili vence, nato pa odšli k cerkvi sv. Antona. Tu je skupina škvadristov, ki jih jo vodil skrunilec partizanskih spomenikov in znani pretepač Scarpa, pretepla do krvi skupino slovenskih študentov. Pri cerkvi sv. Antona se ie tudi zaključil tisti del demonstracije, ki so ga oblasti dovolile. Vendar ni fašistom nihče preprečil, da so se Pognali v Ul. Mazzini, kjer sta se-
prišel s prijateljem iz Padove. Nenadoma je zaslišal sirene policijskih avtov in ker so pričeli vsi bežati,
obljubljeno, da bo Romani kandidat za senat. Ko se ie pred nekaj meseci pričela omenjati možnost kandidature goriškega župana Martine, so tržiški dorotejd spet nastopili svojo pot in prav v tem mestu je bil ustanovljen deželni operativni center, dorotejske Rumor-Piccoliieve stru.ie.
Sicer pa menimo, da bo Martinova kandidatura kljub temu dobila v odboru KD večino, prav tako naj bi bil poslanec Marocco ponovni kandidat. Možno pa je, da bi jima bila s strani nekaterih tržaških krogov določena podpora, ki je lahko odločilna za volivni uspeh kandidatov iz Gradeža in iz Gorice.
Še o kandidaturah. Pisali smo že,
tožbo zaradi njegove grobe In lažnji-ve obtožbe, ki jo je izrekel med včerajšnjo razpravo.
RAZPRAVA O VLOGI DESET TISOČ FURLANSKO - BENEŠKIH IZSELJENCEV
Pereča vprašanja izseljencev razgrela ozračje deželnega sveta
Demokristjani sprva niso hoteli razprave o vlogi, kar je skoraj privedlo do pretepa - Potrjena nadomestna svetovalca KPI
Na včerajšnji seji deželnega sveta so najprej potrdili dva nova svetovalca, Galliana Donadela in Luigija Vidala, ki bosta nadomestila Silvana Bacicchija in Alviseja Goghetta, ki bosta kandidirala v vrstah KPI na skorajšnjih parlamentarnih volitvah in ki sta zato odstopila. Galliano Do-nadel je tudi prisegel pred predsednikom sveta Ribezzijem.
Po tem slovesnem uvodu se je o-zračje kmalu razburkalo. Na dnevnem redu je bila razprava o vlogi, ki jo je podpisalo 10.000 izseljencev iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Podpise so zbrale emigrantske organi-zaciie Pal Friul. friburški Fogolar Furlan, ERAPLE in ALEF ter Društvo slovenskih emigrantov. V vlogi se izseljenci sklicujejo na rezultate prve deželne konference o emigraciji in ugotavljajo, da je prvi deželni program propadel, predvsem v zvezi s
1X1	.	-i_	___:U ma cf V
deža tržaške mestne sekcije PSI in ,10Ve£anjem števila delovnih mest anarhistični krožek. Z okna socia- deželj zat0 zahtevajo, naj se ukre-
kaj stvarnega v okviru dežel-in državnega načrtovanja za
De Cecco (PSIUP) je dejal, da so pomanjkljivosti tudi v državnem merilu, zaradi zgrešenega načrtovanja, ki koristi interesom velikega kapitala. Podobno se dogaja tudi v deželi, saj so 75 odst. deželnih finančnih pomoči dodelili velikim industrijam.
Svetovalec Slovenske skupnosti Štoka je opomnil, da je Beneška Slovenija eno izmed najbolj prizadetih področij naše dežele. Skrajno potrebno je zaustaviti odtok emigrantov in pripraviti pobude, ki jim bodo omogočile povratek. Vloga se opredeljuje tudi glede slovenske manjšine v videmski pokrajini in spričo velikih krivic, ki jih je utrpela zaradi fašizma in še po njem, je čas da se globalno rešijo njeni problemi. Sicer bo ta narodna manjšina, ki je veliko kulturno bogastvo dežele, dokončno izginila. Prebral je tudi daljši odlomek iz beneškega lista »DOM*, ki obsoja narodno mržnjo in ki se zavzema za socialno in narodno pravičnost.
lističnega sedeža je visela rdeča zastava, ki jo je neki prenapetež
Pa^razbfokna s£. ?Skupina !	posečTna' to'področje I ^^U8vosH ^deželi, ker je mnogo
sicvauristov s čeladami je tudi po- cinar judi s prispevkom, ki ga
predlog večinskih strank, naj se naloga preda odboru.
Ob koncu seje so predstavniki e-migrantskih društev, ki so pripravili nalogo, izrazili negativno mnenje o poteku obravnave in sklenili, da se bodo Sestali v četrtek na skupni seji
Avto na Peči povozil kolesarja
Včeraj ponoči ob 1.30 je 42-letni Rudolf Devetak to Gorice Ul. Er-mada 30 vozil svoj fiat 850 iz Sovodenj proti Peči. Pri hiši št. 135 pa je v tej vasi podrl kolesarja 43-letnega Oskarja Marušiča s Peči št. 47, ki je šel v isti smeri. Marušiča so takoj odpeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne stegnenice, verjeten zlom kosti v križu ter druge poškodbe ter so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Zapisnik je napravila izvidnica cestne policije iz Gorice.
tegnila izpod jopičev tolkače in se Pognala proti kakim desetim karabinjerjem, ki so stali na drugem
Socialdemokrat D'Antoni je dejal,
aisnr-srM-šj* se ne sme ^ ■*>-
stvari odvisnih od državne uprave in da bo mogoče rešiti vprašanja neenakomernega razvoja samo v okviru
lahko zahteva od države po členu 50 posebnega statuta. Zato podpisniki dežela industriali-
uiice. Druga skupina je pa “htev“*j "dpomočjo^ državnih indu-
„oncu ------ -	. .	...
medtem začela zvračati avtomobile, Qa oi iz njih naredila barikado. Te-ciaj so jih karabinjerji zavrnili.
..oamki so najprej zaslišab Fran-cesca iNeamija, zloglasnega fašista, Ki se je prav pred kratkim moral zagovarjati pred istim sodiščem za-raui posesti razstreliva.
^»olgoias, s črnima naočniki na nosu in s svetlim «montgomeryjem», je pričel mirno pripovedovati, da se je njegov delež na manifestaciji omejil ie na varnostno službo. Zakaj so prav njega izbrali za reditelja? No, Neami si je tudi to dobro izmislil. Dejal je, da so dan Prej izvedeli, da pripravlja »Lotta continua* na dan manifestacije MSI razne incidente in ga tako sklenih Postaviti kot »vplivnega* - kamerama na čelo varnostne službe. Da, celo s karabinjerji je sodeloval, da bi »komunisti ne povzročili kaj hudega*. Sploh je bilo Neamijevo sodelovanje z možmi postave vzgled-no. Ko je videl, da hočejo njegovi somišljeniki sneti zastavo z okna PSI, je skušal najti pri karabinjerjih megafon, da bi jih prepričal n neumestnosti takega dejanja. A megafona ni bil0 nikjer in tako ga niso slišali...
Za Neami jem je stopil pred sodnike Ugo Fabbri. Predrzno in nesramno je pričel vpiti, da »izraža svoje ogorčenje nad celo vrsto političnih procesov, ki se zdaj vrstijo na sodišču in da tudi tokrat gre za Politični proces, ki ga odločno obsoja*. Predsednik dr. Corsi ga je sicer nekajkrat opozoril, naj miruje, a nič ni zaleglo. Tudi javni tožilec dr. D'Onofrio je, potem ko mu je bilo dovolj Fabbrijevega histeričnega samogovora, nekajkrat Vzrojil, naj bo miren in naj odgovarja samo na vprašanja.
Fabbri: »Politični oddelek tržaške kvesture prejema točna navodila ministrstva za notranje zadeve, da me policija preganja ...»
Tožilec: »Gospod predsednik- Zahtevam, naj obtoženec odgovarja samo na vaša točno zastavljena vprašanja!»
Dr. Corsi: »Ste bili na manifestaciji?*
Fabbri: »Da, preganjajo me. Vedno ene in iste ...»
strij, naj se ustvarijo potrebne infrastrukture, naj deželne finančne družbe skrbe za napredek nerazvitih področij, naj se rešijo vprašanja hidro-geološkega in socialnega značaja ter naj se izboljša šolski in univerzitetni sistem v Furlaniji - Julijski krajini. Poleg tega izseljenci omenjajo izrecno tudi nujnost rešitve etničnih in družbeno ekonomskih vprašanj, ki tarejo slovensko manjšino v videmski pokrajini in zahtevajo, naj se ji priznajo vse pravice narodne manjšine.
Prvi je spregovoril o tej vlogi demokristjan Ginaldi, ki je predlagal naj bi svet ne razpravljal o njej, ker je bolj primemo, da jo vzame v pretres, ko bo razpravljal o deželnem urbanističnem in razvojnem načrtu. To je sprožilo nasprotovanje opozicije: njeni svetovalci so obtoževali večino, da noče obravnavati tega perečega socialnega vprašanja, besedam so sledila skorajda fizična obračunavanja in predsednik Ribezzi je sejo prekinil.
Ko se je spet začela, so demokristjani delno umaknili svoj predlog, tako da se je lahko začela razprava. Prvi je spregovoril komunistični svetovalec Baraccetti. Dejal je, da je treba razpravljati o tej vlogi, večina pa skuša nasilno onemogočiti razpravo ker je ta vloga očitna obtožnica proti tistim, ki niso bili zmožni u-kreniti ničesar za omejitev izseljevanja. Prvi petletni načrt je propadel, novi pa bi moral, po Baraccet-ti.ievem mnenju, uvesti nove smernice, globoke reforme, odpravo vojaških služnosti in priznanje vseh pravic Slovencem v videmski pokrajini.
Po krajšem Morellijevem govoru je še en komunistični svetovalec — Pascolat — obtožil odbor, da je prvi deželni načrt propadel in da so kvečjemu imeli od njega korist veliki industrijci. Predlagal je finančne pomoči manjšim industrijam in obrtnikom ter poseg državnih industrij.
Svetovalka Puppini (Furlansko gibanje) je opisala težave In nemogoče življenjske pogoje prebivalcev revnih predelov Furlanije, ki so dobesedno primorani v emigracijo (kot primer ie navedla tudi Brdo, kjer je 43 odst.
združene Evrope.
Lovriha (KPI) je dejal, da je neuspeh prvega petletnega deželnega načrta obsodil na emigracijo tisoče Slovencev in Furlanov. Zelo pozitivno pa je, da je prišlo do enotnega nastopa med Slovenci in Furlani prav pri takem vprašanju, kar jasno kaže, da delavci niso šovinisti, da je narodnostna mržnja tesno povezana z razrednimi vprašanji. Pravic za slovensko manjšino ne zahtevajo samo komunisti, ampak vsa delavska emigrantska društva in samo fašisti in demokristjani so lahko rekli Co-lombu, da ie vprašanje obstoja Slovencev v Benečiji sporno. Treba je podvzetl novo pot v načrtovan iu razvoja dežele, tako da se emigranti lahko povrnejo domov in to je možno: jasen dokaz so bogate švicarske doline, ki geografsko niše nič na bolišem kot naše.
Na vse te obtožbe Je odgovoril demokristjan Del Gobbo: da je večina vedno skušala storiti vse potrebno, da bi zaustavili emigracijo, da je lahko obtoževati, mnogo teže pa delovati stvarno. V bistvu se strinja z vlogo, vendar pa ta nima točne vsebine, pač pa je splošnega značaia in jo bo odbor upošteval pri sestavlianju deželnega razvojnega načrta. Zato ni primemo, da se o njej glasuje.
Odbornik za delo Stopper je obljubil, da bo odbor resno vzel v pretres to vprašanje pri skorajšnjem sestavljanju urbanističnega razvojnega načrta. Treba pa je priznati, da je že nekaj ukrenil v zvezi z industrializacijo, infrastrukturami, pravicami Slovencev, univerzo itd. Z novimi načrti na bo mogoča bolj poglobljena razprava.
Zatem so svetovalci glasovali. Komunisti in psiupovci so predložili svoj sklep, svetovalci Furlanskega gibanja drugega, večinske stranke pa tretjega. Za predlog komunistov, po katerem naj bi sprejeli vlogo in jo predali odboru, so glasovali svetovalci KPI, PSIUP. MF. SS, PSDI in PSI (slednji štirje so se vzdržali pri drugi točki, ki Je obsojala delovanje odbora). ostali pa so glasovali proti in tako so svetovalci KD in MSI pred
da bo na skupni listi KPI PSIUP v goriškem volivnem okrožju kandidiral komunist, in sicer dosedanji deželni tajnik Bacicchi. Ta bo tudi načeloval kandidatni listi KPI v volivnem okrožju Gorica - Videm -Pordenon - Belluno. če bodo imeli komunisti poleg senatorja Seme to Trsta izvoljenega še drugega senatorja, bo Bacdcchi optiral za senat, sicer pa bo šel v poslansko zbornico. Na drugem mestu na komunistični listi za poslansko zbornico bo dosedanji poslanec Mario Lizzero. Če pa bodo uspeli komunista izvoliti tret.iega poslanca v našem votivnem okrožju, se poudarja, da bo to tajnik goriške federacije KPI Lorenze Menichino, sedanji pokrajinski svetovalec.
Na listi KPI za poslansko zbornico je kot slovenski kandidat doberdobski župan Andrej Jarc, poleg njega pa so še delavec v tržiški ladjedelnici Edy Sabbadini, ki je tudi pokrajinski svetovalec. Izpadla pa ie baje kandidatura Bianca Marege, ki je pokrajinska svetovalka KPI v Gorici. Kandidatno listo bo uradno objavil deželni komite KPI v Trstu. Podpise za to stranko bodo pobirati danes popoldne^ ob 17. uri na sedežu sekcije v Tržiču, tako da bodo lahko imeli možnost listo predstaviti na prvo mesto.
Pri ostalih strankah so še vedno v pripravah. Socialisti imajo v teh dneh skupščine, iutri zvečer pa bodo imeli seio pokrajinskega odbora svoje stranke. Sodalproletarci. republikanci in liberalci so pričeli zbirati podpise, mdsini pa so že javili svojo listo, na kateri najdemo že znana imena njihovih prvakov. V senat bo kandidiral odv. Pedroni, v poslansko zbornico pa odv. Pascoli iz Gorice, odv. Boni iz Tržiča in grofica Cacda Dominioni iz Gorice. Tajniško mesto goriške federacije MSI je prevzel dr. Coana.
V predvolilno politično kroniko spadajo tudi vesti o preverjanju levosredinske koalicije. Pred približno dvema tednoma smo javili, da so socialdemokrati postavili drugim levosredinskim strankam ultimat: ali se neha z upravami PSI-KD v Tržiču in v Gradišču in se nekateri socialdemokratski prvaki imenujejo na nekatera važna predsedniška mesta ali pa bodo po 8. marcu socialdemokrati izstopili to vseh levosredinskih uprav na Goriškem.
Sestanek o preverjanju je bil v sredo zvečer v Gorici, na sedežu Krščanske demokracije. Prisotni so bili zastopniki KD, PSI. PSDI in SDZ. Na sestanku ni bilo republikancev. ki so se že izločili iz koalicije. Socialdemokratsko zahtevo o takojšnjem preverjanju ostali partnerji niso sprejeli in tudi zastopniki PSDI se niso na tem sestanku zanjo preveč ugreli. Zanimivo le, da ni bilo na sestanku taptika PSDI inž. Lodattiia o katerem se govori, da ie v stranki v manjšini. Baje je bila na omenjenem sestanku sprejeta teza, da se bo o preverjanju govorilo po volitvah 5. maja.
Njena nekoliko ironična pripoved skoraj obvemo posega v pravljični svet
Samomor na Kalvariji
Danes popoldne, verjetno ob 14. uri, bodo na goriškem pokopališču pokopali 36-letnega tekstilnega delavca Valerija Makuca iz novih hiš na Piloščah pri štandrežu, ki so ga našli prejšnje popoldne obešenega na nekem drevesu ob cesti iz Grojne proti Kalvariji. Truplo je opazila neka ženska, ki je šla tam mimo popoldne ob 15. uri ter je obvestila orožnike to Podgore. Sodna komisija je pri pregledu ugotovila, da gre za samomor, ter je dala dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico na glavnem pokopališču, odkoder bo danes pogreb.
osnutek vzel v pretres v kratkem času bi lahko o njem razpravljal tik po izvolitvi v vsedržavni parlament, je rečeno med drugim v resoluciji. ------- -
Izplačilo dijaških podpor v Doberdobu
Z županstva v Doberdobu sporočajo, da bodo danes od 11. do 12. ure izplačevali deželne podpore za dijake višjih srednjih in strokovnih šol to doberdobske občine, katerih zadevna prošnja je bila ugodno rešena. Zato naj se matere prizadetih dijakov zglasijo danes, v petek 10. marca od 11. do 12. ure na županstvu, da dvignejo vsoto, ki jim pri tiče.
Gre za 30 dijakov omenjenih šol iz doberdobske občine, ki bodo prejeli po 40 tisoč lir študijske podpore. Poleg tega bodo prejeli tudi delno povračilo potnih stroškov. Za te slednje je deželna uprava odobrila samo 15.24 odstotka in bodo zato upravičenci prejeli namesto zaprošenih 1.500 za vsak km napravljene poti okrog 250 lir za km.
Zborovanje PSI v Tržiču
V okviru predvoblne kampanje bo imel danes ob 12.10 zborovanje pred tržiško ladjedelnico poslanec PSI odv. Fortuna.
