Leto VIII, štev. 57 Ljubljana, torek 8. marca 1927 Poštnina oavšaDraaa. Cena 2 Oin «sa l*h«ja ob 4. «jirtwil» ав Stane mesečno Din as*—; c* inozemstvo Din 40'— neobvezno. Ogla» po taiiiu. UredniSivo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5Д. Telefon štev. 71, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravniitvo: Ljubljana, Prešernovs ulica it 54. — Telefon it. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon it. 49s Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu s Ljub-jana it 11.84a - Praha čialo 78.180. Wien. Nr. 105.141. Ljubljana, 7. marca. Pomlad prihaja in na Balkanu postaja živo. To je že stara tradicija, da se politično gibanje v tem kotu Evrope vrši v najtesnejši zveri s prirodnimi spremembami To je bila značilnost turške dobe, ki ni pripuščala druge oblike političnega udejstvovanja. kakor tajne revolucionarne organizacije, združene s oboroženo akcijo borbenih komite-tov. Jugoslavija se je razmeroma uaglo izmotila iz teh preostankov turškega režima, in se evropejizirala z modernimi parlamentarnimi institucijami. Bolgarija je ostala v znatni dimenziji zadaj; ima še tajne revolucionarne organizacije, katerih sredstva so še vedno teroristični akti prav iste prirode kot so bili v turški dobi. Makedonstvujušči in njim siične organizacije delujejo kakor nekdaj na meji ob Dobrudži, na jugu ob grškem teritoriju in ob mejah Jugoslavije. Bolgarija se je radi teh zastarelih metod opravičevala pred Evropo s trditvami, češ, da ji je nemogoče krotiti bojevite emigrante in politične begunce, ker nima sredstev, da bi jim zagotovila mirno eksistenco, ki bi jih šele mogla odvrniti od komitske akcije. S temi argumenti se ji je posrečilo napraviti vtis pri Društvu narodov, tako da je dosegla, v prvi vrsti z angleško pomočjo, izdatno in zelo ugodno begunsko posojilo, ki naj reši razne begunce materijelnih skrbi in s tem izpodnese tla revolucijonarni aktivnosti. Sanacija begunskega problema s pomočjo tega posojila se je že pričela in ako so bila tolmačenja bolgarskih oblasti pravilna, se morajo posledice pokazati prav kmalu. Tega se mora sofijska vlada zavedati ter mora komitsko akcijo onemogočati vedno bolj. Po drugi strani morajo vodje makedonstvujuščih sami uvideti, da ne smejo preko neke mere delati sitnosti vladnim krogom, ker bi jim sicer otežili argumentiranje pred inozemstvom. Če imamo pred očmi te okolnosti, nam postane na mah jasno, zakaj prihajajo sedaj vesti, da. se, makedonstvujušči pripravljajo na komitsko akcijo proti našemu južnemu ozemlju s teritorija Albanije. Albanski državi se pač ni treba bati sJičnih očitkov kot Bolgariji, zakaj nemiri, poboji, kačaki. komite so tamkaj še povsem moderni pojavi, ki se. zdijo tudi inozemstvu popolnoma normalni in meja velja tukaj: še vedno za nekaj nekonkretnega. Albaniji ne bo radi eventualnih nemirov ob meji nihče dajal ukorov. Nasprotno, neki velesili je pripadla celo vloga, da računa s takimi nemiri in nastopa kot razsodnik v eventualnih tozadevnih sporih, kot protektor oblasti, če bi bilo potreba. In ta velesila se pripravlja, da svojo vlogo temeljito izpolni. Po tiranski pogodbi si ni mogoče misliti lažjega kot izbrati obmejne albanske kraje za izhodišče komitskih akcij zoper naš teritorij; konference Protogerova v Rimu tedaj ne morejo nikogar osupniti. Tako je Italija tudi v tem pogledu postala protektor reakcijonarnih sil; z Albanijo bo postala oni činitelj, ki bo še vedno podpiral preostanke turškega režima in jim podaljšal eksistenco. AU naše oblasti so pokazale, da so kos komitski akciji, dokler je izhajala z bolgarskega teritorija. Ne bo jim nemogoče uničiti jo tudi, ako jej bodo izvor kraji onstran albanske meje. Saj se je pokazalo, da se teroristična politika ne obnese, ako je ne podpira avtonomno prebivalstvo. Če bi pa hotela Italija s podpiranjem komitskih raz-bojništev spraviti na dnevni red celotni problem Makedonije v smislu želja in načrtov makedonstvujuščih, prav nič ne dvomimo, da se bo ta poskus končal z neuspehom, zakaj, če bi pričeli interne probleme sodobnih držav reševati z mednarodnimi sredstvi, tedaj postavi današnja Evropa sličnih «problemov» na repertoar, da bi se Društvo narodov od obupa razšlo. Saj je danes popolnoma precizno določeno, kaj spada v področje interne in kaj mednarodne politike. Prav zadnji moment se poroča iz Sofije o atentatu makedonstvujuščih na. šefa političnega oddèlka. To je za sedanjo situacijo vsekakor izrednost. Motivi tega najnovejšega atentata, se še ne pojasnjujejo; ali gre za večji nastop revolucijonarcev in za poskus doseči zaželjeno smèr državne vnanje politike, ali gre samo za osebno ali morda celo materijenlo zadevo. Šele podrobne vesti bodo mogle razjasniti stvar in potem se bo videlo, kak faktor predstavljajo danes makedonstvujušči v Bolgariji in kaki so odnošaji med njimi in vlado. Oboje je za bližnjo balkansko politiko velikega pomena. Zopet komunistične zarote? Subotica, 7. marca. n. V zvezi z nedavno odkrito komunistično zaroto v Subotici, .ie hi I danes aretiran. neki Josip Doman. Istočasno je subortiška policija dobila po» ročilo iz Sarajeva, da jo bil tam aretiran neki Josip Bèrgen. V ostalem se rezultat preiskave drži v tajnosti. Nejasnost v položaju traja Živahni komentarji o Pribičevičevem govoru in o sklepih glavnega odbora Davidovičeve stranke. — «Režim živi od neodločnosti da vido vičevcev». — Danes načelno glasovanje o budžetu. Beograd, 7. marca, p. V političnem življenju danes ni vidnih dogodkov. Ministrski predsednik Uzunovič je še ved- no bolan in seja vlade se je danes vršila v njegovi odsotnosti. Pozornost javnosti je veljala včerajšnjemu govoru Svetozarja Pribičeviča in seji glavnega odbora Davidovičeve demokratske stranke. Pribičevičeve izjave v Banja-luki so razčistile vsak dvom o stališču SDS. One pomenjajo odklonitev ponudb, ki se stavijajo sedaj od te, sedaj od one vladne skupine. S posebnim po-vdarkom je voditelj SDS podčrtal potrebo združitve vseh demokratičnih elementov v državi, ki bi omogočila, da državna politika krene v zdravo smer. Mnogo se tudi komentira njegova izjava, da bo zopetno ujedinjenje obeh demokratskih skupin prišlo od zdolaj, in če se posamezni voditelji še tako branijo. Tu so torej povsem jasne smernice. V nasprotju s tem je komunike glavnega odbora Davidovičeve stranke razočaral. Sicer so tudi davi-dovičevci odklonili sodelovanje s sedanjo vlado, glede katere je. prevladalo mišljenje, da je že izgubljena in da torej ne kaže se ž njo spečati, a na drugi strani je zanimivo, da komunike popolnoma molči o dveh konkretnih predlogih, ki sta bila izročena Ljubi Davidoviču. Eden pohaja od SDS ter ima za cilj organiziran enoten nastop opozicije, ki naj bi stavila vladi konkretne zahteve glede osiguranja državljanskih svoboščin in gospodarske sanacije in ki bi bil tudi sprejemljiv kot programatična osnova za eventualno poznejše pozitivno delo na vladi. Drugi je od Stj. Radiča ter predlaga akcijo za koncentracijo strank, ki naj bi prevzele vlado iz rok sedanjega kleroradi-kalskega režima. O teh dveh predlogih se davidovičevski komunike ne iz- javlja, pač pa naznanja, da hoče Davi-dovičeva stranka v pokrajinah, kjer dosedaj nima organizacij (to je v skoraj vseh prečanskih krajih) ustanavljati lastne organizacije, kar se smatra kot intriga zlasti proti stremljenju po zo-petnem ujedinjenju obeh demokratskih skupin, ki Davidovičevj stranki sicer ue bo prinesla nobenega uspeha in bo služila le režimu v veselje. Zavezniki Davidovičeve stranke, muslimani, ki so s svoje strani iskreno forsirali takojšnjo ustanovitev enotnega opozicijskega bloka, ne tajijo, da so razočarani. Oni upravičeno trdijo, da današnja vlada živi od neodločnosti davidovičevcev, ki vložijo svojo obtožbo-proti Maksimoviču v sredo, tako da pride v razpravo šele po sprejetju budžeta. Po vsemu torej isgleda. da je pričakovati kritičnih dni šele po 31. marcu, ko bo budžet pod streho. Seveda pa bi mogla vlada račune tudi nasilno prekrižati — z odgoditvijo Narodne skupščine, kar bi bilo sicer nezakonito, a s čemer se vendar bavi okolica g. Uzunoviča. Računa se, da se bo vršilo načelno glasovanje o proračunu že na jutrišnji seji. Nato bi se forsirala razprava o poedinih ministrstvih tako, da bi se za vsako ministrstvo porabil povprečno po en dan. Na ta način bi bilo mogoče končati proračun še pravočasno — ako ne bo povodom raziprave o budžetu notranjega ministra prišlo do večjih dogodkov. SnoČi so bile po Beogradu razširjene vesti, da je dr. Korošec na smrt bolan. Točno je, da je precej težko obolel na gripi, a zatrjuje se, da se je bolezen že obrnila na bolje. Danes je minister dr. Kulovec obiskal Lj. Davidoviča, da ga obvesti o Korošcev em stanju. Najnovejša radikalska obtožba proti SDS Da so krivi ustanovitve ljubljanske univerze in da niso pristali na koniesijonalno šolo. — Načelna debata o budžetu gre h koncu. Beograd, 7. marca p. Danes je Narodna skupščina nadaljevala načelno debato o državnem proračunu. Seje se bodo od danes naprej vršile dopoldne in popoldne. Jutri bo načelna debata končana'. Po uvodnih formalnostih in potem, ko so ministri pravde, pošte in notranjih del odgovarjali na vprašanja posl. Moskovljeviča, preide skupščina na dnevni red: nadaljevanje načelnega pretresa proračuna. Davidovičevec Milan Grol naglasa, da je predloženi proračun prava slika našega državnega življenja. Proračun ne predvideva nobene reforme, kar je dokaz, da vlada nI sposobna za delo, ker obstojajo v vladni večini težka nesoglasja. Milijarde — pravi jo, da jih je 6! — letečih dolgov niso nikjer vknjižene. Minister financ ni v stanu vršiti rednih izplačil, ki se pokrivajo z rednim proračunskimi dohodki, o investicijah pa ni ne duha ne sluha itd. Izjava predsednika vlade Uzunoviča o skorajšnjem dotoku inozemskega kapitala pač ni resen. Ml smo pod to vlado doživeli tudi to, da je neka država Pri pogajanjih za neko pogodbo poizkušala Izsiliti od nas take pogoje, kakršne samo-stalna država ne bi smela sprejeti. Narod ne ve, komu nai se pritoži, ker je vlada gluha za vse, kar se dogaja okoli njega. V nekaterih pokrajinah razsaja glad, toda vlada nima srca Narod, za katerega se današnja vlada briga še manj, nego njene predhodnice, vidi danes v državi le ustanovo, ki pobira davke in omejuje njegovo svobodo. Uzunovič podpira z Božo Maksl-movičem tiste, ki spletkarijo in intrigirajo-proti parlamentu in parlamentarizmu. Ser daj ne počenja drugega, kakor da neprestano trdi, kako mu opozicija onemogočuje delo. Razlika med Pašičem in Uzunovičem je v tem, da se je Pašič potegoval za oblast svoje stranke, Uzunovič pa drži samo sebe in svojo ožjo okolico. Nato so govorili radičevec Vojkovič, demokrat dr. Grga And.ielinovič in končno radičevec Zagorac. Seja Narodne skupščine se je popoldne nadaljevala pred skoro praznimi klopmi. V debati je govoril najprej radičevec Čeran. ki je slikal razmere v zapadni Bosni, češ. da vlada tam obupno stanje, ki se je začelo že od volitev, katere so vodili srezki poglavarji po direktnih instrukdjah Bože Maksimoviča. Nato je govoril bivši član skupine Ljube Jovanoviča posl Stankovič. ki. je polemiziral z opozicijo, posebno z radičevci. češ,' da so glasovali za isti budžet v finančnem odboru, sedaj pa ga ostro kritizirajo. Stankovič. pravi, da je običaj opozicije, da napada vlado, ko pa sama pride na vlado, dela isto. Kot primer navaja beograjsko občino. Dokler je bila v radikalnih rokah, so jo grdili demokrati, sedaj pa, ko jo imajo v rokah demokrati, ni nič bolje. Nato Stankovič ostro napada samostojne demokrate,'češ,' da so oni krivi veli- kih izdatkov za srednje šole in univerze! Obtožuje jih, da se so oni najbolj zavzemali za to, da imamo tri univerze: v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ko nam je dosti samo ëua univerza v Beogradu. Napada še posebej Pribičeviča, da ni dovolil posebnih privatnih šol raznim konfesijatn in. nacijonalnim manjšinam. Po govornikov^m mnenju ima vsaka veroizpoved in vsaka uacijoualna manjšina pravico ne samo do osnovnih šol, temveč tudi do srednjih šol. Država pa naj po svojih nadzornikih vrši kontrolo. (Dr. Krizman: Vi očividno ne veste, da je državna šola isto, kar državno edinstvo.) Nato Stankovič ob širno govori o gospodarskih vprašanjih in napada vlado, da ničesar ne stori, a na koncu izjavlja, da bo vendarle glasoval za budčet. (Posl. Vtlder: Zakaj potem kritizirate vlado, ako glasujete za budžet.) Z govorom Stanksviča .ie bila seja zaključena ter bo prihodnja jutri ob 10. z nadaljevanjem istega dnevnega reda. Prva faza trgovinskih pogajanj s ČSR zaključena Beograd, 7. marca, p. Danes zvečer sta imeli naša in češkoslovaška delegacija poslednjo sejo, ua kateri so bili podpisani zapisniki o dosedanjem delu v Beogradu. Izdan je bil sledeči službeni komunike: Na današnji seji sta delegaciji kraljevine SHS in Češkoslovaške republike za sklepanje trgovinske pogodbe končali prvo perijodo svojega dela. Izmenjane so bile liste zahtev ene in druge strani, ki bodo predmet pro-učavanja gospodarskih korporacij obeh držav, katere bodo pozvane, da dajo svoje mnenje in zahteve v čim krajšem roku, da bi se potem čimprej mogla nadaljevati pogajanja v Češkoslovaški. Naš minister za zunanje stvari doktor Peric priredi jutri našim in češkoslovaškim delegatom poslovilno večerjo. Češkoslovaški delegati odpotujejo potem v Prago, kjer se bodo v enem mesecu nadaljevala pogajanja. Čajanka na dvoru v čast ameriškemu admiralu Beograd, 7. marca. p. Zvečer sta Nj. Vel. kralj in kraljica priredila slavnostno če« janko na čast ameriškemu kontreadmiralu Borodgeu, komandantu ameriške flotilje v evropskih vodah, ki se s svojim general* nim štabom službeno mudi v Beogradu. Povabljenih je bilo več ministrov, večje število članov diplomatskega zbora, veliko število dam beograjske družbe ter skupina dalmatinskih gospa pod vodstvom ge. dr. Grisogona, ki so че udeležile včerajšnje skupščine Kola srbskih sester. Kontra* admiral Borodge bo jutri položil venec na grob neznanega junaka na Avali. zvečer pa se odpel ie v Oruž. Lier ga čaka niegova admiralska ladja. oddelek ministrstva pravde v Zagrebu, s čimer se prihrani 1,300.000 Din, njegov amandman znaša 1,800.000 Din, diferenca je torej 500.000 Din. Novi krediti za ministrstvo pravde naj krijejo povečanje osobja ter potnih stroškov za inšpekcije, povečanje izdatkov za dovršitev in popravo poslopij in za honorarje za državne pravdnike pri izvajanju tiskovnega zakona. Vladine stranke. je rekel minister, so sicer nameravale predložiti amandmane v znesku 376 milijonov, toda ker ima finančni minister razpoložljivih samo 6 milijonov 900 dinarjev, je bilo treba te zahteve reducirati. Kakor je izvedel Vaš poročevalec, je vlada odobrila amandmane, ki povečajo proračun za okroglo 12 milijonov 800.000 Din. Največji del. to je 5 milijonov dobi ministrstvo prosvete. pri čemer gre za dovršitev gimnazij v Ohridu in Kragujevcu ter za manjše kredite za fakultete v Ljubljani, dalje dobi 3 milijone poljedelsko ministrstvo za nabavo semen. Jutri bo ministrski svet nadaljeval sejo ter razpravljal o amandmanih, ki imajo zakonodajni značaj. Mesto obliubllenih novih velikih kreditov nekaj drobtin Na včerajšnji seji ministrskega sveta je vlada sklepala o amad-manih k proračunu. — Kleroradikalski