Murska Sobota, 17. oktober 1991 • Leto XUI • Št. 41 • Cena 30 tolarjev Pomurje izziv ali usoda!? Vprašanje, ki se mi ob tej priliki postavlja kot Prekmurcu po rodu, ki se v Pomurje vrača na začasno delo. Če gledam skozi optiko usode, lahko z gotovostjo zapišem, da gre za antropološkost. Skratka za zatekanje k tistemu, od česar se ne moreš odtrgati, ki ostaja v tebi kot nekaj neizživetega. Če pa gledam skozi optiko izziva, je to okolje, ki je bilo in še zmeraj ostaja. Preprosteje povedano je okolje, če se nanj ozreš z očmi centra, ki je še zmeraj na robu. Po drugi strani pa okolje, ki je v iskanju svoje gospodarske in socialne identitete zastalo nekje na pol poti. Ko se poskušam ozreti na to okolje s časovno in prostorsko distanco, gornjo tezo lako dokazujem z močjo več argumentov. IZ CENTRA NA ROB Vzrok lahko iščemo v stalnem zanemarjanju svojih naravnih resursov, ekonomisti pravijo — komparativnih prednosti. Skratka, skupine, ki so zastavljale vizijo tega prostora na teh danostih, so zmeraj ostale ali na pol poti ali v popolni osami, in to so še dandanašnji. Človek dobi občutek, da tega prostora ni izučilo nič. Vse preveč se je zanašal na prevzemanje vzorcev, ki so temu okolju tuji. In sedaj se je praktično znašel v kolapsu, tako socialnem kot tudi gospodarskem. Ali potrebujemo bolj zgovoren dokaz, kot je sesutje delovno ekstenzivne kovinskopredelovalne industrije, ki je žalibog vloženem materialu dodala le borih 5 odstotkov nove vrednosti? Žal so v tem okolju v preteklosti, recimo temu konjuturnih šestdesetih letih, ko je pravo zadružništvo doživelo svoj vrhunec, propadli projekti, ki bi danes tej pokrajini dajali neko jasnejšo in predvsem stabilno prihodnost. Za zgled omenjam razvoj semenarstva in vrste drugih specializiranih zadrug in s tem proizvodnje v tem prostoru. Ampak ne, potrebovalo je prašičje farme, »švas« industrijo, kajti prej omenjeni projekti so doživeli svoj politični stečaj, slednji pa gospodarskega. In sedaj — občutek imam, da se še zmeraj vse vrti okoli omenjenih dveh polov. Očitno je, da se to okolje ne more znebiti svojega miselnega vzorca, in to kljub »politični« prevetritvi. Kajti očitno je, da se spet vse vrti okrog udobnosti sedaj in tu, namesto okrog razvoja in perspektiv. Prav tako to okolje ni bilo sposobno uporabiti pozitivnega naboja, ki mu ga ponuja izredna migracijska dinamika, ampak prej negativnega, kar je tudi razumljivo, saj ta ne povzroča nobenifrstresov, ampak prej nasprotno. Janez Votek Z današnjim uvodnikom se vam, spoštovani bralci Vestnika, predstavlja novi odgovorni ured- nik domačega tednika. Janez Votek se je pred dobrim desetletjem v pomurski javnosti že potrdil kot vešče in ostro novinarsko pero in v tem stilu nadaljeval tudi v slovenski prestolnici. Zdaj se vrača v domačo pokrajino, s katero nikoli ni prenehal živeti. Če v uredništvu delimo pričakovanja z bralci, potem od njega pričakujemo, da Vestniku prevetri dušo in da skupaj s sodelavci v hiši in zunaj nje iz njega naredi še boljši časopis. fr««. obilje na pokuSnji « pozdrav H*J KMETIJAM Pomurja smikove akcije na 8. strani. krena SOZ JE IN JE NI Je zdaJ nekako WKak«r je bilo svoje dm z lastnino. Družbena ie bila takorekoč vsa ^nona namenjena za zdru-So 'ZVodnjo, istočasno USo * vsaki tovarni menili, Mei« j'njihovi. Pri čemer »v°> da je v samem str-kako res, saj je v 'st t Srnislu moj vsak stroj, J"1 se lahko izdela Mi ki lahko zado-r^v .ksno mojo potrebo. Je samo v praksi, ker ^p0uekdo s tem strojem agati oziroma služiti. ie mogoče soditi po '/()(liln;i.riekaterih članov in Si? ■ lz SDZ-ja v Prek-Sif?nd>r'ek’jL s0 do na" Me iVSi še naPreJ č,an' . se je razcepila. k »kn k gornjeradgonske ^ordinator pomurske« Sf^ndrej Hrastelj celo : r ie ... razkola ni prišlo, 5 ^i??ranka ostala SDZ in , a stranka, ki se lahko tako imenuje. Sem v SZD-ju, vztrajam pa na distinkciji med vodjem stranke in stranko samo. Gre za odhod ljudi, ne pa razkol. Odhod, ki je bil programiran. Druge stranke kot je ta, ki se zdaj imenuje SDZ-NDZ ni. Nova stranka bo šele nastala. Sploh pa je zame to normalen pojav, prišlo je do čiščenja stranke, tudi v drugih se bo to dogajalo,« pravi gospod Hrastelj. Tudi z družbeno lastnino, na kateri potencialno še vedno vsi participiramo, se je moralo tc zgoditi. Za zdaj vsi szdejevci menijo, da je stranka, ki je in je ni, njihova. Kar je sicer razumljivo, ni pa običajno. G. Mirko Prelog, predsednik ljutomerskega občinskega odbora, ki je bil na ra-zlomnem kongresu stranke, za zdaj ni hotel zavzeti stališča, ker čaka na mnenje član- stva. Štefan Smej 91 v nedeljo v Veržeju. Več o koncu (Fotografija: Nataša Juhnov) ZDRAVSTVO v službi države Ne razumem da ljudje ne vidijo, da tudi mi v zdravstvu .proizvajamo, in to Zdravje, je ob stavki prizadeto povedala zdravnica. Mar ni to dovolj pomemben razlog, da bi država izboljšala položaj zdravstva in zaposlenih v njem? Očitno pa proizvoda zdravstva »socialistično« vzgojen m navajen uporabnik ne vidi v tem smislu. Zameglitev dejstva, da tudi zdravstveni delavci proizvajajo, je namreč zasluga državniške kape nad zdravstvom Država nad zdravstvom drži svojo roko, zato je lahko samo državno In v tem času, ko so v ospredju drugi cilji, zanj in za družbene dejavnosti nasploh pač ni obilo denarja. Zdravstvo je postavljeno na drugi tir, saj denar najprej mora biti, kot pravijo, za prednostne naloge v osamosvajanju. . S tem ko država pobira davke m prispevke tudi za zdravstvo, ko plačuje dejavnost in daje plače, postavlja ljudi v belem v svojo službo. Služiti morajo najprej državi in posredno uporabniku, v njihovih očeh oa ie proizvod zdravstvenih delavcev že itak plačan vnaprej. Saj velikokrat pravijo za zdravstvo smo pa že veliko dali. V takem odnosu je zdravstvu onemogočeno, da bi pokazalo pravo ceno svojih storitev. To mu niti -ni dopuščeno, saj je zdravstvo za državo pomemben dejavnik ohranjanja socialnega miru. Zato mora biti poceni tako za državljana ob siromašni državni blagajni z drugimi prednostnimi dejavnostmi pa tudi za državo. Za socialni mir m za lojalnost državljanov je treba nekaj žrtvovati. Bolje kot tvegati, da bo v državi izbil socialni nemir Dokler bo tako, tako dolgo zdravstveni delavci svojih plač pač ne bodo mogli primerjati s plačami tistih delavcev, ki so zaposleni v monopolni (uspešni) dejavnosti, ki ima pri postavljanju cen proste roke. Zatorej pobožne misli zdravstvenih delavcev, pa tudi bolnikov in kulturnikov ter socialnih delavcev in drugih, da bi si vsi enakomerno razdelili bremena osamosvajanja in nastajanja nove države, ne morejo biti kaj več kot to. Majda Horvat Oktober 23. oktobra stopi Sonce v znamenje Škorpijona 23. oktobra bo Luna v znamenju ščipa VESTNIKOV KOLEDAR 17. oktober, četrtek, MARJETA 18. oktober, petek, LUKA 19. oktober, sobota, ETBIN 20. oktober, nedelja, VENDEL 21. oktober, ponedeljek, URŠKA 22. oktober, torek, MARIJA 23. oktober, sreda, BISERKA Pomurje pa le ima klas Klas, ki gaje predlagala slovenska vladaje oplel. Dobili smo tolar in ga sprejeli za svoj denar (čeprav so že tudi pomisleki, ker naj bi bil za nas sprejemljivejši panon), ostal pa nam je tudi klas in z njim morda zavist dela slovenske javnosti. Ampak nas bo klas, skupaj z neločljivim simbolom dežele ob Muri — štorkljo, spremljal na registrskih tablicah. Simbol je nastal, ne da bi Pomurci vedeli, kdaj in kje. Zdaj ko nam je dan kot SIMBOL POMURSKE REGIJE, smo izbrskali, da je ideja nastala v umetniških krogih, zanj pa so se preprosto odločili občinski oblastniki. Pri sprejemanju odločitve je očitno šlo brez težav, saj zadeva ni pricurljala v javnost. In kakšna je nova registrska tablica? Ima zelen okvir s številkami, ki so zelo podobne nemškim. Namesto mestnega grba, ki je na registrskih tablicah drugih slovenskih območij, pa je na naši simbol pomurske pokrajine -- klas s štorkljo. Prve nove tablice bodo dobili vozniki po novem letu, ko bodo registrirali nova ali pa stara vozila, katerim je več kot za mesec dni pretekla registracija. Zvedeli pa smo tudi, da si bodo tisti, ki so to pripravljeni plačati, lahko omislili na registrskih tablicah drugačne oznake kot bodo na klasičnih — recimo začetnici imena in priimka. Novost je tudi, da bo ob prodaji starega avta registrsko tablico možno preseliti na novega. Ker novih tablic še dva meseca ne bo, objavljamo dosedanjo za dokumentacijo, novo pa za tolažbo radovednežem. a avtotehna Ljubljana, celovška c. 22S tel lostj 573-sss MS E1-674 PREGOVORA Luka repo puka, v roke huka. Če z dežnikom Vrša pride, zima vlagi ne uide. Ob koncu tedna bo oblačno s padavinami, ki bodo v nedeljo postopoma prenehale. VREME aktualno po svetu Iz Zagreba piše: »Banana republika«, ki je čedalje bolj podobna samo še bananini lupini, se je po ukazu guvernerja Narodne banke Hrvaške prof. dr. Anteja Čičin-Šaina znašla na tistem bojišču, ki ga še pred časom ni bilo mogoče napovedovati. Četudi je Slovenija Hrvaški omogočila, da lahko njeni ljudje potujejo prek našega ozemlja do svojih krajev, ki so s hrvaške strani nedostopni — da ne govorimo o naši pomoči hrvaškim izgnancem in o mednarodni podpori samostojnosti in neodvisnosti Hrvaške —, je gospod Čičin-Šain po monetarni osamosvojitvi Slovenije tako rekoč zaprl Ljubljansko banko in njene poslovnice na Hrvaškem, prepovedal pretok dinarjev iz Slovenije na Hrvaško, uvedel devizno plačevanje goriva na hrvaških bencinskih črpalkah, vsak slovenski potnik pa lahko potuje na Hrvaško kvečjemu s 1200 dinarji itd. Preprosti ljudje si seveda te poteze hrvaške države razlagajo kot »zahvalo« slovenski podpori hrvaškemu osamosvajanju, kar je navsezadnje tudi res, kot je res tudi to, da bi bili zaradi vojne na Hrvaškem še na MEJA slabšem kot do zdaj, če bi s Hrvaško ohranili skupno plačilno sredstvo z dvojnim imenom slovensko-hrvaški tolar-krona. Hrvati doslej niso uspeli niti prešteti vseh globokih ran, ki se razpirajo in poglabljajo že od 17. avgusta lani. Po mojih podatkih, ki sem jih zbral na temelju letošnjega popisa prebivalstva, dosedanjih krvavih bojev, popolnem uničenju kakih 110 vasi in hrvaških mest, registriranih in neregistriranih beguncev, je v dosedanji vojni na Hrvaškem padlo najmanj 20.000 ljudi, uradni podatki hrvaške države pa obravnavajo 850 mrtvih na hrvaški strani. Na zadnjem saborskem zasedanju je predsednik hrvaške vlade dr. Franjo Gregurič posredoval podatek, da je v dosedanji vojni hrvaško gospodarstvo utrpelo za okoli 12 milijard ameriških dolarjev škode, v resnici pa je ta škoda trikrat večja. Ta podatek pa starejše bralce nemara spominja na leta zadnje vojne, ko je iz sekunde v sekundo padala vrednost valute nemškega, madžarskega ali italijanskega okupatorja, ker ni bilo kritja. Tudi hrvaško gospodarstvo, ki mu je velikosrbski imperializem že od 17. avgusta lani vsilil vojno, se je moralo prilagoditi vojnim razmeram in celo v, zagrebški Plivi menda izdelujejo napalm bombe, z železarni Sisak hrvaške topove, v nekaterih tovarnah zagrebškega kombinata Rade Končar strojnice itd. Druge poti do popolne monetarne osamosvojitve ni bilo, čeprav se nad njo hudujejo hrvaški voditelji in kaznujejo nas, preproste ljudi, ki nam je malo mar visoka politika, ni nam pa vseeno, kako bomo po toliko letih samoodpovedovanja, izkoriščanja, napetosti med mirom in vojno v resnici živeli. Konec koncev je tisti del hrvaške politike, ki danes benti nad slovenskimi potezami, 26. junija izigral zadnjo možnost za nekakšno skupno pot v neodvisnost s Slovenijo, predvsem pa to, da bi po najkrajši poti opravil z okupacijsko vojsko in njeno udarno pestjo, to pa je s če-tniško in drugo navlako srbske provenience. Poti nazaj ni, je pa še nekakšna možnost za vnaprej, če se bo Hrvaška prilagodila Sloveniji in omogočila kolikor toliko normalno življenje ob meji, ki je za Slovence že dolgo kritična. Res pa je, da morda nisem natančno predvideval, v kakšnih okoliščinah bom pisal to pismo, namreč prvič iz tujine, kjer je vojna in kjer nič ne kaže, da se ji bliža konec. Tako kot capljanju hrvaške politike za slovensko pri osamosvojitvi. Peter Potočnik Vanče posrednik v Jugoslaviji Perez de Cuellar, generalni sekretar OZN, ki je v izjavah o jugoslovanski krizi in ukrepih svetovne organizacije zmeraj zadržan, očitno daje dogodkom pri nas velik pomen. Dokaz za to je imenovanje posebnega odposlanca, 74-letnega Cyrusa Van-cea, enega od najbolj izkušenih ameriških diplomatov, človeka z velikim osebnim ugledom, ki naj bi pomagal pri reševanju jugoslovanske krize. Cyrus Vanče je znan po tem, da je ostro naspro- toval širjenju vietnamske vojne, zaradi česar je kar dvakrat odstopil z visokih državniških funkcij v obrambnem ministrstvu. V času vladavine Carterja pa je prevzel položaj zunanjega ministra. Glavni cilj njegove zunanje politike je bilo zmanjšanje napetosti med velesilama, zato je nadaljeval politiko popuščanja do SZ, poseben poudarek pa je dajal razorožitvi. Kot hladnokrven in sistematičen človek z izrednimi diplomatskimi izkušnjami naj bi pripomogel k reševanju jugoslovanske drame. Medtem je posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN Vanče dopotoval v Beograd, kjer se je pogovarjal z Miloševičem, Kadijevičem in Adžičem, sprejela pa sta ga tudi predsednik jugoslovanske vlade Markovič in zunanji minister Lončar. Po koncu haaškega zasedanja se je Vanče vrnil v Jugoslavijo in nadaljeval pogovore s hrvaško in slovensko stranjo. NA BALKANU NIČ NOVEGA V Haagu se še naprej trudijo pomiriti sprte strani, v Beogradu se še vedno gredo Jugoslavijo in rešujejo domnevno ogrožene Srbe, v Zagrebu igrajo na več kart, v Sloveniji pa se nadaljujejo politična razhajanja. Miloševič in Kadijevič nonšalantno brijeta norce iz van den Broeka ter namesto premirja in umika armade nadaljujeta s slepim uničevanjem ter z nezmanjšano srditostjo določata zahodno mejo srbske Jugoslavije. Medtem pa v Haagu grozijo z gospodarskimi sankcijami, a hkrati vse bolj pristajajo na izvršeno dejstvo. To pa je še kako resno opozorilo za Slovenijo, saj v tolikanj čislani Evropi ni nikakršne sentimentalnosti do naših osamosvojitvenih prizadevanj, ampak zgolj hladno diplo- matsko preračunavanje o čim večjih koristih. _ ; j Večanje števila držav, ki znavajo slovenski potni list, J ‘ cer dobro znamenje, toda narodnega priznanja, klju“ j nemu preobratu v Italiji in sp budnim izjavam v AvstriJ Nemčiji, ne bo brez soglasja najsterice. Po drugi strani J vaško-srbsko sovraštvo P » boko, da bi lahko po. sklenjen® premirju pričakovali na škem mir Zato bo morala ?'' 