Ob 18.30 pa bo na mestnem sedežu PSI v Tržiču pokrajinsko zborovanje predstavnikov te stranke iz večjih podjetij.
Danes stavka v avtošolah
Tudi danes bodo uslužbenci avtomobilskih šol stavkali. Stavko so proglasili sindikati CISL, CGIL in UIL, ker se niso hoteli, tako je rečeno v tiskovnem poročilu, lastniki avtošol domeniti s sindikati za podpis pokrajinske pogodbe v korist te kategorije. Izvzeti so le uslužbenci avtošole Davanzo, katere lastnik je sprejel razgovor s
Resolucija SDZ o podpori pokrajine Štokovemu zak. osnutku
V zvezi z zakonskim osnutkom dr. Draga Štoka o ukrepih v korist slovenske narodnostne manjšine, ki ga je omenjeni deželni svetovalec predložil v deželnem svetu, je pokrajinska svetovalka Marija Ferletičeva od SDZ poslala včeraj pokrajinskemu predsedniku osnutek resolucije s katero naj bi goriški pokrajinski svet podprl omenjeni osnutek deželnega zakona. Če bi deželni svet ta
iHiiiiiiimniiiiiimiiiiiiiiMHimtimiiiiiMiiiitHiiuiiiiuimiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiimiiiiHiiiiuiiiiiiiiii
AVTOBUSNA SLUŽBA V TRŽIČU
MEDOBČINSKA UPRAVA MEDKRAJEVNIH PROG
Sporazum v tem smislu med Tržičem, Ronkami in Staran canom
Naivna slikarka Greta Pečnik v družbi slikarja Lojzeta Spacala otvoritvi njene razstave v »Stella Mattutina*
»Zame je Greta Pečnik najbolj avtentična naivna slikarka, kar jih poznam, zakaj njeno ustvarjalno delo ne pripada nikakršni šoli ati vzorom francoskih umetnikov, kot velja ta za hrvaške naivce. Njena velika prednost pred ostalimi je v tem, da jo komercialnost ni povlekla v svoj objeta S svojo pristnostjo ponazarja razvitost naše kulture, a hkrati tudi pravljični svet, ki diha iz njenih del*. To so nahitroma izrečena (in po spominu zabeležene) besede slikarja Lojzeta Spacala, ki nam jih je v sredo zvečer posredoval na razstavi Gretinih del v jezuitskem domu Stella Mattutina v Gorici.
Gre za razstavo približno 30 olj na platnu, ki iz njih diha malce ironije in so rahlo prestavljena v bajeslovni svet. Svojo prvo razstavo v Trstu (in s tem tudi v Italiji) je priredila ob izteku lanskega leta, sedaj pa se je predstavila v Gorici, kjer bodo njena dela na ogled do 22. marca. Pobudnik obeh razstav je Lojze Spa-sindikati.	cal.
HnmmHMnH»mmH»Hmww||m|,IIIIIIIIIMMIWW,wllllll><lllll>llllllwlllllllllllullltlllwlllllM"ttMIMIIIIIIil
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
V Števerjanu so izvolili novo komisijo za trgovino
Novi urnik občinskega urada - Tudi v otroškem vrtcu bodo poslovali po novem urniku
Na otvoritvi se je zbralo lepo število ljubiteljev samorastniške slikarske umetnosti italijanske in slovenske narodnosti ter celo i* Nove Gorice, medtem ko sta občinski odbornik Moise ter deželni svetovalec Cocianni zastopala o-blasti. Prof. Fuivio Monai je prisotne uvedel v svet naivcev ter se še prav posebno laskavo izrazil o tri generacije trajajoči šoli hrvaških naivcev, ki je po vsem svetu in tudi v Italiji doživela tako lep sprejem. Njegove tople besede so bile posvečene predvsem umetnosti avtorice razstavljenih del, ki ne bi bila sposobna — tako je dejal — tolikšne pristnosti v svojem izražanju, če bi jo zajel sedanji stehniziran svet: njena dela prihajajo iz čiste duše.
Svoj samorastniški vzpon je Gireta pričela nekako pred 15 leti, ko se je iz rodne Štajerske preselila v Piran. »Slikala sem že veliko poprej. Od mlada dalje sem se posvečala ornamentiki, se pozneje razvijala in končno pristala v svetu, ki vam ga danes tule razkazujem*, nam je na kratko opisala svojo pot, ki jo je v Italijo pripeljala prek Kanade, Anglije in Švice.
G. V.
Kot znano je avtobusno podjetje «Autolinee Monfalcone*, zadnja o-blika bivšega avtobusnega podjetja Booezzi v Tržiču, napovedalo stečaj in v začetku tega tedna je davčna uprava dosegla preneha nje obratovanja avtobusov na medobčinskih progah med Tržičem, Ronkami in Starancanom, ki jih je imela ta družba. Prekinitev je bila iz razloga, ker je bila družba v velikem zastanku tudi z davki in zavarovalnimi dajatvami.
S tem ukrepom so bili poleg uslužbencev podjetja (kakih 10 po številu) najbolj prizadeti delavci in dijaki, ki so se na teh progah vozili na delo, odnosno v šolo. Zato so se obrnili na županstva treh občin s predlogom, naj bi pospešili nameravano poobčinjenje teh medobčinskih prog in jih prevzeli takoj vsaj v začasno režijo.
Prejšnji večer so na posvetu na županstvu v Štarancanu predstavniki treh občin odobrili sklep v tem smislu ter se obrniti za pomoč tudi do deželne uprave. Obenem so se obrnili tudi do sodišča v Gorici, ki ima v rokah stečajno zadevo, da bi omogočilo takojšnjo zasilno upravo teh avtobusnih prog, dokler ne bo urejen ves postopek za njihovo dokončno poobčinjenje. Izgleda, da je sedaj zadeva urejena v tem smislu in da bodo avtobusne vožnie med tremi občinami zopet redno delovale v olaišanje prizadetih delavcev in dijakov.
V sredo zvečer je bila v Štever- ( vsem zaradi tega. ker ie trenutno janu občinska seja. Potem ko je i občinska uradniška oprema v začasnem prostoru in ni bila zato za-
ki jo
Ker je predsednik dr. Corsi uvi- i nrebivalcev v emigraciji, in Rezijo, del, da ga zaenkrat ne bo mogel kjer jih je nad 40 odst.).
župan otvoril sejo in pozdravil svetovalce, .je tajnik prečdtal zapisnik prejšnje seje, katerega so svetovalci soglasno odobrili. Na prvi točki dnevnega reda je bilo imenovanje občinske komisije za trgovino. Ta sklep bd sicer morali odobriti že na prejšnji seji, vendar ni bilo to mogoče zaradi nekaterih administrativnih postopkov. Svetovalci so soglasno izvolili komisijo, ki je tako sestavljena: župan Stanislav Klanjšček, geometer Grusovin za urbanistiko. Alojz Ciglič za promet, za predstavnike trgovcev so biti imenovani Drago Komjanc. Slavica Maraž ter Rudolf Mrak; Ferdinand Kotnjamc, Rihard Štekar in Marij Kristančič so bili imenovani kot predstavniki delavcev. Svetovalec Štekar ie bil sicer mnenja, da bi v komisiji moral biti tudi predstavnik kmetov vendar mu je tajnik pojasnil da ie komisija sestavljena Po zakonu In da nastajalo te neprilike, ker je prikrojena za mesta, kjer po navadi ni kmetovalcev.
Svetovalci so nato obnovili po-
nesreči je sestavila izvidnica cestne policije.
Včeraj zjutraj ob 3. uri je ženica podlegla poškodbam.
Predavanje o Spitzbergih z barvnimi diapozitivi
Slovensko planinsko društvo v Gorici pripravlja za svoje člane in prijatelje še eno zanimivo predavanje, ki bo v petek 17. marca zvečer ob 20.30 v prostorih kluba »S. Gregorčič* na Verdijem korzu 13 v Gorici.
Predaval bo znan strokovnjak Marko Butinar iz Rateč - Planica, ki je bil leta 1964 član jugoslovanske odprave na polarno področje, ki je obiskala takrat tudi otočje Spitzbergov, kjer traja dan po 6 mesecev in tako tudi noč. S svoje poti je prinesel celo vrsto barvnih posnetkov, s katerimi bo poživil svoje zanimivo predavanje.
Iz guriškega matičnega urada
9. marca sta se v Gorici rodili dve osebi, in sicer Viviana Polito in Michele Marani.
godbo z zavarovalno družbo »Assi log odbili Komunisti in psiunovci so ' curazioni Generali* Vsa občinska zamislili dvorano, medtem ko so o- poslopja in uradniška oprema so bi-stali svetovalci enotno odohrili nred- ' ia do sedaj zavarovana, vendar ie vnavali log MF. z vzdržanjem MF in SS pa bilo treba spremeniti pogodbo pred- I ukrepe.
varovana. Sicer je razlika, bo občina plačevala družbi, neznatna.
Svetovalci so nato spremenili po-slovalni urnik uradov za občinstvo. Vaščani bodo poslej imeti na razpolago občinske uradnike od 10. do 13. Urnik, ki bo imel začasno veljavo, je bdi spremenjen predvsem zaradi tega, ker so trenutno vsi občinski uradi nameščeni samo v eni sobi. To povzroča preobljudenost u-radov, zaradi česar ne morejo u-radniki redno izvrševati avalih dolžnosti.
Na zadati točki javne seje so svetovalci spremenili pouk v občinskem otroškem vrtcu. Odslej se bo začel in zaključil kot osnovna šola Župan je dejal, da ie ta sprememba utemeljena predvsem zaradi stroškov. ki nastajajo s prevozom učencev, Svetovalci opozicije so sicer glasovali za predlog, vendar so bili mnenja, da bi bilo treba poprej vprašati za mnenje njihove starše. Sedaj bodo otroci doma skoraj cele štiri mesece in treba 1e videti, če se vsi starši strin iaio s tem.
Za tem ie sledil tajni del seje.
Danes občni zbor ^Briškega griča*
Člani prosvetnega društva »Briški grič* \ Števerjanu bodo imeli da: nes, 10. marca, »voj letni občni zbor, in sicer ob 20.30 na sedežu na Valerišču. Odborniki bodo podati pregled dosedanjega dela društva In začrtali smernice za bodoče delo. Vsi člani in prijatelji društva so vabljeni k polnoštevilni udeležbi.
Amerlkanec povozil ženico
na katerem so svetovalci obra nekatere
Prejšnji večer se je pri bivši tovarni Solvay v Tržiču pripetila prometna nesreča, pri kateri je dobila hude poškodbe 73-letna Caterina iz Tržiča, Ul. Timavo 17. V tržiški bolnišnici so ji ugotovili udarec in rano na lobanji, zlom desnega kolena in konmolca ter druge proškod-be. Pridržali so jo z rezervirano prognozo.
ženo je podrl fiat 125 z registracijo iz Milana, ki ga je vozil 46-
_____	letni ameriški državljan David Gra-
aidministravnp ves, ko je hotela prečkati peš na i omenjenem mestu cesto. Zapisnik o
PROSLAVA 8. MARCA PRAZNIKA ZENA
bo v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, v nedeljo, 12. t m. ob 15. uri, s pestrim kulturnim in zabavnim sporedom.
Vabljeni!
Slovensko gledališče v Trstu — Slovenska prosvetna zveza - Gorica — Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica v sodelovanju z EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
BRANISLAV NUSIČ
POKOJNIK
Komedija v treh dejanjih Poslovenil: MILE KLOPČIČ Režiser: JANEZ POVŠE Scenograf: JANEZ LENASS1 Kostumograf: ANJA DOLENC
V nedeljo. 12. L m. ob 19.30 (Abonma red B — okoliški) v ponedeljek. 13. t. m. ob 20.30 (Abonma red A — mestni)
▼ Katoliškem doma v GORICI
Slovensko gledališče v TRSTU In
Klub »Simon Gregorčič* Iz Gorice vabita
danes, 10. t m. ob 20.30 v Prosvetno dvorane, v Gorici na predstavo Malega odra
LeRoi Jones
ČREVA
(The Dutehman)
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan
Gorica
VERDI ob 17.06-22.00: «Noi donne siamo fatte cosb. Barvni film. Monica Vitti.
CORSO ob 16.30—22.00: »Forza G»,
R.	Salvino in E. Ruspoli; kinema-skopski film v barvah.
MODERNISSIMO ob 17.00-22.00: »II velo sul ventre*. J. Nicholson in
S.	Stroyberg; film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE ob 17.06-21.30: »Glegg! Andate all inferno e dite al diavolo che vi manda Glegg*. G. Wynne in M. Mason; kinemaskopski film v barvah: mladini pod 14. letom prepovedan.
V1TTORIA ob 17.06-21.30: »Le pic-canti confessioni di una giovane studentessa*, A. Talbot in D. Pra-do; film je v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO ob 21.00 Koncert Verdijevih skladb.
EXCELSIOR ob 16.00: »In nome del popolo italiano*. Ugo Tognazzi in Vittorio Gassman. Barvni film.
PRINCIPE ob 17.30 »Terrore cieco*, Mia Farrow. Barvni film.
Nova Gorica
SOČA (Nova Gorica): »Prerija časti*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter): »Nanami *•» prva ljubezen*, japonski barvni film — ob 18. in 20.
PRVAČINA: »Operacija grom*, ameriški barvni film — ob 20.
RENČE: Prosto.
ŠEMPAS: Prosta
DESKLE: Prosto.
KANAL: Prosto.
DEŽURNA LEKARNA v Gorici Danes ves dan m ponoči je v Gorici odprta lekarna Cristofoletti. Travnik. tel. 29 72
DEŽURNA LEKARNA v Tržiču
V Tržiču je danes ves dan in po, noči dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti 52, tel. 72-701.
Razna obvestila
Gostovanje v Doberdobu dramska
skupine »O. Župančič* iz Štandreža bo danes v dvorani P. d. »Jezera* z začetkom ob 18.30. Na sporedu dva igrici »Luknja v namiznem prtu* in »Botra Nerga ali kdo je gospodar v hiši*. Režira Miloš Tabaj.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Vinko
Trinkaus:
Prva knjiga iz trilogije
v	^ *
«Crna dolina»
Vinko Trinkaus (rojen leta 1927) ni povsem neznano ime, čeprav se je uveljavil predvsem v novinarstvu. Doma je iz zasavskih revirjev, kjer je mlad okusil trdote rudarskega dela. Bil je v partizanih, po vojni pa je spet prijel za lopato, dokler ni postal mladinski aktivist, pa novinar in urednik ter pisec ljudskih iger. Zdaj se je posvetil izključno pisateljevanju in si zastavil nalogo, da o domači rodni grudi napiše trilogijo. Prvi del trilogije v dokaj obsežnem romanu je zdaj pod naslovom tčma dolina* pred javnostjo. Tej je roman posredoval založniški zavod Borec v knjigi, ki jo Ivan Seljak-Čopič ni najbolj posrečeno opremil. Ko preberemo prvo knjigo rčme doline*, se ji pozna, da delo ni zaključeno, vendar pa je roman vendarle toliko samostojen in toliko zaokrožena enota, da ga lahko samega ocenimo.
Roman tčrna dolina* je roman o Hrastniški dolini v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno. To je pripoved o rudarjih in njihovem trdem delu pod zemljo. Je tudi pripoved o hrastniških steklarjih, tradicionalnih nasprotnikih ru darjev. Pisatelj pripoveduje o trdem življenju enih in drugih delavcev, o njihovih ljubeznih, zabavah, kulturnem udejstvovanju, pa tudi o sporih in nesoglasjih delavcev, ki so se spopadali med sabo, namesto da bi krepili čvrsto delavsko organizacijo v boju proti kapitalizmu. Borba za kruh, stremljenja mladih, ljubezen, stavke, delavske manifestacije, pa tudi pretepi, spori, rast naprednega gibanja, pa tudi prodiranje nacizma, vse to je predmet romana. Vsebina dela je s tem nakazana, dodamo pa lahko, da je pisatelj svojo pripoved razpredel široko, v ospredje pa vendar postavi! nekaj ljudi. Med njimi je mlad fant Janko, v katerem bolj ali manj nehote spoznamo pisateljeve avtobiografske poteze.
Življenje in tragedije iz rudarskega okolja poznamo po dobrih delih domače in še bolj tuje literature. Trinkaus se je torej lotil snovi, ki je že temeljito obdelana in to v močnih umetniških stvaritvah. Vendar pa ima tudi roman tčrna dolina* v slovenski literaturi svoje mesto. Nekje sem bral o primerjavi med Svetinovo Ukano in Trinkausovo tčmo dolino». Morda se bo podobnost pokazala v naslednjih dveh knjigah *čme doline*. Za sedaj je o kaki podobnosti težko govoriti. Ne samo, da je snov bistveno drugačna in da v Ukani pripoved kar vre iz pisatelja, v Črni dolini rja bi vsaj doslej že skoraj težko govorili o romanu, temveč bolj o kroniki. Ni namreč tiste elementarne moči pripovedi, tistih zapletov in razpletov, ki smo jih pri široko zastavljenem epskem delu običajno navajeni. Trinkaus slika dogodke enakomerno, pripoveduje preprosto in nenapeto in nas zato enolična, celo monotona pripoved zato ne vznemiri, kaj šele pretrese.
Prav to monotono slikanje dogodkov, brez tistega notranjega žara umetniške moči, ki bralca osvaja, prav to je verjetno poglavitna negativna stran sicer dovolj zanimive pripovedi. Tudi zapletov in razpletov ni, čeprav jih lahko pričakujemo v drugem delu. Zanimivo je, da je pripoved bolj bleda na začetku romana, se pa kasneje razživi.