režim je obljubljal za povzdigo gospodarstva skoraj 400 milijonov, daje pa le 12 milijonov. Beograd, 7. marca, p. Zvečer je bila po daljši pavzi seja ministrskega sveta. Ker je predsednik Uzunovič še vedno bolan, je predsedoval po rangu najstarejši minister. Mislilo se je nekaj časa, da je najstarejši minister Krsta Miietič, tako da so ga novinarji, ki je prišel v predsedništvo, nato opozarjali, nakar je g. Miietič, znani pašičevec, odgovoril v šali: ^Skrajni čas je. da tudi jaz enkrat vzamem oblast v svoje roke.» Minister dr. Srškič je prihajajoč v predsedništvo izjavil: Nocoj boste imeli posebno senzacijo. Seji ministrskega sveta bo predsedoval — general. In res je nocojšnji seji predsedoval general Hadžič, ki je bil že leta 1919. v vladi in je torej najstarejši izmed današnjih ministrov. Seja vlade je bila posvečena razpravi o amandmanih za budžet. Zato ji je prisostvoval tudi predsednik finančnega cdbora dr. Radonjič. ki je pred tem imel dolgo konferenco š finančnim ministrom. Po seji je minister pravde dr. Srškič izjavil, da se je najprej razpravljalo o njegovem budžetu. Proračun ministrstva pravde je povečan za 500.000 Din. Sklenilo se ie. da se ukine Otvoritev marčnega zasedanja v Ženevi Včeraj dopoldne je otvoril dr. Stresemann v nemškem jeziku 44. zasedanje Sveta Društva narodov. — Prvi sklepi. — Razgovori med diplomati. Ženeva, 7. marca s. Ob 11.45 je bilo o tvor j eno 44. zasedanje Sveta Društva narodov s tajno sejo, kateri je ob 12. sledila javna, ki ii je predsedoval nemški zunanji minister dr. Stresemann. Na njegovi levi ie sedel generalni tajnik Društva sir E. Drummond, nato Chamberlain, IŠii in Vandervelde. na desni pa so se vrstili Briand, Sciaioja, Zaleski in dr. Beneš. Dr. Stresemann je otvoril sejo v nemškem jeziku. Kot prva točka se je obravnavalo vprašanje prevzema plače komisarja Društva narodov v (jdansku v budžet Društva. Predlog je bil odklonjen. Potem je bilo prečitano poročilo o vskiadiščenju in prevozu vojnega mate-rijala na ozemlju svobodnega mesta Gdanska. Poljski delegat je odklonil kompromisni predlog finančnega odbora glede gdansko-poljske carinske pogodbe. Nato je nizozemski delegat van Troe-stewijk razpravljal kot poročevalec o tem, naj bi mandatski odbor zaslišal prosilce iz mandatski ozemelj, za katere je odbor zahteval, da se jim to dovoli. Svet je v tem vprašanju v skladu s stališčem mandatskih držav odločil negativno. Kitajski delegat je izjavil, da Kitajska ne bo zahtevala intervencije Društva narodov v svrho ureditve svojega vprašanja, vendar hoče. da svet spoštuje njene pravice in njeno neodvisnost. Zadnjo točko dnevnega reda ie tvorilo poročilo o glasovanju pri volitvi nestalnih članov. V smislu predloga je bilo sklenjeno, da se ta odločitev prepusti posameznim članom Sveta. Svet Društva narodov je sprejel tudi poročilo japonskega zastopnika Išiija glede delovanja 9 zasedanja higijenske-ga odbora. Chamberlain je izrazil že- ljo, naj bi bile za redne članice imenovane tudi ženske, ker bi bilo njihovo sodelovanje v tej. instituciji zelo koristno. Ta vzpodbuda, ki jo je podprl tudi dr. Beneš, je naletela na splošno priznanje. Seja se je "zaključila ob 13. Ženeva, 7 marca dm. Splošno prevladuje mnenje, da je najvažnejše vprašanje, ki pride na razgovor med delegati Društva narodov. obnovitev pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe med Nemčijo in Poljsko Zlasti angleški zunanji minister Chamberlain se bo, kakor vse kaže, zavzemal ss to. da se nadajuje med tema dvema državama v Loearuu začeto zbližanje. Veliko zanimanje vlada za prihod predsednika Masaryka, ki ie nastopil večteaen-ski dopust, in se pelje v Egipt. Pri tej priliki pride tudi v Ženevo, kjer namerava ofi-cijeino poietiti Društvo narodov. Med vodilnimi diplomati so se že začeli razgovori. Tako sta še sestala zunanja ministra Briand in Cnamberlain. Chamberlain je izrazil upanje, da se bo velesilam posrečilo* uspešno zaščititi življenje in imovino inozemcev v vzhodni Aziji, kakor tudi sporazum s kitajsko vlado glede revizije dosedanjih pogodb na temelju enakopravnosti. Sestala sta se tudi Briand in dr. Stresemann. Za nocoj pričakujejo prvi sestanek med dr. Stresemannom in Zaleskim, Kakor se čuje se račgovori o izpraznitvi Porenja tokrat ne bodo nadaljevali do pozitivnega izida, disi sedaj nihče več ne oporeka pravici Nemčije do tega, da se Pore-nje izprazni prej. Nemčija bo zato, kakor naglašajo v krogih njene delegacije, v pripravnem času zahtevala uporabo dotičnega člena mirovne pogodbe, ker se ie medtem že rešilo vprašanje vojaške kontrole in Je Nemčija izpolnila poslednje zahteve glede razorožitve. Umor policijskega šefa v Sofiji Makedonstvujušči so izvršili bombni atentat na šeia političnega oddelka sofijske policije, nakar so ukradli en milijon uradnega denarja. Sofije, 7. marca (pa.) Šef političnega oddelka sofijske policije Ikomonov je bil umorjen z bombo. Sofija, 7. marca (be.) Policijskega šefa Ikomonova so umorili člani revolucljooarne organizacije. Budimpešta 7 marca s »Magyar Or-szag« poroča iz Sofije, da so po umoru policijskega šefa štirje atentatorji vdrli v poslopje provincijalnega oddelka na policijskem predsedstvu in odnesli en milijon levov. Sofija, 7 marca s. Včeraj dopoldne ob S.4S so vdrli šfirie do z"b oboroženi nezna- ni moški v poslopje okrožnega urada v Sofiji. Najprej so zvezali dve slugi, od katerih so enega težko ranili z noži. Nato so vdrli roparji v blagajniške prostore in ostale dele poslopja, da bi poiskali denar. Nekega uradnika so težko ranili z revolver-sklmi streli Pred b'ajajno so z noži ranili komisarja, nakar so vzeli iz blagajne en milijon levov. Napad so izvršili z veliko naglico. Ob 9. že o storilcih ni bilo sledu. Policija in vojaštvo sta takoj uvedla poizvedovanja, ki pa so ostala do sedaj brezuspešna. Bethlen pride v Rim 16. t. m. Rim, 7. narca. (be.) Madžarski ministr« ski predsednik grof Bethlen poseti Rim 16. marca. Stavka v poljski tekstilni industriji Varšava, 7. marca, (be.) Tekstilno delav. stvo zahteva 25odst. povišanje svojih plač. Ker so tvorničarji odklonili to zahtevo, je začelo delavstvo v nekaterih predilnicah stavkati. Bati se je. da se stavka razširi пз vso poljsko tekstilno industrijo. Polet okrog sveta Barcelona, 7. marca. d. Major Franco, kapetan Dealda in mehanik Araada, ki so nedavno poleteli v Buenos Aires, potujejo v Friedrichshafen, kjer nameravajo pripra» viti aeroplan, s katerim hočejo poleteti okrog sveta. Novi angleški poslanik za Prago Rim, 7. marca. o. Russel, sedanji zastop* nik Anglije pri Vatikanu, bo imenovan zm angleškega poslanika v Prago. Pribičevič o političnem položaju Za državljanske svoboščine in gospodarsko sanacijo. — Za koncentracijo vseh demokratičnih elementov. — «Bog vedi, kdaj bo kakšna vlada še slabša, nego je današnja.» dajo potom finančnega zakona. Saj je bil doslej zakon «omnibus» za vse, pa naj bo še za to. Narodu je treba dati predvsem dostojen sistem vladavine. Vsakemu treba prožiti toliko svobode, da se lahko bori za svoje ideje. To bi opravičevalo tudi obstrukcijo, ako bi se vodila za tem ciljem. Razen tega je treba zahtevati s posebnimi odredbami depolitizacijo državne uprave. Ako bi opozicija postavila take zahteve, bi se-našli tudi med radikali, ki bi glasovali zanjo. Zbliževanje demokratičnih elementov se razvija krepko od spodaj. Tega pokreta ne bodo zadržali voditelji, čeprav bi to hotelu S tem mislim na vse, ki soglašajo z načeli demokracije. Svetozar Pribičevič je nato polemiziral z «zemljoradniškim profesorjem» Jovanovičem, ki je trdil, da pomeni zemljoradništvo agrarni socijalizem. Agrarni socijalizem je oblika komunizma, proti kateremu se naš narod bori do skrajnosti. Pribičevič se zavzema za. zadružništvo, ki sloni na privatni ini-cijativi. odklanja zadružništvo pod skrbništvom države, kakršno prepovedujejo zemljoradniki. Razredni boj hi uničil vse državne pridobitve. Seljaške-mu narodu lahko pomaga samo vladavina demokracije, ki spravlja proračun v sklad z davčno močjo naroda. Nato je Pribičevič govoril o radikalni stranki, ki meče trnke na vse strani, da bi ujela kako ribico. Kritične razmere v radikalni stranki so danes glavni razlog za kritično stanje našega splošnega političnega položaja. Radičeve izjave dokazujejo, da na SDS nihče ne gleda več kot na kako strašilo in da je radikali ne bodo mogli več uporabljati v strašilo drugih. Samostojna demokratska stranka bo ohranila tudi v bodoče svojo politiko in svoje samostojno taktično stališče. Tudi Demokratska zajednica odklanja pogajanja z vlado Sklepi glavnega odbora DZ, ki pričakuje, da bo kleroradikal-ska vlada padla še ta mesec. go ustavnih pravic državljanov kar najod-ločnejše nadaljnje tako v Narodni skupščini kakor v javnosti ln med narodom. Tekom te svoje akcije mora demokratska stranka z ozirom na težko gospodarsko stanje v državi posvečati posebno pažnjo nujnim gospodarskim vprašanjem in zahtevati, da se z naglimi ukrepi omogoči pravilen razvoj poljedelstva in ohrani naši državi toli potreben značaj poljedelske .demokracije " potom jačanja gospodarske : moči našega dela. Z ozirom na vesti, da se z Dem. zajednico vršijo pogajanja radi vstopa v današnjo vlado in da je zato Demokratska, zajednica ublažila svoje opozicijonalno stališče napram vladi in sedanji vladni večini, je bil od predsedništva DZ izdan komunike, ki pravi: »Z Demokratsko zajednico se ne vodijo nikaka pogajanja o njenem vstopu v vlado in DZ ne bo niti najmanj menjala svojega stališča napram vladi, kakor je razvidno in se bo razviddo iz govorov njenih zastopnikov v proračunski debati.« Banjaluka, 7. marca, r. Včeraj se je vršila tu konferenca delegata SDS banjaluške oblasti. Konferenca je razpravljala o bodočem organizacijskem delu v Bosanski krajini. Konference se je udeležil tudi vodja SDS, Svetozar Pribičevič, ki je prispel v Banjaluko že v soboto zvečer in prisostvoval dvema prireditvama: najprvo delavski, nato pa učiteljski. Na konferenci je Pribičevič podal velezanimivo poročilo o političnem položaju. Izjavil je, da so vse vesti o razširjenju vlade z vstopom sa-mostalnih demokratov izmišljene. Laž je. da se je SDS spustila v katerekoli tozadevna pogajanja. Oni, ki te vesti razširjajo, si niso na čistem glede položaja v radikalni stranki. Za radikalno stranko bi bilo bolje, da se razdeli na dva dela. Ta dva dela bi bila vsaj homogena. Samostojni demokrati nočejo biti krpe propale politike ter odklanjajo. da bi hodili po kostanj v žerjavico za radikale. SDS ima mnogo plemenitejšo misijo. Ona bo postala jedro bodoče strankarske pregrupacije in koncentracije vseli demokratičnih elementov. Iz teh se bo ustanovila velika stranka, da sama vodi državo. Pod to koncentracijo demokratičnih elementov ne mislim samo onih, ki se uradno imenujejo demokrate. Semkaj lahko stopijo tudi oni radikali, ki služijo demokraciji, ki zagovarjajo parlamentarne tradicije,, državljanske svoboščine in ki odklanjajo policijski sistem vladavine. Bog ve. kdaj bo še katera vlada tako slaba. kakor današnja, Bog ve, kdaj bo opozicija tako močna kakor danes. Za-tn bi morala opozicija izkoristiti sedanji položaj ter staviti vladi ultimat za zaščito človeškega dostojanstva in za državljanske svoboščine. Opozicija naj odkloni vladi proračun in dvanajstine, dokler nc dobi jamstev za politično svobodo v državi. Tn jamstva se lahko niči »našim ljudem uradnik«, izjava pa pravi. da je Ml »gospod, ki ie dal tozadevno informacijo našemu beograjskemu poročevalcu, nristificiran«. AH ie bil «uradnik» mi-stfficiran, ali so bili nrištificirani klerikalni poslanci, od katerih ie baje dobil »Sloven-čev« poročevalec infomacije? Po našem mnenju so bile »Sloveačeve« brzojavke skovane v Liubliani,- kar se lahko sklepa iz njihove polemične vsebine, kakor tudi iz ostalih »Slovenčevih« napadov na fin delegata in na SDS. Kdo naj verjame, da si pusti »Slovenec« poročati o dogodkih v LJubljani preko Beograda? Verjetno je samo, da le »Slovenec« dobil od klerikalne-nega kluba iz Beograda ukaz za gonjo proti fin. delegata in proti SDS v tem smisla, da sta ta dva kriva za davčno poHtIko sedanje klero-radikalne vlade, česar pa se Je tako nerodno lotu, da ie blamiral nele samega sebe, ampak tudi klerikalne poslance, kakor le tndi «trdil pozicijo finančnega delegata dr. Šavn&a. S tem pa stvar še ni končana. »Slovenec« je preklical ta obžaloval neutemeljene napade na finančnega delegata. Na temelju teh napadov pa je' obenem vprizoril dema-goško gonjo proti SDS, o kateri je trdil, da je pod njenim vpHvom finančni delegat Izdal tajno okrožnico o navijanju davkov. Ob tej priliki së je zaletel tudi v dr. Žerjava ln dr. Kramerja. Kdo je »Slovenca« mistificiral. da je SDS vplivala na fin. d-elegata v svrho navijanja davkov? Zakaj »Slovenec« niima toliko poštenja, da bi obžaloval tudi svojo demago-ško gonjo proti SDS in njenim predstavnikom, ki jo je »mistificirano« priobčeval v zvezi z napadom na delegata dr. Savnika? Ali pozna »krščanska morala« za fin. delegata druge principe, kakor za SDS? Beograd, 7. marca p. Včeraj se je vršila v demokratskem mestnem klubu seja glavnega odbora Davidovideve demokratske .stranke. Seji so prisostvovali tudi člani iz notranjosti države. Dopoldanska posvetovanja so bila posvečena organizaciji stranke. Za poedinc pokrajine so bile izvoljene »sekcije« z nalogo, "da »izvedejo organizacijo stranke v dolični pokrajini« do konca aprila. Tako ima tudi S'ovenij/j do konca aprila organizirati posebna sekcija, obstoječa iz se. dr. Sagadina in Velisava Vuloviča . . . Popoldanska seja ie veljala razpravi o političnem položaju. Pri tem je obveljalo, da se z današnjo vlado ne morejo vršiti nobena pogajanja: Radikalna stranka nima smisla za vprašanja, ki jih povdarja Davi-dovičeva stranka. Povdarjalo se je, da sedanja vlada ne bo mogla doživeti prihodnjega meseca. Predsedništvo je objavilo o seji komunike, ki navaja kot sklep glavnega odbora, da naj se borba, ki jo vodi stranka za ustvarjenje svojega programa, zlasti borba za poglobitev zakonitosti in za zrna- „Slovenec" prekiicuie in obžaSuie Iz «lastne iniciative» mu je «žal, da se je na podlagi mistilika-cije naredila g. delegatu krivica.» — Ta lastna inicijativa pa je le strah pred tožbo. — Radi svoje «krščanske morale» istočasnih laži proti SDS glede davčne prakse «Slovenec» še ni preklical in obžaloval. »Slovenec« je nedavno objavil brzojavko it Beograda, v kateri je trdil, da je pod vplivom SDS fin. delegat dr. Savn:k izdal P'xlrejenim organom tajna navodila za novo r.svjianje davčnega vijaka v namenu škodovati ugledu SLS, ki je na vladi: Zapisal je med drugim, da je vest o postopanju finančne delegacije, katere šef je pristaš SDS, vzbudila v vseh krogih ogorčenje, in da Je za vsakogar očitno, da je tu vmes intriga SDS, da bi škodovala SLS med slovenskim ljudstvom, češ, glejte, odkar ie SLS na vladi, je davčni vijak še hujši. Naš list je ugotovil, da iinančni delegat dr. Šavnik ni bil nikdar član kake politične organizacije SDS, finančni delegat dr. Šavnik pa je objavil v »Slovencu« popravek, v katerem je zanikal, da bi izdal kaka tajna navodila, naj se davki z vso strogostjo pobirajo. S tem so bila škofovemu dnevniku izpod-bita tia za demagoško gonjo proti SDS, na katero je hotel prevaliti odgovornost za davčno politiko sedanje kleroradikaltie vlade ter odvrniti pozornost Javnosti od sedanje proračunske debate v Narodni skupščini, v kateri glasujejo klerikalci dosledno za vsa dosedanja davčna bremena ter odklanjajo vse predloge opozicije za znižanje davkov in celo svoje lastne, ki so jih stavili prej v opoziciji v finančnem odboru. Toda »Slovenec« še ni miroval. Due 4. t m. je objavil naslednjo brzojavko iz Beograda: »Na popravek fin. delegata dr. Savnika, češ da ni izdal za 1. 