546 kilometrov dolga juzn' . nova evropsko-balkanska še dolgo naša najbolj in nadzorovana meja. n zaradi brezskrbnega življe J mejnega prebivalstva. H ra n0. treba bolj poskrbeti tudi za tranjost države, da bi se e • raznim nepravilnostim. ŠTIRJE GENSCHERJEVI Dogajanje na Hrvaškem, predvsem ravnanje srbske strani, povzroča vse več odpora pri številnih evropskih politikih. Tako je nemški zunanji minister Gen-scher v nastopu pred deželnim vodstvom svoje liberalne stranke v Rotingenu jugoslovanskim generalom postavil štiri pogoje za politično odpravo konflikta s pogajanji. Jugoslovanska vojska se mora umakniti s Hrvaške; nasilnih sprememb meja med republikami ni mogoče priznati; treba je priznati in zavarovati pravice manjšin ter mednarodno priznati tiste republike, ki so se odločile za samostojno pot. Pri tem se je skliceval na dejstvo, daje »Jugo- Armada se umika tudi iz Hrvaške Predsednik ministrskega sveta Evropske skupnosti Hans van den Broek je po štiriurnih pogovorih s predsednikoma Hrvaške in Srbije, Franjom Tudma-nom in Slobodanom Miloševičem, ter obrambnim ministrom generalom Veljkom Kadijevičem v Haagu na konferenci povedal, da se bodo enote JA iz Hrvaške umaknile v mesecu dni. Dejal je tudi, da se bo hkrati s tem nadaljeval tudi proces političnih pogajanj, ki naj bi se končal v enakem roku. Vse republike se morajo medtem dogovoriti o načinu prihodnjega sodelovanja. Ti dogovori pa morajo vsebovati varstvo pravic narodnostnih manjšin in manjšinskih skupin. Nizozemski zunanji minister van den Broek je zaslugo za najnovejši sporazum pripisal opazovalcem ES, češ da so prav ti pri vojskujočih se straneh dosegli jamstva, da bodo spoštovale ustavitev ognja. Za zdaj se je Evropska skupnost odrekla gospodarskim ukrepom proti Jugoslaviji, je povedal van den Broek. Na podlagi tega sporazuma v Haagu so se nadaljevali pogovori med opazovalci ES in predstavniki vojskujočih se strani na Hrvaškem. Sklepna seja mirovne konference v Haagu naj bi bila po izteku dogovorjenega enomesečnega roka. POGOJI slavija v dosedanji oblik' P n3 hala obstajati«, zato se vojska ne bi smela vec gj mirovnim prizadevanje^ |jC3. »Slovenija in Hrvaška sta li svojo neodvisnost ' „a ljudstva, ki je bila e nili-demokratičen način, ne , ef. če spodbijati,« pravi Ge Enako misli tudi avstJ :e E*; nanji minister Mock, za n3j ropski skupnosti prediag takoj prizna neodvisnos jarjl, nije in Hrvaške. Kot je P gre v tem primeru tudi za teto Evropske skupnost - ko da se spreminja tuui y stališče do tega vprašanj nanjem ministrstvu so napovedali, da bo HaJ. Sl?" kmalu priznala neodvisno venije in Hrvaške. EVROPSKI PARLAMENT PROTI PRIZNANJU Evropski parlament je zavrnil resolucijo sredinsko-desničarskih strank in zelenih z zahtevo po priznanju Slovenije in Hrvaške. Za resolucijo se je izreklo 64 poslancev, 82 pa jih je bilo proti. Po obisku in pogovoru Stipeta Mesiča v Strasbourgu so se predstavniki večine skupin v Evropskem parlamentu dogovorili za besedilo resolucije. Ta je vsebovala pobudo za priznanje Slovenije in Hrvaške, vendar pa se je ob tem razvila zelo živahna razprava na seji socialistične skupine. Na njej so socialisti iz Španije, Velike Britanije in Grčije preglasovali preostale, zato je socialistična skupina umaknila svoj podpis. Evropski parlament je nato odobril alternativni dokument socialistov. V njem je rečeno, da Jugoslavije v sedanji obliki ni več in da mora imeti ES uravnotežen pristop do tega vprašanja. VSAKDANJOST VOJNE Nemški kancler Kohl je nedavno izjavil, da je prepričan, da ni več daleč dan, ko se bodo lahko tudi jugoslovanski narodi svobodno odločali o svoji usodi. Ali ni ta »pozitivna utopija« nekoliko neobičajna? Kakor da bi ne živeli tik pod koncem dvajsetega stoletja v Evropi in v času parlamentarnih demokracij? Kakor da bi se na balkanskem bojišču ne vsak dan pobilo neko za zdaj težko določljivo število ljudi, predvsem civilnih ljudi. Tudi otrok. Kje je vest Evrope, ki očitno sodi, da se ta neumna balkanska plemena morajo prej med seboj pobijati, preden se bodo lahko svobodno odločala? Zakaj so pravzaprav Hrvati, če odštejemo to, da so pač brez nafte in vseh tistih drugih strateških atributov, zaradi katerih se zahodni svet nemudoma spravi v vojaški korak (Kuvajt, Panama, Haiti), tako sumljivi ljudje? Zakaj se tudi mnogi med nami tako zlahka prepuščajo misli, da se je morebiti Tudman v resnici dal v Banskih dvorih sam bombardirati, kakor trdijo Srbi? Spomnimo se nekoliko našega s'o(venskega odnosa do vojne na Hrvaškem. V začetku nam ni bilo veliko mar za njihovo morijo, ker smo jim zamerili njihovo obnašanje med našo vojno. Kolektivno moralno peklenje, ki ga v javnosti ni bilo mogoče zaznati, obstajalo pa je kot tema zasebnih pogovorov, je postalo izrazitejše takrat, ko je armada začela od nas seliti vojaško opremo. Na lastne vojne neprijetnosti pa smo že nekoliko pozabili. Vendar, če natančneje pogledamo, ta obču- V žarišču dogodkov tek »moralne odgovornosti« ni bil iskren. Bili smo razpeti med polovičnim sočutjem in sebično ignoranco. Zato si je bilo potrebno zgraditi neko moralno zatočišče. Zatekli smo se torej tja, kamor se zateka kritični del svetovne javnosti, ki mu za dogajanje na Hrvaškem vendarle ni vseeno: na vprašanje vesti smo začeli odgovarjati z vprašanjem o tem, koliko so si za vse skupaj krivi Hrvati sami. Zakaj Srbom niso dali avtonomije, smo spraševali? Kaj bi to škodovalo hrvaški suverenosti. Omenjali smo velikanske zločine Hrvatov nad Srbi v drugi svetovni vojni. Toda ali je dovoljeno vračati krvni dolg petdeset let po usta-ških zlodelih, seje vprašal znani komentator avstrijske televizije Paul Lendvai? Od kod Srbom pravica, ki si jo sicer jemljejo mafijski klani? Zakaj ima ta pravica svoje zakotno zatočišče prav na Balkanu? Zato, ker stvari tukaj niso imele pravih imen. Mednacionalne odnose so urejali po načelu »bratstva in enotnosti«, namesto po ekonomskih in kulturoloških merilih. Ali je v tem času, ko traja balkanska vojna, ali je takrat, ko je bila vojna pri nas, kdo od nas kdaj pomislil, da bi klical mir v imenu nekdanjega »bratstva in enotnosti«? Ne slovenska in ne svetovna vest ni mogla spregovoriti, ker zadeve niso imele svojih pravih imen. Brž ko pa se stvari poimenujejo, je laže: vojni minister Kadijevič je rekel, daje na Hrvaškem na oblasti »nacionalsocializem« in da ga je potrebno z vojno zatreti. »Nacionalsocializem« je mednarodno razumljiv izraz, medtem ko »težnje po s# verenosti«, »neodvisna državnost« in drugi tovrstni za zahodni svet zapozneli pojavi, za katere velja, da so predvsem rezultat postkomunizma, mednarodni diplomaciji niso razumljivi. Zdaj nam je potemtakem vsem laže. Zahod lahko začne ugibati, če na Hrvaškem v resnici vlada nacionalistični režim, mi pa se na osnovi opredelitve lahko počasi odločamo, kje je naše srce, ko gre za vprašanje sosednje države. Navsezadnje imamo čas, kajti vojna tam doli je postala vsakdanjost. Za skupno priznanje Predsednik zunanjepolitičnega odbora madžarskega parlamenta Horn meni, da bi madžarsko-avstrijsko-itali-jansko in nemško priznanje Slovenije in Hrvaške spodbudilo tudi druge države, da bi ukrenile enako. Dodal je, da je Zahod povsem izgubljen v zvezi z jugoslovansko krizo, zato bi nekakšno skupno priznanje zagotovo spodbudno vplivalo na druge države. Štefan Smej Evropske čete za Jugoslavijo Nizozemec van Ekelen, generalni sekretar Zahodnoevropske unije, je v Madridu izjavil, da mora biti Unija pripravljena na vojaški poseg v Jugoslaviji, če bi se za to odločili na politični ravni v okviru Evropske skupnosti. Če bi prišlo do uresničitve tega sklepa, bi v Jugoslavijo najverjetneje poslali od štiri do pet tisoč ljudi. JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Lord Carrington je prepričan, da je med odraslimi mogoč kompromis. Ni eden tistih Britancev, ki ima tujce za barbare, in zato od njih malo pričakuje. Gotovo pa mora dvomiti, če Jugoslovane še lah- ko prišteva k odraslim. Die Zeit, Hamburg Srbski narod je biloško star. Mar naj zdaj damo 300.000 mladih Srbov za nekakšno zajebano srbsko cesarstvo, v katerem bo že na samem začetku Srbov manj kot pripadnikov drugih narodov. Duga, Beograd Jugoslavija je dejansko postala država pod mednarodnim skrbništvom, pod tem pa so v glavnem države v nastajanju. Tako po predvidevanjih mednarodnih organizacij prestaja verjetno svoj zapuščinski postopek, torej prenehanje pravnega obstajanja. ^jesnik, Zagreb globus MOSKVA - So^^ekatet'1' krogi so zanikali P’sanJ^.entatu na zahodnih časopisov o a pOud3' Mihaila Gorbačova. K° e> rili, so te trditve neutemeij . „ vlad3 TOKIO - JaP0"sk.®tjh 'i'0’* sporočila, da je po 5 z Lih?’ navezala diplomtske s ^1(1-Latvijo in Estonijo. v’ znaniH' ške republike so s tem .. zna” JERUZALEM 7 palestinski aktivisti z y izraelskega ozemlja s jnjstro>1’ pogovarjali z zunanji Bakerjem. „ • nredst3*"' DIINAJ - Kanade in.e’; ki 38 držav - Ld »rf ropskih članic KVS • ^itisk1 za zdaj tudi predstavn |p.dne držav - so se z^al^aterim nem sestanku, med ce|jne v n proučili varnost stare vih razmerah. 4 ril** SEUL - J»žnokore^gcijZieHa nje disidentskih o^3!! foe Vaj dolžilo predsednika « .^jjpi na krutega ravnanja s p jenja J . protniki. Po trditvah^ zaporih 1316 pol' 1 kov’ H TIRANA - fra"|OnSa enod"l minister Dumas je A^3 nem uradnem obis To je prvi obisk kakeg« ga diplomata v lira 1 jsta’3L / tovni vojni. Poleg./^taH"1" najvišjih oblasti se J voditelji opozicije. MOSKVA - .^Jgtske malno navezala dipl • so it se z Estonijo in Litv , ■ ke n njali ustrezne d'Plf(1ap|o"'3,S Kmalu naj bi navezah UH odnose še z Letonijo- VARŠAVA ' Bielecki je s predsed pisaI ske vlade Kebisem P .stvU. ki so pribežali na Madžarsko. se Na podražitve ne pristajajo slepo Plan' sprejel? radgonskega IS niso sl°htev Vl^'^ cen komunalnih Posojila " terjaj0 natančnejša klike? 4 ~~ Kdaj denar iz repu- ^no v Gornji Radgoni — po-"iso v Ljutomeru — ■ Predloga Komunal-Mnjk s?6?3 0 dv'gu cen komu-m0&v- Tak° so se na-'tvršne °41" na seji občinskega '^liitn SVeta’ k° so v razpravi Prelehtali posledice l11 Uvel;.'-.Podražitev, ki naj bi 'ako Sq ? 1 že v tem mesecu. ^°dstot komunalci predlagali °dPadkOv° Podražitev odvoza s kesoni, v novembru - x *■ ^soda radgonskega gradu 9a radgonskega izvršnega sveta in Rdeče* ^•Iovk 1® krat,i|0 Vsem v zvezi z racio-komunalnega abo likvidnostjo ter štev za enostavno in Q Več pozornosti kovnim problemom boški ^01 Se ne mo0?13!'51’ pogrešajo globalno strategijo razvoja občine, kpo 'Ve, če rej0. sprijazniti z ugotovitvami, ki ne dajejo dolgoročne Svetatav^eni S]?? b' s.e lahko oprijeli vsi gospodarski subjekti. Ker niso ahteva- problemi — vsaj ne analitično —, od izvršnega fon'U °dpJ°’ raj konkretizira svoja stališča, ki bi pripomogla k hi-^činSL V danju Pomanjkljivosti pri gospodarjenju. b orga ■ Poudarili na nedavni razširjeni seji predsedstva sloj t^ljsli o nizac'je Socialistične stranke v Murski Soboti, ko so ' Uresn^k^darskih gibanjih. Ob tem so opozorili tudi na za-Ss Pr pri eVardu Predvolilnih obljub, zlasti glede referendum-bi^lo noCestnem 'n v°dovodnem omrežju. Po njihovem mnenju ?eJi ?1ora| j Zo.rn°sti namenja tudi zdravstvu, občinski izvršni svet %k'^'^tja^1 koncept socialnega programa, saj je precej ljudi na 1^0 ' .ln ne morejo dobiti ustrezne zaposlitve. Zato se v ob-k^ti, arn111^01 so Poudarili v razpravi, poslanci ne smejo zgolj ^lim0 so g0 Pa . Predvsem dajati koristne pobude. v stjoe scen..00'' 0 položaju Socialistične stranke znotraj trenutne haA-^inslrP3 So dejali, da so lahko zadovoljni s svojo zastopa-Prhkem Parlamentu. Tu skušajo na kritičen in konstrukti-,ki Sj P®vati k večji učinkovitosti. Opredelili so tudi naloge ' V ta namZadLeva’ da bi v svoje vrste pritegnila fimveč novih men bodo organizirali različne akcije in družabna sre- ■S M. Jerše razširjeno reprodukcijo, je dokončna odločitev o podražitvi komunalnih storitev preložena do nadaljnjega. Sicer pa so na seji sklenili, da je cene geodetskih storitev možno valorizirati za nekaj čez 7 odstotkov. Govor je bil tudi o odpravljanju posledic po vojni agresiji v radgonski občini, ki je utrpela precejšnjo škodo. Enotna je ugotovitev, da so z doslej opravljenimi deli, ki jih nadzira posebna občinska komisija, evidenco pa imajo na Rdečem križu, dokaj zadovoljni, čeprav jim primanjkuje sredstev za dokončno odpravljanje vseh posledic. Z ustreznih republiških organov namreč niso dobili niti dinarja za popravilo infrastrukturnih objektov in opreme, zato bodo skušali še bolj »pritisniti« nanje, da jim čim prej nakažejo potreben denar. V občini so že razporedili okrog 10 milijonov tolarjev za najnujnejše potrebe. Rečeno je bilo, da bi za obnovo vseh poškodovanih stanovanjskih objektov potrebovali okrog 50 milijonov tolarjev, medtem ko je o natančnem znesku posredne škode, ki so jo utrpela radgonska podjetja, nemogoče govoriti. Milan Jerše ZASKRBLJENI OB PRAZNIKU S sprejemom delegatov občinske skupščine in predstavnikov političnih strank so se v Gornji Radgoni na skromen način spomnili svojega občinskega praznika. V ta okvir sodi tudi sprejem delegacije učencev osnovnih šol ob tednu prometne varnosti pred torkovim skupnim zasedanjem vseh treh zborov občinske skupščine. Na njem so precejšnjo pozornost namenili poslovanju družbenih in zasebnih podjetij ter izvajalskih organizacij družbenih dejavnosti. Kot je poudaril podpredsednik IS Zlatko Erlih, radgonsko gospodarstvo po nedavni vojaški agresiji hira oz. stagnira. Pojavljajo se namreč težave z likvidnostjo, akumulacija se znižuje, podjetja pa so