Če dodamo še to, da se nekatere osebe, ki jih v romanu nastopa vse polno, kar izgube, tako kot brez nujne povezave nastopijo, potem smo s tem bolj ali manj pojasnili vse senčne strani teksta. V prid pa je treba omeniti široko, morda preširoko, zato tudi preohlapno raz-predenost pripovedi. Nekateri liki so zelo dobro zadeti, zanimivo, da morda bolj liki nedelavcev (ravnatelj), da pa nekateri liki ostajajo papirnati nosilci naprednih delav-
skih idej, ne pa živi ljudje z dobrimi in slabimi stranmi. Tako tudi glavni junak Janko ni povsem dosledno in premočrtno izklesan lik, ki nas v svojih ravnanjih (odklanjanje boljše službe) človeško ne prepriča.
Če strnemo nekaj misli o prvi knjigi Trinkausove tčrne doline» lahko zapišemo, da je to bolj enakomerno slikanje dogodkov v času pred zadnjo vojno v rudarskem revirju. Slikanje dogodkov, ki mu manjka zapletov in razpletov ter zato tudi notranje napetosti. Je pa to vseeno zanimiv, čeprav preprosto in za bralce človeško razumljivo napisan tekst. Morda bomo kaj popolneje lahko sodili ob drugi knjigi trilogije. Prva knjiga »Črne doline* nas sicer zadovolji, ne pa preseneča, niti ne navdušuje ali vznemirja, še manj pa sili k razmišljanju.	gj j^u
\r




Slika iz komedije »Cvetje hvaležno odklanjamo* Normana Barra-sha in Carrolla Moora, ki jo bo Slovensko amatersko gledališče nocoj ponovilo v dvorani prosvetnega društva »Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu. Delo je režiral Sergej Verč
V TRŽAŠKEM AVDITORIJU
Dario Niccodemi -na drugačen način
Po Majakovskem je predsinoč-njim zašel v tržaški Avditorij Dario Niccodemi z znamenito dra mo »La Nemica*. Toda gledališka skupina komika in režiserja Paola Polija je tridejansko dramo preuredila in «posodobila* v «proti-patriotardsko* in tudi antimilitari-stično satiro v dveh delih — ali kot piše v gledališkem listu, v «čudovito farso z zgodovinsko freudovskim ozadjem» — z moškimi igralci ženskih vlog, na čelu s samim — najboljšim — Polijem. Pretežno mlado in številno občinstvo, ki je skoraj povsem napolnilo Avditorij, se je imenitno zabavalo in kar dvakrat zaploskalo ob odprti sceni: ob petju skoraj že pozabljene cFiocca, la neve fiocca...* in v trenutku, ko se je prikazala <nla mamma* — Poli — ogrnjena v monarhistično državno italijansko zastavo iz davnega vojnega leta 1916, ko so Niccodemi-jevo dramo — v originalni obliki — uprizorili prvič.
Zelo prav — in tudi potrebno je bilo, — da je popularni komik s svojo satiro nastopil tudi v tem našem Trstu, ki naj bi za znane
.................................................
DEŽELA, KI POSTAJA VEDNO BOLJ IN VSESTRANSKO «ZANIM1VA»
«Zgledna poroka» na Kitajskem po pisanju Ljudskega dnevnika
<fDopoldne sem šla na delo na polje, popoldne sem vzela dva jerbasa, pet Nlaovih knjig in motiko ter odšla na možev dom» ■ Tako se je omožilo kmečko dekle iz Šansija
Peking, marca, — «Na dan moje poroke zjutraj sem odšla na delo, na pol.ie. Popoldne sem vzela pet knjig iz zbirke del predsednika Maa, dva jerbasa, motiko in se preselila na dom mojega moža. Sama, brez vsakršnega spremstva*. To je zgodba zglednega zakona kot ga prikazuje »Ljudski dnevnik* in ki opisuje resnično zgodbo mlade kmetice iz pokrajine Sansi.
»Sama, brez vsakršnega spremstva* zadobd v tem primeru poseben pomen, če pomislimo, da je nekoč »spremstvo* pomenilo «biti izročena* s strani svoje družine družini moža. Znano je. da na Kitajskem. do zmage revolucije 1949 leta, o poroki nista odločala bodoči mož in bodoča žena. to se pravi bodoča zakonca, pač pa starši, kjer je družina neveste določila, koga bo njihova hči vzela za moža in sta se oče in mati domenila s starši bodočega moža za vse. Seveda tudi bodoči zakonski mož ni odločal o tem. kdo, bo njegova žena. saj je celo sedanjega predsednika Maocetunga o-če oženil brez njegove volje, ko mu je bilo 14 let.
Vendar pa se ne vršijo vsi zakoni na Kitajskem tako kot ga je prikazala mlada kmetica iz Šansija. Kakor piše »Ljudski dnevnik*, se »vrši borba med dvema različnima konceptoma o poroki* in obstaja tudi »ostra borba med dvema razredoma in dvema linijama*. Posebno na podeželju so »še vedno živi predsodki še vedno veljajo stare navade*, ostanki »meščanskega gledanja na poroko* zaradi »škodljivega vpliva idej, ki jih je širil izdajalec delavskega razreda Liušaoči*. Gre za ideje, »v katerih velja denar več kot vse drugo in kjer so ženske nepotrebna bitja*. Zato obstojajo ženske, ki »ljubijo bogastvo in se bojijo dela*, ženske. ki »iščejo moža raje v mestu kot na podeželju*, ženske, ki »zahtevajo veliko oblek*. Prišlo .je tudi do »nezdravih pojavov*, kot na primer do porok, ki so le na videz svobodne, v resnici pa sklenjene med družinama torej »poroke iz interesov*. Še so moški, ki se marajo zadolžiti, da bi se mogli poročiti. »Nekateri so prišli tako daleč v tem. da so
se lotili špekulacij in tudi protizakonitih dejanj*. Vrhu tega so tudi še živi predsodki kot na primer to, da za dan poroke izbere «srečen» dan, to se pravi dan, ki se konča s trojko, šesti-co ali devetico. ali vsaj dnevi, ki se končajo z dvojk,,, petico ali osmico
Ženska, ki je v »Ljudskem dnevniku* opisala svojo poroko, pa se je poročila nekega 7. .januarja. Ni hotela veliko trošiti, je pa pri tem morala izbrati med željo staršev ter med navodili predsednika Maa. Seveda se je odločila za navodila, ki jih je glede tega dal predsednik Mao. Ni zahtevala drugih oblačil, ki bi ii jih morala dati ženinova družina. Mnogi so se ii zaradi tega čudili in .jo hvalili, drugi pa so ji dejali da je neumna. Nekateri so ji celo rekli, da je skopa, ker ie odnesla od svojega doma na novi dom le dva jerbasa in motiko. In pri vsem tem se po poroki ni zaprla v hišo za tri dni. «kot počno nekatere druge ženske*. Pač pa je kar nadaljevala z delom tudi na domu svojega moža, točneje na svojem novem domu.
Slika, ki nam io prikaže ta zgod ba, se seveda omejuje na določeno okolje in na določena področja, predvsem na podeželje okoli Šansija. Toda z druge strani «zgledna poroka* mlade kitajske kmetice še ni pravilo.
V mestu si mladi zakonski par dovoli vsaj en dan počitnic, to se pravi vsaj na dan poroke ženin in nevesta ne gresta v tovarno ali v pisarno, medtem ko je mlada kmetica iz Šansija še ves dopoldne delala na polju in se šele proti večeru preselila na novi dom. V mestu nevesta in ženin gresta na matični urad »na registracijo*, kjer ju funkcionar posvari, naj še pomislita, preden se dokončno odločita. Funkcionar ženinu in nevesti tudi obrazloži zakonske predpise o poroki, predpise zakona iz leta 1950, ki je o-zakonil svobodno izbiro ženina in nevaste, načelo enakopravnosti med obema spoloma in ki zagotavlja zaščito pravic ženske in otrok. Isti zakon iz 1950 leta je na Kitajskem ukinil poligamijo in konkubinat, pa tudi obvezna darila ter kupno ceno za nevesto.
ki je bila prej v navadi. Sedaj funkcionar na matičnem uradu mlademu zakonskemu oa.ru spregovori nekaj besed in iu pozove, naj se ljubita, drug drugemu pomagata in se družno trudita za uspeh revolucije*.
Točnih podatkov ni, kako trdne so te zakonske zveze, karti ustreznih statistik ni. Vsekakor pa je gotovo, da ni več toliko razporek, kot .jih .je bilo takoj po tem, ko je stopil v veljavo pravkar omenjeni zakon iz leta 1950. V začetku je res bilo veliko razporek, danes pa so razporoke na Kitajskem skrajno redke in nekateri trdijo, da ie razporoka na Kitajskem najbol.i redka na svetu, pa čeprav ta trditev ni potrjena s konkretkimi podatki.
Vsekakor je res, da so se glede tega razmere na Kitajskem povsem spremenile. Tudi če je res. da imamo izjeme, drži in velja načelo svobodne izbire, ki se je mlada generacija poslužuje. Pred leti so se mladi Kitajci in mlade Kitajke zelo mladi poročili, v zadnjem času pa raje nekoliko počakajo, v smislu novih navodil kitajskih oblasti. Sicer pa le redek mlad Kitajec dočaka 28. leto, da bi se poročil Kitajska mladina se tudi drži novih konceptov o poroki in o zakonskem življenju na sploh. Mlada kitajska kmetica je svoje poglede na zakonsko življenje tako le prikazala:	»Proletarski kon-
cept zakona je misliti na revolucijo, najti zakonskega tovariša, ki teži za istim ciljem, in pomagati si med seboj, da bi vse svoje sile mogli dati revoluciji in izgradnji socializma*.
Logično je, da ne gledajo vsi mladi zakonski pari na Kitajskem tako »aktivistično*, kot nam prikazuje mlada nevesta iz Šansija, oziroma tisti, ki je njenim mislim dal to podobo. To je očitno, kadar se spomladi sprehodimo po stezicah kitajskih parkov. Hkrati pa drži, da se na Kitajskem začenja nekakšno javno življenje posameznika prepletati z zasebnim življenjem in narobe in v tem smislu tudi zakonsko življenje ni več povsem zasebna zadeva, pač pa nekaj, kar posameznika veže s celoto.
Zato tudi razporoka na Kitaj-
ostanke črnega režima veljal za trdnjavo ob isveti vzhodni meji* in za katerega se je prelivala kri v prvi vojni, ki je v središču satire. Spodbudno pa je, da so Tržačani — vsaj na prvi predstavi — satiro tako navdušeno sprejeli: gre očitno, med drugim, tudi za žlahtne posledice odprte meje do vseh sosedov. Upati je, da bo satira tako sprejeta tudi na prihodnjih predstavah, ki bodo v prihodnjih dneh. Zato bi bilo prav, da bi si jo ogledal tudi slovenski del tržaških ljubiteljev gledališča; videli bodo namreč vse nekaj drugega kot pa tiste znane «pretresljive» igralske učinke, znane iz televizijske priredbe iste drame v zadnjih letih. (Morda bo nekdo izmed njih tudi pomislil, da Slovenci najbrž za podobno prikazovanje svojih klasikov na drugačen način, nismo še zreli.)
Poleg Paola Polija, ki je na koncu dodal še eno popevko, so svoje — kot rečeno tudi ženske — vloge izvrstno odigrali: Edoardo Borioli, Pierino Dotti, Franco Gamba, Ma-nuel Manfredi in Rodolfo Tra-versa.	P. G.
Beograjčan Vladimir Veličkovič v Cartesius
KDO JE BIL PRVI KOMANDANT JUG. VOJNE MORNARICE?
Podoba Nike Srziča za zgodovino in za njega samega
«V vojno nisem šel, da bi si priboril mesto v zgodovini, pač pa.->
skem ni več povsem zasebna zadeva moža in žene. ki ne moreta več «vleči skupnega voza*. Če zakonca hočeta narazen, bosta morala svoj problem prikazati in o njem javno razpravljati v kolektivu, kjer sta zaposlena. Posredovanje «tretjih» mnogokrat izgladi priložnostne spore, nasprotja pač, ki izhajajo iz »osebnega egoizma*. V kolikor to ne uspe, zadeva postane resna včasih celo politična, kadar zakonca ne popustita predvsem zaradi nasprotnih političnih stališč. Od tod gre pot na krajevno sodišče, k.ier skušajo zakonca vendarle še spraviti. Če tudi to ne uspe, se sodišče in oblasti na sploh ne zanimajo le za zakonca in njuna nasprotstva, pač pa bolj in prej za bodočnost njunih otrok. In tudi kadar gresta zakonca na ra-; zen, sta si dolžna materialno pomagati, če eden zapade v težave. Prav tako sta oba dolžna skrbeti za vzrejo, rast in vzgojo otrok. Ko pa ti dorastejo, morajo skrbeti za svoje starše, pa čeprav že dolgo z njimi ne živijo.
Seveda, če so starši pomoči potrebni.
Logično je, da se ta načela, ki jih predvideva zakon, nc izvajajo v celoti, vendar drži, da je na Kitajskem, kar se zakonske zveze tiče, danes vse drugače kot je bilo pred samo zmago revolucije, da se je Kitajska glede tega korenito spremenila in spada glede tega v vrsto najbolj naprednih dežel v svetu.
(MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiirMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuitriiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiniimiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vztrajnost je lastnost, ki vam edina lahko zagotovi uspeh. V čustvenih za-
Tržaška umetnostna galerija tCartesius*, ki je doslej že nekajkrat povabila v goste umetnike iz tujine, predvsem iz sosedne Jugoslavije, je tokrat pripravila v sodelovanju z revijo «L'Asterisco* razstavo del Beograjčana Vladimi-ra Veličkovida. Razstava bo trajala od jutri zvečer do petka, 24. t.m.
Vladimir Veličkovič spada med zelo znane jugoslovanske umetnike, ki so se uveljavili doma in v tujini. Rodil se je leta 1936 v Beogradu, kjer je tudi končal arhitekturo, vendar se je koj opredelil za likovno umetnost in nato svoje znanje izpopolnil v Zagrebu pri znanem slikarju in pedagogu Krsti Hegedušiču.
Od tedaj je razstavljal veliko doma in v tujini, predvsem v Parizu, kjer zadnje čase tudi živi. Doslej je dobil že veliko priznanj in nagrad prvenstveno domačih. Letos bo Veličkovič eden izmed jugoslovanskih slikarjev, ki bodo predstavljali jugoslovansko umetnost na beneškem bienalu. Povabili pa so ga tudi v Pariz in sicer v muzej moderne umetnosti, kjer
MAKARSKA, 9. — «če bi sedaj stopil pred svojo brigado, pravi Niko Srzič, bi se pomladil. Izginile bi vse te preklete bolezni. Če bi bilo potrebno udariti po sovražniku, bi znal tudi to. Tako pa mi nagaja veter, burja je prehladna, žeje ne prenesem... Odkar sem sto pil v pokoj, se me lotevajo vse tegobe. Prej pa je bilo drugače, celo s sedemnajstimi ranami mi je bilo lažje...*
Stari borec ni pozabil ničesar. Niti tega ne, kako se je šel učit obrti k Nikici Jurjeviču, ki ga r.i uvajal le v strokovne veščine, pač pa «ga je sprejel tudi v SKOJ in partijo*. Pred obilnimi 40 leti. Prav tako Niko Srzič ni pozabil tega, kako je 18. oktobra 1941 s skupinico partizanov odšel iz Makarske proti Hercegovini, da bi se pridružil večjim enotam. Nato se je vrnil v odred na goro nad Makar-sko, na Biokovo. In to prav v času, ko sta proti gori prodirali dve italijanski diviziji in sicer divizija Bergamo in divizija Murge, z njima pa njihovi zavezniki četniki in ustaši... «Toda maščevali smo se jima — pravi Srzič. — Z bataljonom sem samo v eni noči s pomočjo don Luke Paulinoviča zajel na Zadvarju velik garnizon s 680 ustaši, domobranci, četniki...*
Nato je Niko Srzič zapustil Biokovo in hribe nasploh ter se spustil na morje.
«V začetku 1943. leta sem dobil ukaz, naj izberem kakih 80 najboljših borcev, vajenih morja. Spustili smo se s planinskih obronkov v Podgoro in tu formirali mornariški odred ter z ladjami začeli napadati fašistično vojsko...*
V zvezi s podatki, ki jih je navedel Niko Srzič, posebno v zvezi s podatki iz zadnjega odstavka, je — brez vsakršne «krivde» Nike Srziča — prišlo do polemike med zgodovinarji NOB. Po mnenju enih je Srzič prvi poveljnik vojne mornarice nove Jugoslavije. Ta trditev je bila izrečena tudi na znanstvenem posvetovanju, ki ga je organizirala Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti. Dela o tem so bila objavljena tudi v zbirki naslovom »Makarski zbornik*. V tem zborniku med drugim piše, da se je »osebnost prvega poveljnika vojne mornarice doslej zamolčeva la», da pa obstajajo «dokumenti, ki govore o neki osebnosti — Niku Srziču, prvem komandantu prvega mornariškega odreda! Druge parti zanske niornariške enote na Jadranu (k> tedaj pa ni bilo...* DoKumenti-ano in precizno te »prenagljene sodbe* obravnava na čelnik vojno-pomorskega muzeja \ Splitu kapitan korvete Kazimir Pri-bilovič, ki navaja, da je bil Srzič na položaj poveljnika postavljen z ukazom štaba četrte dalmatinske brigade. Po tedanjih predpisih in navodilih, je imenovanje moral po trditi višji štab... Ker o tem ni ohranjen noben dokument, so zgodovinarji iskali druge dokaze in ko so jih odkrili, so objavili ime tovariša Nika S”ziča. Razen tega
bo pripravil kakšno antološko raz- j drugih razlogov za »zamolčanje* ni stavo svoje dosedanje ustvarjal- bilo. Če morda so, jih zgodovinarji nosti.	I ne poznajo. Potemtakem je bil prvi
devah bodite boli elastični.