1927. nobenih tajnih navodil radi izterjevanja ia predpisovanja dav kov, ozir. dohodnine v Sloveniji, odgovarjamo, da se čudimo, kako more finančni delegat lo zanikati. G. delegat je izdal vsem davčnim oblastem v Sloveniji okrožnico, v kateri daie referentom navodila, kako naj 1. 1927. vršijo svojo shižbo. G. delegat ve, da naši poslanci ne morejo izdati imena uradnika, ki je poročal našim ljudem o dr. Šavnlkovi okrožnici, da ga ne bi zadele po- sledice. Nepobitno dejstvo je, da se ni v nobeni drugi pokrajini naše države davčni vijak navijal tako, kakor v Sloveniji, kjer je delegat finančnega ministrstva dr. Šavnik«. »Slovenec« je torej ponovno trdil, da ie finančni delegat izdal tajno okrožnico xa navijanje davkov, ter je celo Izjavil, da je o tej okrožnici poročal klerikalnim poslancem neki uradnik, čegar imena ne morejo izdati. Sedaj pa je došlo novo presenečenje. Z ozirom na omenjeno vest ie finančni delegat dT. Šavnik objavi! v nedeljskem »Slovencu« ponovni popravek naslednje ■\sebine: ■ »NI res, da je delegat izdal vsem davčnim obiastvom okrožnico, v kateri daje referentom navodila, kako nai i. 1927 vršijo svojo službo, res pa je, da je delegat v edini, glede odmere 1927. izdani okrožnici davčnim obiastvom predpisal termine, do kdaj morajo biti odmere osebnih davkov dovršene«. K temu popravku je pristavilo uredništvo »Slovenca« »iz lastne inicijative« tole izjavo: »Takoj, ko smo prejeli popravek, smo se pobrigali, da se o zadevi natančno in zanesljivo informiramo in smo dognali, da je bil gospod, ki ie dal tozadevno Informacijo našemu beograjskemu poročevalcu v svrho priobčitve. mistificiran. Delegat dr. Šavnik ni v letošnjem letu izdal še prav nobene okrožnice, ki bi se kakorkoli mogla tolmačiti v smislu, kakor ga je podtaknil neznani vir informatorju našega beograjskega poročevalca. Radi tega nam ie žal, da se je na podlagi take mistiflkacije naredila g. delegatu krivica....« »Slovenec« torèj preklicuje vse napade na fin. delegata kot neopravičene ter jih obžaluje. Ali se ie tako strašno ustrašil tožbe? Spričo tega opozarjamo samo na nelogičnost, ki obstoja med »brzojavko« iz Beograda iu »Slovenčevo« zadnjo izjavo. Brzojavka pravi, da je poročal o tajni okrož Sprememba v zunanjem ministrstvu Dosedanji pomočnik ministra odide za poslanika v Bern. Beograd, 7. marca, p. Kakor se do-zuava iz ministrstva za zunanje stvari, bo dosedanji pomočnik ministra za zunanje stvari Jovan Markovič imenovan za našega poslanika v Вепш. Za njegovega namestnika je veliko število kandidatov. Kot najresnejši se imenuje Jovan Cincar-Markovič, šef albanskega odseka v "ministrstvu za zunanje stvari. "Za šefa kabineta ministra za zunanje stvari bo imenovan dr. Aleksander Bodi- bivši generalni konzul v Diisseldorfu. Fantazije Stjepana Radiča Zagreb, 7. marca, n. Danes zvečer je Stjepan Radič izjavil vašemu dopisniku: Situacija postaja sedaj zanimiva. Ceni se, da bosta dr.Srškič in Boža Maksimovič nekaj napravila za kar ne ve niti predsednik vlade Uzunovič. Posebna akcija Makfimoviča in Srškiča gre namreč za tènvda- na vsak način vstopita-v vlado Pribičevič in dr. Nikič. Pribičevičeva skupina naj bi m. dr. dobila ministrstvo za zunanje stvari in Pribičevič bi po načrtu pašičevcev imel postati celo ministrski predsednik in v gotovem smislu Pašičev. naslednik. Jaz sem cul, da je Maksimovič zaupno izjavil, da mu sedaj nihče ničesar več ne more, pa če bi demokrati vložili proti njemu tudi 10 obtožnic. Z iste strani čujem, da so v Beogradu zadovoljni, da je dr. Korošec bolan in da Davidovičev klub še neprestano razpravlja o predlogih HSS glede široke koncentracije. Jaz sicer še ne verujem v to kombinacijo, ker je Pribičevič našim Hudem opetovano izjavil, da on v opozlciii samo lahko pridobiva, če pa bi šel z radikali, da samo izgubi. Razen tega je dr. Korošec že prej izjavil, da je glavni uspeh njegove politike v tem, da SDS ni v vladi. Zato smatram, da jc ta kombinacija ali popolnoma izmišljena, ali pa obupen poskus pasi-čcvcev, da zrušijo Uzunoviča. Hmeljarska anketa v Beogradu Beograd. 7. marca. p. Včeraj se je vršila v kmetijskem ministrstvu anketa zastopnikov hmeljarstva, M je bila sklicana na predlo? Hmeljarskega društva v Žalcu, da razpravlja o zaščiti hmeJjske produkcije. Iz Slovenije so hili prisotni zastopnik Hmeljarskega društva v Žalcu gosp. Roblek, zastopnik Hmeljame gosp. Senica in veletr-govec » hmeljem gosp. Vabič iz Zafca, od Trgovskega gremija pa gg. Marolt in Cir-šelt Referent Teržan ie podal poročilo o položaju na svetovnem hmeljškem trgu ter omenjal produkcijo hmelja v Češkoslovaški, Nem čiji in drugod. Naglašal je, da se je dosegla nadprodukcija hmelja ter da je treba zaščititi domačo produkcijo in ji osigurati tudi svetovna tržišča. Predlagal je. da sp uvedp oblisratno signiranje kvalitete hmelja. O toni p« je razvila dolga debata, katere zaključek je bil. da se skliče še en sestanek hmeljarjev v Celju v najkrajšem času. verjetno v 15 dneh. na katerega bodo рокасаш vsi interesiranl zastopnilri, ki bodo zavzeli svoje stališče in izdelali pravilnik za kvalitetno zaščito hmelja. Nato je referent govoril o trgovini s hmeljem ter naglašal, da naša država izvaža S desetin vsega hmelj-skega pridelka. Kljub temu pa pivovarne uvažajo hmelj iz Češkoslovaške. Sklenilo se ie. da ae zaprosi finančni minister, naj nki-iie uverenja za zaščito valute pri izvozu [hmelja. Končno se je razpravljalo o tem, kako naj se dvigne kvaliteta hmelja s selekcijo, ter se je sklenilo, da naf se hmelj tri_ lela selektira in da se potem ustanovi državni hmeljsld nasad v Savinjski dolini, iz katerega bi hmeljarji dobivali sadike, da bi ee na ta način zaelgorala kvaliteta blaga, И bi mogla konkurirati na svetovnih tržiščih. Darujmo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Politične beležke Zopet politika v gospodarstvu V nedeljo so se vršile vofitve v upravni odbor Narodne banke. Na pritisk klerikalcev potom vlade je bil izvoljen za slovenske delničarje v upravni svet g. Jelačin mL G. Jelačin sam ni delničar Narodne banke in bi mogel biti torej izvoljen le kot predstavnik večje delničarske grupe'. Do sedaj je zastopal slovenske delničarje v Narodni harff. vedno kandidat, ki ga je prezentirala Ljubljanska kreditna banka kot najjačji slovenski delničar. Kakor stvari stojijo, so mogli torej klerikalci g. Jelafina spraviti v upravni odbor Narodne banke samo s pomočjo Ljubljanske kreditne banke. O temni dvoma, da je izvolitev g. Jelačina čisto političen akt. G. Jelačin danes nikogar ne predstavlja, pač pa upajo klerikalci potom njega dobiti neposredni strankarski vpHv na gospodarske kroge. Tem manj razumljivo nain je, da je mogla Ljubljanska kreditna banka podpreti ta vse obsodbe vreden poskus, akoravno se je trudila, da prikaže nedavno izvolitev svojega novega vodstva kot strankarsko nevtralizacijo zavoda. .411 se banki toži po vrtincu političnih bojev? «V splošno zadovoljstvo» Klerikalci so v vladi odklonili vse predloge za omiljenje davkov, izrekli so se za nadaljno prikrajšanje uradniških draginjskih doklad, proti prevedbi kronskih pokojnin v dinarske, za odpravo delavskih borz, za zmanjšanje podpor invalidom, odobrili so sploh ves državni proračun, kakršnega je izdelala prejšnja vlada RR in katerega so v opoziciji sami odklanjali. Pridali so ua okrnit ev oblastnih samouprav, na odgoditev ljubljanskih občinskih volitev, izposlovali so razpust celjskega občinskega sveta na ljubo svojim nemškim zaveznikom, v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo vzdržujejo povsem nezakonito še nadalje komisarijat in partizansko premeščanje uradnikov v prid svojim koritarjem so uvedli na debelo. Pljunili so na vsa načela demokrat ima, ki so jih prej oznanjali, dokler so bili v opoziciji, rešili radikalne prvake pred obtožbo radi korupcije in glasovali za radikalni policijski režim. Vse to imenuje nedeljski «Slovenec» — najmirnejši in najproduktivnejši vladni sistem, ki z malo večino vztrajno premaguje vse težave in rešuje državne posle v splošno zadovoljstvo. To je pač cinizem brez primere, ki bije v obraz najnavad-nejšim pojmom o resnici. Sedanji vladni fii-etem, ki se vzdržuje s par glasovi večine in ki jih lahko vsak trenutek izgubi vsled nezadovoljstva v radikalni stranki sami, naj vrši svoje posle v splošno zadovoljstvo? Mogoče v splošno zadovoljstvo klerikalnih ko-ritarjev in radikalnih korupcijooistov, v splošno zadovoljstvo jugoslovanske javnosti pa prav gotovo ne. To splošno zadovoljstvo vlada mogoče v Katoliški tiskarni in škofijski palači, uradništvo, kronski upokojenci, delavstvo ia vsi drugi stanovi pa ee o sedanjem «najmimejšem ia najproduktivnejšem vladnem sistemu> precej drugače. izražajo. Neverjetno, a vendar resnično Sobotni »Slovenec« piše, da je SLS proti «sistemu, ki smatra uradnika za golo elepo poslušno orodje stranke, ki je slučajno na vladi, in zato z vsako novo vlado uvaja novo garnituro uradnikov \saj na najbolj važnih mestih. SLS, M Je stranka resnične, po moralnih načelih ravnajoče se demokracije, je od nekdaj na stališču, da bodi uradnik kot uradnik strogo objektiven, da se ravnaj samo po zakonu in Imej pred očmi le splošen blagor, ne pa interese «partije»; zato pa uživaj nedotakljivost In stalnost» Vse to stoji črno na belem v «Slovencu, po uvedbi klerikalne garniture uradnikov na višja upravna mesta, po upokojitvi načelnika San-cina in veter, referenta Pavlina, potem, ko ima SLS obširen program in načrt za «mek-stkansko» — da se poslužujemo «Slovenčeve» dikcije — preganjanje nižjega uraAilštva, po brezobzirni partizanski iiberi uredništva sa oblastno skupSčino, po odstavitvi kanonika Koblerja itd., itd.... Po vsem tem katoliškega moralista ni prav nič sram, da napiše v «Slovencu» gorenjo «principiJeiao Izjavo». Ako bodo Škofovi cenzorji Se kaj dolgo vr-gilf svoj cenzorski posel, kakor ga vrše, potem ne bo čudno, če bo sleherni Bovek videl v katoliSki morali samo Se cinično lum-parijo fn ničesar drugega. Kmetijska zbornica in dr. Kulovec Beograjski listi so poročali, da. je Srhsko poljedelsko društvo izdelalo pravilnik za kmetijsko zbornico in ga predložilo kmetijskemu ministrstvu, kler pa je zvedelo, da stvar ne smatrajo za aktualno in da je to vprašanje z ozirom na okrnjeni proračun ministrstva za kmetijstvo nemogoče rešiti povoljno. Ob tej priliki smo ugotovili, da so klerikalci, ki imajo v rokah kmetijsko ministrstvo, zopet zatajili eao svojih prejšnjih zahtev. »Slovenec« sedaj celo stvar zavija in v obrambo ministra za kmetijstvo dr. Kulovca piše, ia »neki beograjski nasprotniki kmetijskih zbornic v tej stvari .napadajo kmetijsko ministrstvo in na razne načine spravljajo to zadevo v javnost.« To zavijanje je pristno klerikalno. Resnica je, da »beograjskih nasprotnikov« sploh ni, da je Srbsko poljedelsko društvo izdelalo pravilnik za kmetijske družbe in da je naletelo na nasprotnike le v kmetijskem ministrstvu, kjer so mu izjavili, da stvar ni aktualna in da za njeno uresničenje nI nobene možnosti v proračunu. Gre torej za to, da je kmetijsko ministrstvo pod vodstvom dr. Kulovca odklonilo zahtevo po ustanovitvi kmetijske zbornice. »Slovenec« sicer trdi, da so kmetijske zbornice še vedno ena najpoglavitnejSh točk programa SLS, da Jo je dr. Kulovec postavil v svoj program, ko je ponovno prevzel kmetijsko ministrstvo, da je že izdelal načrt za kmetijske zbornice in ga bo, čim bo mogoče, spravil pred skupščino. Kdaj bo to mogoče, seveda ne pove. Dejstvo je, da mtofster dr. Kciovec v svojem proračunu ni prav nič poskrbel za ustanovitev kmetijskih zbornic. Brez nič pa se ničesar ne ustanavlja. Zate-je npravKSno mnenje, da je z »aajpogkv::-nejšo točko« programa SLS m dr. Kulovca prav tako kakor s klerikalno avtonomijo, ki je še vedno glavna točka programa SLS, četudi so klerikalci pristali na okmjenje oblastnih samouprav z znano centralistično uredbo o oblastnih proračunih Od besed pa do dejanj pri klerikalcih pač poti amanj-ka. Italija bi se rada polastila avstrijskega železa Dunaj, 7. marca. d. Zadnje čase sc ved> no bolj širijo vesti, da se italijanska že. lezna industrija in tudi banke ropot zani« ma jo za Alpmsko montansko družbo. S tem bi U velika družba, ki je bil* ie pred kratkim pod italijanskim vplivom, rope: prišla v interesno območje Italije. V Rimu so že par dni vodilni zastopniki Združenih nemških jeklarn, ki imajo veSno delnic Aipiske v rokah in tudi glavni ravnatelj te družbe. Pogajajo se z italijansko^ želez, no industrijo glede prevzetna delnic A!« pinsko montanske, kakor tudi glede pristopa italijanske železne industrije k medna, rodnemu železnemu kartelu. Povod tem pogajanjem je iskati v dej« stvu, da je italijanska železna industrija, ki je doslej nekaj časa dobavljala sirovine in polizvode iz Španije, začela zopet naio, čati blago pri Alpinki, zlasti ker potrebuje Italija za izvršitev Mussolinijevega_ mor, nariškega programa zelo mnogo železa, jekla in drugega ladijskega materijala. Iz vladnih krogov se sicer čuje, da se Mussolini ne ogreva preveč za italijanski vpliv v Alpinski montanski družbi, vendar zatrjujejo dunajski finančni krofi, da ho» če s tem italijanska vlada le prikriti sveje prave namene. Poiašistenje italijanskega športa Milan, 7. marca. o. Prvi koraki ra pofa. šistenje italijanskega športnega gibanja so že storjeni. Mussolini je za predsednika italijanâega olimpijskega odbora imenc» val poslanca Ferrettija. Y udanostni brzojavki obljublja poslanec, da bo skrbel za vzgojevanje mladine, ki mora biti vedno bolj pripravljena, da kot zmagovalka po» r.ese v svet fašistični znak. Poslanec Fer. retti je razposlal vsem predsednikom športnih organizacij okrožnico, v kateri predpisuje, da morajo biti tekom tega me. seca opremljene zastave in društveni zna» k: športnih organizacij z Iiktorsldm sve< žnjem. Macdonald odstopi kot vodja delavske stranke? London, 7. marca. s. Konservativno ča« sopiflje poroča, da so se Macdonaldova. pri« zadevanja za pomirjenje sporov v delav» ski stranki izjalovila. Vesti, ki zatrjujejo, da bo v kratkem odpotoval v Ameriko, še bolj potrjujejo govorice, da bo odstopil od vodstva delavske stranke. Kot njegov na« slednik se največ imenuje poslanec dr. Dalton, ki je bil izvoljen v londonskem okraju Peckhamu. Spori v delavski stran» ki so se zadnje čase posebno poostrili radi kitajskega vprašanja, v katerem je zastopal drugačno stališ5e tudi Headenguest, ki je izstopil iz stranke. Zopet velik potres na Japonskem Tokio, 7. marca. s. Po vesteh iz Osake. je bil tamkaj ob pol 5. zjutraj močen po« très. Skoda se zaenkrat še ne da precenit:. Tokio, 7. marca. s. Seizmografski aparati tukajšnje zvezdarne so vsled premočnih $unkov prenehali delovati. Ognjišče potre» sa jç kakih 120 km severno od Osake v Japonskem morju. Pri Amarubi je razde« jan železniški