pred gospodarsko blokado, kar je posledica neurejenih razmer na jugoslovanskem tržišču. Na to še posebej opozarjajo v Elradu, ker bodo imeli zaradi pretrganih poslovnih vezi ogromno škodo, saj bodo lahko prodali le 60 odstotkov načrtovanega. Tudi Radenska ima težave s tujskim turizmom, tovarno polnilne opreme, ki ji je v vodo padel posel, vreden 5 milijonov mark, in polnjenje mineralne vode, za katero je na Hrvaškem sicer veliko zanimanje, toda ovira je najnovejši plačilni promet. Podobno ugotavljajo tudi v Avtorad-goni, padec standarda pa je najbolj občuten v trgovskih organizacijah. Tudi Trezino senje, ki je svoje dni privabljalo prodajalce in kupce od blizu in daleč, ni več to, kar je bilo. Prazne luknje med stojnicami in gneča, ki je ni bilo, sta opozarjali, da sta ponudba in povpraševanje podlegla kruti realnosti. Prodajalcev z one strani meje je bilo veliko manj kot ponavadi, prišli so le od blizu — iz Čakovca in Varaždina. Pravijo, da so se ustrašili poti, ki je še vedno zaznamovana z vojno in slovenske carine. Manj je bilo tudi kupcev, pa še ti so se, namesto da bi kupovali, zgrinjali okoli stojnic z motno opojnostjo in v njej utapljali skrbi in tolarje. Je pa sejem dokazal, da tolar ni edino plačilno sredstvo v Sloveniji, da je mogoče lepe ženske škorenjce kupiti za 1000 SLT, za 1200 din, še rajši pa so trgovci vzeli marke ali šilinge. »Ziher je ziher«. R. Ficko Foto: N. Juhnov . G' PRIJATELJA SPOZNAŠ V NESREČI Vojne grozote in hudodelstva, predvsem nad civilnim prebivalstvom v sosednji Hrvaški, so imele za posledico uničenje vsega premoženja posameznih družin. Te so namreč ostale brez hrane, oblačil in drugih življenjskih potrebščin, zato se je tudi Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Pomurja skupaj s krajevnimi sveti Ljutomer, Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota odločila, da se vključi v akcijo zbiranja pomoči prizadetemu prebivalstvu. Na ta način želijo pomanjkanje vsaj delno omiliti. Z akcijo zbiranja pomoči ogroženim na Hrva- škem so pozvali direktorje podjetij, organe upravljanja in predsednike sindikatov, da se odzovejo tej humanitarni akciji. Dogovorjeno je, da bodo v pomurskih delovnih kolektivih priskočili na pomoč po svojih možnostih in za prizadete ljudi v vojni na Hrvaškem prispevali hrano, kmetijske pridelke, oblačila, higienske izdelke, čistila, posteljnino',' krmo za živino in podobno. Prevzem zbranega je organiziral Območni svet Zveze svobodnih sindikatov Pomurja, ki bo poskrbel, da bo vse darovano predano predsedstvu republiškega sveta Samostalnih sindikatov Hrvaške. M. Jerše Zbiranje pomoči V veliki zbiralni akciji, ki sojo prejšnji teden organizirale humanitarne organizacije Rdeči križ, Karitas in Adra soboške občine in ki je zajela krajevne urade Puconci, Bogojina, Martjanci, Beltinci, Tišina ter Murska Sobota z okolico, so zbrali 70 ton živil ter 150 tisoč dinarjev. Zbrano so z enajstimi kamioni odpeljali v bolnišnico Osijek in na tamkajšnji Rdeči križ, v zbirni center za M M m W HM MB ■■■■■■■■■ Mia MNON ■■ MB «1 F Pribežniki ■ Vsaj v Pomurju se je reka beguncev nekoliko umirila, ven- | Idar iih je v soboški občini še vedno 308, v ljutomerski 135, v . lendavski 137 ter v radgonski 140. To so seveda prijavljeni, je | Bpa tudi precej takih, ki niso. . I Pribežniki so v Pomurju pri znancih, sorodnikih ah pri B | družinah, ki so jim odprla vrata svojega doma. V zbirni center | i v Maribor jih niso pošiljali. Nekateri so že tudi odšli, pred- J I vsem tisti ki so iz krajev, kjer so se spopadi ustavili, novi pa ■ B nrihaiaio iz Vinkovcev, okolice Vukovarja, Slavonskega Broda | Na prvi pogled se zdi, da v kmetijstvu ni večjih problemov, je pripomnil Branko Križan, toda velika podražitev reprodukcijskega materiala vnaša nemir. Na nevzdržen položaj osnovnega šolstva pa je opozorila Terezija Šegula, saj s plačami zaostajajo Glasnost soboškega Demosa »Razšli smo se že okrog osmih, sešli pa tam okrog četrt na sedmih. To je po mojem bistveno za ta sestanek,« je rekel Drago Šiftar, član soboškega izvršnega sveta, o 23. seji koordinacijskega odbora, ki je bila v torek, 8. oktobra. Če sodimo po neki znani krilatici, ki pravi, da ljudje o po-1 membnih rečeh odločajo na kratko, o nepomembnih pa se na dolgo in na široko prepirajo, potem so se na 23. koordinacijski seji pogovarjali o pomembnih rečeh. Po dnevnem redu so obravnavali poročilo o zasedanju soboške občinske skupščine in o kadrovskih spremembah v vodstvu Demosa. Kakor smo lahko begunce v Maruševac pri Ivancu, v gradbeni center v Zagrebu, kjer je 750 pribežnikov, na Otočac, Sisak ter v Dalmatinske Zagorc. Denar pa bodo nakazali na žiro-račun za osiješko bolnišnico, Adri, ki bo nakupila potreben sanitetni material, evangeličanski cerkvi za njihove pribežnike, ki so na Hodošu, preostali denar pa bodo porabili za nakup sanitetnega materiala ter ga poslali na celo za komunalci, kjer je kvalifikacijska sestava nižja. V razpravi so se tudi zavzeli za izenačitev obrtne dejavnost in podjetništva. Milan Jerše prebrali v Večeru, so se demosovci, v radost opozicije, spravili nad svojo vlado, nad tajnico občinske skupščine, razpravljali so o delu kadrovske komisije in zaman so iskali novega tajnika. Skratka, politično so se prav dobro sprli. To pa je pomembna odločitev. Seveda se Demosu zdaj dogaja, kar se mu mora: ker se je zlepil v strankarski omnibus — v nekakšno stranko strank, ki združuje tako levico kot desnico. Vendar je tudi res, da takšni spori pričajo o nekem pozitivnem naboju, za katerega je pravzaprav zelo čudno, da se je v tem političnem konglomeratu, kljub njegovi siceršnji neprofiliranosti, sploh ohranil. Pomisliti je namreč potrebno, da je Demosu grozilo prav tisto, kar je »moral-no-politično« pokopalo staro partijo. Demos namreč nikoli ni tajil, da se je združil zato, da bi komuniste spravil z oblasti. Tisto pa, kar nastane zaradi oblasti, se zaradi oblasti tudi ohranja, kar pomeni, da zelo pazi, da ne bi samo sebe navznoter slabilo. Komaj si je namreč mogoče predstavljati, da bi edina vladajoča stranka izpred let, torej partija, s svojimi sateliti (v soboškem Demosu so v epicentru, ki bi ustrezal nekdanji poziciji partije, čedalje očitneje krščanski demokrati, sateliti pa so vse druge stranke vladajoče koalicije) kdaj razbijala samo sebe. Njen tovrsten spor, ki pa si ga je, kakor smo rekli, mogoče predstavljati samo kot nekaj popolnoma hipotetičnega, bi se končal z ugotavljanjem partijske odgovornosti. Zato, da bi partija trdno ostala na oblasti. Vse to skupaj pa seveda ne pomeni, da so ljudje v Demosu manj pokvarljivi kakor nekdanji komunisti. Razlika je v tistem, čemur se po rusko pravi »glasnost«, v klasičnem poltičnem jeziku pa »javnost političnega dela.« Štefan Smej krizna območja. Del zbranega pa bodo porabili tudi za begunce v naših krajih. Ljudje so torej veliko prispevali, zaradi zbranega in organizacije-pa moramo posebej omeniti krajevno skupnost Rakičan, Moravske Toplice in Tišino. Ta konec tedna pa bodo akcije potekale tudi po goričkem delu soboške občine. Zbirale so tudi v gornjerad-gonski občini. Osnovna šola Jožeta Kerenčiča je zbirala higienske potrebščine za zbirni center na Reki, kar so jim tudi že odpeljali, ter Karitas, ki je zbrala štiri tone živil ter obleko. Društvo prijateljev mladine vseh šol radgonske občine pa je zbiralo igrače in otroška oblačila. V lendavski občini bo velika zbiralna akcija konec prihodnjega tedna. Za 200 tisoč dinarjev pa so sanitetni material za Hrvaško kupila podjetja Vigros, Zunanja trgovina in Mesna industrija mh PRENOVITELJI Z OBISKA PRI SPD V INGOLSTADTL Zgradba soboške občinske skupščine. 11. oktober okrog pol devetih. V zgradbi je toplo, ker izdatno kurijo. Zdravniki in učitelji stavkajo, v šolah še ne kurijo. Upajmo, da kurijo v bolnišnicah. Socialdemokrati imajo prednost imena, prenovitelji imajo pravico prve noči, socialisti pa so vmes. Vse tri stranke pa sodijo na levico. Socialdemokrati so s Pučnikom v Demosu, prenovitelji s Kučanom na čelu republike, soboški socialisti pa so na zadnjih volitvah najbolje potegnili od vseh drugih socialistov v Sloveniji. Nemci pa so v zadregi, ker jim mnogokaj ni jasno. Kako je lahko levica tako razcepljena; kako so lahko socialdemokrati v, po njihovih merilih, desnem Demosu; kje so pravzaprav socialisti, so levo ali desno od sredine, kako je z Žakljem? Evgen Emri in Geza Farkaš sta bila skupaj v pisarni, včasih smo se nad tem usajali, zdaj pa že spet anticipirata združitev v skupno stranko. Ne samo zato, ker onadva tako hočeta, marveč Nemci sešivajo slovensko levico tudi zato, ker nemški socialdemokrati iz Ingolstadta tako pričakujejo. Farkaš: »On (pokaže na Emrija), Kolmanič in jaz lahko gremo skupaj v Nemčijo. Problem je v špici v Ljubljani.« Zato hodi zdaj vsaka stranka zase. Bili so že socialdemokrati, pred kratkim tudi prenovitelji, socialisti pričakujejo vabilo. Poleg Emrija, ki je delegacijo vodil, sta bila še čian soboškega predsedstva prenoviteljev B. Ščavni-čar in Duško Kos iz Ljubljane, ki se je pogovarjal z mladimi socialdemokrati. »Tudi nemška socialdemokracija ni čisto enotna, so različne struje,« pravi Emri. Slovensko levico pa skušajo kljub temu bolj poenotiti, ker se jim zdi prešibka, če je tako razcepljena. Je bil dr. Pučnik tam tema pogovorov? »Ne, ni bil. Rekli so celo, da se o Pučniku ni za meniti, ker je po njihovem desničar. Oni poznajo razmere pri nas.« »Mi imamo z nemškimi socialdemokrati tradicionalna srečanja že od takrat, ko tukaj socialdemokracije še ni bilo. Z ustanovitvijo socialdemokratske stranke pa se je sodelovanje razširilo tudi nanjo.« Zato imajo komunisti (prenovitelji) pravico prve noči, ker so bili prej, socialdemokrati pa prednost imena. Prednost imena ni majhna. Prenovitelji so udarili čudovito mimo, ko so onegavili in so se raje poimenovali »prenovitelji«. Čisto tako kakor kakšno italijansko ali albansko gibanje. Ali pa kakor cerkveno gibanje za prenovo vere. Zdaj pa se jim to maščuje. Kako to, da so Nemci začeli vabiti k sebi na poravnavo prekmurske in prleške levičarje? Skušajo mogoče takšne procese sprožiti tudi drugod po Sloveniji? »Dogovor je tak, da je Sobota, soboška levica, na slovenski ravni odgovorna za stike z Nemčijo,« pravi Emri. Kmalu bodo šli na spravno romanje tudi socialisti. »Sklic levega kongresa oziroma zbora v Sloveniji pa je zelo delikaten,« meni Emri. Saj. Štefan Smej --------- k OKTOBRA 1991 Stran 3 aktualna, tema s^n Socialna država in licemerna protikomunistična oblast Vprašanja o tem, če učitelji in zdravniki stavkajo ob pravem času, če je 24.000 tolarjev plače za zdravnika specialista preveč ali premalo, če so učiteljske stavke kakor gripa, ker nastopajo spomladi in jeseni, kakor je rekla znano maloumna komentatorka za šolstvo na ljubljanski televiziji, so neprimerna in podla. Oblast, ki se zaradi zanemarjanja šolstva in zdravstva spreneveda ter brani z zdra-vorazumarskimi argumenti mase, je ali pokvarjena ali pa povsem nesposobna. Naša oblast to dela, kajti ne brani se drugače kakor prav z argumenti mentalno egalitarizira-ne množice, ki hoče uživati vsestransko socialno varnost, kompilirano z nedisciplino in obenem pa poceni. Če izkorišča v masah'privzgojeno dediščino partijskega žongliranja med porabniki in izvajalci na zelo pomembnem segmentu družbenega življenja, ki se je birokratsko imenoval »svobodna menjava dela preko samoupravnih interesnih skupnosti«, je pokvarjena. Če pa obeh teh področij ni sposobna vzdrževati na standardu, ki bi bil primeren splošnemu vtisu o narodovi premožnosti, je nesposobna. Nesposobna je, pa četudi je za to z levjim deležem kriva prejšnja oblast, kajti aktualna oblast ima legitimiteto in legalnost. Zatorej ima tudi pravico in dolžnost vzpostaviti davčni sistem, ki bi pretočil nekaj nekompetentnega bogastva skozi mehanizme socialne države, ne glede na to, da še niso sprejeti lastninski zakoni. V vsaki dobri državi sta vsaj še dve državi. Kot državi v državi: pravna država in socialna država. O teh dveh pojavih v naši državljanski skušnji ni veliko informacij. Socializem kot uresničena utopija prehodne družbe je anticipiral uresničitev popolnega prava in popolne socialne pravčnosti. Način, kako je socializem obstajal naj bi že sam po sebi kot politični sistem uresničeval tudi Pravico in Varnos.. Pravna država v klasičriem smislu, kar pa zdajle ni naša tema, je država v kateri ima boginja Justitia, katere ime po latinsko pomeni Pravica, zavezane oči, v eni roki drži tehtnico, v drugi pa meč. Kajti Pravica ne sme gledati na to, komu izreka pravico. Socialna država je tisti del državnih mehanizmov, zaradi katerih je med drugim ponehala levičarska kritika države. Je eden izmed razlogov, da država naj sploh še obstaja kot koristna organizacija. Kaj je socialna država? To so vsi tisti mehanizmi v državi s katerimi se pomaga manj srečnim in s katerimi se zaradi socialnega miru blažijo razlike, ki izhajajo iz različnih sposobnosti in neenake podjetnosti državljanov. »Vsakdo, ki se je zastrupil z obedom v restavraciji, se nalezel gripe v avtobusu ali bolh v hotelski postelji oziroma dobil glivično infekcijo nog v javnem kopališču, dobro ve, kako je zdravje posameznika odvisno od zdravja in higiene celotne družbe«. Tako slikoviti znajo biti pri uvajanju v socialno državo Angloasaksonci. Pri nas gre prav že za same temelje socialne države, oblast pa se z razvajenimi masami licemerno sklicuje na zdravniško in pedagoško etiko. J r PASTUN SLASTI GOSPODARSKEGA OSAMOSVAJANJA ‘ NAFTA IZ HRVAŠKE ZA DOLARJE? V edini slovenski rafineriji Nafti Lendava teče predelava nafte zaenkrat še normalno — proizvodnjo derivatov še niso zmanjšali, prav tako ne razpošiljanja po Sloveniji. Toda če se položaj na Hrvaškem ne bo umiril in če ne bo dogovora o plačilu za kondenzat na Hrvaško, bo lendavska rafinerija to morala storiti v desetih dneh. Zaradi vojne na Hrvaškem, ki je zaprla največje plinsko polje, je dobava kondenzata v Lendavo ustavljena, blokiran pa je tudi naftovod od