BIK (od 21.4. do 20 5.) Navzlic temu, da se predstojniki ne bodo navdušili nad nekim vašim načrtom, bo ta sprejet. Uredite svojo korespondenco.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) U-resničitev programa, ki ste ga bili sprejeli, je odvisen od vseh. ki z vami sodelujejo. Nobenih sprememb na čustvenem področju.
RAK (od 23.6 do 22.7.) Danes se prepustite svoji sreči, zakaj vsi vaši računi se bodo pokazali kot zgrešeni. Več razumevanja do domačih.
HOROSKOP
komandant prvega momariškeO* odreda Niko Srzič. Za prvega komandanta vojne mornarice pa f bil postavljen Josip Čemi, ki .e s svojim štabom začel delovati D® Hvaru 26. oktobra 1943. leta*.
To so le nekateri značilni °°‘ mevi iz razprave o tem. Toda niso to edini odmevi.
»Šjor Niko, na vaš račun so se začela lomiti kopja! Kaj menite o tem?*
«Za to nisem kriv jaz. In me tu-di prav nič ne briga. V vojno nisem odšel, da bi si prisvojil čast' no »ložo* v zgodovini, pač P®" Toda kaj bi govorili Oni naj nadaljujejo s svojim delom. Ti P®’ če imaš še kako vprašanje, ga ®aC postavi.*
In pri tem se je nasmejal, P®-sebno, ko sem mu rekel, da je b“ nekoč »velik junak*
«Pustite te fraze* — mi je ot)' vrnil. «Bilo je 1943. leta ko sen) s svojim bataljonom zaprl neki prehod na Biokovu, da bi ne pr°' drli četniki. In prav v trenutku-ko se je začela bitka, so mi Pj’*' nesli iz štaba brigade ukaz. °® naj se umaknem. Ta ukaz in & tri druge sem odbil, okoli poldne-ko se je bitka divje razvnela, P® mi je štab poslal nekaj ljudi, da naj me aretirajo zaradi nepokornosti... Zato sem se moral umašni ti s položaja. Toda brž ko s®0 se v dolini srečali z nekim članom CK KPJ, je ta potegnil samokres in ga uperil proti meni. ’Ti si 1Z" dajalec’ — je zakričal name. 'Bežiš, kaj? Kdo ti je ukazal se umakniti? Takoj nazaj, v protinapad-*
Takih podrobnosti zgodovinarji ne beležijo, ker jim niso potrebni. Zgodovinarji tudi ne beležijo in Pr°1!J čujejo dogodkov, Kakršen je tisti, ko je Niko z dvema spremljevalcema vdrl v štab neke it®*1" janske divizije v Poljicah in g® prisilil k predaji. In še marsikaj drugega...
«Pomladil bi se, zares bi se P?' mladih Samo če bi stopil pred Brigado. Sicer pa kaj imaš od vsen odlikovanj, činov in spominov? Staro bajto, ki jo vedno popravlja®-revmo in še marsikatero tegob0-Toda kaj hočemo, takšno je P®e življenje.*
R. K.
(Beograjska «Politika»)
LEV (od 23.7. do 22.8.) Premagajte svojo bojazen in dvome, zakaj uspeh vem ie zagotovljen Povabljeni boste v prijetno družbo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vselej ukrepajte previdno in odločno. Skušajte si utrditi ugled
TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Pazite, da se ne spopadate z osebami, ki so močnejše od vas. Ne boste pogrešili, če boste prisluhnili glasu srca.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Trenutno se vaši načrti ugodno raz-
vijajo, vendar se morajo še bolj, če se hočete dokončno uveiiaviti
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Razčistili boste neko zapleteno vprašanje, vendar bodite pri tem previdni. V čustvenem oogleau vse normalno.
KOZOROG (od 21 12. do 201.) Ne opirajte se na nepopolne podatke, marveč le te prej preverite. Ne pozabite na svoje obveznosti.
VODNOR (od 21.1. do 19.2.) Ne zaupajte neke važne gospodarske skrivnosti nikomur. Čas. ki ga boste posvetili družini, ne bo zapravljen.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Udeležili se boste natečaja, ki ga boste z uspehom opravili. Dan bo ploden za vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo.
O Guerrasijeveni filmu
«Africa segreta»
BAMAKO (Mali), 9. - Film *A' frica segreta» Guida Guerrasia >e naletel v Maliju, bivšem Francoskem Sudanu, na zelo ostro kritiko-Proti filmu so se izjasnili že v Bruslju v krogih za pomoč nerai' vitim predelom sveta, afriški diplomati v Bruslju pa so sploh Pr®' testirali proti filmu in zahteval'-da naj bi film prepovedali, *kef žali ponos Afrike*. List «L’Essoi* pa sedaj trdi, da je Guerrasio im® posebna pooblastila, da je lahko snemal nekatere scene filma, češ da gre za dokumentacijo razvoft v Afriki. Toda brž ko je sneman]a končal, je tako rekoč ušel iz de; žele in prišel v Italijo, kjer je sV°J. film razvil. S tem na se je izoguu sleherni afriški cenzuri.
Ne glede na zelo pomanjkljiv dvoumen komentar jt film, po 01 sanju lista, skrajno slab, kajti 0 življenju v Afriki pokaže le tisto-kar je nasilnega, kar spada ®® področje spolnosti in podobno, medtem ko ne vidimo nikoli afriškegO človeka pri delu, ker je Guerrasio popolnoma pozabil na afriško kulturo in tudi na napore Afrike, da b> se potegnila iz zaostalosti. Film-ki ironizira bodočnost Afrike, da po opičje posnema Evropo, da misliti, da je za Guerrasia Afrik° le divja zaostalost, grotesknost ® servilno t.
TUJKE SVETIMA
331.
m ANA
TRETJA KNJIGA
Pobočja Svetega Gabrijela so bila prevotljena z jarid in bunkerji iz prve svetovne vojne. Ostanki utrdb znamenite Soške fronte so dobro služili borcem Gradnikove brigade in bataljonu Prešernove, ki so odbijali nemške napade.
Od jutra do noči so udarjale po njih topovske granate. Lomile so drevje, razbijale skale in jih slepile z bledo vijoličastim ognjem. Nemške baterije z vzpetin nad Sočo, posebno pa s položajev Svete gore, so bile neutrudljive. Podpirale so napade desetega policijskega SS polka in drugih delov divizije MAS.
Vojko je bil šele nekaj dni v četi. Bil je pomočnik in komisar hkrati — zamenjal je študenta, ki se je bil na tem položaju nekaj pregrešil. Med novimi ljudmi se ni počutil najbolje, čeprav Je nekatere poznal. Njegov predhodnik Je bil pokvaril sloves komisarjev. Bil je strog do drugih, sam do sebe pe prizanesljiv. Rad je pošiljal druge naprej, če pa je bilo «gosto», je skočil, kar so mu dale noge.
Kadar je topovsko streljanje prenehalo, Je Vojko prilezel lz luknje in skozi okleščeno drevje pregledoval bojišče z daljnogledom. Videl Je cestni ovinek, kjer sta bila zdrsnila v globel dva nemška tanka. Nateleta sta bila na mine. Eden je obležal na kupoli in je bil od daleč videti kot hrošč3k, ko ga Obrneš na hrbet, pa se ne more več prekopicniti v pravi po-
ložaj. Drugi pa je bil samo nagnjer. Drugi tanki so prodrli samo do gozdnega obrobja, od koder so molili čez greben cevi in tolkli po položajih.
Napade so odbijali že drugi dan, prezebli in lačni. Za lučaj ročne bombe od Vojka je ležal Orlov. Streljal je s težko strojnico in se drl kot obseden. Orlova vseeno niso toliko ponižali, da bi mu dali nositi kuharski kotel. Nositi Je moral kobilico težke brede, ki je tehtala okoli dvajset kilogramov in pod katero so se potili tudi najmočnejši. Orlov jo je nosil voljno kot Kristus svoj križ in upal, da jo ne bo dolgo.
Kadar je zrak od granat zažarel in je zagorela gmajna ter je izpod pepelnato sivega neba deževalo kamenje, so se takoj poskrili po podzemskih kavernah In čakali, da je zemlja nehala drhteti.
Ko je ogenj prenehal, so zdrveli k orožju, že drugi dan jih je veriga strelcev naskakovala, kot bi se zaganjala v nebo, in vsakokrat bežala nazaj. Samo enkrat jim Je uspelo prodreti tik pod vrh, neposredno za zastor artilerijskega ognja, in presenetiti četo. Pregnali so jih iz zaklonov. Takrat se je izkazal Orlov. Pozabil je, da je samo pomočnik strelca in ne več poveljnik. Stopil je na hribček in se scela dvignil iz zaklona:
«Marš nazaj na položaje! Lezi in bij! Kdor bo storil samo korak nazaj, ga ubijem!»
Bežeči so presenečeni obstali. Orlov jim je poslal s težko strojnico dva rafala pod noge in jih spravil v luknje. Medtem je komandant Džoni z levokrilno četo udaril na Nemce, ki so se vfcliinili v bataljonsko obrambo, in jih pregnal na izhodiščne položaje.
«Daj, sekaj jih Vojko, po njih! Mater jim švabsko in laško! Madona bog elija!« si je dajal duška, da so ga vsi slišali in tudi videli.
čeprav je bil Vojko včasih nanj ježem, mu Je po navadi odpustil, zakaj v boju je Orlov pokazal, da ni iz slabe moke. Z višine so gledali za begajočimi sovražniki, ki so bili med drobnim drevjem kot mravlje med bilkami. Videli so, da Jih višji pogpnjajo naprej in jim streljajo v hrbet.
Kadar Je topništvo preneslo ogenj na desnokrilne grebene,
so gledali črte granat in poslušali streljanje. Bilo je, kot bi padal dež na pločevinasto streho. Že po streljanju so uganili, da je tam jurišni bataljon. Primož, Travnikarjev, Boris in Nande! Vojko je nenehno mislil nanje. Ko se je četa razbila, mu je bilo, kot bi mu raztrgali dušo. S Primožen sta se srečala, ko so šli na položaje. Stisnili so si roke in izmenjali nekaj besed. Tudi Orlov, s kobilico na hrbtu, ga je videl. Pogledal je stran, očitno mu je bilo nerodno.
Z nočjo je napad na njihove položaje prenehal. Takrat je Orlov prišel k Vojku. Zavil je v časopisni papir čik in sedel v zaklon.
«Bele vrane smo, Vojko! Samo novinci so še po četah. Večina starih je že počepala. Kdor pa je bil kaj pameten, si je že davno pomagal ven iz brigade. Dosti jih poznam, ki se skrivajo po terenu.»
Vojko je prikimaval, poznal ga je, da se rad izkašlja, kadar mu gre slabo; ko pa mu gre dobro, hitro pozablja. Zdaj si je spet posipal glavo s pepelom.
«človek se zmota o ljudeh... Malo mi je bilo stopilo v glavo. Komu pa ne bi, saj smo vsi mislili, da bomo v kratkem v ddini.»
Potegnil je nekaj dimov in skoraj žalostno gledal Vojka, ki je čepel na vejah in si s sapo grel premrle roke.
((Razrešili so me, namesto da bi mi dali čin. Glavni štab me je imenoval za poročnika. In odlikovanje je prišlo zame. Namesto vsega tega Orlovu kobilico težke strojnice na hrbet... Ko si kriv, tedaj 'Navali narode na sirotinju!' Kot kmetje s koli na zastreljenega volka... Tako so mi prali možgane, kot smo jih mi spomladi Fazanu. Kaj vse so mi očitali! Da sem vojvoda, da podcenjujem partijo, da kritike ne sprejemam! še to ni pomagalo, da sem vse takoj priznal.))
«Orlov, po navadi eden nosi krivdo za vse! Tudi sam si večkrat podobno ravnal!«
«Pa posebno kuhinjo so mi oponesli! Pa da sem 'potolažil' mimogrede katero od naših sodelavk na terenu... to, kar naj bi bilo vojaku dolžnost, so mi šteli v greh... Kaj morem, če te ženska sama prime za roko in pelje v posteljo. Kdo bi se
branil! To je tako, kot bi se sedaj branil kruha, ko ga tri mesece nismo videli, če se je mena zavrtelo v glavi, poten® se še mnogim vrti. No, ali ne?!»
«Sam vse razmisli, nekaj je bilo gotovo narobe, samo z®' radi umika te ne bi razrešili.«
«Med nama, m treba praviti naprej, tudi Blisku ne &U brigadnim. Poglej, če se jaz ne borim dovolj z zavestjo! J®2 bom imel po zmagi manj kot pred njo. Veliko kmetijo imam0 doma, torej bom ob zemljo. Če vojne ne bi bilo... Imel sem naročene že tri tekstilne stroje, začel bi pletilstvo na svoje-Sprva bi bil obrtnik, v nekaj letih pa majhen tovarnar... Vse sem žrtvoval za idejo... Pritrjeval sem partiji, komisarjem; tudi če sem včasih na političnih urah spal, sem bil vedno z® to, kar ste govorili. Zdaj pa sem vreden manj kot tisti, v tej revoluciji ne bodo ničesar žrtvovali... Orkamadona, Vojk°-to boli! Orlovu težko bredo na hrbet, pa naj crkne... škoda, da sem bil sokol in ne krščanski socialist. Če bi bil to, bi bil zdavnaj že predsednik OF kje na terenu. Zdaj sodim med nezdrave pojave. Kaznovan sem vsem za zgled... še birokrat sem povrhu, ker sem ukazal zapleniti na neki občini nov pisalni stroj ln ker sem dobil pisarja, ki ne tipka tako počasi, kot bi se prestopala kura. Zdaj vidiš, kako mi gredo višji n® roko... Jih gleda...!«
Vojko je čakal, da se je «skašljal», in ga skušal potolažiti-
«Malo potrpi. Nimajo veliko sposobnih ljudi. Ne boš dolg0 pri težki bredi.«
«Morda imaš prav. Tudi v tem bataljonu vse vedo in se tako onegavo obnašajo... Pa pomisli, koliko je žrtvovala naš® družina — dva brata sta v h os ti, sestra In en brat pregnana na delo v Nemčijo, starši in tisti, ki Je doma, da bo gospodar, pa dan za dnem dajejo vse v hosto...«
Vojku so oči lezle skupaj. Bil je utrujen in zaspan. Orlov pa je govoril tiho in enolično in od časa do časa potegnil čik-Nenadoma se Je obrnil k Vojku in očitajoče rekel:
«Ti spiš, jaz pa ti pripovedujem...«
«0, ne spim, Orlov, vse ti lahko ponovim!«
«čeprav ne.. Nikomur ne povej, o čem sva se menil®'
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
^TEKMOVANJU ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
Jugoplastika in Ignis v finalu
Jugoplastika je sinoči v Splitu Pomagala Real Madrid z 80:69 v P°lfinalu tekmovanja za pokal ev-t0Pskih košarkarskih prvakov. Do-^Rla je v tej povratni tekmi torej 3 koše več, kot je bilo potrebno napredovanje v finale, kjer bo Jlen nasprotnik italijanski klub 'Snis. Ta je sicer sinočnjo tekmo y Atenah proti Panathinaikosu zgu-z 78:70, vendar se je tudi Havanska ekipa uvrstila v finale, ker * bil njen poraz za 6 točk prenizek.
finale bo 25. marca v Tel Avivu.
Jugoplastika je prvo jugoslovan-s“° moštvo, ki se je uvrstilo v fi-"nie evropskega pokala.
Tako bosta v pokalnih košarkar-!«h dvobojih zdaj kar dve srečanj med italijanskimi in jugoslovan-*«lmi klubi. Poleg Ignisa in Jugo-Piastike se bosta namreč srečala T finalu v tekmovanju za pokal Jalnih prvakov tudi Ignis in ^Pvana zvezda.
BOKS
®alijan Galli je v Sanremu ohranil ,v°i naslov evropskega boksarskega J^aka lahke junior kategorije. S v 11 krogu je premagal Belaka De Keersa.
« « «
Devetindvajsetletni francoski a-“*aterski boksar Antoine Gramati-60 je podlegel poškodbam, ki jih
je dobil 11. decembra 1971 v srečanju z Lebasom. Zaradi močnega udarca v drugem krogu so Gramatica prepeljali nezavestnega v bolnišnico, kjer se ni več ove-del, kljub trem kirurškim posegom je izdihnil.
ATLETIKA
Italijanska atletska zveza je sestavila reprezentanco, ki bo nastopila v «Krosu narodov* v Cambridgeu 18. marca. Med moškimi bodo nastopili Ambrosini, Barbaro, Bi-nato, Gonti, De Menego, Gretter, Martini, Pizzi in Veronese.
Prijave za tekmo Jugoslavija-ZSSR
Potovalni urad «AURORA» sporoča, da mora v najkrajšem času potrditi število postelj v spalnem vagonu in število vstopnic za nogometno tekmo Jugoslavija-Sovjetska zveza, ki bo 30. aprila v Beogradu
Zato prosimo vse interesente, ki se nameravajo udeležiti izleta v Beograd, da to storijo do sobote, 11. marca 1972 med običajnimi uradnimi urami pri potovalnem uradu «AURORA» v Ul. Cl-cerone 4, tel. 29-243.