most. Promet med Osako in Kobejem je prekinjen. Mnogo državnih in drugih poslopij v Kobeju je v plamenih. Človeških žrtev k sreči ni mnogo. Zagreb, 7. marca. n. Tukajšnji seizm-:« grafsld zavod je dopoldne zabeležil kata« strofalni potres v daljavi 9000 km, kl se je po vsej priliki pripetil v vzhodni Aziji. Boj za Šanghaj Šanghaj, 7. marca, (e-lo) Kantonska ver^ ska prodira dalje proti Hučovu, da bi zasedla Nanking in Šanghaj. Hučov je v rokah generala čangSungčanga. V Nankiaç prihajajo vedno nova ojačenja. Dne 6. t. rn je prekoračilo 6000 mož severne vojske, -ia utrde železnico Šanghaj - Nanking. Meeto Vuhu, 66 milj (104 kilometre) oddaljeno o-i Nankinga, spada sedaj že v območje kanton-ekih čet. Peking, 7. marca. a. V provinci Hocan s" se pričele sovražnosti med četami generalov Čangtsolina in Vupejfuja. Vse kaže, da }e Cangtsolin na bolnem. Njegov edn, general Čangsulriang, je odšel na honansko fronto, kjer namerava pregnati VupejTuja in nato korakati proti Hankovu. da oa zopet za- vzame. Kriza zagrebškega gledališča Zagreb, 7. marca. n. Danes je odpotove1 v Beograd vršilec dolžnosti upravitelja za« grebškega gledališča g. Bach. Ministru prosvete bo predložil elaborat o krizi zagret« škega gledališča. Dve alternativi sta: Ali da sc 1. aprila zagrebško gledališče zapre, ali pa da se mu osigura svobodno razpo» laganje z dohodki poleg budžetnega kre* dita. Smrt potomca stare hrvatske aristokracije Zagreb, 7. marca. n. Včeraj je umrl v Parizu, star 44 let. grof Elemer Pejačevič, sin bivšega hrvatskega bana grofa dr. To* dora Pejačeviča. Bil je znan kot velik prijatelj umetnosti. Njegovo tek) prepeljejo v NaSce, kjer ima rodbina svoja posestva. Ponarejeni dvodinarski novci Novi Sad, 7. татса. n. V zadnjem Času ae je opazilo, da je v prometu veliko šte« ■rilo fahificiranih dvodinarskih kovanih novcev. Doeedaj »o jih ugotovili 500 ko« Maši Kraji in ljudje Proslava rojstnega dne prezidenta Masaryka Ljubljana, 7. marca. Jugoslovensko-češkoslovaška Liga v jabljani je priredila v nedeljo zvečer ; veliki dvorani «Kazine» krasno ispelo proslavo 77. rojstnega dne prezidenta bratske češkoslovaške republike dr. T. Masaryka. Svečanost so posetili odlični zastopniki raznih oblasti in korporacij ter prav številno občinstvo iz vseh narodnih slojev. Med drugimi smo opazili komandanta Dravske divizije generala Kalalatovlda, velikega župana dr. Fr. Vodopivca, pomočnika komandanta generala S. Trip-koviča, predsednika višjega dež. sodišča dr. J. Babnika, delegata ministrstva financ dr. K. Šavnika, šefa oddelka za trgovino in industrijo dr. R. Marna, rektorja vseučilišča dr. Fr. Luk-mana, predsednika Odvetniške zbornice dr. D. Majarona, zastopnika mestne občine, viš. mag. svet. Janka Bleiweisa, francoskega konzula J. Flacha, češkoslovaškega konzula dr. Fr. Resla, predsednika Ljubljanskega velesejma Frana Bonača, šefa oddelka za prosveto dr. D. Lončarja, starosto Jugosl. Sok. Saveza E. Gangla, zastopnike pravoslavne cerkv. občine proto Jankoviča, dr. Trea in prof. Prešla, obl. poslance Iv. Tavčarja in Fr. Zebala, bivšega ministra A. Kristana, direktorja realke J. Hazija, direktorja žen. učiteljišča dr. J. Orla, predsednika «Češkoslov. Obce» prof. Vedrala, zastopnice «Spi. slov. ženskega društva» in «Kola jugoslov. sester, delegate akademskih in drugih naših društev, sploh je bil na slavnosti zastopan cvet ljubljanske narodne družbe. Dvorana je bila okusno okrašena z zelenjem, nasproti kraljevi sliki je visela, obkrožena s češkoslov. državno trobojnico podoba prezidenta Masaryka. Svečanost je bila uvedena z uverturo iz opere «Libuše», ki jo je z vnemo svirala godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom viš. kapelnika dr. Čerina. Slavnostni govor je imel društveni predsednik dr. Albert Kramer, ki je temperamentno v dovršenih izvajanjih očrta! delovanje dr. Masaryka in ocenil s stališča jugoslov. države in jugoslov. narodnih interesov. Svoja izvajanja, ki jih je občinstvo poslušalo z napeto pozornostjo, je zaključil s Sla-va-kllci prezidentn Masarytai, katerim se je občinstvo navdušeno pridružilo. Godba je zaigrala češkoslovaško narodno himno, vse občinstvo se je dvignilo in oduševljeno dajalo duška svojemu spoštovanju do velikega Slovana in državnika prezidenta Masaryka. Predsednikov predlog, da se pošlje prezidenta ndanoetno brzojavko, je bil sprejet z viharnim odobravanjem. V imenu «Češkoslov. obce» je govoril njen predsednik prof. Vedral, ki je za-klical kralju Aleksandru navdušen Ži-vio, burno aklamiran od navzočih. Sledila je narodna himna. Šestletna Libuša in 4 letni Svatopluk, deca vseučiliškega profesorja doktorja Kasala sta na to nadvse ljubko deklamirala «Pozdrav tatičku Masary-ku». Njiju otroško temperamentna de-klamacija je izzvala salve aplavza. Ena najlepših točk sporeda je bil nastop primadone narodnega gledališča ge. Žaludove. Pela je molitev iz opere «Libuše», arijo iz opere «Poljub» ter dodala še nekaj težkih narodnih pesmi. Ga. Zaludova je očarala občinstvo, ki ii je z opetovanim navdušenim aplavzom izražalo svoje priznanje. S. Gregorčičevo pesem «Bratom Cehom», ki jo je času primerno prilagodil prof. dr. Iv Lah, je izredno čustveno in s polnim razumevanjem recitirala 12-letna gojenka ženske realne gimnazije Anica Kraljeva, na kar je kvartet gospoda Zorka Prelovca dovršeno lepo zapel Vasilija Mirka znano pesem «Ka-trica». Krasen je bil tudi nastop opernega tenorista g. Svetozara Banovca. Zapel je dovršeno lepo Lajovčevo «Se-renado», arijo Janka iz «Prodane neveste» in tri najlepše koroške narodne pesmi. Simpatični pevec, ki se upravičeno vedno bolj in bolj uveljavlja v naši operi je bil deležen viharnega aplav- za. Iz posebne prijaznosti je spremljal gospo Zaludovo in g. Banovca operni kapelnik g. Balatka z njemu lastno spretnostjo in fineso. Pestrost sporeda je pomnožil govor konzula dr. Františka Resla, ki je v svojih izvajanjih — začetkom v slovenskem, nato v češkem jeziku nanizal nekaj najzanimivejših in najznačilnejših anekdot iz Masarykovega življenja. Z velikim zanimanjem je sledilo občinstvo predavanju dr. Resla in ga na koncu obdarilo z živahnim ploskanjem. Spored je zaključil Prelovčev kvartet, ki je dovršeno, kakor samo on zna. zapel Prelovčeve «Rdeče rože», ki še niso nič izgubile na svoji svežosti, kot nameček pa dodal staro, moderno sfri-zirano in morda baš radi tega tako učinkovito, narodno pesem «Oj ta vojaški boben». Po končanem sporedu se je razvila animirana prosta zabava s plesom, pri kateri je neumorno svirala godba Dravske divizije, ki je sploh mnogo pripomogla, da je svečanost v vsakem oziru tako lepo uspela. * Maribor, 6. marca Minulo soboto in nedeljo ie Maribor lepo in iskreno proslavil obletnico rojstva prezidenta Masaryka, obenem pa položil tudi bilanco o svojem uspešnem delu na polju propagande jugoslovensko-češkoslova-škega prijateljstva. V polni dvorani Narodnega doma ie v soboto zvečer otvoril predsednik dr. Ljudevit Pivko občni zbor mariborske JClige ln pozdravil odlične geste ln zastopnike oblasti, zlasti pa konzula češkoslovaške republike g. dx. Resla lz Ljubljane. Na občni zbor so poslale zastopnike tudi druge lige, m. dr. ona lz Crikvenice. katere delegat g. Jazbec je toplo pozdravljen navdušeno izpregovo-rll o nalogah lig v bližnji bodočnosti. Pismen pozdrav sta poslali tudi pravkar ustanovljena liga v Zagrebu in centrala iz Prage. Dr. Pivko se je nato spomnil v stvarnih besedah obletnice rojstva prezidenta Masaryka in predložil odboru brzojavni pozdrav, ld ea je liga odposlala v Prago. Občni zbor je poslal brzojavni pozdrav tudi bivšemu odborniku B. Borku in svojemu častnemu članu generalnemu konzulu dr. Be-nešu v Prago. Obširno poročilo o živahnem delovanju JČlige v preteklem letu je podal poslevo-dečl podpredsednik dr. Reisman, blagajniško pa ravnatelj Gintz Iz obeh poročil je bilo razvidno, da Je liga eno izmed najagil-nejših mariborskih društev. To je povdarjal tudi predsednik Češkega kluba g. Franjo Bureš, ki se Je imenom Cehov zahvali! ligi za njeno smotreno propagando in podporo Češkemu klubu. Odboru je bil podeljen na predlog preglednikov prof. Grun-tarja ln ravnatelja Tomana absolutorij, nakar je občni zbor tevolll zapet za predsednika dr. Pivka, za poslevodečega podpredsednika dr. Avgusta Relsmana, za Ceho-slovake svetnika Knopa ter ostali odbor. Sledilo je krasno predavanje konzula dr. Resla, ki je plastično orisal prezidenta Masaryka kot človeka, demokrata v besedi in dejanju. Govornik je žel za svoj lepi govor zasluženo pohvalo. Podpredsednik dr. Reisman je opozoril še kratko na delovni program za bližnji čas in se zahvalil članom in odboru za krepko sodelovanje in se spomnil umrlega prijatelja ravnatelja Matije Pirca, kateremu so zborovalci zaklicali »Slava!« Ob sviranju češkega orkestra se je razvila nato animirana zabava. V nedeljo dopoldne pa se je oddolžil svojemu osvoboditelju prezidentu Masaryku Češki klub s češko šolo z intimno slovesnostjo v dekorirani sobi meščanske šole. Češka kolonija je bila polnoštevilno zbrana. Predsednik Bureš je otvoril slavje s pomembnim nagovorom in pozdravil zlasti tudi zastopnika lige. Vojaški orkester, sestavljen iz čeških godbenikov, je laasno zaigral par čeških skladb, svetnik Knop pa Je imel zanimivo predavanje o triumfalnem povratku Masaryka v osvobojeno domovino. .Številne deklamacije čeških otrok so pokazale sistematično patrijotično vzgojo češke učiteljice g. Šimčlkove. Nastopil je že tudi gojenec češkega tečaja, naš dijak Petkovič, ki je presenetil s češko deklama-cijo. Češkim otrokom so razdelili krasne knjige, тччј*ип pa igrače, dar prosvetnega ministrstva iz Prage. Predsednik Bureš je v končnem govoru izrazil udanostne pozdrave prezidentu in kraju Aleksandru, vsi skupaj pa so zapeli veličastno »Kde domov »uj«. _ Ob 251etnici Splošnega ženskega društva v Ljubljani Petiodvajsedetnice Splošno žensko društvo ni praznovalo z nikakimi vnanjimi proslavami; osvedočilo jo je z veliko razstavo »Slovenska žena«, ki je dokumentirala delo Slovenke vobče, in pa z izdajo kulturnega in literarnega zgodovinskega zbornika enakega naslova, ki obsega 380 strani in 36 slik. V nedeljo. 6. t. m. pa se je kar samo od sebe improviziralo ob 36. rednem občnem zboru intimno, a lepo slavje tega najstarejšega humano-kulturnega in feminističnega društva. Hvalevredna navada je namreč, da se zastopnice vseh ženskih organizacij udeležujejo občnih zborov sesterskih društev. Tako je bilo tudi to jjot. Občni zibor je otvorila društvena predsednica ga. Franja Tavčarjeva, povdarjajoč, da pred 25. leti ženi ni bilo prav lahko stopiti v javnost. Njeno društveno delo, kulturno in dobrotvorno, ni smelo segati preko mej stare Avstrije. Da bi se bila potezala za svoje politične pravice, pa ji Je bilo za-branieno celo po zakona Pozdravila Je delegatke društev in zastopnike časopisja, izrekla zahvalo akad. slikaricl gosp. H. Vur-nikovi, ki Je izvedla aranžma razstave »Slovenska žena«, dalje akad, slikaricl g. Roži Sternenovl in njenemu g. soprogu, ki sta zbrala in uredila umetniški del razstave, ter marljivim odbornicam in članicam R- Vasičevi, M. Bajtovi, Iv. Leskcv-čevi, M. Govekarjevi, Mari Janša-Hillejevi, Vidi Lapajnetovi, Leji Kobalovi, Karli Mo-dičevi i. dr. Sipominjala se je preminulih ln pozivala Slovenke na intenzivno delo. Iz tajniškega poročila gdč. M. Bajtove je razvidno, da Je bilo glavno in uprav ogromno delo preteklega društvenega leta prireditev razstave »Slovenska žena«, ki. se je vršila na velesejmu od 26. junija do 6. julija m. 1. ter je dosegla najlepši moralni, pa tudi ipovoljen gmotni uspeh. V zaščito domače čipkarske obrti je društvo potom NŽS pod-vzelo potrebne korake, da se vpelje na uvoz tujih izdelkov visoka carina. Tudi Je preskrbelo ljubljanskemu Zavodu za žensko domačo obrt v Beogradu brezplačne prostore za prireditev razstave in je potom SrbkinJ zainteresiralo beograjske kroge za naše čipke. Razstava je imela v vsakem oziru najleipši uspeh. Odbor je priredil dve javni predavanji. Predavali sta: ga. Mila Shnideva iz Beograda: Vloga žene v družbi in državi, ga. Minka Goyekarjeva: Zofka Kvedrova, njeno življenje in delovanje. To predavanje je bilo združeno tudi s komemoracljo. V ta namen je akad. slikar g. Ivan Vavpotič naslikal leip portret Zofke Kvedrove v naravni velikosti. Odbor se je udeležil po svojih odposlankah proslave 50letnice »Beograjskega Ženskega Društva«, odkritja spomenika kralia Petra I. v Kranju ter raznih dragih slovesnosti in prireditev. Sodeloval je po svojih odbcrnl-cah in Sanicah prav izdatno pri Materinskem dnevu Kola jugoslovenskih sester, pri zbiranju za poplavljence i. dr. Ob času izleta češkoslovaških parlamentarcev je stopil v tople stike s češkoslovaškimi senatorkami in poslankami Fr. Plaminkovo, R. Relchsstadterjevo ln B. Karpiškovo. — Decembra meseca m. 1. je priredilo društvo žalno sejo po Zofki Kvediovi, Mar. Trdinovi in Iv. Kobllčevi. Odbor se je zavzel za uradniške sirote, ki so včasi uživale milostno podporo, a doslej še ni dosegel uspeha. Društvo se je udeležilo po več zastopnicah kongresa Narodnega ženskega saveza na Bledu. Odbor sodeluje pri izdajanju edinega, izključno feminističnega jugoslo-venskega lista »Ženski Pokret«, ki izhaja dvakrat mesečno v Beogradu, s prispevkom Izredne podpore 50 Din na mesec. — Društvena knjižnica, ki je javna in vsakomur dostopna, se je pomnožila za več sto novih modernih knjig. Iz blagajniškega poročila ge. Ivanke Leskovičeve sledi, da je imel odbor z razstavo vred dohodkov 68.534.66 Din, izdatkov 64.499.93 Din, prebitka 4.034.73 Din. Iz tega si Je nabavil odbor v društvenih prostorih' elektriko ter za knjižnico knjige. — Pri slučajnostih je bil sprejet pred log, da ustanovi ljubljansko ženstvo skupni Danes ob 4, Vs6., Vs8. in 9, uri: NOVO! Prvič v Ljubljani! NOVO! LOGARJEVA SREČA (Schutzenllesl) Lovska veseloigra v 7 velikih dejanjih, v glavni vlogi ljubka Xenia Desni (nepozabna kapelnica iz velefilma »Valčkov čar«) in Carl de Vogt (znan iz velefilma »Divji lovec«) ter Livio Pava-nelli, Clâre Lotto, Mici Zwerenz in si' viti dunajski komik Franc Glawatsc' Visoko na bavarskih planinah je domovina najboljših strelcev sveta! — Velika zabava in tekmovanje strelcev. — Po starem običaju je poljub kraljice strelske svečanosti nagrada zmagovalcu. — Zanimivo, veselo, zabavno! Krasni naravni posnetki Salzkammerguta. LJUBLJANSKI DVOR ino Teleion 397 ženski dom, kjer bodo dobila streho v ženska društva. V ta namen se skliče ss. stanek vseh ženskih organizacij. Na predlog ge. Vide Lapajnetove prouči odb.it vprašanje glede šolnine za one učence, k: dobivajo po svoji lenobi in zanikrnosti staršev po več nepovoljnih redov; potem se obrne tozadevno na pristojna mesta. Obravnavalo se je tudi vprašanje glede postopanja s služkinjami pri bolniški blagajni. V odbor so bile izvoljene poleg že lanskoletnih odbornic namesto peterih odsto-pivših oziroma preminulih gge.: Gašperlin Minka, Lebar Ajda, Mencinger Irma, Nykl Marija in Vetter Valeska. Po izvršenem oficijelnem delu je odbor-nica ga. Ela Berbučeva proslavila zasluge ge. Franje Tavčarjeve, ki predseduje društvu že 26. leto, in M. Govekarieve, ki je tudi 25 let opravljala društvene tajniške posle. V znak zahvale jima je odbor izročil spominski diplomi, umetniško delo aka-demičoega