Omišlja. Druga težava rafinerije so plačila. Do sedaj je Lendava Ini plačevala kondenzat v dinarjih, sedaj pa se v Zagrebu postavlja zahteva po plačilu v dolarjih. Te dni potekajo s Hrvati intenzivni dogovori za neke vrste kliring, zaenkrat brez uspeha. Zaradi tega sta sedaj ustavljena plačilni in blagovni promet. Če se v desetih dneh stvari ne bodo uredile, bodo začeli proizvodnjo ustavljati, dokler si ne zagotovijo kondenzat drugod. O gospodarski osamosvojitvi in njenih prednostih oz. posledicah razmišljajo v Nafti izredno kritično. Poudarjajo, da bo za energetiko osamosvojitev prinesla predvsem podražitev poslovanja. Kondenzat bomo kupovali za drage dolarje, kompenzacija in delitev tržišča v Sloveniji z reško rafinerijo ne bo več možna. »Najprej tega nismo delali zaradi cenovnih razmerij, sedaj, ko bi se dala ta cenovna razmerja urediti, nismo dovolj pripravljeni,« pravi direktor Miloš Ošlaj. »Mislim, da tudi v energetskem konceptu Slovenije nismo povedali vsega. Preveč je bilo neodločnosti in pogovorov o tem, ali bo energetika javno podjetje ali ne in premalo sistematičnosti. ENOSTRANSKE REŠI- TVE Trgovci opozarjajo predvsem na enostranske rešitve in slovenski koncept menjave z drugimi republikami. Ti koncepti so za slovensko stran najsprejemljivejši, ni pa nujno, da ustrezajo tudi drugim. In zato, preden se bodo te države med eboj dogovorile, bo gospodarstvu težko. Pri veletrgovini Potrošnik pravijo, da se je trgovina čez noč znašla v zaprtem prostoru, vendar pa bo morala dobre poslovne odnose s partnerji iz drugih držav obdržati. To pa bo težko, saj so nastale ovire, ki te odnose tako ali drugače rušijo. Jože Kovač, glavni direktor Potrošnika pravi, daje blagovna menjava z drugimi republikami tačas zelo nejasna. »Vseskozi smo kritizirali jugoslovansko birokracijo, kaže pa, da jo sedaj natančno posnemamo, meni Kovač. »Mi smo čez noč postali največji zunanjetrgovinski partner z drugimi republikami. Na naše dvorišče pride dnevno štirideset 30-ton-skih tovornjakov iz juga in za teh štirideset tovornjakov bomo morali sedaj narediti 40 posebnih dokumentov, kjer ima ena faktura štiri strani. To isto fakturo bo potrebno prepisovati v carinsko deklaracijo in špe-diterske listine in moram reči, da je to norija. Namesto da bi se ukvarjali s stvarmi, ki so donosne, se bomo ukvarjali s papirji. Ustanoviti bomo morali lastno špeditersko službo in se registrirati za izvoz in uvoz. Do včeraj to ni bilo potrebno, ker smo bili trgovec v notranjem blagovnem prometu.« Pri Potrošniku opozarjajo tudi na izvoz — primer Univerza-la iz Lendave in njegovih trgovin čez mejo. Kot veletrgovina prodajajo blago Univerzalu, ta pa bo zalagal svoje trgovine na Hrvaškem. Kupec je domač, k njemu gre faktura, blago pa je izvozno in gre čez mejo. Jože Kovač meni, da je po dolgem času država naredila pametno potezo, ko je postavila menjalno razmerje dinar tolar ena proti ena. Taka, v trgovini niso spreminjali svojih utečenih po- MB MB Mb BM BBB *■ MB MB S težkimi in negotovimi koraki stopa Republika Slovenija po poti gospodarske osamosvojitve. Če bi Slovenija imela program samostojne ekonomske politike, ti koraki prav gotovo ne bi bili tako zadržani in bi gospodarstvo lahko bilo bolj mirno. Če bi imeli program z vsebinsko in časovno opredelitvijo posameznih faz ukrepov v monetarni in posojilni politiki, zagotovljeno varnost ter zaščito slovenskega premoženja, učinkovite ukrepe za preusmerjanje gospodarstva na stabilnejša tržišča, bi ne prihajalo do takšnih zapletov in težav, s katerimi se danes srečujejo in jih skušajo največkrat neuspešno, po svoje, reševati praktično vse veje gospodarstva. Številne nejasnosti poslovanja v slovenski ekonomski suverenosti tarejo tudi pomursko gospodarstvo. V pogovorih s predstavniki carine, bank in SDK-ja so podjetja iskala odgovore na številna vprašanja, vendar jih največkrat niso dobili. Pot v gospodarsko samostojnost je torej manj gotova, kot je bila v politično, tudi daljša je in bolj trnova. Vlada bo že danes morala odgovoriti gospodarstvu, drugače se hitro lahko zgodi, da bo mfada slovenska država občutila krizo, značilno za trideseta leta. ti, vsako drugo razmerje pa bi prineslo velike težave in predvsem nepotrebnega dela. Čeprav so se pri Potrošniku dobro pripravili na osamosvojitev glede zalog, pa opozarjajo, da bodo imeli v določene obdobju težave z nekaterimi vrstami blaga, ki so jih vozili iz drugih republik. »Do pomanjkanja blaga sicer ne bo prišlo, ker bo trgovina intenzivno iskala nadomestila,« pravi Jože Kovač. »Slovenski kupec pa bo moral spremeniti tudi svoje navade — enostavno se bo moral navaditi uporabljati morsko sol namesto kamene, prašek Persil namesto Eve itd. Ne glede na to, kakšne dogovore bomo dosegli s sosednjo Hrvaško, se bo izbira blaga skrčila. Cenovno s 'strani trgovine to ne pomeni nič, slovenski izdelovalci pa se bodo pač obnašali tržno — cene bodo oblikovali glede na ponudbo in povpraševanje. Jesen bo zelo pestra.« Tako so Pomurci potrpežljivo čakali pred bančnimi okenci na tolarje. V Ljubljanski banki — Pomurski banki so za novo slovensko valuto v treh dneh zamenjali po tečaju 1:1 168 milijonov dinarjev. Danes menjava dinarjev za tolarje v banki ni več možna, za 100 dinarjev lahko dobite 85,61 tolarja smao še v SDK-ju. OSAMOSVOJITVENI UKREPI BODO PRIVABILI TUJCE Turistični delavci, ki so jih. letošnji znani dogodki in njihove posledice najbolj prizadele, vidijo v gospodarski osamosvojitvi velike prednosti. Dušan Bencik, direktor Moravskih Toplic pravi, da bodo sprejeti ukrepi pozitivno vplivali na poslovanje zdravilišča. Ker se politične razmere umirjajo, izboljšujejo, kar vrača ponovno zaupanje gostov v Slovenijo, so možnosti, da se bodo tujci, ki so dolga leta hodili v zdravilišče, ponovno vrnili. Drugo pa sta denarna osamosvojitev in tečajna lista, kjer vidimo, da je odnos med tolarjem in marko 32, med tolarjem in šilingom 4,5. Ta razmerja so v korist zdravilišča, bivanje postaja za tuje goste cenejše, kar je eden od dejavnikov, da se bodo gostje vračali. Drugače pa bo z gosti iz nekdanje' Jugoslavije. Zaradi tečaja bo bivanje zanje v Sloveniji vedno dražje, vendar to Moravske Toplice ne skrbi preveč. Gostov iz drugih TOLAR JE ŽE DRAŽJI OD DINARJA Po uradnem tečaju Banke Slovenije je za 100 dinarjev mogoče danes dobiti le še 85,61 tolarja. Svet Banke Slovenije je sklenil, da bo novi tečaj na listi banke veljal do konca oktobra letos. Na tečajnici Banke Slovenije ni več dinarja kot devize, oblikoval se bo na podlagi ponudbe in povpraševanja na Ljubljanski borzi. republik je bilo samo deset odstotkov, ki pa jih zdravilišče lahko nadomesti s tujimi in slovenskimi. Seveda ob politični in gospodarski stabilnosti, dobri ponudbi in pravilno ter uspešno izpeljanih prodajnih akcijah. ZAČASNE TEŽAVE »V vsakem primeru je prav, da se je Slovenija gospodarsko osamosvojila,« pravi Milan Koren iz Mesne industrije Pomurka. »Vrednost dinarja je zares vprašljiva, in če bomo ravnali v skladu z načeli, ki veljajo za utrditev domače valute, je lahko to dobra osnova za vse oblike naše menjave. Sicer tudi Mesno industrijo tarejo težave pri organiziranju poslovanja z drugimi republikami, vendar to niso problemi, ki se ne bi dali rešiti. Prav tako so težave s pla čili v druge republike, vendar so te začasne in posledica premalo natančnih dogovorov med Banko Slovenije in Narodno banko Hrvaške. V vsakem primeru bo potrebno zadeve urediti tako, da bomo z južnimi državami, zlasti Hrvaško, poslovali tako, da bomo tam kupovali blago, ki ga bomo potrebovali in na ta način porabili tisti denar, ki ga od kupcev na Hrvaškem dobimo.« Je pa Pomurka na nekdanji jugoslovanski trg kot kupec in dobavitelj zelo vezana. Tako jo je precej prizadela prepoved izvoza žive živine iz Hrvaške, pa tudi reprodukcijskih materialov, ki jih potrebujejo. V Mesni industriji intenzivno iščejo druge možnosti za nakup živine in opozarjajo, da bo posledica prekinitve hrvaške dobave žive živine manjša prodaja mesa in mesnin na to območje. V nobenem primeru pa se južnim tržiščem ne odpovedujejo. Kot pravi Koren, bodo iskali vse poti, da ga obdržijo, ob tem pa izkoriščajo tudi vse možnosti, ki jih imajo na drugih območjih. »Vse to so začasni problemi, ki se bodo zagotovo uredili,« pravi Milan Koren. »Preveč smo odvisni od tega tržišča in oni od nas, da bi zaradi novega režima na meji in nove valute prekinili sodelovanje. Naučiti se bomo morali živeti po novih pravilih, ki jih nova meja od nas zahteva. Vprašanje pa je, kako bomo s cenami reagirali na različne vrednosti dinarja, zlasti tam; kjer bo ta še veljal. Slovenska ekonomija postaja bistveno bolj dinamična, zahteva mnogo več razmišljanja in poglobljenih poslovnih odločitev, kot smo bili tega vajeni do sedaj.« MB MB MB MB BM MB MB M O KVOTAH SE BODO POGOVARJALI V BRUSLJU Mura, ki več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje proda na tuje, s tržiščem nekdanje Jugoslavije nima večjih težav. Že v začetku letošnjega leta so se odločili, da bodo na balkanski del svetovnega tržišča plasirali minimalne količine blaga in poskušali več izvoziti. Odloči Branko Povoden, vodja plačilnega prometa pri sobo-škem SDK-ju, plačilni promet komentira takole: »Mi izvajamo plačilni promet z drugimi republikami v celoti, s tem ua imamo pri neposrednih komunikacijah s podružnicami SDK' ja v drugih republikah težave, ker nam plačila zavračajo- Z«' radi tega uporabljamo tehniko zbirnih aviz, kar pomeni p«sl' Ijanje plačilnih dokumentov po pošti. Zaenkrat iz drugih republik nismo dobili vrnjene nobene zbirne avize, je pa to tum kratek čas. Plačila oz. prilivi iz drugih republik pa se poja; vljajo tudi po 8. oktobru, predvsem so to prilivi z območij, k' so nam blizu (Varaždin, Čakovec). Računamo, da se boo« stvari v tednu dni uredile in da bo plačilni promet stekel nor malno.« tev se je sedaj potrdila kot pravilna, z jugotrgom jih zaenkrat vežejo samo še terjatve. Teh je za 200 milijonov dinarjev, kako jih bodo izterjali, pa ne vedo. Ze danes so z razmerjem tolar-dinar izgubili 15 odstotkov in kot vse kaže, bodo morali pozabiti tudi na preostanek. Večje so težave pri pridobitvi izvoznih kvot, ki jih je do sedaj določal Beograd. Slovenska vlada pravi, da ima Slovenija kot zakonit dedič pravico do uveljavitve kvot in kontingentov. Ali je v praksi res tako? Božo Kuharič, generalni direktor Mure, pravi: »Že v začetku letošnjega leta smo slovensko vlado opozarjali,' da se je potrebno o stvareh okoli izvoznih kvot in kontingentov dogovoriti. Moram reči, da se kaj konkretnega takrat še ni dalo narediti, da pa je bilo slovensko zunanje ministrstvo zelo prizade-. vno. Pobuda je tekla v dveh smereh, in sicer da je potrebno pripraviti sporazum o pridruženem članstvu EGS in pridobiti potrebno dokumentacijo. Povezali smo se z dr. Sočanom, ki deluje v Bruslju in ki se je z odgovornimi za tekstilno industrijo v EGS-u dogovoril za sesta ČETRTINA ZAPOSLENIH V NAFTI JE HRVA^1 DRŽAVLJANOV , voZl Čez 25 odstotkov zaposlenih se v lendavsko . |n()sti čez Muro, V rafineriji pravijo, da vprašanja o nacion jc niso nikoli postavljali in tudi sedaj ga ne bodo za nikog■ a(, pa seveda vprašanje, kaj se bo s temi delavci dogajal« “ p ko bo prišlo do nujnih restrikcij, predvsem zaradipa v Lendavi že sedaj nekaj čez tisoč nezaposlenih, v ■ ugotavljajo, da imajo tretjino presežka delovne sile- /- po tu verjetno potrebno upoštevati ne le kriterij Vki besedah Miloša Ošlaja so se v Nafti dogovorili, oa 'I ^do jih potrebujejo za nemoteno proizvodnjo, nikakor " razvrščali v predalčke nacionalnosti. . nloi' Glede izplačila osebnih dohodkov imajo ti delavci o reg3 nosti. Odprejo lahko tekoči račun v svoji banki, na * pa jim bo podjetje nakazovalo plačo v njihovi valuti, če i lahko prejemajo tudi tolarje v Sloveniji. nek, ki bo kmalu. Zaenkrat Beograd še ne nagaja, mi smo izvozne kvote za zadnje četrtletje že dobili, težave pa bodo lahko naslednje leto. Pogodbe s tujimi partnerji za naslednje leto imamo sicer že sklenjene, kajti na kvote enostavno ne moremo čakati. Mislim, da je tačas velika škoda, da vlečemo iz Beograda Dagmarja Šusterja, predsednika Gospodarske zbornice, ki je do sedaj z nami ravnala korektno in ni delala nobenih razlik med republikami. Sem za to, da umaknemo iz zveznih organov politike, ne pa tudi gospodarstvenike.« V Muri torej Beograda ne zanemarjajo, stavijo pa na Bruselj. Izvozne kvote pa se bodo morale razdeliti med tekstilci tudi znotraj Slovenije, v ta namen pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije poseben pravilnik za dodeljevanje uvoznih in izvoznih kontingentov. OPOZORILA IN BOJA- ZNI Gospodarstvo opozarja in ni navdušeno nad tem, da smo v ekonomsko suverenost stopili s samostojno valuto in neurejenimi razmerji. Feri Horvat, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, pravi, da nujno potrebujemo minimalno trden sistemski okvir, pravni red, ki ga mora zagotoviti država, finančno infrastrukturo in inštitucije tržnega sistema. Iz družbe, kjer je bila Slovenija dobra med slabimi, stopamo namreč med najboljše. Zdi se, da bi nekateri naši politiki kar čez noč radi pozabili nekatera južna tf' žišča, ob tem pa pozabljajo. je bila Slovenija od teh skoraj eksistenčno odvisna-Nekako preveč samozavestno zvenijo izjave nekaterih slovenskih ministrov, da se bo PaC potrebno preusmeriti na svet?' yna tržišča ob podatku, da je internacionalizacija slovenskega gospodarstva izredno majhna, saj izvozimo komaj 19 « stotkov družbenega proizvoda-Dejstvo je, da slovenska vlada do izteka moratorija bistveni in pomembnih dogovorov drugimi republikami ni sklen la. Zakaj? Odgovor je verjetno večplasten, držalo pa bo, da na drugi strani pravih sogovorn-kov pravzaprav ni imela. Peca Beograda v EGS-u še ved«« veljajo. Slovenska vlada sice zagotavlja, da se je s številnim državami, predvsem evrops* mi, že dogovorila, da bodo S venijo upoštevale kot Pra \ naslednico Jugoslavije pn deljevanju izvoznih in uvo2,.: kontingentov, toda kdor se sklepa pogodbe za prih« j leto, je v popolni negotov Taki dogovori z zunanjim . tom niso pravno-formalno stalno čisti, in če k temu d mo še togost in konzerva darskih | nost evropskih 8oS^e, struktur, je prav ni slovensko gospoda kvo1 . hodnje leto, kar se jzgu kontingentov, marši lo. ■ zahte^ v Gospodarstveniki flciJ učinkovit sistem m naj bi gospodarstvo. Za letos I I odstotkov |a^ 2,8-krat več, kot Je ^vse^. | akumulacija, m t0 f sp°j,t0- J pomoč zgubarjem,^» j | pomoč Zgu™u-- , janje razvoja pa r ob tak tkov celotne vsot pa prerazporeditvi ^jjjši- ko korak v Evropo seReliata ^TOPj^. - Stran 4 VESTNIK, osamosvojitveni odmevi bon za tolar RANE IN OBLIŽ kako boni in tolarji zvenijo v PANONSKEM NAREČJU PRVI DAN PO OSAMOSVOJITVI NA SLOVENSKO— HRVAŠKIH MEJNIH PREHODIH 113 Pomislite, kakšni nevarnosti se je izpostavljala ta »mlada država«. Še zavedali se niso gospodje poslanci Prek n?