TEDENSKI KOMENTAR
Mrtvi tek Bora se nadaljuje
Moška B liga
Naskok Bora na četrto mesto končne lestvice za sedaj še ni uspel. Kljub zmagi domače šesterke nad neposrednim tekmecem za to mesto, Grittijem, se mrtvi tek teh dveh ekip nadaljuje. V nadaljevanju pa bi moral Bor ta cilj doseči, saj je trenutna razlika le en set v korist nasprotnikov iz Bergama. V nadaljevanju bi morah slovenski odbojkarji to minimalno razliko le nadoknaditi. Preteklo soboto je Bor doma odigral eno letošnjih slabših tekem, škoda, da je tekmecu, po nepotrebnem, prepustil niz, kar ga je za sedaj stalo četrto mesto. Ta delni spodrsljaj je bil res nepotreben, saj je bilo začetno vodstvo precejšnje in z nekoliko večjo pazljivostjo bi se lahko tekma končala s 3:0. Čeprav je Gritti novinec v letošnji drugi ligi, pomeni (skupaj z Alessandrio) veliko odkritje prvenstva. V vrstah te šesterke igrata dva izredno visoka odbojkarja, ki sta prava stebra v napadu in še posebej dobra v bloku. Prav ta odbojkarja sta večkrat zaustavila naše tol-kače. Sobotni nasprotnik se je požrtvovalno boril od samega začetka pa do poslednjega sodnikovega žvižga. Rezultati 18. kola Bor — Gritti	3:1
Intrepida — CUS Turin	0:3
SPEM — Alessandria	3:0
Olimpia — La Torre	3:2
V ŽENSKI ODBOJKARSKI PROMOCIJSKI LIGI
Drevi goriški derbi UGG-Dom
Drevi bo v sklopu ženskega prevojskega prvenstva tekma med ^kriškima šesterkama UGG in Do-"*a- Srečanje bodo odigrali v telo-Jadrnici UGG (Ul. Brass) s pričetem ob 19.45.
.Tekma ^e zelo važna. Odločilna . za prvo mesto na končni lestvi-?'.saj sta to edini ekipi, ki do se-e.i še nista doživeli poraza po °Veh odigranih kolih. Domovke so J brvem kolu počivale, UGG pa ie Premagal v prvem kolu AGI C in 'drugem Carridoni C.
Ekipa UGG .je zelo močna, a ni ^Premagljiva. Domovke bodo mo-?~e zato dati danes vse od sebe. ^ bodo hotele odvzeti nasprotni-obe točki. Na papirju Dom ^favorit, toda po zmagi nad Mla-r*tio lahko pričakujemo tudi to-eat dober rezultat.
Dpajmo, da dekleta tokrat ne bo-
de
Pogrešile toliko servisov kot v
JJJPjšnji tekmi in bodo igrale bolj “®°čno. sicer bodo vsa upanja v ^ijago zaman.
ta to tekmo je trener Strgar skli-vse igralke, ki se bodo mora-^ zbrati pred prej omenjeno telo-Tjdndco ob 19.20. Upajmo, da bo-5? domovke danes pokazale to kar rjlo in bodo gledalci priča lepe ^ borbene igre.
I.	K.
V BORBENI TEKMI
Dom-Mladost 3-2
.MLADOST: Lavrenčič I., Deve-F., Gergolet, Lavrenčič S., Ča-Lavrenčič G. in Devetak S.
Dornik (k), Mikluš, Prin-Uršič, Prinčič D., Maligoj,
j. —«, PTinčič M., Jerkič, Klanj-ek in Vižintin.
torek zvečer smo bili priča lepi in borbeni tekmi v te-"Jadnici ITI. Obe ekipi sta se trudili toda zmaga je pripadla "aluženo šesterki Doma.
, ^ prvem setu sta si bili ekipi VVsaj pivih 10 točk) enakovredni. Jp° 50 domovke trdneje po pbjele in povedle ter osvojile set. j," drugem setu pa so doberdob-|Aa dekleta močno popustila, ta-da domovkam ni bilo težko °sypjiti seta.
l tn stanju 2:0 vse je kazalo, da . tekme kmalu konec. Toda do-*j?vke so v tem tretjem nizu za-
sprotnika. Dekleta Mladosti pa so se ponovno ogrela in so začele nabirati točko za točko.
V četrtem setu je Mladost stopila na igrišče polna upanja. Gotovo je bil ta set najlepši od vseh. Obe ekipi sta dali vse od sebe in sta se borili za vsako žogo. Ddmovke so ob koncu zapravile nekaj odločilnih žog in so izgubile set.
Peti set je bil zelo podoben prvemu. Ekipi sta si bili enakovredni do polovice niza, proti koncu pa je prišla do izraza večja izkušenost in napadalna igra domovk, ki so osvojile peti set z rezultatom 15:8
Po tej tekmi moramo pohvaliti obe šesterki, saj so vsa dekleta
ŠD Sokol vabi svoje člane in prijatelje na
....... SPREJEM '•*«*'*
ob priliki vstopa moške namiznoteniške ekipe v A ligo. Sprejem bo v soboto, 11. t. m., ob 20.30 v društvenem sedežu.
tel
6 Popuščati in podcenjevati na-
OBVEST1LA
Organizator šahovske simultanke s Parmo, slovenski Dijaški dom v Trstu, sporoča, da bo pričetek simultanke v soboto 11. t. m. ob 19.30 v domu. šahisti, ki se še niso prijavili naj to opravijo čim-prej. Ker organizator razpolaga z omejenim številom šahovnic, naj vsak udeleženec prinese s seboj po eno šahovnico.
* * *
Športni krožek Kras priredi ob priliki tekme Libcrtas Padova — Kras, v soboto 11. t. m. avtobusni izlet v Padovo. Cena izleta « « *
SPDT organizira ob priliki velikonočnih praznikov 1., 2. in 3. aprila ZIMOVANJE NA GOLTEH s tečajem. Vpisovanje in pojasnila v Ul. Geppa 9. do 15. marca, število mest je omejeno.
• » *
ŠD Sokol iz Nabrežine sporoča, da so treningi začetniške ženske odbojkarske ekipe vsako soboto ob
16.	uri na društvenem igrišču. Vabljena so dekleta od 11. do 15. leta. Informacije na društvenem sedežu ob ponedeljkih bi četrtkih od 20. do 21. ure.
prikazala lepo in borbeno igro. Med najboljšimi so bile pri Domu: Mikluš, Dornik, Prinčič N. in Maligoj, piri Mladosti pa: Devetak S. in F ter Čadež in Lavrenčič G.
IK
OLIMPIJSKE IGRE
MUNCHEN, 9. - V ponedeljek bodo predstavniki evropskih držav, skozi katere bodo nesli olimpijski ogenj iz Grčije v Zahodno Nemčijo, razpravljali o vseh podrobnostih te ogromne štafete. Prisotni bodo predstavniki Grčije, Nemčije, Turčije, Romunije, Bolgarije, Jugoslavije, Madžarske in Avstrije. Predvidevajo, da bo proga dolga 5.100 km, teklo pa naj bi s plamenico 5.100 tekačev. Od Munchna do Kiela, kjer bodo tekmovanja s čolni, pa bodo plamenico nosili tudi konjeniki in kolesarji.	1
Čelana — Ferroni	1:3
Lestvica
CUS Turin in SPEM 25 točk. Alessandria 23, Gritti in Bor 18, La Torre in Ferroni 14, Unipol 12, Olimpia 10, Intrepida 8, Čelana 6.
Prihodnje 19. kolo Bor — Olimpia Alessandria — Čelana Ferroni — CUS Turin Gritti - Unipol La Torre — Intrepida
Moška A liga
Tržaški prvoligaš je v 19. kolu o-stal praznih rok. šesterka CUS iz Parme je daleč boljša od Are Linee saj je na tretjem mestu lestvice. Poleg tega pa je CUS odigral v soboto eno svojih letošnjih najboljših tekem in poraz Tržačanov je bil tako neizbežen. Tudi pri članih ni prišlo do bistvenih sprememb. Ruini in Panini sta še naprej na vrhu lestvice. Izredno pomembno zmago je izbojevala Petrarca. Po osvojitvi zadnjih dveh točk so se možnosti bivšega velikega borovega tekmeca za o-stanek med najboljšimi nekoliko povečale.
Rezultati 19. kola Baby Brummel — Minelli	3:1
CUS Parma — Are Linea	3:0
CUS Catania — Lubiam Virtus 3:2 Petrarca — Casadio	3:0
CUS Milan — Ruini	0:3
Panini — Gargano	3:0
Lestvica
Ruini 38 točk, Panini 36, CUS Parma 30, Lubiam Virtus 28, Casadio 18, Minelli in CUS Catania 14, Are Linea in Baby Brummel 12, Petrarca 10, Gargano 8, CUS Milan 6.
Are Linea bo igrala v soboto v Genovi proti Garganu.
Ženska A liga
Preteklo 15. kolo prve lige članic ni prineslo nobenih sprememb, ne na vrhu lestvice kot tudi ne na dnu. Vrstni red je ostal popolnoma enak. samo s to razliko, da postaja bera točk med zgornjo skupino ter sredino in spodnjim delom še večja, šesterka Fini iz Modene nezadržno koraka proti končni zmagi. Goriški AGI niza same poraze. Goričanke imajo samo še nekaj teoretičnih možnosti za obstanek v prvi ligi. Rezultati 15. kola Presolana — Cogne	1:3
C. Mobili Cabassi — La Torre 0:3 Casagrande — CS Firence 3:0 Confit — Fini	1:3
CUS Parma — AGI Gorica 3:0 Lestvica
Fini 30 točk, Bartoli La Torre 26, CUS Parma 24. Casagrande 22. Cogne 18, Confit 14, Presolana 8, Coma Mobili Cabassi 4, AGI Gorica 2 in CS Firence 2.
V soboto bo v Gorici na sporedu deželni derbi AGI — Casagrande Sa-
iiiiiiiiiiiiiuiiimiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiininiiiiiiiimiiiuiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii
V NOGOMETNIH POKALNIH TEKMOVANJIH
Marsikaj že jasno
Prve četrtfinalne tekme raznih evropskih nogometnih pokalov so se zaključile. Že po prvih tekmah je razvidno, katere enajsterice se bodo uvrstile v nadaljnji del tekmovanj.
Pokal prvakov
Celtic iz Glasgovva je edino moštvo. ki je zmpgalo na tujem. Škoti so v Budimpešti premagali Uj-pest. Celtic je praktično ze uvrščen v polfinale, saj ne bi smel biti poražen na domačih tleh Težka pa bo naloga ostalih treh ekip. ki so igrale doma, povratno kolo pa bodo morale odigrati 22. marca na tujem. Inter, Aj>ax in Eeyenooord so premagali Standard, Arsenal in Benfico s tesnim rezultatom. Vsa tri srečanja so bila podobna, saj niso znali domačini izkoristiti terenske premoči. Zanimivo je, kai se bo zgodilo v povratnih srečanjih.
Pokal pokalnih prvakov
Dinamo iz Berlina je premagal Švede Aatvidaberga. Dinamo Moskva je odpravil Crveno zvezdo iz Beograda, medtem ko je Bayer
Miinchen izenačil proti Steui iz Bukarešte. Rangers iz Glasgowa pa proti Torinu. Sovjeti in Nemci so praktično že v polfinalu Težka pa bo naloga Torina in Stena, ki bosta morala zmagati na tujem igrišču, če se hočeta uvrstiti v polfinale.
Pokal UEFA
Milan se je že uvrstil v polfinale, saj ie že odigral obe srečanji in izločil belgijsko ekipo Lierse. Angleški Tottenham je zmagal proti Ut Aradu iz Romunije in je dejansko že polfinalist. Wolverhampton pa je izenačil proti Juventusu in kaže. da ne bo Turinčanom uspelo uvrstiti se v višje kolo. Italijani bi morali v prihodnji tekmi izenačiti najmanj z 2:2, kar pa ie trenutno nemogoče.
SMUČANJE
Illario Pegorari je zmagal v sla lomu na italijanskem smučarskem prvenstvu alpskih disciplin v Sauze d’Oulx. 2. je bil Pietrogiovanna, 3. pa Schmalzl.
čile. Več možnosti za končno zmago-ima Trinajstičeva vrsta.
F. G.
SMUČANJE
AOSTA, 9. — V Aosti se je danes nadaljevalo italijansko žensko in mladinsko prvenstvo v smučarskih tokih. Prvenstvo se bo zaključilo v soboto, jutri pa bo na sporedu štafeta 3x5 km za dekleta in mladince.
10 km MLADINCI:
1.	Osvaldo Pletti 37’50”1
2.	Giulio Capštanio 38’02”5 8 km ZAČETNIKI:
L Adriano Darioli 32’05”7
2. Danilo Pietrogiovanna 33’03"1 * # #
Nad 350 smučarjev se bo udeležilo italijanskega prvenstva v nordijskih disciplinah, ki bo od 14. do 19. marca v Forni di Sorpa. Prijavil se je tudi italijanski prvak v teku na 15 km, Franco Nones. Prvenstvo bo zanimivo predvsem zato, ker bodo nastopili tudi tekmovalci, ki so tekmovali v Sappo-ru.
AVTOMOBILIZEM
Sto dvajset avtomobilov se bo udeležilo v nedeljo dirke v Monzi, ki bo odprla letošnjo tekmovalno sezono.
V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH
Osem naših ekip na igriščih
V	nedeljskem kolu so morali odpovedati mnogo tekem zaradi neuporabnih igrišč.
Mladinci
... V nedeljo se je pričelo mladinsko poprvenstveno tekmovanje, katerega se udeležuje tudi proseško Primorje. Tekmo med Primorjem in CGS je sodnik prekinil ob koncu drugega polčasa zaradi neuporabnega igrišča. Do tedaj je CGS vodil z 1:0.
IZIDI:
Libertas	—	Don Bosco	1:1
Triestina	—	Edera	4:1
S.	Giovanni	— CRDA	neod.
Primorje	—	OGS	prek.
LESTVICA
Triestina 2, Libertas in Don Bosco 1,. S. Giovanni, CRDA, CGS, Primorje in Edera 0.
PRIHODNJE KOLO Edera — Libertas, S. Giovanni — CGS, CRDA — Triestina, Primorje — Don Bosco.
Naraščajniki
SKUPINA A
V	nedeljo je Gaja počivala, V prihodnjem kolu pa se bo srečala z ekipo Giarizzole A.
IZIDI
S. Sergio — Triestina B	1:2
Muggesana — Giarizzole A neod. Olimpia Greta — Edera neod. OGS — Libertas Rocol neod. Gaja je počivala.
LESTVICA
CGS in Giarizzole A 4, Gaja, S. Sergio, Triestina B, Edera 2, Libertas Rocol, Muggesana, Oliro-pia Grete 0.
PRIHODNJE KOLO
Triestina B — CGS, Edera — Mugjgesama, S. Sergio — Olimpia, Giarizzole A — Gaja. Počiva: Libertas Rocol.
SKUPINA B
Tekma med Vesno in Fortitudom je bila prekinjena zaradi blatnega igrišča. Križani bodo v nedeljo igrali proti Triestini A in bi zaradi boljše pripravljenosti morali zmagati.
Drugi slovenski predstavnik, Breg, je dosegel pomembno zmago proti Costalungi. V prihodnjem kolu bodo dolinski predstavniki igrali proti moštvu Inter SS. Tudi tokrat jim zmaga ne bi smela uiti.
IZIDI
Triestina A — Libertas TS 1:6 Esperia — Inter SS	neod.
Vesna — Fartitudo	prek.
Breg — Costalunga	1:0
LESTVICA
Libertas 6, Triestina A in Breg 4, Esperia 3, Vesna 2, Fortitudo 1, Costalunga in Inter SS 0.
PRIHODNJE KOLO
Fortitudo — Costalunga, Inter SS — Breg, Libertas TS — Esperia, Vesna — Triestina A.
.........................
NA TRŽAŠKIM PRVENSTVU V VELESLALOMI
V glavnem dobri rezultati naših smučarjev v Sappadi
Tržaško prvenstvo je za nami. Tekmovalci SPDT so se v glavnem dobro odrezali. Za trofejo Tomma-sini Šport se je vpisalo kar 525 smučarjev (za veleslalom), na končni lestvici pa je le 171 imen. V-zrokov za izločitve je več. V prvi vrsti slabo vreme, megla in snežni metež, zaradi česar marsikdo ni niti šel v Cimo Sappado, kjer je tekmovanje bilo, drugi pa niso niti startali zaradi res obupnih razmer proge na kateri je bilo snega za dober meter; nato so tu še diskvalifikacije zaradi spusta vrat in odstopov: saj je bila proga za tovrstno tekmovanje res prehitra in strma; skratka prezahtevna. Naših smučarjev je bilo 44. Porazdeljeni so bili v 12 kategorij. . Sintezo tega tekmovanja, ki predstavlja zaključek te sezone in obenem prve tekmovalne sezone smučarskega odseka SPDT kot popolne ekipe (s predstavniki v vseh startnih kategorijah), moraimo podati v dvojni oceni: oceniti moramo tekmovalce, ki so tekmovali na višjem delu Monte Siere in tiste, ki so opravili svoj spust vzdolž «turistične» proge.