slikarja M. Gasparija. Svojo zahvalo za delo v prospeh ženstva in čestitke so izrekle: za »Ženski Pokret« ga. Am. Prijateljeva, za Fem. Alijanso gdč. Karla Mo-dic, za Klub Primork ga. Maša Gromova, za »Kolo jugoslovenskih sester« ga. Mira Engehnanova, za Društvo slovenskih učiteljic gdč. Milka Umbergerjeva, za ljubljanske Srbkinje ga. Jankovičeva, Udruga srpskih učiteljic pa je poslala pozdravni brzojav. Ga. Tavčarjeva se je v imenu obeh slavljenk zahvalila za izkazano odlikovanje in za čestitke ter je zaključila občni zbor. Kjjšnjega orožništva ui sledu več o njej. Ako je dekle izvršilo samomor, aii ako je bilo ubito, o tem še danes nikdo nič ne ve. To je gola istina. Da bi bila Anka skočila v vodnjak, da bi bila mati zblaznela, da bi bil poškodovani sin prepeljan v bolnico, kjer se bori s smrtjo, to je neresnično. Mati in poškodovani sin sta doma v Bobovcu zdrava ter se najbrž mastita cd preostankov »fureža«. Samo o ex-nevesti Anki ni nobenega sledu! Žrtev svojega poklica Obče poznani profesor na kirurškem oddelku zagrebške veterinarske fakultete, profesor g. Evgen Padaubsky, leži v kužni bolnici v Zagrebu. Zdravniki sumijo okužbo po vraničnem prisadu, katero si je kot žrtev svojega poklica nakopal pri porodni pomoči. S tern bi izgubili enega naših najboljših in najizkušenejših živinozdravnikov naše države — tudi v praksi. Vrzel, ki bi s tem nastala, bi se ne mogla v doslednem času izpopolniti. Vsi, ki poznamo g. Padaub-skega, želimo, da bi mu usoda prizanesla in da se kmalu povrne zdrav iz bolnice. Smrt na plesu Tragičen dogodek se je pripetil na pustni večer v Žireh. Žena posestnika Luke Lazarja je odšla zdrava in v dobrem razpoloženju malo v gostilno k »Bahaču«. V polnočni uri jo je povabil na valček gostilničar Vinko Demšar. Parkrat sta se zavrtela. nato pa se je ona onesvetila, se zgrudila in obležala mrtva. Zaman so Jo poskušali z umetnim dihanjem spraviti zopet k življenju. Pokojnica je bila zelo pridna in varčna gospodinja ter skrbna mati sedmero otrok, od katerih je najmlajši komaj nekaj mesecev star. Tiagičen dogodek je vzbudil po vsej okolici globoko sočutje s prizadetimi. Zadnje čase so v Žireh smrtni slučaji sploh pogosti. Pred kratkim je umrl stari »Frjanovec« umen gospodar in neustrašen naprednjak. Bodi mu ohranjen blag spomin! Grozna rodbinska tragedija Iz St. Petra pod Sv. gorami nam pišejo: Pod naslovom »Grozna rodbinska tragedija« v Bobovcu ipri St. Petru pod Sv. gorami je objavil vaš cenjeni list od 4. t. m. notico, ki nikakor ne odgovarja dejanskemu stanju, in bi lahko spravila naš lepi Št. Peter v slabo luč. Resnica na stvari je sledeča: Pred približno 14 dnevi Je bila v Ma-renčičevi hiši v Bobovcu »domača veselica«, tako zvani furež, katerega so se ude-leižili sami domači brez sosedov. Da se je po krajevnem običaju na »furežu« mnogo jedlo ln pilo, to ni zanikati; tudi zabavljic ni manjkalo, posebno na prisotno domačo hčerko Anko, katere poroka se je baš v istem času izjalovila. Po polnoči so si domači 3 bratje in oče še hoteli privoščiti vina ter so se obrnili na mater, da jim ga še donese, kar pa je ta odločno odklonila, češ, da je že pozno ter da so že dosti na-trkani. To je dalo povod prepiru med domačimi; pikre pušice so letele na ex-neve-sto Anko, ki je v afektu zagrabila za desko ter udarila najstarejšega brata s tako silo po glavi, da se je zgrudil nezavesten na tla. Eden od bratov, misleč, da je poškodovanec mrtev, je Anki zabrusil v obraz, da jo čakajo radi tega čina vislice. A Anka je rekla baje na to: »Predno me obesijo se raje utopim.« Po teh besedah je Anka bosa v hudi zimi zapustila svoj domači krov. Dejstvo je, da je Anka zagonetno izginila in da do danes navzlic energičnemu poizvedovanju tu- Miss Europa Stefica Vidačič v filmu Faname'oveea tekmovanja pride! Odkrit detomor Orožniška patrulja vi Selnice ob Dravi je odkrila detomor, ki ga je izvršila Antonija Srnko iz Sv. Duha, članica in nekoč predsednica Marijine družbe. Ker je ljudstvo začelo sumiti, da bi morah že poroditi, otroka pa ni bilo, je nekdo to naznanil orožništvu, ki je 4. t. m. skupno z občinskim predstojnikom napravilo preiskavo. Ko je Srnkova videla, da je izdana, je priznala, da Je porodila 20 februarja otroka ženskega spola, zdravega in čvrstega. Iz strahu pred očetom je porodila na podstrešju in otroka zavila v cunje, da se je zadušil, nakar ga je zakopala v gnoj v hlevu. Otroka so spravili v mrtvašnico k Sv. Duhu, žensko pa v zapor. Vse ljudstvo Je razburjeno radi tega dogodka. 12. marca Plesna zabava v veliki dvorani Narodnega doma. Sah Šahovski veleturnir v Newyorku DESETO KOLO V soboto je bilo odigrano zadnje kolo drugega turnusa, za katero je vladalo veli» ko zanimanje. Svetovni prvak Capablanca ie imel za nasprotnika Aljehina, ki pre» haja po slabem startu zopet v boljšo for» nr.o in napenja vse sile, da si pribori v tur« nirju pozicijo, ki mu pripada. Capablanca je otvoril neobičajno, njegov nasprotnik je krepko odgovarjal. Igralo se je oboje« stransko silno previdno in je končala par» ti j a že po 28. potezah remis. Partiji Niemcovič : Vidmar in Marshall . Spielmann sta bili po petumem boju pro» kinjeni. Stanje po X. kolu: Capablanca 7, Niem» covič 6 in pol (1), Aljehin 5, Vidmar 3 in pol (1), Marshall in Spielmann 3 (1). [ Nedosegljiva Eau de Cologne Chypre Bourjols - Paris ] Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Torek, 8.: Recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela 1: v Sreda, 9.: «Božji človek». A. Četrtek, 10.: Zaprto. Ljubljanska opera: Torek, 8.: Zaprto, i Sreda, 9.: «Ta j da». Premijera. Izv. Četrtek, 10.: Zaprto. Mariborsko gledališče: Torek, 8.: «Za narodov blagor». B. Premi« ier«, I Sreda, 9.: Zaprto. Četrtek, 10.: «Za narodov blagor». A. Ku» Poni. _ . , Petek, 11.: ob 15.: «Pepelka». Šolska pred» stava pri najnižjih ceraah. Celjsko gledališče Torek, 8.: «Mirandolina». Gostuje ljub« ljanska drama. Premijera 8а«пвфтв opere bo v ljubljanskem opernem gledališču v sredo zvečer. Opera ima tri dejanja :prvo se vrši aa naii morski obali, drugo na ladji Santa Fe. tretje pred katedralo v Santiagu. Dekoracije za opero je naslikal po načrtih scenografa Vavpotiča gosp. Skrusny. V operi nastopijo najboljši Slani našega ansambla: gosp. Betetto, ga. Lovšetova, goep. Kovač, gosp. Zupan, ga. Ribičeva, gosp. MohoriČ, ga. Poliëeva, ga. Asejeva, gosp. Šubelj, gosp. Sekula, gosp. Perko, gdč. Potučkova, gosp. Janko in gosp. Gregorin. Opero režira prof. Šest, dirigira pa ravnatelj Mirko Polič. Pri Beethovnovi IX. simfoniji, ki se izvaja dne 19. t. m., na praznik sv. Jožefa, pod vodstvom višjega kapelnika dr. Joeipa Ce-rina, sodelujejo sledeči solisti: ga. Zdenka Zikova (sopran), ga. Marta Pospišilova (alt), gosp. Josip Križaj (bae), vsi člani kr. opere v Zagrebu ter goep Peter Burja, tenorist is Maribora. _ Vstopnice za koncert se že prodajajo v Matični knjigarni. Današnji recitacijski večer v ljubljanski drami. Nocoj ob 8. se vrši v ljubljanski drami recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela. Spored je razdeljen na tri dele. Kot re-citatorji nastopijo: ga. Milena šaričeva, g. Slavko Jan in g. Ciril Debevec. Vstopnice za prireditev se dobe čez dan in zvečer pri gledališki blagajni. Natančnejše na letakih. Beethovnova Deveta pod taktirko ravnatelja Poliča. Za četrtkovo izvajanje Devete pod ravnateljem Poličem vlada v Ljubljani naijvečje zanimanje. Vstopnice so z malimi Silno znižane cene! Samo Štiri cene: po Din 7*—, Din 10--, Din 12-— in Din 14— se prodaja od danes naprej vse blago. Kar je še včeraj veljalo od Din 10 — do 12-—, Se prodaja danes po Din 7•—. Kar je še včeraj veljalo od Din 14 — do 16—, S6 prodaja danes pO Din 10*—. Kar je biio včeraj Din 16-— do 19--, je danes samo Din 12'—-. In kar je bilo včeraj še Din 20 — do 24"—, Se prodaja danes pO Din 14*—. Pri štofih in drugem blagu smo pa znižali ceno za 6П0 Četrtino. Ta inventurna prodaja traja samo 14 dni pri TEKSTILBAZARJU v Ljubljani, Krekov trg lo. izjemami že pošle. Podsavez muzičara in Glasbena Matica sta dala natieniti drobno knjižico s prevodom Schillerjeive ode «Radost» iz peresa Frana Albrechta. Razlago k glasbenemu pojmovanju pa je napisal operni ravnatelj Polič. Pred četrtkovim koncertom bo govoril o Beethovnu dvomi svetnik Mantuani, eden najboljših poznavateljev genija med Slovenci. Predavanje dr- Mantuanija o Beethovnovi Deveti, ki je bilo napovedano za nocoj, odpade in se vrši jutri, v sredo ob 6. zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Predavanje јв" namenjeno konservatorietom, pa tu li ostalemu občinstvu. «Pepelka» kot šolska predstava se uprizori v petek 11. t. m. ob 3. popoldne v mariborskem gledališču. Cankarjeva komedija «Za narodov blagor» se uprizori danes prvič na mariborskem odru. To Cankarjevo delo je duhovita satira na širokoustno rodoljubarstvo, na umazano politično koristolovstvo in na puhlo Jrazerstvo o narodnih idealih. V večjih ulosrah nastopijo: ga. Bukšekova, gdč. Savi-nova. gvič. Kraljeva ter gg. Kovič, Železnik. Grom, Rasberger, Harastovič in drugi. Režira goep. Kovič. Iran Cankar v angleščini. Angleški publicist Jobsou prevaja Cankarjevo di dalje. Zaradi tega bo odstranjen del poslopja upraviteljstva bolnice in del vn~-Na ta način bo dobil ta del mesta čisto drugo lice in bo tudi široka in ravna ulica za živahen peromet v tem okolišu nrnoso pripravnejša. a— Dražba lovišča. Dne 19. marca ob pol 10. dopoldne se bo vrš!1a pri srezkes poglavarstvu celjskem javna dražba občinskega zakupnega lovišča občine Sv. Jero-nim v približni izmeri 3400 ha. Zakupna doba traja od 1. aprila 1927 do 31. marc2 1933. Izklicna cena 2000 Din. Dražltelj morajo biti člani Slov. lov. društva. e— Razpis dobave. Okrajni zastop če ški razpisuje dobavo ozir. navoz gTamoza na posamezne okrajne ceste za leto 1927. potom ponudb do 15. marca 1927. e— Ob zaključka П. (romesečia na dri-realni gimnaziji v Celju je bilo 447 učencev in učenk, ki izkazujejo sledeči uspeh: Pn red jih ima 231 (51%) padlo jih je z l nezadostnim 103 (23%), z dvema in več nezadostnimi 111 (25%) neredovanih ie bilo V< ■ Iz vedenja ima vzorno 12%, prav dobro 62%, dobro 25% in prilično 0.6%. Uspeli bo ob koncu šolskega leta gotovo mnoso ogodneJS, ker se učenci z enim nezadoetnhn Nekaj srečk za IV. in V. razred žrebanja državne razredne loterije ima za nove igralce na razpolago Oglasni oddelek „Jutra" v Prešernovi ulici štev. 4 (telefon štev. 492). po večini poboljšajo bi dobijo trčend z enim ali dvema nezadostnima ponavljahie lzptte. e— Celjsko mestno gledališče. Celjsko in okoliško občinstvo še enkrat opozarjamo, da gostujejo danes, dne S. t m. po daljši pavzi v celjskem gledališču člani ljubljanske drame s komedijo »Pri lepi krčmarici«. V vfogah nastopijo med drugimi ga. Jtrvanova, Debeljakova ia M. Danflova ter gg. Cesar, Lipah, Gregorln in Medven. Igra jo vsled pikantnosti in duhovitosti stalno na repertoarju v Berlinu in Parizu. e— Sokol ska žepa v Celju. V seji stare]-Jtnstva dne 4 marca so se izpolnila So sledeča mesta: Matrikar br. Tone Novak, predsednik manjšinskega odseka br. Jože Smrtnik, predsednik žtrpnega zdravniškega odseka br. dr. Jakob Rebenwk. V odbor Jngoslovenskega sokolskega saveza Je bil izvoljen br. dr. Jurij Š tempih ar, namestnika br. Rramer ta Cepin e— Sestanek članov krajevne organizacije SDS CeHe-mesto se vrši v sredo, ob 8.30 v kWbovi sobi Celjskega doma. — Sestanek Sancv organizacije za okolico pa bo v četrtek ob 8. zvečer v Sokotekem domu v Oaberjn. — Redni letni občni zbor krajevne organizacije SDS CeUe-okolIca bo v četrtek dne 24 marca v gostilni Permozer v Gaber Ju z obKaJnlm dnevnim redom. Udeležba na občnem zborti za vse člane cfrvezna. 'maMLŽ&VO&io craUtvo razkuževalno sredstvo. Iz Kranja r— Kranjski Čehi in Masarykova prosi a* va. Preteklo nedeljo so tudi Čehi v Kra» nju proslavili na poseben način 771etnico rojstva prezidenta Masaryka. Zbrali so se v lepem številu v gostilniških prostorih M. Mayrja, kjer so poslušali potom radioapa» rata, ki ga je dal na razpolago g. Holzna» ker, Masarykovi proslavi, ki sta se vršili v Pragi in Brnu. Na večeru so zbrali na ini» cijativo g. Pekareka 320 Din za mestne re» veže kranjske občine. Večer je potekel nad vse animirano. r— Živahen sejmski dan. Včerajšnji trž» ni dan je po svojem življenju kazal kljub postnemu času utrinke predpustnega vrve» rja in muh. Tudi na mestni policijski straž nie: je bil to pot promet, kjer so zaprli par pijanih razgrajačev iz okolice. Nekate» n kmetiški fantje so iskali tudi v mestu prilike za pretep. Poskusili so najprej svo» io srečo na stražniku, pri čemer pa so se» veda potegnili «ta kratko». Posledica je bila, da jc eden od njih zaključil premi» šljevanje v zaporu, drugi pa so pobegnili r— Odlikovanja. G. ravnatelj Franjo Sire je bil odlikovan z zlato, medaljo za vestno vojaško službo, davčni uradnik go» spod Milan Peterlin z zlato medaljo za hrabrost in že umrli major Ivan Orehek z zlato medaljo za hrabrost. Iz Trbovelj t— Občni zbor gostilniške zadruge se bo vršil 10. t. m. ма Vodah. t— RudniSko gasilsko društvo v Trbov» ljah priredi blagoslovljenje nove motorne brizgalnc in avtomobila za moštvo, dne 15. maja. t— Živinski in kramarski sejem na Dolu bo v četrtek 10. t. m. t— Skrb občine za šolstvo. Občina je odstopila krajnemu šolskemu svetu v Tr» bovljah 12 arov zemljišča za šolski vrt. Ker šola v Trbovljah itak že izkorišča 8 arov občinskega zemljišča, bo meril novi šol» ski vrt 20 arov. Gojile se bodo vse pano» Ce vrtnarstva, kmetijstva in drevesnica. t— Posestnikom električnih aparatov. Posestniki različnih električnih masaže» aparatov se naprošajo, naj se svojih apa» retov po možnosti ne poslužujejo v večer» nih urah, ker je drugače vsak sprejem pri rsdio»aparatih nemogoč. Sport Pričetek nogometne sezone Prvo kolo pokalnih tekem Žreb je določil za L kolo po dva prvo* razredna in dva drugorazredna kluba. Z ozirom na pričetek sezone sta bila izida precej negotova. Rezultat pa je vendar po» kazal, da obstoja precejšna razlika med L in IL razredom. Jupiter Pluvius se je pokazal otvoritvi nenaklonjenega. Pršilo je tekom obeh tekem. Prvi par je igral šc na dosti dobrem terenu, drugi par pa je imel precej neprilikih z debelo plastjo blata, ki je posebno pred golom stavil Igrače pred težko nalogo. Obisk je bil z ozirom na vreme malenkosten. Hermes : Krakovo 9 : 0 (3 : 0) Drugorazredni so nudili v prvi polovici precejšen cdpor. Hermes je bil tehnično mnogo boljši, zlasti se je odlikovala des» na stran napada. Krakovo je igral preveč defenzivno. Najboljši je bil vratar, ki pa jo premajhen za to mesto. Sodil g. Smole. Ilirija : Panonija 21 : 0 (9 : 0) Ilirija je nastopila z nekaterimi novimi močmi, k' so se dobro obnesle. Bila je te» kom cele igre v napadu, njen vratar je le dvakrat interv mirai. Panonija ni mogla nuditi svojemu rutiniranemu nasprotniku nikakega odpora. Napad zelenih je kakor je hotel zabijal gola in dosegel rekorden rezultat Zelo je ugajal vodja napada Či» rovič, ki se je kmalu v igral s svojimi so» sedi in jim s svojimi idealnimi predložki ustvarjal najlepše oozicije. Kot goalgeeter se je zopet izkazal Dobrlet, ki je deset» krat scortal. Sodil je g Kemperle. Ostale nogometne tekme ZAGREB: V zopetni tekmi za Baloko* vičev pokal med Haškom in Derbyjem je