čn' sej'» da s sprejemanjem imena za nov slovenski denar sprejemajo tudi odločitev o tem, če bomo je bi|m“rC' nadaljnjega še vendarle ostali v slovenski državi. Ali pa se bomo zelo kmalu odcepili. Potem ko Jasno’ da s klasom kot imenom za slovenski denar ne bo nič, sta v tako imenovanem »ožjem izboru« ‘ala v igri karant in tolar. S?ANT PROTI pANQNU ri|^no®? argumentov pa je govo-t. ,v Pr'd karantu. Zato seveda, 1 m® beseda v sebi črko r, pa fant’ *er Se podobno kot ga-ko (f^dvsem pa zato, ker so ta-f. otel’ karantanski Slovenci. Ve« Opravi tisti del »mlade držanj p P°seljuje alpski del dežele, ka Miklošiču pa se je razli-Slnv ■ ^škilili in panonskimi Ha e"c! zdela dovolj velika, da je U7, “temeljil razlikovanje kolik0” ?.*lrib slovenskih plemen, bnsk f • je Priznaval: karan-Plem ° •ln Panonsko. Drugi dve venda *" sta dacijsko in bolgarsko, fino.- ti dandanes zunaj naših ^"•b tokov. Jejellmogrede: to, da slovenska doven ??r“žuje kar dve od štirih itben Sk'P Plemen, je seveda neiz-pesnr!lavenem pa-, mora to *arno«-** izvor opozoril pred ne-Centri» zaradi katere se alpo-ko naZ^ “iboli več ne bi smel ta-*ikče n» a.*i *n Pibati v tleče ža-žejj Parcialnih odcepitvenih te-PanOjL.kakor tokrat, ko je želel ^tant ž * Slovencem podtakniti tovzkod • lostno Pa je» da se seve-niso ni Panonski poslanci sploh Kara jnili’ da bikot protiutež *etudibreem Vr^*' V *^r° Panon’ r-ja. Gb- --------------------------- ranta J. gagati zagovorniki ka-^oveL- čas, da bi se panonski Potem ? £*?bok° zamislili. In se ^tonk. za »začetek - p a razdruževanja«. jE IZ DOLINE črk0 r k Je tolar- Zato, ker ima ?to> ke r sPom'nJa na dolar in ■je <„* sPorr|inja na stare čase, W v n/edek denar, ki je priha-^ko Se raskave in po cankar-^st, jj P?tne roke, imel vred-। rske /S1 pa ‘mamo na tiste to-ahko ase tudi bridke spomine, St? CarA !mo zdaj ob strani ti-t' "'olik- r'evo stiskanje desetice ■0 si je ,Sen del tolarja je takrat, '.M. / । u.Pd dateljnov ali kaj, že in d aJ smo v samostojni de-» tto dateljnov pa tudi, izpili koiikor si ga bomo ’ vsem ' ^aJ se vrnejo stari časi f L°jem tolarskem sijaju l. encii \°d° imeli tolarje tudi J Pa samo tu in tam Valer« Pohaja od nemškega v’vOdk°der prihaja tudi iv^ostai .,renu besede je nemški pome-: Tisti, ki se ukvarjajo z M, '-.znaki *n s pomeni i^tikij r ’men (semantiki in se-aike da prihaia iSbn er) od imena za rud-° a na Češkem, ki je bil v imenom Joac-’J°achimova dolina, Jo-N Se j dolina). Cesarski sre-h;1 Jack; tako včasih imenoval M* ^aleT' Aale[ oziroma Joac' n/diko r' Angleži so zadevo >esto omehčali, tako da so ujčkaj ’ a.(< rekli »dol«. 'V 1°lariPdJe, dejanska težava s |a s« zjj ,m- Meni kot Prekmur-?a 'n}a s tem t-jem tokat' zVnx k ranjske skoposti že v k So i?*1 Tal^ to je še ne-n^t prj (-Sovoriti. Za zaporni-1i > 2a tvr. katerega se iti ■ ak no 9enje besed namenje-se ?2'kom av'. Počez med zobmi kf. slo. ’ Pr'de široki a. Tako tale/1 nekako izravna in M* Prev«*111"11 v govorilih ne klhUrci zatrtega občutka. Jetri 1 ^lar Sm° 'z thalerja na-n’/" čemer je o za t-k- 'Jast, zei0 odprt glas, ki je že skorajda bolj u kot o. Ker pa smo Prekmurci in prleki zelo širokozvočni, zadeva pa je bila s tem odprtim o-jem (oziroma nekoliko zadelanim u-jem videti še vedno preveč samoglasni-ško skopa, premalo razdihana, smo drugi samoglasnik a pozneje še izredno podaljšali: to(u)lar. Če vso stvar zdaj še ekrat preverite in izgovorite najprej tolar in potem toler, boste kaj lahko ugotovili, da vam je po panonskem tolarju laže. Zdaj pa prosim izgovorite še enkrat, vendar čisto tako, kakor se knjižno slovensko pričakuje, najprej besedo »tolar« potem pa še »dolar«. Če spadate med panonsko slovensko zvočno pleme, ■ boste znova ugotovili, da vas pri tolarju, če ga izgovorite brez potegnjenih samoglasnikov, v primerjavi z dolarjem, ki ste ga prav tako izgovorili z ozkimi kranjskimi samoglasniki, v prsih nekaj zapira. T se vam lovi pod zobmi, d, tudi če mu sledita ozka, o in a, pa nekako lažje zdrsne iz ust in vam obenem po glasilkah še prijetno zagruli. Dolar se laže izgovarja. PREKMURSKO-PRLE-ŠKI TOLAR ZNESE VEČ Zdaj je, kar je. Imamo tolar namesto dolarja, toda imamo tudi ekskluzivno panonsko zmožnost, da tolar izgovarjamo radodarno s svetlim dolgim a-jem in z o-jem, ki je že skoraj u. Dejstvo je, da nam bo zaradi tega vedno, ko bomo imeli opravka s svojim denarjem, pa bodisi da bomo o njem samo govorili ali pa ga bomo trošili, laže. Tako pri srcu kakor v žepu. Tolarjev pa čisto uradno pravzaprav še nimamo. To, kar imate v rokah, ko se udeležujete denarne menjave dobrin po slovensko, je bon. Na papirnati reči ni videti, da bi prenesla veliko gnetlji-vost, prav malo je žilava in lahko se vam zgodi, da se vam, bo kmalu prelomila, če jo boste pregibali. LAŽJE JE TRGOVATI Z BONI KOT S SUHIMI RIBAMI Bon pa sicer prihaja od francoskega izraza za dobro. Vsekakor je bon toliko dober, kolikor vanj zaupate. Kakor ve- M* » Ija za denar na sploh. Nobenega obstoječega zemljana, ki je, pije in diha, ne boste mogli prepričati, da se lahko za bon z ustrezno številko na njem v naši državi nasiti ali si zagotovi kakšno drugo dobrino, če boste vi sami na nakupovanju s seboj nosili natura-lije. — Saj navsezadnje tudi dolarja ne morete pojesti, in če se odpravljate v Ameriko, morate zaupati v menjalno vrednost dolarjev, če jih seveda imate, če prav na njih piše »V Boga zaupamo«. Sicer pa je vprašanje zaupanja v dolar vsaj za zdaj še samo retorično. Oblast se bo morala zelo truditi, da bo v ljudeh zasejala prepričanje, da je bon zanesljivo menjalno sredstvo. Začne lahko kar s tem, da jih opozori na to, kako bi bilo, če bi morali trgovati izključno z naturalijami. Torej s tem, da jih straši s tistim, kar bi bilo, če bi morali zamenjevati blago za blago. Za vse slovensko prebivalstvo naturalna menjava seveda ni nekaj eksotičnega, ampak prav pogost in primeren način za bogatenje. Po naturalni menjavi so posebej znani trgovski krogi, ki se iz nekega poslovodnega podružničnega središča koncentrično širijo na sorodstva v daljna kolena. Okrog takšnih naturalnih središč se potem splete celotna mreža, od uradnikov do obrtnikov, in ti ljudje potem drug drugemu »rihtajo«. V določenih obdobjih »rihtanje« silno metastazira in ne pokriva samo strnjenih področij, marveč sega tudi daleč čez. Večina, čeprav morebiti niti ne velika večina, pa je iz tega izključena. Pa tudi prej omenjenim krogom se včasih nameri, da morajo poseči po denarju oziroma po kakšnem dugem nenatural-nem plačilnem sredstvu. Da premagajo nadležni civilizacijski prag. Denarje potemtakem kljub vsemu potreben, torej je potrebno tudi zaupanje vanj. Kako bi pravzaprav bilo, če bi menjavali naturalno, brez bonov in brez tolarjev? Kaj bi uporabljali namesto denarja, ker, recimo, kmet vsekakor ne bi mogel peljati svoje krave najprej k zdravniku, da bi mu plačal participacijo in bi si ta odrezel košček govejega telesa, potem pa korakal z njo v kmetijsko zadrugo, da bi polplačal kakšne obresti, ko bi mu pa itak ostal samo še kak sesek, s katerim bi si potem v apoteki kupil kombinirani prašek? V kraljestvih zgornjega Senegala so imeli namesto denarja kocke soli, ob Gvinejskem zalivu bombažno platno. Ponekod v Afriki so trgovali še z bakrenimi zapestnicami, morskimi polžki, koralami. Islandija je na primer tam nekje v 15. stoletju predpisala cenik blaga, plačljivega s posušenimi ribami (ena riba za- konjsko podkev, tri za par-ženskih čevljev ...) Kaj kmalu nam postane jasno, da se bomo morali zadovoljiti z nadomestkom za blago, ker si je težko predstavljati, da bi hodih naokrog z vrečami in vrečkami klasja ali prgiščami lipovega cve-tja. Vsepovsod po svetu je za to nadomestek državni denar Pri nas pa so za zdaj to državni bom. Mik« bolj Od 34 mejnih prehodov z Republiko Hrvaško so štirje v Pomurju: med Petišovci in Murskim Središčem je mednarodni mejni prehod, čez katerega teče tudi tovorni promet; v Lendavi je prehod za železniški promet; med Gibino in Cestijancem je mednarodni mejni prehod za potniški promet; med Razkrižjem in Banfijem pa je prehod za obmejni promet. Seveda pa ceste, ki peljejo skozi te kraje, niso edine prometne poti, ki vodijo iz ene v drugo republiko. Tu so še poljske poti in nazadnje še brod na Muri med Hotizo in Sv. Martinom. GIBINA—ČESTIJANEC — Vse do prenehanja moratorija na slovensko-hrvaško osamosvojitev med Gibino (Slovenija) in Cestijancem (Hrvaška) ni bilo oznak ali objektov, ki bi opozarjali na meddržavno mejo. Potem so prišli buldožerji in se zarili v polja ob cesti: nastaja pravi meddržavni mejni prehod. Neke vrste rana, ki obmejno prebivalstvo boli. ŠE NAPREJ PO OBIČAJNIH POTEH Na prvi pogled se zdi (in ni jih malo, ki trde), da se Slovenija z vzpostavitvijo mejnega režima med našo državo in Hrvaško zapira. Pa ni tako! Kontrola celotnega mejnega prostora je eden od pogojev za državnost. Določitev uradne meje in kontrolnih točk — mejnih prehodov — je nujnost zaradi kontrole blaga, potnikov in denarja. Morda slednjega še posebej, saj tolarja nismo uvedli zato, da bi ga spodkopal ničvreden jugodinar. Je pa tudi res, da je slovensko-hrvaška meja izredno prometna, saj je dnevno šlo čez njo okrog 15 000 prebivalcev obeh držav. Tako v interesu Slovenije kot Hrvaške je, da se poti ne prekinejo, zato si prizadevajo za čim bolj svobodno prehajanje. Republiki sta se že dogovorili o začasnem nadzoru nad dnevnim gibanjem zaposlenih v eni ali drugi državi, statusu dvolastnikov, prometu čez republiki. Dogovorjeno je, da morajo imeti državljani Republike Slovenije in Republike Hrvaške, ki vsak dan prestopajo mejo zaradi zaposlitve, pri sebi uradno izdan osebni dokument, ki inora imeti fotografijo lastnika dokumenta (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje in podobno) ter potrdilo o zaposlitvi, ki ga morajo izdati organizacija, podjetje ali. zasebnik, kjer je občan zaposlen. Občani, zaposleni na območju druge republike, lahko prestopajo mejo na krajih, ki so že ustaljeni in običajni, torej prek uradnih in tudi neuradnih poti. Delavci potemtakem gredo čez mejo ne le na prehodih, ampak tudi po poljskih poteh, čez brod na Muri ... Ugoden status imajo tudi lastniki zemljišč na ozemlju sosednje republike oziroma države. Ti morajo imeti pri sebi uradno izdan osebni dokument s fotografijo in potrdilo o dvblastništvu pristojnega občinskega upravnega organa. V potrdilu morajo biti številka osebnega dokumenta, številka parcele in kraj, kjer je parcela. Za prestop skupne meje se lahko uporabljajo tako uradni mejni prehodi kot dosedanje in ustaljene najkrajše poti do parcele. Dvolastniki smejo prek skupne meje prepeljati kmetijsko mehanizacijo in orodje, živali in kmetijske pridelke s svojih zemljiških površin v drugi republiki oziroma državi. Dostop do parcel imajo tudi širši člani družin in delavci, zaposleni pri lastniku ali obdelovalcu parcele, pri sebi pa morajo imeti veljaven uradni osebni dokument. Ugodnost je tudi, da občanom sosednjih občin Slovenije oziroma Hrvaške ni potrebno prehajati meje na uradnih mejnih prehodih, ampak lahko čez njo potujejo na drugih, že običajnih me stih, če tako laže pridejo do svojih posestev, do kraja šolanja ali skrajšajo pot med dvema točka— ma. V tako imenovanem delnem tranzitu čez območje sosednje republike oz. države je treba imeti pri sebi uradno veljaven osebni dokument s fotografijo, ki ga izda občinski upravni organ z območja občine, ki meji na sosednjo republiko. To določilo pa se ne nanaša na osebe, mlajše od 18 let. Te najnovejše informacije se nam je zdelo potrebno zapisati, kajti če bi tudi Pomurci in Med-žimurci smeli prehajati mejo le čez mejne prehode, potem bi bila huda: pretrgane bi bile, najkrajše poti do njiv, vinogradov, do sosedov, prijateljev, do delovnega mesta in ljudje bi kleli politike, ki da so jih ogradili. Delali bi jim sicer krivico, kajti oni za to niso PETIŠOVCI—MURSKO SREDIŠČE - Prehod na tem mestu je mednarodni, čezenj bo šel tudi tovorni promet, za zdaj pa na njem še ne bo fitopatološke inšpekcije zaradi pregleda živali in rastlin, ampak bodo take tovore pošiljali na prehod v Središče ob Dravi. V začetku tega tedna je pogled na prehod v Petišovcih že spodbudnejši kot teden dni prej, ko so šele utrjevali izogibališča. krivi, saj sino se v obeh republikah na plebiscitih oziroma referendumih izrekli za osamosvojitev in s tem tudi za meje. Dobro je, da jih obmejno prebivalstvo ne bo (ob)čutilo, ljudem, ki stanujejo v drugih občinah, regijah, republikah . .., pa je tako in tako vseeno, kjer je prehod, glavno je, da čim laže pridejo čezenj. BULDOŽERJI NA MEJNIH TOČKAH V torek, 8. oktobra, ko smo prestopali uradno določene mejne prehode med Slovenijo in Hrvaško na območju Pomurja, še niso bile objavljene olajšave, ki smo jih navedli. Mejni prehodi v Razkrižju, Gibini, Petišovcih in tudi v Središču ob Dravi, ki sicer ne meji na Pomurje, so bili eno samo gradbišče. Ljudje ob meji Slovenije in Hrvaške, ki pa na cestah doslej ni bila zaznamovana, so imeli v srcu bolečino. Dotlej so lahko šli iz ene republike v drugo, ne da bi se jim bilo treba na meji, ki je praktično ni bilo, ustaviti. Tega