Če izvzamemo nekaj primerov, so predstavniki naše moške ekipe (mislimo na starejše mladince) docela odpovedali. Čemu moramo to pripisati? Verjetno težini proge, živčni napetosti in negotovosti posameznikov, ki so prvič tekmovali v takih negotovih pogojih. Kakovost naših mladincev je dobra, psihična priprava pa skromna. Od naših 22 tekmovalcev se je izkazal le Stojan Kuret, ki je letos res v dobri formi. Zasedel je 12. mesto, vendar njegov čas zaradi padca ni med boljšimi. Med starejšimi člani moramo pohvaliti Marka Martinca, ki je zasedel v svoji kategoriji 5. mesto in je prislužil društvu 6 točk. Omeniti moramo trdno voljo Žarka Vekjeta, Alda Cin-gerle, Pavla Miliča in Riharda Ma-jovskega (člani II. in IH.) ki so startali pravzaprav zadnji v slabih pogojih, a kljub slabemu času lahko berejo svoje ime na lestvici.
Ostali so tekmovali vzdolž turistične proge Monte Siera, (tudi dečki letnika 1960 - 1961). Najboljši med temi je bil Andrej Udovič, ki
je od naših tekmovalcev in tekmovalk na tej progi dosegel tudi najboljši čas. Poleg tega je samo za 9” slabši od prvouvrščenega v svoji kategoriji. Žal se je uvrstil le na 18. mesto, ker je njegova kategorija štela kar 54 tekmovalcev. Med dečki gre pohvala še Andreju Prašlju, ki nas je že drugič pozitivno presenetil.
V ženski konkurenci sta se najbolj izkazali, kot smo predvidevali, Alenka Starc (ki si je prislužila 6. mesto v svoji kategoriji, in je zaostala za zmagovalko Divich — 3. kategorija! — le 8”) in Marta Ver-ginella. Pohvala gre tudi Patriciji Magnani. Omenjepe ,,,$<> ,$p;oščpno tekmovale, brez padca.
Marta Si ega je v kategoriji «mišk» zasedla 5. mesto, kar je zanjo prav lep uspeh.
Na društveni lestvici je SPDT na
6.	mestu s 23 točkami Lani je bilo SPDT na zadnjem mestu le s 4 točkami. Dober napredek!
llllllllimillllllllMIIIIIIIIHUlUlKKilICIIIIIIIIIIIUIIIIIII
SNEŽNE RAZMERE
črni vrh		20 cm
Krvavec		190 cm
Velika planina		160 cm
Vogel		290 cm
Ljubelj		55 cm
Zelenica		210 cm
Golte		150 cm
Pohorje		40 cm
Pokljuka		180 cm
Kranjska gora		30 cm
Planica		38 cm
Jezersko		28 cm
Trbiž		40 cm
Žabnice		40 cm
Višarje		250 cm
Nevejsko sedlo		100 cm
Forni di Sopra		70 cm
Sappada	80	- 170 cm
Sedlo Monte Croce		95 cm
Ravascletto		30 cm
Marmolada		440 cm
Cortina		60 cm
Misurina		130 cm
Nevegal	35	- 350 cm
1’54”7
3’08”9
1’15”9
r57”3
2’05”7
REZULTATI
Turistična proga Monte Siera Miške:
5.	Siega’Marta (SPDT) 3’23”1 Medvedke:
7.	Marta Verginella (SPDT)
1’45”7
11. Erika Košuta (SPDT)
17.	Patricja Škerk Medvedki:
18.	Andrej Udovič (SPDT)
29. Andrej Prašelj (SPDT)
33. Bojan Tomažič (SPDT)
35. Sergij Majovski (SPDT) 2’17"8 37. Kazimir Majovski (SPDT)
2’44”2
Cicibanke:
9«i Patricija Magnani (SPDT) 1’42”4
11.	Udovič. Saša, (SPDT.)	1’47”8
14. Kostnapfel Marija (SPDT)
2’57”2
Starejše mladinke:
6.	Alenka Starc (SPDT)	1’19”6
Članice:
19.	Milič Ester (SPDT)	1’55”4
20.	Magajna Helena (SPDT)	2'29”4
Moški: snežišče Monte Siere:
Cicibani:
17.	Kuret Igor (SPDT)
18.	Ncrvello Robert (SPDT)
Mlajši mladinci:
12.	Stojan Kuret (SPDT)
16. Henrik Lisjak (SPDT)
Starejši mladinci:
22. Milič Bogdan (SPDT1 Člani II:
5. Marko Martinc (SPDT)
24. Al do Cingerla (SPDT)
26. Žarko Vekjet (SPDT)
Člani III:
14. Pavel Milič (SPDT)
18. Rihard Majovski (SPDT) 4’50”5 Tržaški prvak v veleslalomu 1972 je Piero Brukner (SCI CAI) prvakinja pa Vanna Coe« (XXX Ott.). Trofejo Tommasini je prejelo društvo XXX Ottobre.
srn. —
6’08"3
6’27”1
2’02”8
2’41”2
4'08”6
1’54”7
4’11”6
4’54”6
4'20”3
SKUPINA C
Oba predstavnika te skupine sta zapustila igrišče poražena. Union je zgubil proti S. Giovanniju, Primorje pa proti Ponziani.
V	nedeljo bo Union igral proti Rosaodri Zerial in bi moral, sodeč po doslej prikazani igri, zmagati. Primorje bo gostovalo pri Don Boscu. Tekma bo zanimiva, saj morajo Prosečani popraviti slab vtis iz prvih srečanj.
IZIDI
S. Giovanni	— Union	1:0
Giarizzole B	— Don Bosco	0:2
Primorje —	Ponziana	0:1
Roiainese —	Rosandra	Zerial	neod.
LESTVICA
S. Giovanni 6, Don Bosco 5, Ponziana 4, Union 2, Primorje, Giarizzole B in Roianese 1, Rosandra Zerial 0.
PRIHODNJE KOLO
Ponziana — S. Giovanni, Rosandra Z. — Union, Roianese — Giarizzole B, Don Bosco — Primorje.
Začetniki
V	soboto se bo pričel povratni del začetniškega prvenstva. Slovenske barve bosta zastopala Breg in Zarja, medtem ko je Primorje izstopalo iz nadaljnjega tekmovanja. Obe ekipi bi morali zmagati.
1. POVRATNO KOLO:
Edera— Breg, Fortitudo — Esperia Pio XH, Inter SS —Giarizzole, Muggesana — Libertas, Zaule — Zarja.
Počiva: Ponziana.
M. K.
UMETNOSTNO DRSANJE
Irina Rodnina in Aleksej Ula-nov sta v Calgaryju osvojila naslov svetovnih prvakov v umetnostnem drsanju parov.
Srebrna kolajna je pripadla prav tako SZ po zaslugi Ljudmile Smir-nove in Andreja Surajkina.
Med posameznicami vodi po prvih obveznih likih Avstrijka Schu-ba pred Kanadčanko Magnusseno-vo in Madžarko Almassyijevo.
KOLESARSTVO
Franco Bitossi je zmagal na krožni dirki v Cotignoli za veliko nagrado GBC. Proga je bila dolga 105 km.
1. Bitossi v 2.31.04 s poprečno hitrostjo 41,820 km na uro. 2. Po-lidori, 3. Tomas, 4. Ritter, 5. Mo-ser Diego, 6 Zandegu po 23”, 7. Francioni, 8. Moser Aldo, 9. Laghi, 10. Gosta Pettersson, 11. Boifa-va, 12. Gimondi itd.
* • •
DOURDAN, 9. — V predetapi kolesarske dirke Pariz — Nica je zmagal Belgijec Eddy Merckx. Proga je bila dolga le 1,7 km.
Vrstni red:
1.	Merckx (Belgija)	2'41”3
2.	Poulidor (Francija)	2’47”3
3.	Karstens (Niz.)	2’49”3
4.	Hezard (Francija)	2’50”4
5.	Ocana (Španija)	2’5I”2
* * *
V soboto se bo pričela etapna dirka od Tirenskega do Jadranskega moria, ki služi kot priprava za dirko Milan - Sanremo, ki bo 18. marca.
Proga dirke je razdeljena na pet etap in bo navila 886 lem.
TENIS
V	osmini finala teniškega turnirja v Kairu je Avstralec Flet-cher premagal italijanskega predstavnika Panatto s 6:4, 6:2, 5:7, 6:4.
V	ženskem četrtfinalu je Italijanka Pericoli premagala francosko predstavnico Suchsovo s 6:4, 6:2.
NOGOMET
SIRACUSA, 9. — Popularni nogometni sodnik Concetto Lo Bello se bo morda predstavil 7. maja na političnih volitvah. Čeprav so nekateri že prepričani o njegovi kandidaturi, se Lo Bello dokončno še ni izrekel. Sicilski nogometni sodnik je izjavil: cNisem se ie odločil glede svoje kandidature sa poslansko zbornico, čeprav od vseh strani pritiskajo name. Dobro moram premislili pred tako važno odločitvijo, saj bi nedvomno vplivala na moje dosedanje delo, predvsem pa na mojo sodniško dejavnost, ki mi je najljubša. Če b! bil izvoljen, sem prepričan, da bi lahko precej pomagal športu na državni ravni*.
fcr pa tudi tebe ne marajo, saj vidiš, da se ne premakneš četne funkcije. Partija potrebuje kristalno čiste... To pa nismo! Midva ne bova delala kariere!*
«Orlov, ne zamotavaj enostavnih stvari, kot si včasah poeno-■vljal zapletene. Izvedel sem, da tudi tebi nisem bil všeč da si ugovarjal, ko so me predlagali v štab Tako še mar-■Ornu ne bom pri srcu. Jaz bom svoje naredil za ta boj in Partijo; vseeno mi je, kakšno dolžnost mi poverijo.«
«Da ne boš zameril... Jaz zato nisem bil zate, ker sem bil šal, da na brigadnem štabu nekateri izražajo pomisleke, češ si bil v švabski vojski.«
Razgovor je usahnil, kot bi se zavedela, da sta vsak na Jji pota.
Svod na zahodu je že temnel in luči v daljavi so nazna-de mesto. Iz črne kope nad mestom se je oglasila artilerija. ®ko so žvižgale granate in v širokem pasu klestile hosto. bi, kjer je divjala bitka za postojanko, je pokanje pojenja-lo. Potem je nenadoma oživelo na spojih z Gregorčičevo Igado. Naglo je šlo naprej, kot voda po hribu. Valilo se je zasneženem gozdu, vse do tja, kjer je rdeč odsev neba Sanjal požar. Tu pa je bilo čisto mirno.
«Madona! Nemci so predrli zaporo! Spet bo kdo ob po šaj aij ceio 0b glavo!« je zaskrbljeno dejal Orlov. «če bi veljeval bataljonu jaz, bi jim udaril z eno četo v hrbet.« «A kaj, ko ti ne poveljuješ,« je odvrnil Vojko.
Skozi potemneli gozd so zaslišali stokanje in klice na po-*. stokaje so se pricijazili trije ranjeni borci Gregorčičeve, 'trdili so, kar je bil zaslutil Orlov.
V varstvu teme so se nemški policisti priplazili vse do še brigadnega štaba in napadli. Ranili so komandanta in ne tore štabovce, ki so se presenečeni razbežali v gozd. Skozi krvjo je vdrla policija in šla naravnost v razrušeno postovko _ na pomoč.
Boj pa je bil že končan. Policisti so rešili le nekaj Itali-hov, skritih po kleteh v vasi, ki jo je bila napadajoča bri-■da ob umiku zažgala, da se Nemci niso imeli več kje na-
Obvezali so ranjene borce. «Zjutraj bo pa hudič,« je dejal Orlov. «Najprej nas bodo s topovi, potem pa nam lahko udarijo v hrbet.«
«Jaz ne bom zatisnil očesa,« je dejal Vojko. «To, kar praviš, se lahko zgodi že ponoči. Kdo ve, kakšne sile gredo mimo nas.«
V črno usnje vezane knjige svetega pisma, ki jih je Valjhun tako rad prebiral, da si je lajšal dušo, so samevale na polici. Po nalogu poveljujočega generala je pomagal že nekaj tednov politični policiji in gestapu oddvajatd zrno od plev in iz zaporov odpremljati ljudi v taborišča.
Prizori, ki jih je doživljal v jetnošnied ob surovih zasliševanjih, so mu razjedali živce. Kar ga je svoj čas veselilo, mu je zdaj postajalo zoprno. Nič več ni bil prepričan, da je njegovo delo bogu v veselje, njemu v čast in narodu v korist. Zato je bil vse bolj zbegan. V cerkvi je bil vsak dan.
Hacin se je prilepil nanj kot hobotnica na školjko. Mnogo sta delala skupaj. Vsak drugi dan sta hodila k svetemu obhajilu, tako da sta živela iz dneva v dan, iz noči v noč v posvečujoči milosti božji. Duhovniki so jima v imenu boga odpuščali grehe, ki jih nista imela, saj sta v svetem besu vodila boj za Kristusa, da bi beli križ zavojeval in zmagal nad svetom kladiv in srpov v senci kljukastih križev.
Valjhun je spoznal, da je Hacin zelo preprost, toda fanatičen in brezobziren borec. Ko se je razburil, zakaj mu ne izpustijo sestre, ga je karal:
«Pravi vojščak v boju za vero žrtvuje kužnega, tudi če mu je oče, sestra ah brat. Potolažite se, Valjhun. Ko bomo Izvedeli od nje — seveda na lep način — imena tistih, ki so jo zapeljali, bo šla domov. Ne bodite malodušni. Ali veste, kako piše v svetem pismu: 'Kdor je mlačen, ga bom izpljunil kot slano vodo.’ Upam, da razumete pomen teh besed.«
Ko je Valjhun molčal, ker mu ni bilo prav, je Hacin ostro pribil:
«Gorje tistim, katerih sinovi ali hčere plačujejo grehe očetov!... Pomislite na to, da je vaš oče dajal denar za tiste, ki jih je podpirala sestra. Ce nas premamijo človeške slabosti, da bi odpuščali, nas ne strnejo opravičiti božje. Vsako zlo kliče nase kazen. Kar je delala vaša sestra, je pljuvanje na vaše in naše žrtve.«
Doma mu je oče očital, da izdaja lastno kri, ker se ne potegne za sestro. Roke so se mu tresle, ko je odprl hišno blagajno in dal sinu veliko denarja, s katerim naj bi pri majorju Wolfu poskusil odkupiti hčer.
Valjhun je miril očeta in mater m lagal, da ji ni nič hudega, češ da jo bodo samo prestrašili. Prav gotovo ji bo koristilo, da se ne bo več vtikala v stvari, ki jih ne razume. Sam pa se je v resnici bal. Nestrpno je čakal, da se major Wolf vme iz Trsta.
Neko noč pa je bila dekle v samici posiljena. Potem je poskušala napraviti samomor. Slučajno so prišli ponjo zasli-ševalci in ji preprečili, da bi se obesila. Doživela je živčni zlom in nekateri so govorili, da je nemara zblaznela.
Sef jo	je dal	izolirati in	posebej zastražtti.	Valjhunu so
to prikrili,	vendar	so mu njegovi zaupniki takoj	poročali, kaj
se dogaja s sestro.
Sel je naravnost v šefovo sobo. Čeprav se Je skušal obvladati, mu to ni uspelo. Že ko je odprl vrata, je Hacin spoznal iz njegovih čudnih oči in roke, ki je segla po pištoli, da ve, kaj se je zgodilo.
Z očmi je namignil svojemu osebnemu stražarju, da je kot ponevedoma tudi on prijel za pištolo.
«Kaj je z mojo sestro?«
«Nič posebnega, gospod poročnik. Majhna nerodnost se je dogodila...	Sumim,	da je to	storil kak vrinjen	sovražnik z
namenom,	da bi prizadel vas	in mene... Ob tem,	kar smo do-
živeli s Kan tetam, lahko sklepate, da moj sum ni neupravičen.«
»Hočem jo videti!«
«Bblje bi bilo, če je ne bi vznemirjali!«
«Hočem jo videti!« je ponovil Valjhun in odpel gumb na toku pištole.
V njegovih očeh je šef prebral nerazsodnost in slepo sovraštvo.
«Pustite pištolo, gospod poročnik. Ce ne, vas bom moral aretirati! Nobenih samovoljnih ukrepov vam ne dovolimo. Obširna preiskava je v teku.«
Valjhun se je skušal pomirita. Ko so mu roke mrtvo orna-hnile, mu je policijski šef ponudil stol in kozarček konjaka, da bi sl opomogel.
»Pamet, gospod poročnik!... Svetujem vam, da pri Nemcih ne delate problema. Nič ne povejte majorju VVolfu, zlasti pa ne generalu. Namignjeno mi je bilo, da vas to iah>c uniči!*
Valjhun je topo strmel predse, duševno strt. Živo so mu stopali v spomin sestrina očitki in očetovi prigovori.
«Kako uniči!« je odsotno vprašal.
Hacin je zapičil vanj lokave oči in pikro dejal:
«Tu je vse napisano; vaša sestra je izročala Osvobodilni fronti velike zneske denarja, ki ji ga je dajal vaš oče.« Pomolčal je in nadaljeval z Jezo in očitanjem: »Vaš oče Je nož na dve strani. lahko tudi na tri. To je neznačajno.«
Valjhuna je zabolelo. Očeta je spoštoval prav toliko, kolikor je ljubil mater. Zdaj še to razočaranje...
«Morda je doma kradla?«
«N1 kradla. Imamo priče, pred katerimi se je hvalila, da ji oče daje denar.«
Ob tem je Valjhun obmolknil. Zahteval je, da jo obiščeta v celici.
Dobila sta jo v samici. Ob njej je slonel stražar. Čepela je v kotu in z rokami čvrsto stiskala kolena, glavo je imela sklonjeno, z razmršemdmd in razsutimi lasmi.