Hašk vsled svoje večje rutine premagal Derbyja s 3 : 1 (1 : 1). Prvenstvena: Con» cordia : Železničarji 4 : 2 (2 : 2), Viktori» ja : Ilirija 5 : 1 (3 : 0). SARAJEVO: Slavija : Hajduk 2 : 0 (1 : 0). SUBOTICA: Prvenstvena: Sand : SMTC 3 : 0 (2 : 0). ALEKSANDRIJA: Gradjanski : repre» zentanca Aleksandrije 1 : 1 (0 : 1). KARLOVAC: Prvenstvena: Gradjanski : SK Ksriovac 3 : 1 (1 : 0). DUNAJ: Prvenstvene: Austria : Rapid 2 : 1 (1 : 0), Hakoah : Sportklub 1 : 1 (0 : 0), Vienna : Slovan 3 : 1 (1 : 1), Wa» cker : Simmering 4 : 2 (2 : 0), FAC : Ru» dolfshiigel 2 : 0 (1 : 0). Se vedno torej vo» di BAC s 24 točkami pred Admiro (21 t.) in Hakoah (19 točk). BRATISLAVA: SK Bratislava : Admira (Dunaj) 4 : 3 (2 : 1). PRAGA: Slavija : Nuselskv 2 : 1 (1 : 0) Sparta : Kladno 8 : 1 (5 : 1), Viktorija žiž» kov : Meteor VIIL 6 : 1 (1 : 1). ALTONA: Srednja Nemčija : Severna Nemčija 1 : 0 (0 : 0). Finale za nemški sa» vezni pokal. Službeno iz LNP. Seja poslovnega od» bora LNP se vrši danes, v torek, točno ob 19.30 uri kavarni «Evropa». Prosim pol» noštevilne udeležbe. — Predsednik. Poslovilni večer z oficirji-n astavn ik i vojaških jmušKih tečajev se vrši danes, v torek, ob 20. zvečer v restavraciji «Ljubljan ski dvor». Vabljeni so smučarji in smu» čarke, da pridejo na prijateljsko poslovil» no slavje. — JZSS. SK Iliri j; f Ženska sekcija). Treningi za tekoči teden: V sredo v telovadnici za vse članice. V soboto popoldne ob 16. uri na igrišču za vse one, ki so imele trening preteklo s;boto. Večerni trening v telo» vadnici odpad- rcll plesnega venčka, ki se vrši ob 20. uri v Areni Narodnega do» ma. Prosim vsakokrat točno in polnoštevil» no. V četrtek ob 18.15 sestanek sekcije v svrho tolmačenja in razlagan ;a pravil o «Handballuv katerega počne gojiti Ilir že v zijodnji pomladi. Krai sestanka se ob» javi jutri. - Načelni... Cross country SK Marathon. Zagreb» ški Marathon je v nedeljo priredil v Ma» ksimiru oross country na 5000 m. Startali so atleti Gradjanskega, Haška in Maratho» na. Rezultati so bili sledeči: 1. Koren (Gradjanski) 19:19, 2. Prodanič (Gradjan. ski) 19:34, 3. Ferkovič (Hašk). Gradjanski v Grčiji Kakor javljajo zagrebške «Novosti», bo Gradjanski na» stopil 10., 12. in 13. marca v Atenah, in sicer proti klubu «Apolo» in proti dvema kombiniranima moštvoma. SK Slovan sklicuje za sredo dne 9. t m. ob pol 8. uri v restavracijo Lloyd flan» ski sestanek. Točna in sigurna udeležba obvezna! Podrobnosti na klubovi deski. Atena (Hazena). V sredo, dne 7. t. m. ob 18. uri trening v Kolizeju. Kapetanka. llremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani 7. marca 1927. Višina barometra 80S.8 m T Kraj Cas opazovanja « ca Ljubljana (dvorec) . » . Maribor . . . Zagreb . . >. Beograd s »» Sarajevo ... Skoplje Dubrovnik . . Split ..... Praha..... c. s 3-2 3-4 10*2 70 5-0 b-0 S-0 90 8-0 13-0 11-0 4-0 i" 98 00 72 81 94 96 83 «3 85 91 Smer vetra ir brzine ^etr«' 6.8 NNE 2 NNE 3 mirno S 0.5 W 3 SSE 13 3 3 mirno mirno SE 7 SSE 13 SW 3 Solnce vzhaji ob 6.29, zahaja ob 17.55, luna vzhaja ob 8.34, zahaja ob 22.57. p Najvišja temperature danes » Ljubljani 11.4, najnižja 3.1 C. Povprečni barometer i< danes « Ljubljani višji za 1.4 m kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za torek: Semintja oblačno, morda tudi malo padavin Stalno milo vreme. Tržaška vremenska napoved sa torek: Lahki severovzhodni vetrovi. Nebo večinoma oblačno; nekoliko dežja. Pozneje spremenljivo. Temperatura od 7 do 10 stopinj. Morje mirno. o •S S Џ 10 10 9 2 10 10 10 1C 4 10 io Vrsta padavine ob ормотмЈп » mm do 1 an megla megla mecla po dežju morj» «merao 03 5.0 0.1 8.0 1.0 Gospodarstvo Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani Obrtniška stanovska zavest in smisel za organizacijo med obrlništvom vedno bolj naraščata. To je pokazal tudi živahni občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, ki ee ie vršil v nedeljo 6. t. m. dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani in bil prav številno obiskan od delegatov iz vse ljubljanske oblasti. Zborovanje je otvoril in vodil načelnik Zveze g. Engelbert Franche!-t i, ki je pozdravil navzoče zborovalce, posebno pa zastopnika velikega župana gosp. Frana Čehuna in zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gosp. dr. Josipa Pretnarja. V nagovoru je najprej omenil, da je v minulem letu preminul načelnik Zadruge rokodelskih in sorodnih obrti v Logatcu Fran Iglic, ki je bil marljiv obrtniški delavec. Potem je opomnil zborovalce, da je 23. februarja t. 1. praznoval 50Ietnieo glavni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, neumorni gospodarski delavec in strokovnjak gosp. dr. Fran Windischer, ki si je tekom svojega 251etne-ga delovanja pridobil velikih zaslug za obrtništvo. Govornikovemu pozivu, da se jubilantu k njegovemu jubileju izreče najtoplejša zahvala za njegovo delovanje v prid obrtništvu, so se navzoči priključili s splošnim pritrjevanjem. V svojem nadaljnem govoru je načelnik jxxial kratek pregled Zvezinega dela v minulem letu. Zveza se je morala pogosto boriti s finančnimi težkočami in je morala baš zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev opustiti marsikatero koristno akcijo. V svojem področju je ustanovila Zveza «Obrtniško samopomoč», ki lepo uspeva in ima 901 plačujočega člana. Sedaj tudi Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru snuje takšno ustanovo. Pri delu za obrtniške interese jo Zvezo in zadruge krepko podpirala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo po svojem glavnem tajništvu gosp. dr. Franu Win-diseherju, gosp. Ivanu Mohoriču, gosp. dr. Ivanu Pleesu, gosip. dr. Josipu Pretnarju in gosp. Franu Žagarju, katerim govornik izreka najtoplejšo zahvalo. Letos bo praznovala Zveza 251etnia 1590. Zveza je predlagala v upravni odbor banke v Beogradu načelnika goep. Fran-chettija, ki je bfl na ustanovnem občnem zboru tudi izvoljen. Poročilo govori nadalje o novem obrtnem zakonu, za katerega se delo neprestano zavlačuje, o krojaškem kongresu, ki se zaradi premajhnega zanimanje ne bo vršil, o vajenstvu in o obrtnem zadružnem gibanju. Gosp. dr. Josip Pretnar Je glede novega obrtnega zakona izjavil, da bo to vprašanje na dnevnem redu konference gospodarskih zbornic v Splitu (meseca maja). Čevljarski mojster goep. Ivan S r e b o t (Ljubljana) je ugovarjal, da bi se bila obrtniška lista za zbornične volitve sestavila v soglasju in je izrazil tudi nezadovoljnost glede slovenskega zastopstva pri Obrtni banki SHS. Načelnik gosp. Engelbert F r a n c h e 11 i mu je pojasnil, da so vse zadruge soglaSale z listo, želji vsakeea posameznika pa se seveda ne da nikdar ustreči. Naprošene so bile vse stranke, de pustijo zbornične volitve le obrtniškim organizacijam, če s>e to ni godilo, ni krivda na organizaciji. Glede zastopstva v Obrtni banki SHS Je dejal, , 1 vagon 460; baška, «0», 1 vagon 460; bana tek.t. «6», 3 vagoni 340 _ 350; banatska, «7», 1 vagon 265. Tendenca mirna. — Letna skupščina Narodne baake SHS v Beogradu se je vršila v nedeljo ob številni udeležbi delničarjev iz vse države. Otvoril je zborovanje viceguverner dr. Dra-gutin Protič in po običajem pozdravu obvestil delničarje, da je upravni odbor ime noval svojega dolgoletnega guvernerja gosp. Vajferta za častnega guvernerja. Posamezni govorniki so ostro kritizirali delo upravnega odbora in zavlačevanje imenovanja novega guvernerja. Enako se je kritizirala kreditna politika Narodne banke. Med drugimi je dr. Defranceschi govoril o kreditnem kontingentu Narodne banke v Sloveniji ter pripomnil, da se slovensko gospodarstvo bori z največjimi težavami in z veliko inozemsko konkurenco Narodna banka bi morala dajati izvozne kredite ne samo za žito, temveč tudi za industrijske izdelke. V pogledu vprašanja guvernerja se je pv vdarjalo, da se mora avtonomija banke brezpogojno varovati. Bilanca ie bila sprejeta z večino glasov. Volitve 7 članov upravnega odbora in 3 članov nadzorstvenega odbora so dale naslednji rezultat: V upravni odbor so bili izvoljeni: Mihajlo Gjurič, Ljuba Srečkovič, Pera Mllanovič (vsi v Beogradu), grof Miroslav Kulmer (Zagreb), dr. Gedeon Djundjerski (Novi Sad), Svetoaar Popovič (Valjevo), Ivan Jelačin (Ljubljana), v nadzorstveni svet pa: Milorad Popovič. Haim Asriel (oba Beograd), Dragotin Hribar (Ljubljana). = Naš isToa v januarju t. I. je znašal 314512 ton v vrednosti 483.78 milijona papirnatih, odnosno 44.15 milijona zlatih li-narjev proti 357.821 tonam v vrednosti 566.61 milijona papirnatih, odnosno 51.84 milijona zlatih dinarjev. Padec znaša torej 43.309 ton (12.10 fc) v vrednosti 7.68 milijona zlatih dinarjev (14.82 %). Glavni izvozni predmet v januarju t. L so bili: stavbni les, svinje, turščica, sveže meso, jajca, žira goveda, pšenica, suhe češplje. baker in drugo. Borze 7. marca, LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupč/j-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 88 — 89, Vojna škoda 343 — 0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0. Merkantilna 99 — 100. Pražtediona 925 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojne 85 — 0. Trbovlje 0 _ 420. Vevče 120 — :>, Stavbna 55 — 65. šešir 104 — 0. _ B1 a-go: Zaključenih 5 vagonov lesa. Tendenca za madriere in deželne pridelke čvrsta. ZAGREB. Od bančnih vrednot je zabeležila Jugo večji promet. Kreditna Zagreb se je začela danes trgovati brez kupona po 93. Od industrijskih je čvrstejša Drava. Vojna škoda nespremenjena. — Tendenca na deviznem tržišču nespremenjena. Od deviz je samo Dunaj malo slabši. Skupni devizni promet 7 milijonov dinarjev. Notirale «o devize: Amsterdam izplačilo 2277.2 do 2283.2, Dunaj izplačilo 800.5 — 808.5, Berlin izplačilo 1349 — 1362, Budimpešta izpb čilo 994.5 — 997.5, Italija izplačilo 249.<>i do 251.02. London izplačilo 276 _ 276.S, New York ček 56.75 — 56.Ж5. Praga izplačilo 168.3 — 169.1; Švica izplačilo 1094 io 1087: valute: frfr 220 - 222: efekti: bančni: Eskomptne 104.5 - 106. Poljo 16 do 18, Kreditna Zagreb 93 — 94, Hipo 615 do 65, Jugo 104 _ 104.5, Praštediona 92ii do 930, Ljubljanska kreditna 150 _ 153, industrijski: Dubrovačkn 415 — 425. Danica 108 _ 115, fiutmami 280 — 290. Slavekt 101 - 120. Trbovlje 420 _ 422.5, Vagon 50 — 54, Vevče 137 — 137.5. Sečerana Osi-je-k 406 — 500. Drava 502.5 — 507.5, državni: investicijsko 90 — 90.5. agrarna 55.75 do 56, Voina Skoda promptna 342.5 — 843. kasa 842.5 — 346.5. za marc 344 — 344.5. maj 347.5 - 348. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2282 do 2288, Dunaj 800.5 — 808.4. Berlin 1348.5 do 1351.5. Budimpešta 996.5 — 999.5. Bukarešta 33.34 — 33.84. Italija 249.48-251. IR. London 275.997 — 276.796. New York 56.75 do 56.95, Pariz 222.25 — 224.25. Ргага 168.3 _ 16.9.1, Švica 1094 _ 1097. CURIH. Beograd 9.135. Berlin 128.25. New York 520. London 25.23875. Pariz 20.835. Milan 22.80. Praga 15.40. Budimpešta 90.85. Bukarešta 3.0925. Sofija 3.75. Varšava 58, Dunai 73.1875. TRST. Devize: Beograd 39.45-40.50. Dunaj 817 — 325. Praga 67.25 - 68, Pariz 88.75 — 89.50. London 110.10 - 110.в0. New York 22.70 - 22.90. Curih 484 - 442. Budimpešta 395 - 405, Bukarešta 18 — 14: valute: dinarji 39.50 - 40.25. dolarji 22.50 — 22.80. DUNAJ. Devize: Beovec zapustil posestvo in sta od tedaj živela ločeno. Obdolženka je tako ostala na posestvu sama, njen mož pa se Je preselil v zidanico posestnika Antona Nadu lz Jelševca, hodil na dnino in se preživljal s kolarskim in sodarskim delom. Na dnino je mnogo zahajal k sosedu Antonu Radova-nu, kjer so mu dajali tudi hrano. To je Kraševčevo strahovito jezilo in je povsod raznašala govorico, da ima njen mož ljubezensko razmerje z Lojzko Radovanovo. Dne 21 novembra je na Radovanovem domu nenadoma nasial požar, ki je upepelil hišo s shrambo in kletjo ter pnleg stoječi skedenj. Uničil je vrh tega Radovanu tudi vso zalogo poljskih pridelkov, hišno opravo. obleko, vino in vinsko posodo ter napravil preko 30.000 Din škode. Sum je padel takoj na Krašovčevo ženo, ki je po daljšem obotavljanju svoje dejanje tudi priznala in izjavila, da ie zažgala hišo iz maščevanja, ker ima njen mož z Radovanovo Loizko ljubavno razmerje. Porotnikom so bila stavljena tri vprašanja: prvo glede požiga so potrdili z 12 glasovi, dodatno vprašanje, ali je bila napravljena s požigom znatna škoda, so potrdili r. 11 glasovi, tretje vprašanje, ali je ravnala v nepremagljivi sili oziroma tako veliki razburjenosti, kakor da bi bila medena, pa so zanikali soglasno. Marija Kraš(.včeva je bila obsojena nato na 5 let težke ječe in Je prijavila vzklic. Porotne obravnave Maribor, 7. marca Carinik na zatožni klopi — pa ga od nikoder ni Danes se je otvorilo prvo letošnje zasedanje mariborske porote. Začeli smo tokrat s carinfko zade\o. kakoršne se zadnja leta premog o s: o ponavljajo. Na zatožni klopi bi moral sedeti Tiho-mir Miloševič, 39 let star, dnevničar beograjske carinarnice, rojen v Aleksincu. Leta 1920 je položil trgovec Sava Jurič pri mariborski glavni carinarnici večji znesek, ker je bil osumljen napačne deklaracije blaga. Vsled vložene pritožbe je obsodba bila razveljavljena in je bilo izrečeno, da mora carinarnica Juriču povrniti znesek Din .30.111.16. Ta znesek je obdolženec Tihomir Miloševič dvignil s pooblastilom Save Ju-riča. ni pa zneska izročii svojemu mandatarju. Ko je Jurič zahteval, da mu Miloševič izroči dvignjeno vsoto po odbitku nagrade Din 2000, js obdolženec priznal, da je dvignjeni znesek potrošil, obljubi! pa je, da mu v par dneh nakaže potoin banke. Na opomin Juričevega zastopnika dr. Hojnika je obdolženec predložil pobotnico Save Juri-ča. v kateri je b'.lo potrjeno, da je Juričev zahtevek popolnoma poravnan. Kakor se je pa izkazalo po zaslišanju Juriča in sodnega izvedenca prof. Cotiča. je Miloševič Juričev podpis na pobotnici ponaredil. Iz pravdnih spisov mariborskega okrožnega sodišča je razvidno, da si je obdolženec tudi že leta 1933 in 1924 na sličen način prisvojil večje zneske in sicer enkrat Din 22.680. drugič pa celo Din 82.705. Ko je bil Miloševič dne 5. 6. 