dne pa je bilo drugače, kar smo (ob)čutili tudi mi: avto smo morali ustaviti v Središču ob Dravi, v Petišovcih prav tako, pokazati osebni dokument (izkaznico), povedati, koliko denarja imamo s seboj, cariniki pa so pogledali tudi v prtljažnik. Pregledov pa ni bilo v Gibini in Razkrižju, saj so kontrolni točki šele začeli urejati. Naleteli smo torej na težke delovne stroje, ki so rili po zemlji, na delavce, ki so utrjevali »postajališča«, pa tudi na ljudi, ki so postavljali zabojnike, v katerih bodo mejni policisti, cariniki, menjalna služba, kjer bodo po utemeljenem sumu naredili tudi osebni pregled, kakršen je lahko na prehodih z Avstrijo ali Madžarsko. Cariniki tedaj’ še niso imeli širših informacij, kako ravnati s potniki, ki prevažajo kako blago, zato so jih spuščali »skozi«. Miličniki pa so seveda pregledovali dokumente. Bo imelo obmejno prebivalstvo škodo zaradi vzpostavitve pravega mejnega režima? Mnenja o tem so deljena. Praviloma bi morali biti celo na boljšem. V interesu države — in Slovenija to še posebej poudarja — je, da meja ne sme ostati nenaseljena, zato imamo celo zakon, na podlagi katerega naj bi bili ljudje ob meji deležni posebnih ugodnosti. Velja seveda tudi za prebivalstvo ob slovensko-hrvaški meji. Dobro je ali pa bo, da ta meja ne bo železna zavesa, kot pretiravajo nekateri, ki jih hudo moti vsako omejevanje. Med njimi je (za zdaj?) tudi gostilničarka iz Peti šovec, ki ima zdaj, ko grade mejni prehod, velik promet, boji pa se, da bo pozneje, ko bodo delavci odšli, šla na boben. Najbrž ne ve, da ljudje, ko pridejo (srečno) čez mejo, tako radi zavijejo v prvo »oštarijo«. To smo storili tudi mi in začeli urejati svoje vtise s poti. Zdaj, ko so (bile ali pa so še) mejne točke še gradbišča, je podoba klavrna, čez čas bo drugače. Nič več ne bo tako, kot je (bilo). Tekst: Š. Sobočan Foto: N. Juhnov » H. OKTOBRA 1991 Stran 5 zdravstvo OB POSMRTNI IZDAJI KNJIGE DR. MARKA GODINE KOGAR BOGOVI LJUBIJO, TA UMRE MLAD O problemih v zdravstvu smo letos popisali že kupe papirja, vendar je potrebno ponoviti nekatera dejstva, kajti stavko zdravstvenih delavcev je mogoče predstavljati le v kontekstu problemov. Finančne težave so že nekaj časa v zdravstvu kot vsakdanji kruh, vendar moramo začeti s pojasnjevanjem stavke in vrelišča z lanskim letom. Takrat je republiška vlada odločila, da se izgube prenesejo v letošnje leto. S tem so od letošnjega hlebca že od-ščipnili del, potem pa se je v parlamentu zgodilo dejanje, ki je zapečatilo »usodo« zdravstva. Za zdravstvo so v proračunu odobrili samo 10,6 milijarde dinarjev (lani 10,3), predlog je bil 13 milijard, vendar ga delegati po neodobra-vajočem mnenju vodilnih v vladi niso sprejeli. V zdravstvu so se oglasili, da je to premalo, vendar zovanje tega je brez koristi, dokler ni strokovnih standardov in normativov ali preprosto določila, koliko zdravstvenih delavcev mora skrbeti za toliko in toliko ljudi. Ti, ki so se ob stavki sklicevali na presežke, bi jih prej morali prešteti. To pa je delo prav teh iz ministrstva. Saj se vendar delavec sam ne bo razglasil za-ekonomski presežek. Presežki tudi v zdravstvu so, vendar zagotovo manj v pomurskem kot drugje. Pa vendar težave niso nič kaj manjše. Tudi plače zaposlenih niso ravno blesteče, čeprav so med višjimi v slovenskem zdravstvu (to je tako samo letos). Prekipelo je Dolgo je vrelo, potem pa je prekipelo. Treba je priznati, da si ENI... — Mislim, da ni pravično, da stavkajo. — Brez službe bi morali ostati, pa bi videli, kako je šele takrat. — Ni prav, da stavkajo, naj bi delali, ker ljudje potrebujejo zdravje. Naj bi raje pomagali ljudem, saj imamo tudi mi majhne plače. — Sramota za zdravstvo, saj imajo petnajst tisočakov plače. Dajo nam upokojencem toliko, pa le moramo živeti? — Morali bi biti solidarni z njimi. — Moti me. Prej so imeli višje plače, pa seveda niso stavkali, sedaj, ko bi morali malo potrpeti, pa. Nekateri med nami pa niti plač ne dobimo, ampak samo bone za hrano. — Če nimajo take plače, kot bi bilo treba, potem prav, da stavkajo. ...IN DRUGI — Ni logično, da je specialistični pregled vreden toliko kot česanje pri frizerju. — Ni sprejemljivo, da ni cenejšega hotela, kot je bolnišnica z vso zdravniško oskrbo. — Ni mogoče sprejeti, da je zdravnik specialist plačan tako kot tisti, ki vam na črpalki natoči gorivo. — Je mar to naša prednost, da moramo dežurati, da nimamo ne petka ne svetka. ne nedelje ne praznika. — Od marca nismo prejeli višje plače, upokojencem pa pokojnine uskljajujejo z rastjo plač. je problem nekako šel s prizorišča vse do srede leta. Začeli so se kopičiti neplačani računi, ministrstvo pa je na zahteve po več denarja odgovarjalo, da naj pripravljajo varčevalne ukrepe. Napisali so jih, že prej, tudi v pomurskem zdravstvu, a rešili niso ničesar. Zmanjšali so število zaposlenih, odtrgali nekaj zaposlenim, pa tudi uporabnikom, vendar so se neplačani računi kopičili, materialni stroški ob inflaciji so naraščali, o kakšnih vlaganjih ali zamenjavi iztrošene medicinske opreme pa več ni bilo niti govora. Seveda že leto prej. Voza niso izvlekli niti zadnji ukrepi ministrstva — tako višja participacija kot drugi. ob napovedih stavke nihče ni upal napovedati, da bo tako odločna, saj so znana številna odstopanja, prelaganja in popuščanja zdravstvenih delavcev v lanskem letu. Olja pa so stavki prvi dan dolili tudi odgovorni v vladi, ki se jim ni zdelo vredno, da bi se prvi dan stavke obrnili k zbranim protestnikom pred skupščino. Morda je odločenost za stavko presenetila tudi sindikate (šest jih je podpisalo stavkovne zahteve). Da se ni tako resno mislilo, dokazuje tudi to, da so še dan pred stavko krožile informacije, da stavke ne bo. Stavka tudi ni bila organizacijsko pripravljena s predvidenimi smermi delovanja ali posebnim načrtom. Nastala je skorajda spontano, bolj zaradi prizadetosti zaposlenih kot pa izdelane strategije in taktike sindikatov. Zato so tudi lahko v bistvu tak različni sindikati sedaj nastopili složno kot pogajalci z vlado. Pričakovani zavezniki Stavkajoči v belem so pričakovali zaveznika vsaj med bolniki ali uporabniki. Manj ga je bilo, kot so nekateri upali. Pričakovanje, da bodo enkrat tudi bolniki kaj naredili za zdravstvene delavce, je bilo naivno. Ljudje so različno sodili, gotovo ne odobravajoče tisti, ki so imeli z zdravstvenimi delavci slabe izkušnje, ki so se ob tem počutili prizadeti v svojih pravicah ali pa so sami v velikih težavah. Ali so bolniki bili zavezniki ali figura za vlado? Ali ni vlada ob pogajanjih stavila na to, da je v igri vendar bolnik, ki ga zdravstveni delavec, zavezan etiki, ne bo odklonil, ter se vedno znova sklicevala na to, da uporabnika s stavko ne smejo prizadeti? » Pogajanja Zahteve stavkajočih so bile zapisane v petih točkah, stavka pa se je v bistvu nadaljevala drugi, tretji dan predvsem zaradi razhajanj v razmerju med najvišjo in najnižjo plačo v zdravstvu. Vlada je predlagala razmerje 1:4,8, kar je le več od razmerja, ki je bilo pred tem (specialist je dobil manj kot tri plače čistilke). Vendar je stavkovni odbor menil, da je to še vedno premajhna razlika ter je od ponedeljka zahteval vsaj razmerje 1:5,4 (prej 5,6) ter da vlada predloži plačilna razmerja za vse družbene dejavnosti in državno upravo. Zahteva stavkajočih pa je tudi bila, da delegati v skupščini čim prej razpravljajo o položaju zdravstva ter o tem, da se denar, namensko zbran za zdravstvo, troši drugje. Ne samo o razmerju, za vrati pogajanj je bilo tudi trenje o razponu med plačilnimi razredi. Pravijo, da je tudi to bila zanka vlade, da bi stavkajoče sprla med seboj. Zdravniki naj bi dobili največ, drugi manj, nekateri ne-zdravstveni profili, zaposleni v zdravstvu, pa celo manj, kot so imeli doslej. Stavka — zdravilo za zdravstvo Nekateri pravijo, da so se za stavko odločili v nepravem času, ali da je sploh neprimerna za zdravstvene delavce. Ali pa so s stavko že zamudili? In kaj drugega naj bi storili, če s samim dokazovanjem in pripovedovanjem tako vodilnim v vladi in ministrstvu ter novinarjem niso premaknili prav ničesar, voz pa je vedno bolj drsel navzdol. Majda Horvat Plače Denarja ni bilo niti za višje plače zaposlenih. V pomurskem zdravstvu jih niso povečevali od marca, v gospodarstvu pa so se le povečevale (od 8 do 10 odstotkov). Kdo je koga obžrl, ali preveliko število zaposlenih v zdravstvu s svojimi plačami delovanje zdravstva oziroma materialno osnovo ali materialni stroški plače. Doka- PLAČE NA OGLED V Pomurskem zdravstvenem zavodu je čistilka za svoje delo v septembru prejala 7 320 dinarjev (bruto) ali če vzamemo 60 odstotkov te vrednosti za neto, je to 4 390 dinarjev. Plača srednje medicinske sestre je bila 12 840 ali kuverti približno 7 700 dinarjev (neto). Višja medicinska sestra je zaslužila 16 760 dinarjev (neto približno 10 060), zdravstveni delavec z visoko izobrazbo je prejel 22 240 dinarjev(neto približno 13 340) ter zdravnik specialist 25 520 (neto le 15 072). A Thesis on the Manegement of Injuries to the Lower Extremity (Teza o ravnanju s poškodbami spodnje okončine) je naslov knjige Marka Godine. Knjigo j? pet let po sinovi smrti pripravil za tisk in izid njegov oče, prekmurski pisatelj M do Godina. Poleg osrednjega Godinovega strokovnega teksta v angleščini so knjigi v slovenskem in angleškem jeziku še trije komentarji in predgovor njegovi prijateljev, sodelavcev in učencev. ,. Spominjam se ljudskega odzivanja v Prekmurju na nesrečno smrt mladega rurga dr. Marka Godine, tega »prijaznega genija«, kakor piše o njem na zavih lepo narejene knjige njegov prijatelj iz Salt Lake Cityja, dr. Graham Listen Lju skih razpredanj v tistih dneh okrog 12. februarja 1986, ko je med obredom na p kopališču »ves čas prepevala samotna ptica«, kakor se spominja dr. Listen Vendar, ali je sploh umestno zavezovati tega velikega človeka in svetovlja nekakšnim omejujočim prekmurskim lokalpatriotizmom? Godina je končal študij medicine v Ljubljani, se izpopolnjeval v Glasgowu (Škotska), na več ameriških univerzah in klinikah, bil ustanovitelj »Evropskega tečaja kirurgije roke« najprej v Ljubljani, nato pa še na Švedskem, bil gostujoči profesor na Univerzi v Lousvillu pa potem spet ustanovitelj mikrokirurške službe v Kuvajtu. Njegovi učenci in nadaljevalci so danes tudi tam, kamor sam, ki je veliko potoval, niti stopil ni, v Avstraliji, Argentini, Braziliji, Kanadi, Kubi, Danski, Nemčiji, Grčiji, Italiji, švedski, Združenem kraljestvu in v Združenih državah. Dr. Zoran Arnež, Godinov učenec in zdajšnji slovenski nadaljevalec učiteljevega dela, ga opisuje kot človeka, iz katerega »je vela prekmurska dobrota«. Je v tem že dovolj razloga, da tega človeka »inovativne genialnosti« (Lister) opredeljujemo kot nekoga, ki je bil rojen tudi iz duha prekmur-stva, zaradi česar naj bi bilo upravičeno omenjati tudi to, kako je njegova smrt odmevala med prekmurskim ljudstvom? Ali ni to omejeno in neznosno prostodušno? Prekmurski ljudski glas je takrat, v času nesrečnega dogodka govoril v skladu s svojimi novodobnimi vrednotami: kako absurdno je, da se tak znan in dober kirurg, kakor je Godina, vozi v majhnem »pejeku«, avstrijski »pobje«, s katerimi sta z ženo, ki ga je peljala z zagrebškega letališča, trčila, pa so preživeli, ker so se peljali v dolgi limuzini. Vedno, ko slišim, da zdravniki stavkajo zaradi plač, se spomnim tega do kraja preprostega ljudskega preudarka o možnosti, da pobegneš usodi. Ta ljudski račun se v Godinovem primeru ne izide. Sestavljen je iz občutka stiske ter nerazumevanja in kot tak dobronameren. Toda poteki človeških življenj niso določeni z naključnostmi imetja. Kaj naj pomeni dober avtomobil- proti strastni življenjski poti izrednega človeka? Čeprav je res, da so zdravniki v tej družbi vseskozi slabo plačani. Kogar bogovi ljubijo, ta umre mlad, ker živi strastno. Z nobenim avtom temu ne moreš ubežati. »Imel je tudi bohemsko življenje, kakor pripovedujejo njegovi prijatelji v spremnih besedah h knjigi »A Thesis«, pravi njegov oče Godina. Po dolgih nočeh na kliniki v Lousvillu (Kentucky, ZDA), ki jih je prebil v pisarni, so ostajali za njim pepelniki, polni ogorkov, »priča njegove dolgoletne kadilske strasti« piše v Predgovoru dr. Lister. Ljubil je hitro vožnjo, pravi oče. Zavedajoč se prekrška nad skromnostjo, postavljam tukaj neko svojo tezo, ki se glasi: Veliko njegove veličine je izšlo iz mitične zavesti, tudi iz prekmurske mitične zavesti. M. Godina je bil karizmatičen, to ugotavljata tako Lister, pisec Predgovora, kot tudi pisec enega od komentarjev dr. Wayne A. Morrison. Karizma, to je maziljenost. Tisti, za kogar se pravi, da ima karizmo, je obdarjen s posebnim posluhom za globino mitičnega duha. Takšni ljudje navadno živijo intenzivno in strastno. Nekdo, ki je sam postal mit — »njegovo po smrti postalo mit«, piše Morrison —. J® J za. ral i^eti uho za mitološko. Godina je s lis vedno v ljudskem pripovedovanju, slisal J mit in sam postal mit. Veliki ljudje nam s s J rizmo pojasnijo, česar nismo mogli razuni raZ|Og Nikoli si nisem mogel pojasniti, v čem J na5 za velik ljudski strah, strah naših mater, ki n0. otroke svarile pred poškodbami "S01™0" ?ne| jih občine, gospodarske “rganizacije, obrtniki in kme-*'jci poslali v Ljubljano, od-koder naj bi v krajšem času Prišla tako imenovana nepo-*ratna sredstva, v slabšem Primeru pa določen delež, mrimo 50-odstoten. , ,^'ja po denarju iz repu-'^ega proračuna je izredno ^"ko. Morda je kriva »re-kiama«, saj so v nekaterih °bčinah pričakovali, da bodo aa račun svoje obmejnosti in ^Biografske ogroženosti ™anjševanje števila prebi-ahtya in drugo) naenkrat do veliko denarja, da bi .ak° uredili ceste, telefonijo, boljšali električno napetost, kadili gospodarske objekte. a so se ušteli! Kot nam je samostojna sveto-.. a pri republiškem komi-W za družbeno planiranje pelena Erce, je z republi-proračunom še vedno polovljeno le 865 milijonov arJOv, kot je bilo ob razpi- VSE POTI VODIJO V HAAG V stališčih in sklepih Skupščine Republike Slovenije ob izteku trimesečnega