Poklical jo je po imenu. Nekaj časa se ni odzvala. Potem pa je dvignila glavo ln oči so ji zasijale kljubovalno in prezirljivo. Bila je tako zdelana, da jo je komaj spoznal: črna pod očmi, krvava po bledih licih... Nič dekliškega ni bilo več na njenem obrazu.
(Nadaljevanje sledi)
Montecchi 6/11 P P 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470
Uredniitvo TRST Ul Podružnica	GORICA
Uprava	TRST
Oglasni oddelek TRST Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posamezna številka	1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din,
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
10. marca 1972
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 M
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali 09as 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P^ oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri o.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT
MCRUNOVA ODVETNIKA STA VLOŽILA PRIZIV
Poskusi zavlačevanja procesa proti Valpredi
Odvetniki ostalih obtožencev ostro napadli ravnanje Chiaievih in Merliftovih branilcev Valpreda kandidat na listi Manifesto?
RIM, 9. — Kot sta že napovedala pred dvema dnevoma sta odvetnika Maria Merlina Lo Masto in Armentano Conte vložila danes priziv na kasacijsko sodišče proti razsodbi rimskega porotnega sodišča. ki se je izjavilo za teritorialno nepristojno.
Priziv Merlinovih in Chiaievih odvetnikov je sprožil ostro reakcijo odvetnikov ostalih obtožencev. Ti so izjavili, da je po procesu v Rimu, ta je dokazal nelegalnost preiskovalnega postopka, treba najprej doseči, da milansko sodišče čimprej določi datum novega procesa.
Zato ti odvetniki menijo, da se priziv, ki so ga predložili Merli-novi in Chiaievi odvetniki, uokviri v poskus zavlačevanja procesa Valpreda in nudi politični in sodni oblasti pretvezo za ponovno in nedopustno zavlačevanje. »Če bi kasacijsko sodišče kljub temu menilo, da mora odločati o predloženih prizivih, bi se moralo tudi izreči o teritorialni pristojnosti, in mi nimamo nobenega dvoma, da je milansko sodišče teritorialno pristojno. V tej zvezi bi moralo kasacijsko sodišče razveljaviti preiskovalni postopek in odrediti takojšnjo osvoboditev obtožencev. S tako razsodbo bi vrhovno sodišče razblinilo dvome, ki jih je odločitev rimskega porotnega sodišča vzbudila v delu italijanske javnosti* zaključujejo odvetniki v svoji izjavi.
V tajništvo rimskega kasacijskega sodišča je Mario Merlino danes zjutraj poslal sporočilo, v katerem je zahteval, da se vloži priziv proti razsodbi porotnega souisea in v katerem je tudi potrdil svo.,e zaupanje v odvetnika, ki sta ga doslej Dranila. Obtoženčevo nepravilno formulacijo sta popravila odvetnika.
s fašističnim voditeljev, da bi skupaj pripravljala načrt za atentate.
Legaliziran splav v Vzhodni Nemčiji
BERLIN, 9. — Vzhodnonemški parlament je danes odobril zakonski osnutek, ki uvaja legalizacijo splava v zahodnonemško zakonodajo. Po novem zakonu bo lahko vsaka ženska splavila v prvih treh mesecih nosečnosti. Zakon so odobrili z veliko večino, saj se je na 500 poslancev le 14 izrazilo proti splavu, 8 poslancev pa se je vzdržalo. Zelo verjetno so poslanci, ki so nasprotovali liberalizaciji splava, pripad-
TRŽAŠKI DNEVNIK
PRIPELJALI SO JIH IZ VSE ITALIJE V TRST
PO EKSPLOZIJI NA LETALU DRUŽBE TWA PRI LAS VEGASU
Zastoj v letalskem prometu v ZDA zaradi groženj z bombnimi atentati Shod kmetov za volilno zborovanje
demokristjanske desničarske struje
Policija in FBI strogo nadzorujeta vsa pomembnejša ameriška letališča Se en primer izsiljevanja ■ Poostrena kontrola na letališču v Fiumicinu
NEW YORK, 9. - Ameriška civilna letalska služba je skoraj popolnoma paralizirana zaradi nedavnih poskusov izsiljevanja z bombnimi atentati. Največja škoda je seveda prizadela letalsko družbo «Trans World Airlines* (TWA), kateri je eksplozija na letališču pri mestu Las Vegas hudo poškodovala veliko letalo tipa »boeine 707» (eksplozija je na spodnjem delu letala odprla vrzel skozi katero bi se lahko peljal velik tovornjak).
Panika je zajela velike ljudi, ki so nameravali potovati z letali. Nekateri so odpovedali že naročene sedeže, drugi pa sploh niso prišli na letališča. Vrste ljudi, ki čakajo pred blagajniškimi okenci, so se zelo zredčile. K temu je treba dodati še velike stroške, ki jih narekujejo varnostni ukrepi. Družba
tine policijskih agentov, pripadnikov FBI in drugih, ki so stalno na preži, da bi ujeli neznane izsiljevalce.
Negotovost m preplah je še povečala vest, ki jo je posredoval FBI (ameriška zvezna paliciia). da so policijski organi odkrili pretekli torek eksploziven naboj na letalu družbe «United Air Lines*. ki je letalo na progi San Frandsco-Seattle. Bombo so odkrili po pristanku letala v Seattlu. Policija ni prej posredovala te vesti, da ne bi ovirala preiskave. Po nekaterih vesteh je neznani izsiljevalec zahteval od družbe UAL 250.000 dolarjev. Ni znano, če je družba izplačala zahtevano vsoto.
Spričo vseh teh dogodkov so policijski organi in razne družbe zelo povečale varnostne ukrepe na letališčih. Potnikom preiščejo vso
iiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiaiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
ZARADI UŽIVANJA ZASTRUPLJENE KORUZE
Kolektivna zastrupitev v Iraku terjala številne smrtne žrtve
Panika narašča med prebivalstvom - Splošna mobilizacija zdravnikov in živinozdravnikov
niki krščanske - demokratske zveze, ki ima 52 predstavnikov v vzhodno - j TWA ie morala okrepiti svojo var-nemškem parlamentu.	| nostno službo, poleg tega pa je
BEJRUT, 9. — Po vesteh, ki krožijo v Bejrutu, so vse bagdadske bolnišnice nabito polne ljudi, katere so zadele paraliza, slepost ali razne možganske bolezni, zaradi kolektivne zastrupitve, ki jo
.	,. je povzročila koruza, katero so
ki sta	poškropili s preparatom iz živega
.......^	srebra. Govori se tudi, da je veliko nosečih žensk splavilo, nekaj sto oseb pa je izgubilo življenje.
Po vesteh, ki so jih v Bejrutu povedali potniki, ki so ravnokar prišli iz Iraka, je to kolek,vno zastrupitev povzročjlo uporabljanje zrnja za setev za hrano. Irak je namreč pred nekaj meseci uvozil veliko količino zrnja za setev iz Kanade in je razdelil koruzo med kmete. Na vrečah semena so baje narisali smrt, kar naj bi opozorilo kmete, da je zrnje zastrupljeno. Ker pa je kmetom posebno v severnih predelih države zmanjkalo za živino, so uporabili v ta namen zastupljeno koruzo. Preparat iz živega srebra deluje kot strup zelo počasi, zato niso opazili na živalih takojšnjih posledic. Prepričani, da je zrnje užitno, so ga uporabili tudi za moko. Ko so se v živini pokazali prvi znaki za-stupitve, so jo kmeti odpeljali v klavnice. Tako je prišla na tržišče večja količina zastrupljenega mesa. Iraška vlada je za to prepovedala uporabljanje domačega mesa in sedaj dovoljujejo prodajo le uvoženega mesa.
Glasilo iraške vladne stranke «A1 Saura* je 16. februarja pisal o kolektivni zastrupitvi. Nekaj dni pozneje je vlada odredila smrtno kazen za tiste, ki so jih zasačili da prodajajo zastrupljeno koruzo. Po vesteh, ki krožijo v Bejrutu so v Badgadu usmrtili precej ljudi prav zaradi prekupčevanja z zastrupljenim zmjem.
Kaže, da so prepoved uživanja domačega mesa raztegnili tudi na sladkovodne ribe, ki jih lovijo v reki Tigris. Kmetje so namreč vrgli v reko količine zastrupljenega zrnja, da bi se izognili morebitni kazni. Na ta način pa so še poslabšali položaj, ker je sedaj zastrupljena tudi reka.
Iraška letalska družba «Iraq Air-ways» je nakupila večje količine ži-
priziv, ki napada le formalne plasti razsodbe rimskega porotnega sodišča.
Če bodo Merlinovi in Chiaievi branilci pazljivo »gojili* priziva, bado blokirali dokumente procesa Valpreda v Rimu za nekaj tednov in bodo na ta način zavlekli začetek procesa v Milanu.
Kaže, da se je Pietro Valpreda dokončno odločil, da bo kandidiral na listi skupine Manifesto na prihodnjih političnih volitvah. V zvezi s tem sklepom se je danes sestal v zaporu Regina Coeli s poslancem Capraro. Vodstvo skupine Manifesto se bo v najkrajšem času odločilo, če bo vključilo bivšega plesalca v svojo kandidatno listo. Kaže, da bo na odločitev vplivalo mnenje, ki ga bodo izrazili predstavniki anarhističnih skupin, ki se bodo sestali v Bologni.
Če bi bil Valpreda izvoljen, bi ga morali takoj osvoboditi in sodišče bi moralo nato vprašati parlament za dovoljenje, da ukrepa proti plesalcu. Parlament ni v teh odločitvah vezan na noben zakon, in, čeprav bi sodišče Valpredo obsodilo, bi moralo vseeno vprašati za dovoljenje, da izvede svojo razsodbo.
* * *
TREVISO, 9. — Po včerajšnjem zasliševanju odv. Franca Frede v Padovi, se je danes preiskovalni sodnik dr. Stiz mudil v Trevisu, kjer je skupaj z državnim pravd-nikom Calogerom pregledoval dokumente, ki jih je do sedaj zbral.
Jutri pa bosta pravdnika ponovno odpotovala in sicer v Bassano, kjer bosta zaslišala fašističnega založnika Venturo.
Odvetnik Capraro, ki brani založnika, je danes izjavil, da Ven-tura ni imel nikoli opravka s pripadniki desničarskega gibanja «Qr-dine nuovo*. Odvetnik je tudi pojasnil, da mu je založnik poslal telegram, ko je zvedel za aretacijo Pina Rautija, v katerem ga je prosil, naj javno izjavi, da je on imel z aretiranim časnikarjem le profesionalne stike in se ni nikoli sestal
aimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiirtiiiiiiiiitiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiii
NAPETO POLITIČNO VZDUŠJE V FRANCIJI
Policija še vedno išče ugrabljenega Nogretta
Hišne preiskave v stanovanjih 7.000 oseb
PARIZ, 9. — Oblasti so mobili- sindikalnih organizacij. Generalni
treba upoštevati še stotine in sto- prtljajo, v večini primerov pa morajo mimo posebnih elektronskih aparatov, ki ugotavljajo, če ima kdo na sebi kovinske predmete. Policija ni seveda povedala, kakšne varnostne ukrepe so sprejeli. Zvedelo se je le, da je bil včeraj v Wa-shingtonu sestanek za zaprtimi vrati, katerega se je udeležilo okoli 40 časnikarjev. Predstavneki FBI in združenja civilnih pilotov so pozvali časnikarje, nai ne seznanijo javnosti s sprejetimi ukrepi.
V	teh razmerah negotovosti in skoraj panike je bilo tudi več primerov ljudi, ki so po telefonu javljali, da so namestili eksplozivne naboje na letala. Šlo je seveda le za neokusne šale, ki pa so seveda povzročile veliko zaskrbljenost.
Ali je TWA izplačala izsiljevalcem zahtevano vsoto 2 milijonov dolarjev? Na to vprašanje še ni mogoče odgovoriti. Neki list, ki se tiska v Atlanti je danes pisal, da je prispelo na tamkajšnje letališče letalo z raznimi funkcionarji TWA, ki so prinesli s seboj zahtevano vsoto. Agenti FBI so baje poskušali dobiti zvezo z izsiljevalci, toda to se jim ni posrečilo. Letalo se je pozneje vrnilo v New York. List navaja tudi ime letala in lastnika ter trdi, da je dobil zadevne podatke iz new-yorških policijskih krogov.
Nevarnost bombnih atentatov na letala družbe TWA je napotila tudi italijanske policijske oblasti, da povečajo varnostne ukrepe na nekaterih italijanskih letališčih, kjer pristajajo letala te družbe. Na letališču v Fiumicinu in na letališču Leonardo da Vinci policijske patrole stalno nadzorujejo letala, funkcionarji družbe TWA pa pregledujejo prtljago potnikov ter sploh skrbno pazijo, da ne bi kdo odložil kakega sumljvega predmeta. Družba TWA o-pravlja že dve leti poostreno varnostno službo na svojih letalih (zaradi ugrabitev), toda sedaj so te ukrepe še zaostrili.
Iz Londona se je zvedelo, da so neznanci odvrgli eno, ali dve molotovki no okna uradov letalske družbe «South Afričan Airways». Eksplozija je povzročila požar, ki pa so ga policisti hitro zadušili.
V	Chicagu je sodišče obsodilo nekega izsiljevalca na tri leta zapora. 30-letni Roy Ray Ing je pred dvema letoma zahteval od neke letalske družbe 22.000 dolarjev z grožnjo, da bo eksplodirala bomba na nekem njenem letalu. Grožnja je bila popolnoma izmišljena.
LONDON, 9. — V britanski prestolnici se je danes izvedelo, da je pri otokih Malvine umrl plovec samotar Rusty Webb, ki je pred časom odplul na samotno potovanje okoli sveta s svojo 10-metrsko jadrnico. Ko je oktobra lani odpotoval na svojo drugo pot so njegovi prijatelji izjavili:	«Menimo, da bo
Rusty premostil vse težave, skrbi pa naš, če bo njegova jadrnica vzdržala močne oceanske valove.* Mornar in niegova jadrnica sta bila oba stara 60 let.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||lllHIII|||||||lllllllllllllllllll,ll||||l„ll,l1„l„l,||||||,lllimilllllllimi„„|||||lll„||,lll,||||||||||mm|||||n|,|„||||||||||im|
vil v Bejrutu za prehrano potnikov svojih letal.
skoraj zadela kap ob misli, da bi lahko zaradi nepazljivosti zavrgel 770 milijonov lir. Grimes je izjavil,
Kot se je stopnjevalo število pri- ml lJonov ur urimes je izjavil, erov zastrupitve, je naraščala da se,.,bo Y kratken? “Pokojil in se
merov
tudi panika med ljudstvom. Vlada je razglasila posebno stanje v bolnišnicah in v podružnicah za agrarno reformo, da bi se uspešneje borila pro7. kaosu. Kaže tudi, da so mobilizirali vse zdravnike in živinozdravnike.
Vesti, ki krožijo v Bejrutu, do sedaj še niso uradno potrdili v Bagdadu. Iraška vlada molči o teni hudem primeru kolektivne zastrupitve, najhujše zastrupitve, do katere je kdaj prišlo na Bližnjem vzhodu.
Skoraj usodna nepazljivost
LONDON, 9. — Kot smo že včeraj poročali, je angleški uradnik Cyril Grimes zmagal velikansko vsoto na športne stave. Danes pa smo izvedeli, da se Grimes sploh ni zavedel svoje sreče in je za dobitek izvedel šele, ko ga .je na to opozoril uslužbenec ustanove, ki upravlja štportne stave.
V soboto je namreč uradnik pregledal svojo srečko, vendar je napačno preštel točke. Hotel je tudi odvreči srečko, vendar tega ni storil. Ko je izvedel za zmago, ga je
preselil z ženo na deželo. Kaže pa, da namerava darovati veliko vsoto v dobrodelne namene.
Danes sta zakonca Grimes dobila v Londonu ček za 770 milijonov lir. Takoj nato pa je uradnik odpotoval v Cheshire, kjer je zaposlen, da bi pripravil plače za svoje delovne tovariše.
Ponovna eksplozija v Barceloni ...........
BARCELONA, 9. — Danes je v Barceloni prišlo do ponovne eksplozije, katero je povzročilo uhajanje plina iz dovodnih cevi. Hiša, v kateri je nastala eksplozija, je oddaljena le par sto metrov od poslopja, katerega je pred nekaj dnevi porušila druga močna eksplozija in v kateri je izgubilo življenje 19 oseb.
NICA, 9. — Danes so v Nici aretirali turškega senatorja Kudre-ta Baihana, katerega so agenti francoske policije ustavili na obmejnem prehodu v Mentonu. ko je hotel pripeljati v Francijo 146 kg morfija. Poleg senatorja so aretirali in zaprli tudi njegovega šoferja.
Zahteva glede priznanja poklicnega statusa - pretveza za gonjo proti levičarskim silam - Bonomijonski aktivisti fizično napadli podpredsednika Kmečke zveze
zirale vse raizpoložljive policijske sile za iskanje ugrabljenega voditelja družbe »Regie Renault* Ro-borta Nogretta. Agenti so napravili hišne preiskave v stanovanjih ka kih 7.000 oseb, toda brez uspeha. Pravijo, da bodo policijski organi nadaljevali to akcijo tudi v prihod njih dneh.
Predsednik francoske republike Pompidou je obsodil ugrabitev Nogretta ter izrazil mnenje, da je treba krivce kaznovati. Tudi ministrski predsednik Chaban Delmas se je pridružil tej zahtevi ter je izjavil, da bo vlada napravila vse kar je v njenih močeh za Nogret-tovo osvoboditev.