1926.zaslišan pri upravi beograjskega mesta, je še žalil mariborsko okrožno sodišče, češ, da je to sodišče nepristojno za vsako delo in da njegovo delovanje ne velja nič radi ne pravilne uporabe zakona tuje zemlje in da je sodno osobje s tem učinilo zločin, ki se po zakonu kaiznuje. Razen tega je žalil tudi sodnega izvedenca proi. Cotiča, češ, da je profesor falziiikatov in ne proiesor gimnazije. O obtožnici je rekel, da je zlonamerna in lažnjiva in da se mora obravnavati pred oblastvom, a ne pred mariborskim sodiščem. Obdolien je bil za:o hudodelstva poneverbe in pregreška po paragraiu 104 s. k. z, Proti Miloševiču bi se morala vršiti razprava že v jeseni, toda Miloševiča ni bilo k razpravi. Sodišče je nato zahtevalo od beograjske mestne občine, kjer se sedaj nahaja Miloševič kot uradnik pri tamošnji carinarnici, da ga šiloma privedejo pred mariborsko poroto. Toda človek obrača, Beo grad pa obrne. Miloševiča v Beogradu niso našli in ne privedli in tako so morali razpravo proti niemu zopet preložiti. Beograd je daleč., Z nožem v srce Nato se je zagovarjal 231etni viničar Ru-pert Doki iz Zgornjega Orisa pri Gornji Radgoni. Dne 14. novembra 1936 se je vra čil iz Ljutomera, kamor se je šel javit radi nastopa vojaške službe. Med potom je seveda popival s tovariši. Na cesti skozi gozd v PlitviSki vrh je po nesreči prišel razjarjenemu Doklu napro:i kmečki fant Ivan Tr-stenjak iz Ščavnice. Nanj se je jezil Rupert Doki in takoj sta se spopadla, pri čemer je Doki zasadil svoj žepni nož Trstenjaku naravnost v srce tako, da je Trstenjak kmalu Liubau, ki ubila... ie po priznanju vseh mnogoštevilnih « biskovalcev najlepši velefiim sezije 1927/28. Razkošje in sijaj, bogata opre» ma in krasne najnovejše toalete daleč prekašajo vse dosedaj prikazano. Glav. ia sezija v svetovnoznanem razkošnem Francoskem kopališču Bia-rritzu. — Pre» leipi naravni posnetki in sijajna HUGETTE DUFLOS Samo še danes ob: 4», pol 6», pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 124 Pazite! Pazite! Pazite na naš jutrišnji senzacijonalni spored! Vrednostne paplrfe vseh vrst, tu- in inozemake, pred- in vojne kupuje in prodaja po najkulantnej-ših cenah EFEKTNA BANKA, Ljubljana Kongresni trg 9, prvi speeijalni zavod te vrste Navodila za odmero davkov v leta 1927 Od finančne delegacije smo prejeli: V poslednjem času se ponavljajo časopisni napadi na finančnega delegata v Ljubljani, čel, da je izdal davčnim oblastvom tajna navodila, da naj izterjuje davčne zaostanke z vso strogostjo, da morajo za leto 1927 odmeriti davke v dosedanji višini. Z ozirom na to objavlja finančna delegacija uradno, -ia je izdala letos eno sauno okrožnico z dne 11. februarja 1927, št. I A 821, ki se glasi dobesedno: >Da bo priredba osebnih davkov tudi letos pravočasno končana, naročam naslovom : 1. Da predpriprave za priredbo dohodnine za davčno leto 1937 tako pospešijo, da bodo mogli sklicati cenilne komisije za Cer nilne okraje manjšega in srednjega obsega že meseca maja t. 1. Do teh terminov je odmeriti tudi rentnino po napovedi. Izkaze u številu stavljenih odmemib predlogov naj mi naslovi predlagajo točno na dan 1. in 16. vsakega meseca izza dne 16. marca 1927 in eicer na dosedanjem obrazcu. Proti predpisu dohodnine za leto 1927 vložene prizive naj naslovi inštruirajo in obravnavajo tako pravočasno, da jih bo imela delegacija od oblastev manjšega in srednjega obsega koncem oktobra t. 1. že v rokah 2. Zaradi pravočasnega dokončanja priredbe davka na poslovni promet in davka od zaslužka telesnih delavcev opozarjam naslove ponovno na v tukajšnjih odlokih z dne 1. decembra 1926. št. I A 6799 ш z dne 6. oktobra 1923, št. I A 2201 odrejene termine in eicer za davek na poslovni promet 30. april, za davek na ročno delo pa 15. niarc. Hišnim poslom, ki so zaposleni izključno v zasebnem gospodinjstvu, uaj na-lovi v smislu drugega odstavka točke 4. razglasa delegacije z dne 6. oktobra 1925, štev 2201'!, Uradnega lista št 318/95 z dne 12. oktobra 1925 uradoma izločajo eno tretjino ugotovljenega letnega zaslužka kot odškodnino /.a čezurno delo in davek odmerijo le tedaj, re ostanek presega 5000 Din. Delegat ministra financ: Dr. šarnik I r Najboljša med najboljšimi I N DI AN PASTA za 6evlje en sam poiskus stalna uporaba na|boljfe, najtrpažnejke zato najcenejfe Mali oglasi, Id služijo т posredovalna bi socialna namena občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanJIl znesek Din 5*—* Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. NajmanJIl »esek Din 10*-* Galoše popravlja nama rulkanizacija Škafar, Ljubljana, Rimska eut» U 12 Snežne čevlje Vi galoSe popravlja Arguet ttot, Borštnikov trs St. 1. 6549 dobe Zdravo dekle tesno in pošteno, ki mora mati samostojno kuhati in opravljati vsa droga hiina liala in ki je теЈ£а erbo-hrraikeg» m nemškega je-zika, sprejmem k majhni obitelfl 2 oseb proti me-peilni plaSi 400 Din. Ponudbe s «pričevali je podati s Ellka na naelov: Zorka dr. Grgina, narodnega poslanca, Beograd — Sremska 6. «652 Damski krojači dobri delavci dobe stalno delo na dom pri firmi «Elite», rreSeraova ulic» S 6621 Kuhinjsko moč lsveïbaao in polteno, z dobrimi «pričevali, sprejmem kot drugo. Dopiee pod iifro «Veetn» 68» na oglaeni oddelek «Jntra». 6568 Korespondenta norfektnega r italijanskem, francoskem, nemškem, slovenskem in erbohrv. jezika i-prejmem. Prosilci, ïe тре-liani v lesni stroM imajo rrednost. Nastop takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek «.Tatra» pod Šifro «Kore- .■pondent 55». 6555 Vajenca n p e k o v s k o obrt i vso <"krbo v hiši sprejmem. — Vwlov r oglasnem oddelkn «Jutra.». 6543 Služkinjo ttaro 20—50 let, zdravo in '".lino, sprejmem takoj ▼ boljšo hišo. Znati mora kn-4ti, prati in likati — biti lepega obnašanja. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 6527 Mizarskega vajenca 'r^ejrne J. Vidmar, Zgornja Šiška 2. , ' 6766 Vajenca « plačo «prejme Anton Fuehs, klepaistvo v KrBer-nilki ulici 6. 6781 Gozdni adjunkt absolvent gozdarske šole s pralkso r merstvu, se sprejme. Ponudbe na oglasni od-delek «Jutra» pod značko «J. 1927». ' 6733 Prikrojevalko prvovrstno in samostojno, ra fino dajnsko in moško rerflo, sprejme trgovina I.pnar, Dunajeka <-e«ta. «717 Plesnega učitelja iSFe 6—10 oseb ob večernih r.rah v privatnem stanovanju. Ponudbe poslati v гљ. r.rtem pismu z navedbo ee-»e na ogl. oddelek «Jutra» pol «Plesni učitelj 6689». Prirezovalca fn i ? deloval ca gornjih delov ia čevlje, dobro izurjenega, sprejmem' v stalno 6709 Strojnik s (letno prakso, išče službe — najraje na parni žagi. Vešč je vseh .popravil. — Prevzame tndi obrat. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 6731 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 8 Rebraste cevi (Rippenhtnzrahren) kupim. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Cevi». 6661 Sode od vina rabljene, od 50—70 litrov, kupujemo. Ponudbe na tovarno kisa Jos. Vodnika dediči, Ljubljana 7. 6658 Salonsko garnituro lepo in dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «G. 6.» 6610 Hlode bukove, hrastove, jelšev«, orehove ponudite franko vagon parni žagi I Šiška, Ljubljana. 6278 Majhno mizico kupim. Ponudbe pod značko «Mizica* na oglaeni oddelek «Jutra». 6778 Mersko busolo z daljnogledom, uporabljivo, kupim. Ponudbe s ceno na naslov; Ing. Jug, Nova vas pri Rakeku. 6754 Poljskega tira 50(1—1000 m kupim. Ponudbe na: Ing. Fran Tavčar, d. z o. z., Ljubljana. Breg St. 8 6743 Narodno nošo gorenjsko, za damo,. kui>im, event. tudi posamezne dele. Vidmar, Sv. Jakoba trg 5. 6745 r*r# Drva hrastove odpadke (odpadke od žage) dostavlja od parketov ter mehka drva po nizki ceni na dom parna žaga V Scagnetti, Ljubi ja na, za gorenjskim kolodvorom — Pri odvezmu večje množine znaten popust 8« Ognjegasni stroj nov. prodam za 380 Din. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6760 Pisalna miza amerikanska. naprodaj. — Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 6585 Večji štedilnik gostilniški, naprodaj na Borštnikovem trgu štev. 1. 6524 Tovorni avto 5-tonski. znamke «Benz», motor 45 HP, generalno re-pariran. z jamstvom pod ngodnimi plačilnimi pogoji prodam, ali zamenjam za karkoli. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Benz». 6519 Avto Peugeot dvosedežen, v popolnoma, skoraj novem stanju, dalje železno stružnico (Egalizirdrehbank) т pisalni stroj znamke L. C. Smitb & Bros z dolgim vozom (05 cm) proda po' nizki eeni Kubar, Slomškova ulica Stev. 27. 6484 Steyr avto eleganten in moderen, 12/40 HP, Sesteedežni voz, malo rabljen, v izvrstnem stanju in z luksuzno opremo poceni proda Gassner, Tržič. 6377 Sodna dražba steklenega pulta (konkurz-nega skladišča E. Malhape) v skladišču Balkan 10. marca ob џ 9. uri zjutraj. 6772 Starinska stelaža za knjige poceni naprodaj. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 6719 Skobelnik malo rabljen, z orodjMn poceni proda Andlovic, So-darska steza 2. 6715 Otroška posteljica otroški stolček, postelja (Kaetenbett), salonska garnitura, stelaže. obleke In drugo naprodaj na Mirfu It. Ip, pritličje. 6703 Pisalni stroj Remington, najnovejši Bi-stera, ugodno prodam. Cenj. ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod Шго «a000». 6740 PREMOG - DRVA «Ilirija» Kralja Petra trg štev. 8. — Telefon 220. 23 Železna postelja z žimnico in steklena опш-rica naprodaj v Studentov-ski ulici št. 13/11. 6726 Novo obleko moško in žensko poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 0725 Sobna kredenca po nizki ceni naprodaj na Karlovski cesti 18/11, levo. 6755 Mivke več vagonov ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6714 Fotograi. objektiv Oeča) Steinheil Ortastigmat, 28 cm, 1. 6. 8, prvovrsten, popolnoma nov, za skupine in portret, pokrajin,, poceni proda namesto za 3000 Din samo za 1850 Din. — Na ogled pri hišniku na Dvornem trgu št. 1 — pritličje. 6503 Koks fižol nizek, lep, ima večjo množino naprodaj tvrdka Poter Šetina, Radeče pri Zidanem mostu. 6750 m Hišo s zemljiščem za 14 mernikov posetve. lep VTt, gozd, vse poleg doma, 10 minut od kolodvora Križe, ugodno proda lastnik Ivan Kleč, Zadraga, pošta Križe. 6469 2 ali 3 stavb, parcele ob promenadni cesti, v najlepši solnčni legi, 6 minut od vladne palače ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Sezija». 6547 Žaga s stan. hišo poleg 4000 m' prostora za razkladanje in skladšče, hlevi, lastna transformator, ska hišica, pri kolodvoru, mlin za čreslo, stružnica itd Posestvo se nahaja na slovenski meji Koroške in je naprodaj za 45.000 šilin- fov. Pojasnila daje Pan-raz Kuhn. Villach. Pino-straese. Karnten 5435 Gospodarsko poslopje s hlevom, kletmi in potrebnimi shrambami odda.m v najem. Poljo iu travniki poleg poslopja* Pripravno za mesarja, zidarskega ali tesarskega mojstra, v splošnem za vsakega obrtnika. Travniki se event. oddajo posebej. Poizvo se na Dolenjski cesti 72. 6712 Hišo eno ali dvodružinsko, z majhnim vrtom, v mestu ali bližini mesta, s takoj prostim stanovanjem kupim. Plačam takoj. Ponudbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod «Primerno». 6708 Lep lokal ob Aleksandrovi cesti odda takoj po znižani najemnini Pokojninski zavod v Ljubljani 6083 Trgovino mešane stroke prevzamem v najem. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Navedbe letnega prometa». 6371 Restavracija v centru Zagreba, prvorazredna, lep vrt, plesna dvorana, mnogoštevilen inventar: potrebno 200—400.000 Din. «Posredovalec», Ljubljana. Sv. Petra eesta 18. 6724 2 opremljeni sobi lepi, oddam z event. delno souporabo kuhinje e 15. marcem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6663 Sostanovalko sprejmem takoj v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 6627 Dva dijaka sprejmem na stanovanje z zajtrkom, v neposredni bližini srednje tehnične šole. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6623 Iščem sobo s 1. marcem, s strogo sepa-riranim vhodom, po možnosti x vso oekrbo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Oskrba». 6586 Krasno stanovanje r novi тШ pod Rožnikom, 3 sobe, kabinet, kopalnica, souporaba vrta Ud., 10 mi. nut od glavne poŠte takoj oddam za vselitev v teku meseca. Najemnina po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod Iifro «Krasne«. 6520 Lepo sobo v Mostah štev. 18 oddam solidnemu gospoda. 6581 Opremljeno sobo takoj oddam gospodu v Ilirski ulici 20/1. 6576 Stanovanje na deželi elektrika, tekoča voda., gozdovi, tik postaje, poljubna polja, sobe zračne in suho po 100 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 6344 Brezplačno prijavite oddajo stanovauja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno «Posredovalec». Sv Petra o. št. 18. 5691 Učiteljice v pokoju ki se žele stalno naseliti v Ljubljani, naj se javijo pismeno do 15. marca t. L oglasnemu oddelku «Jutra» pod šifro «A. 2.» 5449 Sostanovalca sprejmem. Naslov pove.ogl. oddelek «Jutra». 6' Lepo sobo oddam takoj 2 gospodoma, ali zakonskemu paru. Nai slov pove oglasni oddelek «Jutra-. 6770 Opremljeno sobo na Miklošičevi cesti oddam takoj solidnemu, «talnemu gospodu. Naslov v oglas, odiielku «Jntra». «."56 Opremljeno sobo prijazno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 6710 Stanovanje s 2 sobama, kuhinjo in pri-tiklinami takoj oddam. — Sprejmem tudi sostanovalko Pojasnila pri Kamniti mizi v 7. ' Šiški. 6722 Prazno sobo s štedilnikom takoj oddam v podpritličju. Naslov pove oglasni oddelok «Jutra». . 67 IS Opremljeno sobo lopo, oddam v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6718 Prazno sobo večjo, s štedilnikom iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Štedilnik». 6716 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6690 Boljšega gospoda sprejmem na stanovanje — event. z vso oskrbo na Sv. Petra cesti 29/1. 6703 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam s 1. aprilom. Sprejmem tudi zakonca brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6738 Ljubko stanovanje 2 parketiranih eob, kuhinje in pritiklin, v več let stoječi vili, 10 minut od gl-pošte, solnčno in suho, oddam stranki 2 oseb in brez služkinje e 1. marcem proti mesečni najemnini 800 Din. Ponudbe na oglas, oddelek «Jatra» pod «Manzarda». 574 Vsem onim, katerim vsled navala na odprodajo izvensezijskih čevljev ni bilo mogoče Dostreči. vabimo, da se v teku tega tedna oglasijo, ker je zaloga cenenih čevljev zopet nolna. Priporoča se: Trgovina »DOKO«, Prešernova ulica 9. dvorišče. Majhen vrt in stanovanje vzamem v najem pri Ljubljani. Pismene ponudbe pod «Vrt» na oglasni oddelek «Jutra». 6688 Opremljeno sobo veliko, zračno in solnčno, oddam mirnemu zakonskemu paru. Elektrika, perketi Kopalnica na razpolago. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Ogleda se lahko od 12. do 2. ure. 6756 Lepo sobo z električno razsvetljavo in dobro hrano poceni oddam na Kodeljevem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 0736 1000 Din posojila išče proti varnosti za 9 me-sccev železničar.— Povrne 1200 Din. Ponudbe pod šifro «A. K. 117» na oglaeni oddelek «Jutra». 6733 Gospod želi znanja z gospo vdovo ali ločenko. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «1270». «764 Gospa nezadovoljna v zakonu, želi razvedrila z boljšim gospodom srednjih let. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «A. B. 77». " : 6704 Mlada dama izobražena, želi znanja z učiteljem Primorcem — v svrho dopisovanja. Cenjene dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Primorec». 6696 Resnega znanja želi. 37 let stara |oepodična radi poznejše ženitve z gospodom drf. rraetavljencem — tudi vdovci z 1 »Ц 2 otrokoma niso izključenL Dopise na oglaeni oddelek «Jutra» pod «Blaga duša». 6720 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in strogo espariranim vhodom takoj oddiun 8 osebama. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6735 Majhno sobico ali kahinet išče s 15. marcem gospodična. Gre tudi kot sostanovalka k bolj priprostim ljudem. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «fenažn» soba 100». 6631 2 prijazni sobici oddam. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». «728 Sobo z vso oskrbo oddam 2 gospodoma s 15. marcem pod zelo ugodnimi pogoji. Vidmar, Sv. Jakoba trg 5. 6744 WgnZZÙM Dva konja visoka, črna, po 6 let sta-ra, naprodaj. Naelov pove oglasni oddelek «Jutra». 6571 Uhan dolg, i rumenim kamnom sem izgubila od Poljanske ceste do Tabora. Ker je drag spomin, ga naj najditelj odda proti nagradi v oglasnem oddelku «Jutra». 6711 Harmoniko kromatično, tvrdke Novak, ki jo je naki cigan odnesel, iščem. Za hitre, točne in obširne informadje 100 Din nagrade. Cigan se je baje pred kratkim nahajal v Sliv. niči pri Celju. Ad. Saldi, Črna, Prevalje. 