moratorija je med drugim zapisano, da bo Slovenija še dalje sodelovala na konferenci v Haagu, saj je zainteresirana za sporazumno reševanje in urejanje vseh vprašanj s preostalimi deli bivše SFRJ, za sporazumen dogovor glede obveznosti in terjatev ter sporazumno ureditev vseh vprašanj o nasledstvu nekdanje SFRJ. Sodelovanje na mirovni konferenci od nas pričakuje tudi Evropa, oboji pa si želimo, da bi konferenca uspela, saj si tako eni kot drugi želimo mir in mirno rešitev krize. Vroče balkanske glave se same ne bodo mogle sporazumeti - slovenska izhodišča niso imela zavzetih poslušalcev za pogajanja, kaj šele, da bi prišlo do prvih pogovorov, ki jih je že za prvi avgust predvidela Brionska deklaracija. Razmere v Jugoslaviji zahtevajo, da vse poti vodijo v Haag, saj so pokazale, da brez mednarodnega posredovanja ni mogoče priti do nobenega sporazuma med republikami. Dosedanja mlačnost konference nas ne bi smela preveč razočarati. Ha-aška konferenca je, kot je dejal zunanji minister Dimitrij Rupel, forum in naša priložnost, da svetu predstavimo svoj pogled na prihodnost odnosov na tem delu sveta in se uveljavimo kot mednarodni dejavnik. Vsi pogledi Slovencev so polni pričakovanja uprti v Haag, prav tako pazljivo pa spremljajo obnašanje Slovenije na tem vrhu oči dvanajsterice in mednarodna javnost. Tehtali bodo prizadevnost in iskrenost sodelovanja Slovenije na mirovni konferenci in pričakovali, da bo Slovenija tvorno prispevala k miru na širšem območju Balkana in Srednje Evrope. V Haagu se bomo laže pogovarjali tudi o sporazumni razdružitvi in delitveni bilanci z razpadajočo SFRJ. Ti pogovori v Beogradu ne bi bili mogoči. Poleg miru in dediščine se bodo v Haagu reševala tudi vprašanja gospodarskega sodelovanja med republikami, ki so tesno povezana z mirom in tveganjem pri naložbah in posojilni politiki. Če miru v tem delu Evrope ne bo, potem tudi tujih finančnih injekcij, brez katerih slovensko gospodarstvo ne bo zmoglo, ne bo. Nimamo druge poti, kot da tvorno sodelujemo z Evropo. Čeprav se nam morda zdi že neumno vedno znova dopovedovati in ponavljati iste stvari, pa bo to, glede na to. da Evropa težko pristaja na novo realnost, še večkrat potrebno. Previdno in modro ravnanje pri tem nam bo pomagalo, da se dokažemo kot mednarodni suveren subjekt, — le tako bo Evropa bolje razumela naš položaj in jugoslovanske težave. Od tega pa je pravzaprav odvisno vse. NEKAJ SMRDI... Smrad v okolici soboške kafilerije že nekaj let povzroča prebivalcem stanovanjskih blokov in drugje po mestu sive lase. Glede na odgovor Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, ki je bil posredovan tudi v delegatski klopi, se zdi, da ta problem ne bo kmalu odpravljen. Navajajo namreč, da je sedaj že znano, kar potrjujejo tudi inšpektorji in drugi strokovnjaki, ki so se ukvarjali z reševanjem problematike kafilerije, da smrad, ki je posledica delovanja kafilerije, nastaja predvsem zaradi malomarnega dela pri tehnološkem postopku. Dogaja pa se, da v kafileriji neredno vzdržujejo mehansko čistilno napravo, prek katere teče voda, ki je onesnažena z maščobami in drugim, v kanalizacijo. Neposredno odgovornost za to pa nosijo vodja obrata in vodilni delavci v kafileriji. Končno je torej znano, kdo prevzema odgovornost za neprijeten smrad iz soboške kafilerije. Upajmo le, da bodo pravi krivci tudi kaznovani in da vse ne bo ostalo le na papirju! M. Jerše Renata Ficko Bodo želje »Toda prosim za razumevanje. če smo mi v naših analizah prišli do spoznanja, da bi imela ‘ • I . .J.. Avstrijci imajo iskren razlog, da odlašajo s priznanjem Slovenije JAVNA DELA OB BREZPOSELNOSTI Javna dela starejšo generacijo spominjajo na krizna trideseta leta, medvojna taborišča, mlajše na delovne brigade. Če teoretiki v tem času javna dela opravičujejo ter jim pripisujejo primernost tudi za ta čas, pa vendar ne gre prezreti njihove socialnokrizne obarvanosti ter državne vo-denosti oziroma podpiranosti. je od tega poteklo Mesecev in so v tem Zat0 iPJU cene krepko narasle, ^ni^V80'11 realno precej ko^ ' Morda bo s poprav-druj.. Puhliškega proračuna nižja Pa; hud0 bo, če bo ^arin k P* nemogoče, saj bfj nudo primanjkuje. konCa -počenega dne (do 28O(j k ja) so prejeli kar ha sred evk°v za nepovrat-nanciraS^Va oz'roma za sofi-Dobro‘nJe raznih projektov. %Ur -Sn!0 se odzvali tudi h, da čeprav je bilo sluti- nia nekatera pričakova- Jdi St)1 notarju naivna. Zve-omitej°’ da so v rePubl'škem ranje ?? za družbeno plani-Nl d"' kakih 1500 pro-c 'z losnar' Gre za zahtev-"jeni 9- >eta. Bolj naklo-Moženik °'ii do zahtevkov, Xznn v lanskem letu; , k lOn S° j'b rešili 50, ka-’ akšn0 Ba naJ bi jih dočakalo ^ledn-L drugačno usodo v Mte>h dneh. Za te pro-?'. 273V Poračunu rezervi-'^ek oJ^Oijonov tolarjev. 5 ki milijonov dinar-■ projeLtnoekako zagotovljen |M e’ Poslane v letoš-kaP'jica v Qanti merJavi s 4 milijar-krja nat>,rnd’jonb Toliko de-« ^idat?zed Prosijo letošnji ^-z ^^čine.gospodar-M^ nik0- Ker je odojka v arja odvisna od do-°Se n , ePubhški proračun, J’^iko- ako dogovorili za di-kCt’ okt'.v mesecih septem-ZuPravičpr in november naj ? Hiliin er|Cem nakazali po tit ’ P°tem bo marši-skii?,aibolj v?^Orda pa llldl 1 načrtP rajnl.bodo po’ ^tin r'nančn- 'Zpe|j;"' z dru- °bses n.‘?1-uViri ali pa J? Žp1?tov8o" °kzb zmanjšali. ^odC ja OsPa b° marsikateri °Stala le - želja. S. Sobočan Pred nedavnim sem v nekem komentarju nekoliko zabavljal čez. sosednjo Avstrijo, ki se ne more odločiti za to, da bi nas priznala, čeprav je to ► njenem globalnem političnem interesu. Pred tem si ni potrebno zatiskati oči. Avstrijski politiki niso že tolikokrat propagirali svojih pretehtavanj o možnosti priznanja Slovenije zaradi neke »dobrososedske« naklonjenosti, ampak zaradi političnega računa. Kar pa je seveda normalno, saj je politika, če parafraziramo neki znani izrek, »anticipiranje osvajalne vojne z drugimi sredstvi«. JAVNA DELA S SOCIALNIM PRIZVOKOM Takrat sem menil, da se avstrijska diplomacija ravna po starem načelu, ki ji ga je priporoča! že kralj Matjaž (Matija Korvin): Bolje kakor vojevati se, pa četudi samo diplomatsko, se je ženiti. Avstrijcem pa je iz nekih ne povsem jasnih razlogov izredno veliko do tega, da bi se oženili z Evropsko skupnostjo. Čeprav je v zadnjem času opažati upadanje politične volje za pridruževanje EGS. I- samostojna pot Avstrije glede m-hnonin histvpnn mani medno- priznanja bistveno manj prednosti kot pa koristi,« je dejal pred kratkim Heinz Fischer, predsed- nik avstrijskega parlamenta, član socialdemokratske stranke, v intervjuju za Naše razglede. »AH avstrijsko priznanje ne bi sprožilo »plazu« priznanj s strani drugih držav?«, ga je vpraša! Slavko Fras. Fischer je rekel, da se počuti neprijetno, ko sliši, da Slovenci menijo, češ. če nas Avstrijci kot edina država priznajo, potem so naši prijatelji. Če ne. pa niso. »Gotovo se ne bomo po nepotrebnem obotavljali in odlašali, hkrati pa si bomo zelo prizadevali. da ne bi naredili kakšne napake — tudi ne kakšne napake, ki bi zadevala interese ljudi v Jugoslaviji ali v kateri od jugoslovanskih republik - samo zaradi lega, ker je kdo nestrpen, kar je sicer razumljivo, in ker nekateri ljudje, zdaj sem zelo odkrit, gojijo pretirano upanje glede resničnega učinka avstrijskega priznanja.« (podčrtal S. S.). Avstrijci se nočejo iti diplomatske vojne z EGS. It kateri hočejo vsaj za zdaj, čeprav, kakor smo rekli, ne več tako močno pristopiti. Nočejo EGS siliti k temu — če bi oni. recimo, kaj takega lahko. Obenem pa to v resnici, kakor pravi Fischer, ne bi imelo bog ve kakšnega učinka. Prej nasprotno. A vstrija je dežela lipicancev in mozartovih kroglic. Straussa in drugega. Toda Avstrija je tudi dežela Kurta Wa!dheima, ki je postavljen na ameriško »watch listo«, na seznam tistih, ki v ZDA niso zaželjeni. Zaradi Wa!dheimovega članstva v nacionalsocialistični stranki, zaradi njegove neprepričljivo pojasnjene vloge pri balkanskem de-portiranju Judov in streljanju partizanov med drugo svetovno vojno. Avstrija je v očeh atlantskega zahoda (van dec Broekove Nizozemske. Danske. Frnacije, V. Britanije, pa seveda tudi ZDA in celo Nemčije) dežela z najbolj čudno liberalno stranko (Haider); Avstrijci so za te države sicer zanimivi kot turistični gostitelji. toda istočasno so tudi sumljivi kot Hitlerjevi rojaki. IVald-heim je eden od zadnjih zahodnih predsednikov držav, ki se je srečal s Sadamom Huseinom . . . Zato ima Fischer prav: skoraj bolje, da A vstrija tega ne naredi prvd ‘niti sama. Štefan Smej I SREČANJE PLANETOV Kot kaže, bomo čudež le dočakali, sicer z lepotno napako, a čudež vendarle bo. Samo da bo zares, saj smo v zadnjem letu pojedli veliko zarečenega kruha, zlasti madžarski in slovenski politiki. Vsaj I2 let, če že ne več, je mejni prehod Martinje—-Gornji Senik večna tema pogovorov med Slovenijo in Madžarsko. Vrsto let so politični ideološki razlogi onemogočili rešitev tega problema. Po spremembah na obeh straneh meje smo vsi skupaj upali, da se bo začel klobčič hitreje odmotavati. Pa se ni. Je že res, da je bilo tudi veliko objektivnih ovir, toda tudi brez napak posameznikov ni šlo. Na kaj mislim pri ovirah? Vemo, kam je v zadnjem letu začela pluli jugoslovanska barka, ki je zdaj nasedla. Ob vseh velikih temah je neki majhen prehod bogu za hrbtom le kapljica v morju. Toda za porabske Slovence je to eden temeljev njihovega preživetja. In to so sami vedno postavljali v ospredje. Kakšna je torej zdaj ponujena rešitev? Madžarske oblasti so ugotovile, da se z Jugoslavijo ne DEZINFORMACIJE Iz neuradnih virov smo zvedeli, da sta konec oktobra leta 1990 predsednika Madžarske in Slovenije prestopila državno mejo pri Gornjem Seniku. Od takrat je minilo 344 dni, mejnega prehoda pe še ni (Je bil to ilegalni prestop?) (Iz zadnje številke Porabja, časopisa Zveze Slovencev na Madžarskem) _____ da več pogovarjati, zato so predlagali začasno rešitev. O odprtju prehoda naj se dogovorijo tekalni organi v Pomurju in Železni županiji. (Do podobnega dogovora naj bi prišlo tudi z žalsko županijo o prehodu Pince—Tor-nyiszentmiklos). Vso stvar pa naj opravijo bolj na tiho, so še prišepnili. Dokler Slovenija ni priznana kot neodvisna država, ne more podpisovati mednarodnih državnih sporazumov, zato je pač potrebno poiskati začasne rešitve. Prehod naj bi bil odprt ob sobotah in praznikih. »Tihi« dogodek tako v Martinju kot v Pincah naj bi se zgodil že v naslednjih dneh. Brez velikega pompa torej. Ljudje ob meji ga tako ali tako ne potrebujejo, potrebujejo prehodno mejo. O razlogih, zakaj je ta mejni prehod nujnost, smo že velikokrat govorili. Zdaj le en zgled: Predstavljajte si, da imate brata, ki ima hišo le streljaj od vaše. Lahko ga vidite, toda da se srečata, morata potovati 70 kilometrov. (To je zdaj pot od Martinja do Gornjega Senika prek mejnega prehoda na Hodošu.) Takšna je že več kot 46 let usoda porab-skih Slovencev. Kot da bi rojaki živeli na različnih planetih. Planeta se bosta zdaj združila. Seveda to ne bo dovolj, toda marsikaj bo lažje, neposredna povezava z matico bo vsaj malo upočasnila voz, ki pelje porabske Slovence v asimilacijo. Silva Ebry -OKTOBRA 1991 Teoretik slovenskih javnih del, dr. Inav Svetlik, je namreč socialno obarvanost javnih del potrdil z izjavo, da imajo javna dela socialno ne pa tudi ekonomsko funkcijo. Osnovni namen naj bi bil blažiti probleme brezposelnih, preprečevanje apatije, izgube delovnih navad ter marginalizacije. Predlagal je tudi ciljno skupino brezposelnih, torej tiste, ki dlje časa iščejo zaposlitev, starejše, ki so ostali brez zaposlitve in nimajo možnosti za ponovno zaposlitev ali za upokojitev, ter za mlade, ki nimajo ustreznih sposobnostih za izobraževanje ali stalno zaposlitev. Naštete praktiki v posredovanju zaposlitev uvrščajo med težje zaposljive osebe. In prav ti vedo povedati, da je med temi težko najti delavce, ki bi sprejeli ali bili sposobni opravljati program javnih del. Pri starejših delavcih je problem zdravja, programi javnih del pa so večinoma povezani s fizičnim delom, in to na prostem. JAVNA DELA, MANJ ZAHTEVNA DELA Težko si je zamisliti program javnih del, ki bi bil pisan na kožo brezposelnim iz ciljne skupine, ali pa tudi ni prave domišljije. Morda je vzrok za podobnost programov — ne samo v Pomurju, ampak tudi v drugih slovenskih občinah — sorodnost potreb občinskih skupnosti. Ta sorodnost programov namreč še dodatno zožuje prostor izbora med brezposelnimi, saj prevladujejo programi čiščenja divjih odlagališč, okolja, manj zahtevna gradbena dela ter pomoč ostarelim. Sicer pa, nihče ni rekel, da na javna dela morajo res samo tisti iz skupine teže zaposljivih. Toda kljub temu na zavodu za zaposlovanje med brezposelnimi težko dobijo delavce, ki bi bili pripravljeni prijeti za delo v programih javnih del. (Ponudba za javna dela je namreč za brezposelnega neobvezujoča, lahko jo sprejme ali pa tudi ne, vendar ne izgubi nobene pravice). To, da ob armadi brezposelnih na zavodu težko najdejo delovno silo za program javnih del, naročnike (izvršne svete) čudi. Nekateri tudi dodajajo, da potem ni povsem verjeti brezposelnim, ki pravijo, da bi sprejeli kakršnokoli delo, samo da ne bi sedeli doma. Morda je nekaj na tem, da nekaterim ni volja delati, je pa med brezposelnimi tudi veliko tistih, ki so si sami našli dodatni zaslužek, ki je višji od plačila za javna dela. ALI SE SPLAČA DELATI JAVNO? Ker delavcu za čas dela v javnih delih teče pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, se načelno kar splača. Vendar pa dela trajajo le krajši čas, pol leta ali leto. Oglašajo pa se tudi delavci, nezadovoljni s plačilom. Predvsem niso zadovoljni s stimulativnim delom plačila, ki jim ga daje naročnik, podpisnik programa — torej izvršni svet. Ali je skupaj od 6 do 7 tisočakov plačila delavcu za delo v javnih delih malo ali dosti, je seveda stvar primerjave in ocene, stimulativnega dela pa je v tem od 2 do 2,5 tisočaka na mesec. Delavci pa opozarjajo še na nekaj: V javnih delih so vsi plačani po urah in ne po zahtevnosti ali