Na pobudo Splošne konfederacije dela (CGT) je bil danes zvečer skupen sestanek predstavnikov vseh
tajnik CGT pa je pozval delavce, naj se zavzamejo za sindikalno enotnost.
Glede raznih vesti o domnevni skorajšnji osvoboditvi ugrabljenega industrijskega voditelja pa obstajajo le domneve im ugibanja. Pripadniki skupine »Pierre Over-ney», ki pripada gibanju »Novi ljudski odpor* so zahtevali javno zborovanje delavcev tovarne Renault, ki naj bi sklepali o Nogret-tovi osvoboditvi. Zdi se, da zahteva ni prodrla, ker so delavci in sindikati na splošno nasprotni takim terorističnim dejanjem. Na drugi strani pa se ne sme pozabiti, da je splošno vzdušje zelo napeto spričo surovih nastopov oblasti in voditeljev tovarne Renault, ki so bili krivi smrti mladega 23-letnega delavca Overneya.
JrTEi
TRST A
7.15, 8.15,	11.30, 14.15, 17.15,
22.15	Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami: 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce;
18.15	Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Sodobni slovenski skladatelji; 19.10 Slovenski narečni dokumenti; 19.20 Plošče; 15.40 Ženski vokalni kvartet; 20.50 Koncert opeme glasbe; 2120 Romantične melodije; 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasba za mlade; i6 00 Srečanje z avtorjem; 16.25 Med prijatelji glasbe.
KOPER
6.30, 7.00,	10.00, 12.30, 17.00,
19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.15 Mali juke box; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo iim; 11.00 Operni odlomki; 11.30 Glasbeni cock-tail; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Tops pops; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Mladi izvajalci: 16.45 Kulturna panorama! 17.10 Orkestri; 17.30 Novo in moderno; 18.00 Simf. koncert; 19.00 Poje Claudio Villa; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbena oddaja; 22.35 Trio Lorenz; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00,	13.00, 15.00.	17.00,
20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Glasbena oddaja; 13.15 Poje Ma-halia Jackson; 13.30 Radijska igra; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna oddaja; 19.10 Operni odlomki; 19.30 Brazilska glasba;
PETEK, 10. MARCA 1972
20.20	Odhod in prihod; 21.15 Koncert v Turinu; 23.10 Ansambli.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30,	9.30, 10.30,	12.30,
13.30,	15.30, 16.30,	17.30, 22.30,
24.00	Poročila; 7.40 Pojeta Nada in Tom Jones; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska igra; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Glasbena oddaja; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Sanremske popevke; 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 Glasbena oddaja; 20.10 «Supercampio-nissimo*; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Polifon-ske skladbe; 12.20 Avantgarda;
13.00	Medigra; 14.00 Otroški kotiček; 14.30 Dvorakove komorne skladbe; 15.15 Opereta' Grofica Maritza; 16.10 Ital. sodobna glasba; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsa-kovečerni koncert; 20.15 Matematika je le mnenje; 21.30 Angelica Squillace.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10.20 Ital. glasba;
11.00	Medigra; 12.00 Skladbe za klavir; 12.40 Simf. koncert; 14.10 Ital. sodobna glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00,	10.00,	11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.00, 17.00,
18.00,	19.30, 22.00. 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Od melodije do melodije:
10.20	Pri nas doma; 12.10 Skrinjica z godbo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli in godci; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Zvoki iz musidbv; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Z orkestrom Rias Berlin; 17.10
Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.50 Ogledalo našega časa; 20.00 Slovenski zborovski skladatelji z evropskimi sodobniki; 20.30 «Top—pops 13»; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
22.15	Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Jazz pred polnočjo.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30	TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Življenje doma; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine;
15.00	TV v šoli: tečaj angleščine;
16.00	Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za na (mlaj še - TV film: Prvo Hasanovo potovanje; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Galaksija 1972 in 18.10 Otrok na ekranu; 18.45 Glasbeni prostor; 19.15 Kulturna oddaja: Osnove psihologije; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.OS A-Z: Dogodek, kako in zakaj; 22.00 Paoli jeve popevke; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Gorkijeva drama: Na dnu.
JUG. TELEVIZIJA
PETEK, 10. marca
9.30	TV v šoli: Veseli cirkus,
Stanovanjsko poslopje, NOB, Ama zonka, Igra; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izobrazbe:	Podonavje;
17.20 Stanovanje — oddaja iz cikla Veliki in majhni; 18.10 Obzornik; 18.25 Slovenska poezija XX. sto letja: Pavel Golia; 18.45 Vzgojni problemi: Psihoterapija — magična beseda; 18.55 Šola smučanja — 10. oddaja; 19.00 Mestece Peyton - serijski film; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Kviz 72 — prenos; 21.40 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju: 23.00 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Otroški kotiček: Pojoče steklenice; 20.15 Dnevnik; 20.30 TV film: Žrtev; 21.20 Reg Vamey show.
Kot je bilo napovedano, se je včeraj dopoldne zbralo v Trstu okrog 10.000 italijanskih kmetovalcev in aktivistov ter funkcionarjev bonomijan-ske organizacije «Coltivatori diretti*, ki je organizirala to vsedržavno zborovanje. Pripeljali so jih v Trst iz raznih in najbolj oddaljenih italijanskih pokrajin, celo iz Kalabrije in s Sardinije. Potek manifestacije, vsebina zelo kratkih nagovorov, gesla na transparentih, fizični napad na podpredsednika Kmečke zveze Dušana Kodriča in druge člane, ki so delili letake z dobrodošlico Kmečke zveze italijanskim kmetom, so potrdili utemeljenost naših pomislekov in pripombe, ki smo jih objavili v včerajšnji številki, da ima namreč to zborovanje svoj poseben politični pomen in namen, ki je daleč od resničnih interesov kmetov, pač pa v podporo konservativnim in desničarskim silam. Očitno je bilo vsem, ki so pazljivo spremljali manifestacijo, da gre za prvo volilno zborovanje desnega, najbolj konservativnega krila Krščanske demokracije, ki ima vsa povojna leta v Italiji monopol nad vsem, kar je v zvezi s kmetijstvom. Glavno geslo na zborovanju je bilo »Hočemo priznanje poklicnega statusa*. To je bilo napisano na številnih transparentih, na nekaterih drugih so bili napisi «Dovolj je obljub*, »Večje priznanje tistim, ki zemljo obdelujejo* itd. V sprevodu so nosili črno krsto z nagrobnim napisom: «Tu počiva i-talijansko kmetijstvo, ki ga je vlada podlo uničila z bodalom*. Iz krste je bilo slišati registrirano parodijo litanij s prošnjami Bonomiju ter ek-sorcizmi proti socialistom in komunistom. Zelo značilen pa je bil transparent s pozivom Krščanski demokraciji, naj se postavi proti toku in naj pomaga, ker da so vse stranke, razen KD in PSDI, proti kmetom. Na drugih transparentih so bili napisi zlasti proti PSI in KPI, ne duha ne sluha pa ni bilo o preiskavi glede milijard «Federconsorzi», o socialnem zavarovanju, o odpravi ko-lonata in drugih perečih problemih.
Kakor smo že včeraj poročali, je Kmečka zveza izrekla italijanskim kmetom dobrodošlico. Manifestantam so delili letake podpredsednik KZ Dušan Kodrič in nekateri člani. Pravi kmetje so rade volje jemali letake, jih prebrali in spravili v žep. To pa ni bilo po godu nekaterim »redarjem* in nekemu funkcionarju javne varnosti. Zato je skupinica »kmetov* fizično napadla v Ul. Carducci Dušana Kodriča in druge, ki so delili letake, aktivisti, pa so šop letakov z dobrodošlico sežgali.
Do incidenta bi kmalu prišlo, ko se je na Trgu Unita, na katerem so se zbrali kmetovalci, približeval sprevod stavkajočih delavcev ladjedelnice Sv. Marko. Delavci so vzklikali pozdrave in izraze solidarnosti ter so se hoteli na trgu priključiti kmetom. Toda to so na svoj način preprečile s trojnim kordonom policijske sile v bojni opremi.
Sprevod demonstrantov se Je razvil s Trga Unita na Trg Goldoni, kjer je bilo zborovanje, nato po Ul. Carducci in obrežju pred prefekturo. Na čelu sprevoda je bil med drugimi tudi comm. Lucca, predsednik deželne ustanove ERSA. Kot smo že omenili, so bili govori zelo kratki. Posl. Ar-
Eden izmed značilnih transparentov na včerajšnji bonomijanski manifesta^1
želni zastopnik organizacije Mansutt' in član vsedržavnega vodstva Sanof • Delegacije so bile nato pri Berzan' tiju, Ribezziju in deželnemu odb°r
mani, predsednik deželne «Coltivato-ri diretti* je zborovalce pozdravil v imenu vsedržavnega predsednika Bo-nomija, poudaril zahtevo glede zakona za juridično priznanje statusa kmetov in napadel KPI in PSI. še bolj na kratko sta spregovorila de-
niku Comelliju, katerim so se zahva lile za odobritev zadevnega deželne^8 zakona.
lllllll!MIII||l||lllllllllll||||al|IMI|||ig||||||aillII||riaiiniailll|l||ia|B|||||,,tI|,llia||||||||aM||||||t||||Ilul||||IIIB<ia<*
BLAGOVNI PROMET ČEZ TRŽAŠKO LUKO
Nekaj nad 8.000.000 ton tradicionalnih pošiljk
Z dovozom surove nafte smo prekoračili 34 milijonov - Prom** po kopnem nazadoval - Znatno več kontejnerjev kakor v 1.19^
Statistični urad trgovinske zbornice je objavil dokončne uradne podatke o blagovnem prometu po cesti v letu 1972. Podatki kažejo, da se je ta promet lani zmanjšal skoraj za 110.000 ton v primeri z letom 1970. Konkretno je promet s tovornjaki v smeri proti Trstu in v nasprotno smer nazadoval z 2,445.547 na 2,337,671 ton. Med zalednimi deklami je samo Jugoslavija, poleg nekaterih drugih, ki pa predstavljajo le skromen delež na celotnem prometu, povečala svoj dovpz in odvoz prek naše luke. Ustrezna postavka kaže. da se je promet s sosedno republiko dvignil z 82.109 ton v letu 1970 na 122.736 ton v lanskem letu. Nekoliko večji promet so zabeležili še pr: Bolgarski (z 802 na 838 ton), Franciji (z 1.738 na 2 865 ton). Romuniji (s 1.713 na 2.249 ton). Nizozemski (s 369 na 1.257 ton) in pri «drugih deželah* (skupno z 2.669 na 3.608 ton).
Delež drugih držav v zaledju pa je lani v manjši ali večji meri upadel. Tako se ie promet s samo Italijo skrčil z 1,863.796 na 1,822.127 ton, promet z Avstrijo s 452.416 na 353.128 ton, s Češkoslovaško s 7.174 na 3.771 ton. z Zahodno Nemčijo s 27.292 na 21.884 ton, z Vzhodno Nemčijo s 101 na 8 ton. s Švico s 1.502 na 1.221 ton in z Madžarsko s 3.669 na 1.979 ton.
Blagovni promet po železnici je lani dosegel skupno 2,055.845 ton
ter je bil nekoliko večji od pr0®1?" ta v prejšnjem letu (1.962.273 tone Kar zadeva strukturo blaga pa 'T lja omeniti, da so se lani skrčlle važne postavke kot so ruda. P1^ mog. mineralna olja in zlasti 'eS (s 105.407 na 78.974 ton), medtem 80 se je povečal promet z žitom ** oljčnimi semeni ter s kosovnimi P°' šiljkamd.
V pomorskem prometu ie luka 1®' ni zabeležila naslednje rezultate: Trstu je priplulo 6.647 ladij s skUPj no čisto tonažo 17,195.744 ton. r so pripeljale 31,915.943 ton blaga ® 118.585 potnikov. Blagovni promet. j* nasprotno smer je dosegel 2,411-"“ ton in 117.256 potnikov. Skupno št®' vilo potnikov se je nekoliko skr®1* v primeri z letom 1970 (in sicer 1 237.612 na 235.841). obojesmerni bla' govni promet pa je narastel 5 27,942.173 na 34,327.711 ton. Če <*>' bijemo za obe leti dovoz surove#8 petroleja za naftovod (v letu 1", 19,974.956, lani pa 26,227.702 ton/ pridemo do zaključka, da se je tj8' dirionalni blagovna promet čez tri8' ško luko lani povečal za °ko 133.000 ton v primeri z letom 1®'U’ in sicer s 7,967.217 na 8,100.009 ton-
Ob zaključku naj iz statistični8 pregleda povzamemo še zanimiv P®' datek, da se ie število kontejnerji' manipuliranih v tržaškem pristan1' šču lani povečal na 4.817. medte®1 ko je znašala ustrezna postavka 88 leto 1970 1.808 kontejnerjev.
"""..................""""""»""""»imiiii............... mn.........im.,ml.......................„„„„„„„.....„ im'"*
VESTI Z ONSTRAN MEJE
J
Doberdobski knjižničarji na obisku v Kopru
Podelitev priznanj predsednika italijanske republike
Koper je obiskala včeraj delegacija doberdobske občinske knjižnice na čelu z upravnico knjižnice Milico Pahorjevo, v njej pa so bili še svetovalci knjižnice Maks Ger-golet, Evgen Peric in Marjan Lavrenčič. Delegacijo je spremljal župan doberdobske občine Andrej Jarc.
Gostje ie zamejstva je najprej sprejel predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan, ki jim je zaželel prisrčno dobrodošlico. V nevezanem razgovoru so se pogovarjali o položaju knjižničarstva in kulture nasploh na obeh straneh meje pa tudi o potrebi še pogostejših stikov med Slovenci na obeh straneh meje v duhu dobrega obmejnega sodelovanja in prijateljskih stikov med obema državama.
Doberdobski knjižničarja so si zatem ogledali koprsko ljudsko in študijsko knjižnico, kjer sta jim predstavnika obeh ustanov Srečko Vilhar in Alenka Faganel razkazala prostore in knjižni fond ter nekatere redke knjižne primerke iz preteklih stoletij. V razgovoru so se domenili o nekaterih konkretnih oblikah sodelovanja in izmenjave izkušenj. Med drugim so se dogovorili o stalnem izmenjavanju knjig.
Delegacija je zatem obiskala koprsko radijsko postajo, kjer jo je pozdravil direktor Radia in televi-
zije Koper Mario Abram. Ogledala si je radijske in televizijske študije ter s koprskimi novinarji izmenja la mnenja o raznih kulturnih vprašanjih na obeh straneh meje. Ob tej priložnosti je dal Radiu Koper kratko izjavo doberdobski župan Andrej Jarc, v kateri se je zahvali^ za pozornost, ko jo je bila deležna delegacija na vsakem koraku.
Poudaril je tudi koristnost takih srečanj za Slovence na obeh straneh meje. Delegacija si je v popoldanskih urah ogledala še nekatere kulturne in gospodarske objekte v Kopru.
Naj omenimo, da je do tega obiska prišlo na pobudo korpskih in doberdobskih knjižničarjev, ko so se srečali na nedavnem knjižničarskem republiškem posvetovanju v Novi Gorici. Temu zborovanju so doberdobski knjižničarji prisostvovali kot gostje.
* * #
Generalni konzul Italije v Kopru Onofrio Messina je izročil včeraj priznanja predsednika italijanske republike trem jugoslovanskim državljanom. Kakor je znano, je ta priznanja dobilo več jugoslovanskih državljanov ob lanskem obisku predsednika republike Tita v Italiji.
Priznanje za zasluge pri razvi-,	..v™, ^ => ..uumu ro«.- ,
janju dobrososedskih odnosov med poškodbami odpeljali v izolsko b°J' Italijo in Jugoslavijo so prejeli nišnico.	L. O*
predsednik Italijanske unije Istro in Reko Antonio Borme, PreL sednik občinske skupščine Tol®1111 inž. Ferdo Papič, direktor trgov' skega podjetja Adriacomerce per Stane Grmek in pokojni kori' ski zdravnik odv. Luciano F#' foglia.
* * *
Na cesti med Postojno in Sen® žečarni se je pripetila huda prot®#: na nesreča, katere žrtev je P«?18 22-letni Rudolf Dolenc iz Pošto jo®' Dolenc se je iz neznanih razlog®^ v ovinku zaletel v nasproti vofj čo avtociisterno, ki jo je upravlJ8* Giorgio Visnovic iz Trsta. Pri tre®* nju je voznika osebnega avtomobil vrglo iz vozila in je obležal nU‘t*v na cesti.
Huda prometna nesreča se ^ pripetila tudi v Kopru, na križi*®" Beškove in Erjavčeve ceste. ™ trčenja je prišlo med osebnim tomobilom, ki je vozil po sred«1 cestišča in ki ga je upraril8* Marjan David in med osebnim aV' tomobilom, ki ga je upravljal 2v® nimir Benčič, oba iz Kopra. v[\ tem sta bila huje poškodovana v°j\ nik Benčič in sopotnik v njegov6®' avtomobilu Ermin Argenti. poškodovana pa sta bdla vož®1*: David in sopotnica v Benčičev#® avtomobilu Elda Argenti. Vse 90 odpeljali v izolsko bolnišnico.
in Ilirsko Bistrico. Voznika ose® nega avtomobila Antona Futurja 1 Šembij je zaneslo s ceste in.-j trčil v parkirani tovornjak. V#/ nika in njegovega sopotnika Cim la Kobala so s hudimi telesni1®
Do hude prometne nesreče J prišlo tudi pri Kosezah med