6742 Pozor! Pozor] Dramatična društva Izšla je «Ilustrirana lepa maska». — Učna metoda na podlagi Sterilnih slik in skic v naravnih barvah ter izdelava umetnih brad, brk in nosov. — Nabavi naj jo vsak oder in vsak igralec. Cena 40 Din. — Naroča se: E. NavinSek, gledališki frizer v LJubljani, Selenburgova ulica. 285 Za pletenje nogavic po nizkih cenah se priporočam gg. trgovcem in si. občinstvu. Sprejmem v delo tudi bombaž. Strojno pletenje O. Vidovič, Ljubljana, Studentovska ulioa št. lt/L 7758 Trgovino s premo, gom in drvmi dobro vpeljano, s takoj prostim stanovanjem, hlevom, konji in inventarjem radi odpotovanja prodam. Ponudbe na poštni predal 8 — Celje. 6548 Kapavico obojega spola, po lastni izkušnji ozdravim v 14 dneh. Dopise s priloženo znamko za 1 Din za odgovor, na oglaeni oddelek «Jutra» pod Šifro značko «Nesreča bčži». 6767 Vrt z gorkimi gredicami oddam v najem. Naelov v oglas. oddelku «Jutra». 6762 Dvokolesa Zastopnike t vseh krajih Slovenije iščemo za prodajo najvažnejšega, vsakomur potrebnega aparata. — Meeečno lahko zasluži agilen prodajalec 6000—10.000 Din in več — tudi trgovci itd. — Za prospekt je priložiti Din 5 v znamkah. Ponudbe pod «Eksistenca 1927» na oglas, oddelek «Jutra». 6749 WAKEFIELD Zastopstvo in en gro prodaja : „TEBIN" Zagreb, Preradovfčeva 18 Tel ,i7 01. FerlinC Šmarje pri Jelšah proda zaradi trajne bolehnosti posestvo v trgu (nad 300 sadnih dreves), vino-gradni posestvi Finsko in Dreveni k, kjer se prideluje naj boljše vino vsega okraja, — Podrobnosti direktno. Zid med Vami in med boleznimi dihalnih organov naj bodo vedno pastilje 162 a Le te so pravi talisman, s katerim se lahko obvarujete zlih učinkov mraza, megle in mokrote, kakor tudi opasnih bacilov in drugih kožnih kali, ki jih raznaša prah; one Vas čuvaio prehlada, grlobola, vnetja krbja, brohinalnih katarjev, hripe itd., ali pa Vam pomagajo, da jih brž odpravite—Dobe se v vseh lakarnah in drogerijah. Oglas. Beograjska občina potrebuje za vodovod litih normalnih vodovodnih cevi od 80, 100 in 125 mm notranjega premera v skupni teži 305.000 kilogramov, a za 10 atm. delavnega pritiska. Poleg tega potrebuje: zajurače, fazonske dele, spojnice, hîdrante za gornje cevi. Detajlni sipisek gornjega materijala se more dobiti v Upravi Vodovoda, Jugoviča ulica br. 1, Beograd. Ponudbe na gornji naslov sc Siprejemajo do zaključno 30. marca t. L. Kavcijo bo naknadno položil samo oni ponudnik, ki dobi naročilo. Iz Soda Opština Grada Beograda Ebr. 1471 od 4. marca 1927. Natečajni razpis. Razpisujemo izpraznjeno službeno mesto kapelnika meščanske sodbe na Rabu. Od kapelnika zahtevamo, da zna igrati tudi orgije. — Nadaljna pojasnila v upravni pisarni. — Razpis je odprt do 31. marca 1927. 3396 a Uprava Gradjanske Glazbe na Rabu Tovarna perila Ljubljana, Gosposka ulico ft 16 (preje Kolodvorska ulica 8.) Izdeluje : perilo za gospode, pižame, bluze, jutranje obleke itd. en gros. Najfinejša izvršba. Izdeluje se tudi po meri. izvrstno se zabavam ko čitam René La Bruyère Hektorjev mec (Roman „Jutra" ta sijajni velezanimivi zgodovinski roman iz časov francoske revolucije in Napoleona Bonaparta Tako micne ljubavne zgodbe Tako žive slike nadutih arlstokratov, častihlepnih meščanov, revolucionarjev In volnlkov te velike dobe še nisem imel v rokah! Kupite to knjiso takoj! V upravi „Jutra" Ljubljana, Prešernova ulica Broš. izvod samo Vezan Izvod samo 18 Din 28 Din Zahvala. Prilikom prerane zgube našega, soproga, očeta, odnosno edinega sina, brata in vnuka, gospoda Konrada Dolinšek katerega je ugrabila nemila smrt v cvetu mladosti, smo prejeli od vseh strani toliko izrazov globokega soču-tja, da smatramo za dolžnost, zahvaliti se vsem najtopleje. Posebno se zahvaljujemo gg. rudniškim zdravnikom za požrtvovalen trud, da blago-poknjnika rešijo rane smrti, istotako najsrčnejša zahvala čč. duhovščini za podeljena tolažila sv. vere, nadalje delavski godbi za ginljive zalostlnke, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagopopojnlka v tako častnem številu sprem'H na njegovi . adn i poti. Vsem Bog plačaj ! Rodbina Dolinšek. V neizmerni žalosti naznanjamo I vsem sorodnikom, prijateljem in znan- [ cem, da )e naš sin, brat ln stric Bruno favai I drž. uradnik in rezervni vodporučnlk \ \ danes ob 5. zjutraj po dolgi mučni I bolezni v 28. letu svoje starosti mir- | no v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, 9. marca ob 15. Iz hiše žalosti. Medvedova ulica 38, na po-1 I kopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 7. marca 1927. Žalujoča rodbina Pavai. I Pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napihovanju črev, hemeroldlh, slabotnem delovanju čreves, arteriosklerozi itd. izborno deluje kri osvežujoči in kil čistilni „Planlnka- zdravilni čaj, ker 1. raztopi tuje snovi v človeškem telesu, 2. jih odpravlja iz telesa in 3. ojača in obnovi ves organizem. Dobi se v vseh lekarnah. Kjer ga pa ne bi dobili, vpošljke Din 20 direktno na lekarno: Mr. BAHOVEC, nakar se Vam vpošlje 1 orig. paket „Planinka" čaja brez z nadaljnih stroškov. — Бепег. dspot za Marital: lekarna Mr. Vidmar. PLAHiNKA i a a. л vi l hi C-A 7. Revmatizem Izjava zahvalnosfti. Gosp. Dr-ju 1. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43. Vaš lek mi je absolutno pomagal, ter sem vstal iz postelje, od reumatičniti bolečin, ki so se nenadno pojavile, a z bog katerih sem skozi dolgih 15 dni moral ležati Zahvaljujoč se Vašemu „Raalo Balsamika" sem sedaj popolnoma zdrav. Petrovac (požarevački). 28. decembra 1926. Sava M. Petrovič likvidator Mlavske Stedionicc. Lok „RADIO BALSAMIKA" izdeluje, prodaja In razpošilja * doplačilom po povzetju laboratorij RADIO BAL. SAMIKA Dr. I. in M. Rahlejev, Beograd, Kosovska ul. 43, parter 6 ijsi 91 M. Zévaco Papežinja Favsta Roman XU. Violettina poroka Bilo je v Favstinera dvorcu ob enajstih zvečer. Smrtna obsodba mojstra Clauda in kardinala Farneškega je bila- prečitana, stena je stala spet na svojem mestu in princesina roka, ki je pravkar dala prisotnim papeški blagoslov s tremi prsti, se je pobesila. Kardinali, škofje, plemiči, vsi so počasi odšli; le stražarji so nalik jeklenim kipom nepremično ostali na svojih mestih. Favsta je počasi stopila s prestola in odšla v svojo preprosto spalnico, ki" se ni prav nič ujemala z bogastvom ostalih prostorov. Te sobe še ni videlo tuje oko. Myrthis in Lea, Favstini strežnici, sta bili edini, ki sta smeli stopiti vanjo. Čakali sta je že. Slekli sta ji sijajni papeški ornat in sta io napravili v plemiško odelo, ki ga je že nosila tisti dan. Ko je bila oblečena, je krenila v elegantno sprejemnico, ki jo čitatelj pozna. Tam je sedel tuj človek, kakor bi čakal; uzrši Favsto, je naglo vstal in se priklonil do pasu. »Pristanete li na vse, o čemer sva nocoj govorila?« je vprašala Favsta. ^Pristanem, gospa,« je odvrnil z glasom, ki je drhtel od upanja in strahu. »Pojdiva tedaj!...« Skupaj sta odšla iz dvorca. Zunaj je čakala dvajsetorica konjenikov. Favsta je zajahala konja; ko so odrinili, je mignila prejšnjemu človeku, naj ostane pri njej. jela sta se tiho razzovarjati. S Favsto in njenim spremljevalcem na čelu je četa krenila proti ulici Sv. Antona. .... Tisti, ki je korakal ob Favstini- levici, je bil gospod de Maure-vert... Cerkev Sv. Pavla je stala nedaleč od dvorca Marije Touchetove. Vojvoda Angoulêmski je v mislili hvalil prijatelja, da je izbral za poroko baš ta božji hram. »Čas je, angel moj,< je rekel Violetti, ko;je ura odbila enajst. »Pojdiva, dragi gospod,« je odgovorila mladenka. Njena obleka je bila še vedno t»ela halja, v kateri je zjutraj prispela'na Grèvski trg. Toda Karel je vzel iz omare širok plašč, ki ga je nosila njegova mati, in ji je z njim ogrnil ramena. Prijel jo je za roko ter velel služabnikom, naj čuvajo dom, dokler se ne vrne z vojvodinjo Angoulêmsko. Nato sta odšla. Zunaj se je Violetta oklenila njegovega komolca. Stisnjena drug k drugemu, oba vsa drhteča, z očmi solznimi od vzhičenja, sta molče krenila proti cerkvi Sv. Pavla. Ko sta stopila v božji hram,, je ura pravkar bila pol enajstih. Udarec za udarcem je zvonko jeknil v noč; nato se je spet zgrnila na okolico tišina spečega mesta. Na kratki poti iz Progarske ulice do cerkve Sv. Pavla je Karel opazil več senc, plazečih se ob zidovih; ker jih je imel za navadne zlikovce, ki se jih odločen človek lahko otepe, se je zadovoljil s tem, da je vso pot držal bodalo za ročnik. Violetta ni videla nikogar; oprta na komolec svojega dragega* bi bila šla skozi jezero peklen- "ščikov, ne da bfžbuaHTnjeno pozornost. - ' "Pred" vrati cerkve se je Karel ustavil in je pogledal okoli sebe, iščoč z očmi prijateljev, ki bi ga bili morali pričakovati. Nikogar ra bilo videti;..gač pa je opazil, da so vrata samo priprta. Čakali so po tem takem, v cerkvi »Stopiva noter!« je zamrmral drhte. Vstopila sta. Dve sveči pred velikim oltarjem sta medlo rai-svetljevali hram. Blizu kora je stala trojica ljudi, ki so govorili med seboj, kakor da čakajo nečesa. »Evo jih!« je rekel Karel »Ali je moj oče med njimi?« je vprašala Violetta. »Da, dušica, evo... oh, glej svečenika, ki naju poroči!...« Trepetaje sta se prižela drug k drugemu in obstala pri vratih v omotici najčistejše sreče. Pred oltarjem se je bil res pojavil svečenik v ornatu, spremljan po dvojici strežnikov v koretljih. »Pristopiva, dragi gospod,« je dejala Violetta. »Da, zakaj kmalu bo polnoči... Prišla je ura, ki naju združi na veke...« Počasi sta krenila proti kom. V tem pa se je začelo po cerkvi čudno gibanje. Iz vseh mračnih stranskih kapelic in temnih kotov so se prikazali možje, ki so jeli tiho stopati za dvojioo. Kmalu je bilo teh neznancev do trideset; . zaviti v svoje plašče, z rokami na držajih mečev, so bili res podobni knežjemu spremstvu, zbirajočemu se k tajni poroki svojega gospodarja. Karel in Violetta sta mimo korakala naprej, z očmi uprtimi v trojico mož, ki so čakali na koru. Tedajci pa se je Karel zdrznil; njegove prèpadene oči so se z osuplo grozo uprle v te ljudi, ki jih je imel za prijatelje... Tvrdka M. Štele & I. • ■ e ck Liubliana, Šolski drevored (Semenišče) priporoča bogato zalogo vedno svežega južnega in domačega sadja ter deželnih pridelkov. Tvrdka dobavlja špedjelno limone in pomaranče vedno direk'no cd producenta, ter zamore vsled tega postiečl cenj. odjemalcem vedno z garantirano najlepšim blagom po breztonkurenčmh cenah. V dolgoletnem ooslovaniu oosrečtlo se je tvrdki stopiti v trgo ske stike s samo prvovr struni izbranimi inozemskim' dobavitelji ter eksportnimi tvrd-kami, katero dejstvo jamči, da dobavlja tvrdka vedno le prvovrstno biago, ter more ista zagotoviti cenj. odiemalcem najso-lidnejšo in najtočnejšo oostr 2bo. — Izvršujejo se naročila tudi za vagonske množine, ter se za ista računajo iziemno nizke cene. 31agovolite se prepričati! Zahtevajte cenike! RAZPIS. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo vodovodne instalacije, centralne kurjave in kopališča, pečarska dela ter obzidavo štedilnikov in napravo solnčnih okenskih zastorov, za 80 stanovanjsko hišo na Ahacljevi cesti Ljubljani. Vsi potrebni pripomočki in podatki se dobe počenši dne 14. marca 1.1. med uradnimi urami v mestnem gradbe nem uradu Šolski drevored štev. 2/11 Ponudbe za napravo pečarskih del in štediln kov ter za napravo solnčnih zastorov ie vložiti najkasneje do 21 marca 1927, za vodovodno insialacio, centralno kurjavo in kopališče pa do 26. t. m. vsele do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu. A. Amann - Pohištvo Dvorni trg št. 1, vhod v veži desno. cene nizke Fine meščanske jedilnice. Cene nizke. Mestni magistrat ljubljanski, dne 7. ma ca 1927 312 Zapustila nas je za vedno naša draga članica, sestra 3)24 Lina Ravnikar uradnica drž. zdravilišča Rogaške Slatine Pogreb bode v sreio, dne 9. t. m ob pol 16. iz državne bolnice v Ljubljani. Rogaška Slatina, dne 7. marca 1927. Sokolsko društvo v Rogaški Slatini. ■I B Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini naznanja žalostno vest, da je danes, ob pol 9 dop. gospica Lina Ravnikar arhivska uradnica v bolnici v Ljubljani, v starosti 25. let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v sredo ob pol 16. uri iz mrtvaščnice državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blagopokojnico, ki je žrtvovala vse svoje moči podjetju, ohran mo v častnem spora nu. RogaSka Slatina, dne 7. marca 1927. PRES ELrl TBV. Javno-orvna in gospodarska pisarna dr. EMIL Ш Ljubljana se je preselila iz ŠelenburgOve ul. št 7/1. na Cankarjevo nabrežje štev. lil. (pri Frančiškanskem mostu — Filipov dvorec) Telefon št. 971 Poštni predel št. 167 L3UBL3ANA 334b Trgovskega pomočnika (ielezninarja) popolnoma verziranega v svoji stroki, spretnega detajlista starejšega sprejme takoj tvrdka BREZNIK & FRITSCH, trgovina z železnino, Ljubljana,. C 3439 .ШХ* d d. tvornica lestencev in kovinskega blaga, Zagreb, Koturaška cesta b.oj S išče za svoi obrat izvrstnega Kovinskega tiskarja fMetalldrucker) m to za takojšnji nastop. Reflektanti nai se cbra čaio naravnost na tvom co 3»a Ažuriranje robcev in perila in entlanje čipk izvršuje najceneje TONI JAGER Ljubljana — Dvorni trg štev. 1. iiimnmnmm ■ Uj. auCHi Satirično psihologih Kart Din 24 — Naroča .t pi' tiskovni zadrug* v LJubljani Prešernov? ulic . Sprejmemo 2 dobra železolivarja na 14 dnevno poskušnjo. Ponudbe z na vedbo dosedanjega dela, zahtev in pri poročil naj se pošljejo na oglasni odd Jutra pod „Lvarji". 3422 Uradnlštvo ln uslužbenci državnega zdravilišča v Rogaški Slatini sporočajo, da je umrla v bolnici v Ljubliani njihova zvesta tovarišica, gospica Lina Ravnikar arhivska uradnlea stara komaj 25. let Pogreb se bo vršil v sredo, ob pol 16. uri. Blago pokbjnico ohranimo v častnem spominu. Rogaška Slatina, 7. marca 1927. Zahvala. Za vse mm goštevilne izraze globokega sočutja in iskrenega sožalja povodom prerane smrti našega nadvse ljubljenega soproga in nredob ega očeta; gospoda Franca Lebeia se čutimo dolžni izreči tem potom našo najglobokejšo zahvalo vsem, ki so v teti težkih dneh z nami sočustvovali. Posebno pa se zahvaljujemo vlč. duhovščini, gasilnemu društvu za častno spremstvo, hočtcim pevcem za . ganljive žalostinke, ter zastopniku Slov. planinskega društva, vsem darovalcem vencev kakor tudi vsem neštetim M so prišli od blizu >n daleč, da so spremili blagopokojnik» na njegovi zadnji poti. Rajnega priporočamo v blag spomin. Reka • Hoče, dne 4 marca 1927 Žalujoči ostali. Otvoritev čevljarske delavnice. Naznanjam, da sem poleg svoje trgovine s čevlji otvoril še špeoijalno delavnico za popravilo čevljev. Spreiemajo se v popravilo čevlji vseh tovarniških znamk ln. popravila snežnih čevljev ter tudi izdelava vseh vrst čevljev po meri. 3330 Vsa dela se izvršujejo pod vodstvom poznanega strokovnjaka g. M. Peteraela Naročila ln popravila se spreiemajo v trgovini čevljev Sv. Petra oesta 6. Se priporoča M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra oesta 6. Elegantna precizilska ura za zmerno ceno se dobiva po vseh boljSih trgovinah z .urami Zaiamženo pristno slivovko, tropinko, drožen-sko in vinsko žganje nudi po ugodnih cenah Rado Potak, Ormož Lastna žgarniaraa. Solidna postrežba. 2 Oglas. Beograjska občina namerava izve