kakovosti opravljenega dela. JAVNA DELA V POMURJU Z javnimi deli so prvi začeli v lendavski občini, saj so čistili divja odlagališča. Tu so imeli delo štirje delavci. To je tudi edini program lendavske občine za javna dela. V odpravah posledic agresije v Gornji Radgoni je sodelovalo 29 delavcev, z deli pa so končali avgusta. Iz lanskega leta pa je bil tudi program obnove negovskega gradu, kjer je delalo šest delavcev (iz radgonske občine). V Gornji Radgoni poteka še obnova gradu, tu dela sedemnajst delavcev, ter čiščenje divjih odlagališč s štirimi delavci. Oktobra so v Ljutomeru začeli s pomočjo na domu, opravljajo >o štiri osebe, ter v soboški občini s pomočjo ostarelim. Pri slednjem so program nekoliko preložili prav zato, ker ne morejo dobiti primernih delavcev za določena gradbena dela. Težave pri izbiri delavcev so tudi za program obnove gradu v Soboti, ki ga še pripravljajo. ZA JAVNA DELA NI VEČ PRIJAV Brezposelnosti v Pomurju z javnimi deli do sedaj ni bilo mogoče pomembno ublažiti (verjetno tudi drugje ne), ne zanikamo pa socialne funkcije in koristnosti opravljenega. Toda novih programov, ki bi jih poslali v odobritev v Ljubljano, ni prijavil nihče več. Ali je za to potrebno preveč energije in dela, kot pa je potem prave (ekonomske) koristi? Ali je za to kriva proračunska suša ob koncu leta v občinah? V proračunu mora namreč imeti izvršni svet poleg denarja za stimulacijo delavcev še denar za vse druge stroške projekta. Ali bo torej za sedaj prijavljenimi javnimi deli tudi dokončna pika? Majda Horvat Stran 7 vestni kova akcija NAJ KMETIJA 91 V VERŽEJU MIRKO PETOVAR iz Bunčan je lastnik arhitekturnega bisera in ga bo še naprej enako skrbno varoval. Mlad gospodar Dušan Skuhala je ob podelitvi obljubil, da bo dobro kmetovanje na njihovi domačiji v Bunčanih ostalo za vzor. Na kmetiji Antona Vučka v Gornji Bistrici najbolje od vseh prijavljenih kmetij skrbijo za čisto okolje in počutje živali. Ernest Drvarič iz Ša-lamenec je s svojo družino lahko ponosen na ureditev okolice kmetije. Vestnikovega priznanja za naj kmetijo Pomurja pa je očitno vesel tudi Jože Seršen iz Veržeja in gotovo bo našlo prostor med mnogimi priznanji s kasaških tekmovanj. Vsem je plakete izročila direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko. Na dvorišču naj kmetije pri Seršenovih v Veržeju se je v nedeljo kar naprej nekaj dogajalo. Po končani Nedeljski kuhinji Murskega vala je na lepo urejeno dvorišče pripeljal »bagrli«. Frančka ni le vrtela kolovrat, ampak je tudi zapela. Nedelja, 13. oktobra 1991. Zjutraj se je napovedoval meglen, mogoče celo deževen jesenski dan, ki ni prijeten niti za sprehajanje. V preteče oblake pa se tistega dne niso zaskrbljeno ozirali le vinogradniki, saj je ta konec tedna minil v znamenju trgatve, ampak so bili zaskrbljeni tudi organizatorji sklepne prireditve akcije Naj kmetija Pomurja 91 v Veržeju. Konec dober, vse dobro! Dopoldanske oblake je pregnalo prijetno jesensko sonce in gostje so se začeli zbirati. Prišli so skoraj vsi povabljeni — tako na dopoldansko oddajo Murskega vala, ki je potekala s podstenja Seršenove kmetije, kot tudi na popoldansko slovesno podelitev priznanj. V radijski oddaji so sodelovali Jerneja Bratuša, Jana Kovač, Stanka Dešnik, Janko Slavič, Branko Zidar, dr. Aleksander Šiftar, Božena Kosi, Mirko Peto var, Dušan Skuhala, Ernest Drvarič ter prijazni gostitelji Lojzka, Irena, Jože in Milan Seršen. Čas med pogovori o urejenosti prekmurskega in prleškega podeželja so popestrili verženski tamburaši, ki jih vodi Zoran Repija, Dario Šonaja s frajtonarco in Rihard Zadravec s klavirsko harmoniko ter Jožica in Marjan Beton s citrami. Prizorišče je bilo okrašeno z jesenskimi cvetličnimi aranžmaji, napis Vrtnarija pa je opozarjal, da so delavci soboškega podjetja, ki si močno prizadeva za lepšo podobo naše pokrajine, uredili tudi večjo cvetlično gredo pred Ser-šenovo kmetijo. Da smo se na podstenju (ganku) vsi gostje kar dobro počutili, dokazuje tudi to, da smo kljub končani oddaji ob 12. uri še kar sedeli in se pogovarjali za bogato obloženo mizo, čez čas pa tudi zapeli. Popoldne se je vse skupaj nadaljevalo s prireditvijo s podelitvijo priznanj in nagrad. V imenu ocenjevalne komisije je govoril Janko Slavič, Štefan Dravec pa v imenu Pomurske turistične zveze. Želja vseh je, da bi z akcijo nadaljevali tudi v prihodnje. Janko Ferenc iz Zihlave, Franc Bertalanič iz Sodišinec, Zdenko Žitek z Mote, Jože Kosi iz Ključarovec in Alojz Špindler iz Bunčan so prejeli priznanje za uvrstitev med prvih deset naj kmetij Pomurja, bon Vrtnarije za nakup sadike po želji ter lično darilo kraja Veržej (mlinarja). Kmetija Antona Vučka iz Gornje Bistrice je bila izbrana za naj kmetijo za ekologijo, kmetija Marjana Skuhale za naj kmetijo za okolju prijazno kmetovanje, kmetija Ernesta Drvariča za naj kmetijo v urejanju okolice ter kmetija Mirka Petovarja za naj kmetijo s področja arhitekture. Za naj kmetijo 91 je bila izbrana kmetija, zaradi katere smo tega dne pravzaprav bili v Veržeju — kmetija Jožeta Seršena iz Veržeja. Po posameznih področjih je morebiti štiri naj kmetije prekašajo, toda: niso pomembni le zidovi, rože in uspehi kmetovanja, pomembni so predvsem ljudje; in Seršenova družina je prav zares lahko vzor vsem drugim. Vestnikovo akcijo ocenjevanja naj kmetij Pomurja smo uspešno pripeljali do konca. Lahko rečemo, da so jo ljudje sprejeti in da sta pisanje in govorjenje o urejanju okolice hiš in ohranjanju pristne arhitekture vplivala na razmišljanje ljudi. Želimo si, da bi postala tradicionalna akcija oziroma projekt, pri katerem bi sodelovali vsi, ki so odgovorni in morajo skrbeti za podobo podeželja. Članom ocenjevalne komisije (Jani Kovač, Angelci Dokl-Mir, Stanki Dešnik, Ivanki Donko, Janku Slaviču, Antonu Slani, Štefanu Dravcu in Štefanu Smeju) se za njihovo požrtvovalnost zahvaljujemo. Veržejski tamburaški ansambel je prireditev ob razglasitvi n j Poleg žganjekuhe si je izboril svoj delovni prostor izdelo 5p|ete šibja. Dokazal je, da prav zares obvlada to staro spretnos šaro do konca. Tudi najmlajših nismo razočarali. Za dobro voljo sta v 0 sem jaz .. . poskrbela Danila in Miki. bbp Foto: N. Ju h nov VESTNIK, 47 Stran 8 kmetijska, panorama v murski soboti dan vinogradnikov Rizvanec tudi v steklenicah sv Z01^’ oktobra, ko smo dokončno začeli uveljavljati osamo-Ptavir^6 te^nJe’ so v Panonkini zadružni hiši v Murski Soboti pri-Pon-ll’- v'no8radnikov. Ne vemo sicer, ali se dogodka pokrivata ^eistv JUij-u a'' pa so dan v>n°gradnikov zavestno prenesli na ta dan, bla„ 0 Pa Je- da je uspel. Pa ne le zato, ker so ljudje, ki kupujejo v tej anit"11''’. 'ahko pokusili zasebna in zadružna ustekleničena vina, ksatv 'Ud' zat0’ ker je bil dan vinogradnikov nekaj dni pred glavno ?rozd^n° sezono’ zat0 so lahko dobili nasvete o trgatvi, predelavi pa J4 ■ dosladkavanju, dodajanju kvasovk, kmetijski strokovnjaki ih Dri rm.erd' odstotke sladkorja in kisline v vzorcih mostov, ki so gradnik’ l..**.5**’ so trgatev že opravili. V glavnem so to storili vino-s0rto ki imajo žlahtne rane sorte, denimo rizvanec. V zvezi s to bo]je’za katero pravijo, da se vino ne obdrži dolgo, ampak ga je naj-a'' Popiti že pred novim letom, kaže posebej omeniti Erne '^Jenih steklenic, ki ga je donegoval in ustekleničil dipl. inž. vanec ■ °vak iz Murske Sobote. Pokusili smo torej ustekleničen riz-naj še d* h’" Pr‘Jetno presenečeni nad aromo in pitnostjo, pri tem pa ocenj»v° ■ mo’ da je vzorec tega ustekleničenega rizvanca dosegel na kleni anju. 18,3 točke (od 20 možnih). To je bilo prvo zasebno uste- nje fizvanca na Slovenskem. Sobočan Skušnje kmetovalcev Devizno spodbujena kmetija povilo zdomcev iz notranjosti .Onturja se je krepko zmanjšalo, obmejnih goriških vasi pa še j veliko ljudi dela v Avstn-k Mrel Turha iz Večeslavec že j et dela v veletrgovini na Du-‘1“’kar je več kot polovico nje-z'vljenja. Star je 50 let. u 0 kot mnogi drugi je prihran-WŽ11 v kmetijo, zato je to gospodarstvo eno od Človek pa seveda ne vzdrži brez dela, še zlasti ne gospodinja (gospodarica) Cecilija, saj vemo, kakšni so Odrančani. Delavni, da le kaj! Turhovi iz Večeslavec imajo v hlevu 32 glav goveje živine, od tega 11 molznic. Lani so oddali več kot 30 tisoč litrov mleka, letos, ko je krav mlekaric več, pa bo tudi več mleka. Tačas dnevno Počit ?ce?'avec delajo od jutra do večera, vendar si vzamejo tudi z de /C še posebno, če pride k hiši osemenjevalec Štefan Bakan kot je bilo ob našem obisku. Foto: J. Zauneker Si« p°vsemm kraju’ p0les tega lik '^ova^Posodobijeno. Tu-zat^JSkl del Je nov’ zat0 d°bn0 , -mo, da smo obiskali Aar|'° kmetijo. d°ma’ SajsijC cirSensl;u K1 d°pust za spravi-k ki 5 h Pridelkov, žena Ce-ia^OdrJ6 V Večeslavce poro-tM-^hu neev,je delavna da le V'’ $e SrVxe8a 'e ne more na' Osta|eca' da Je 24-letni sin kmetiji in si tako »ir* ^dn^ ?pravila delita. Ob K lp 17.| ’ . se mož oziroma s'n oziroma brat šobi ISkQje strojno krneli0 v, je ।v, Mariboru, vrneta CVs' štiar-5 paj tedajl P°pj: xiMre| ■ le- Po potrebi tudi >et°rn na,"1, i0131' Marija, ki se •t11, kierk-Jub ~ še ne dasta. L; to J. Je družina složna, S h ®rhovih’ 8re- Obde-"k ktMev Kv svoje zemlje in n?j.e'ih površin. Z ? obdeHi-klJe je veliko, bi Vt .Zetnli 1 ,se veliko več, a 'ilj^Piti. kJe n' možno ne najeti H^sak are' ^urha, ki svoje daje za napre-včasih celo Si?°biski> Je bilo tudi ob Vzhoda?’ ali Je tako rav' S^Jaii z ?.°' saj bi morda k ° in k^btu kaPital dal v Z|veli od obresti. namolzejo 100 litrov. Cecilija molze ročno, čeprav je pri hiši električni molzni stroj. Tako seje navadila, je spretna, zato smo razumeli, da ima odpor do novosti, ki sicer olajša delo, je pa morda nenaravni poseg za kravje vime — seske. Da bi lahko prehranili vso živino, sejejo 7 hektarjev koruze. To jesen so pripravili več kot 250 kubičnih metrov silirane koruze s stebli in dobrih 50 kubičnih metrov siliranega koruznega zrnja. Največ prihodkov imajo od prodaje mleka, potem od pitancev, ki jih letno oddajo od 15 do 18, lani so prvič posejali sladkorno peso, dobili primerno plačilo, zatd sojo letos posejali v drugo, in sicer na 1,70 hektarja. Upajo, da bo tudi tokrat ustre-, zno plačilo. Posebej pa kaže poudariti, da še kako dobro de kapital, ki ga prinese Karel Turha iz Avstrije. Zdaj, ko je to pisanje pred bralci, naš sogovornik iz Večeslavec dela v tujini. Jutri bo spet doma in bo pomagal ženi in sinovoma. Če pa bo kdo prišel na obisk, si bo vzel čas tudi zanj in bo dober gostitelj. Tako je bilo tudi tisto uro, ki sojo porabili za kramljanje z nami. Š. Sobočan Med pokuševalci zasebnih in zadružnih ustekleničenih vin v Murski Soboti so bili mnogi presenečeni nad kakovostjo rizvanca. Foto: J. Z. Gornja Radgona na Finskem Pred kratkim so se iz Finske vrnile štiri slovenske strokovnjakinje, ki so se udeležile 4. mednarodnega delovnega srečanja FAO v kraju Mikkelli. Poleg dr. Tee Petrin (Ekonomska fakulteta), Mihaele Logar (Center za pospeševanje kmetijstva) in Mirjam Paš (svobodna umetnica za trženje in oblikovanje) se je srečanja udeležila mag. Mateja Mešl (Nov’na), kije predstavila projekt Razvoja podeželja občine Gornja Radgona. Osnova tega projekta je spodbujanje podjetništva, inovativnosti in samoiniciativnosti. K predstavitvi gornjeradgonskega projekta na Finskem je veliko prispevala Agnes Gannon (predstavnica FAO za Evropo), ki je že sodelovala v izobraževalnem programu Nov’ne v Radencih. Predstavitev je bila več kot uspešna. Mateja Mešl je povedala: »To je bila pravzaprav uvodna in edina konkretna predstavitev razvojnega programa, ki v nasprotju z dosedanjimi programi razvoja podeželja ne vidi v razvoju kmetijstva, ampak v celostnem razvoju podeželske skupnosti. Tržni presežki kmetijske proizvodnje v Evropi že dolgo niso več cilj — zdaj je pomembnejše čim uspešnejše omejevanje kmetijske proizvodnje. Jaz sem na sedmih straneh in v angleščini predstavila celotni postopek, aktiviranje potencialov, strukturo prebivalstva, posesti, vrsto produkcije, predvsem pa je vse zanimalo sodelovanje izvršnega sveta SO Gornja Radgona. Presenetljiv je bil podatek, da smo uspeli s pomočjo 24 strokovnjakov z različnih področij iz občine in Nov’ne v dveh mesecih pripraviti 33 naložbenih programov, s katerimi lahko v prihodnjih treh letih odpremo 104 nova delovna mesta.« Pomanjkanje podjetniškega duha ni problem le v vzhodnih državah, ampak v vsej Evropi. Razvojni program podeželja v občini Gornja Radgona bo predstavljen kot vzorčni projekt FAO-a, kar je veliko priznanje gornjeradgonski občini in podjetju Nov’na. Mednarodna organi-zacija je obljubila strokovno pomoč, kajti to, kar Slovenijo in drugovzhodne države v resnici ločuje od srednjeevropskih, je premajhna skrb in podpora države za izobraževanje in usposabljanje za delo. Mateja Mešl je obisk na Finskem izkoristila tudi za predstavitev gornjeradgonskega gospodarstva in ponudbe. Bernarda B. Peček izdeluje in prodaja SODARSTVO Marjana MAUCECA, Gančani 149, tel. 42-000 0 Priporočamo se! Stroški pridelave koruze Pred dnevi se je začelo spravilo koruze, ki je v največjem deležu zastopana poljščina na pomurskih njivah. S koruzo je posejanih okrog 23 tisoč ha, kar je okrog 40 % vseh njivskih površin v Pomurju. Ob spravilu pridelka nas zanima, kakšen je rezultat našega dela. Natančen odgovor pa zahteva celotno evidenco poslovanja. Ker tako evidenco vodijo le.redke kmetije, imamo modelne kalkulacije. Le-te predstavljajo povprečno sliko stroškov za definirano skupino kmetij. Za primerjavo smo pripravili tri različne modele. Prvi sloni na priporočeni tehnologiji za intenzivno tržno pridelovanje in na rezultatih spremljanja stroškov pridelovanja na kmetijah. Po tem modelu izračunava lastne cene Kmetijski inštitut Slovenije. V drugem modelu je predvidena enaka tehnologija kot v prvem, velja pa za območje v omejenih proizvodnih razmerah, kjer predvidevamo manjši pridelek, porabo delovne sile in strojnih ur pa povečamo za 15 % (zaradi nagiba terena in malih parcel). Tretji model pa je predviden za najboljše kmetije, ki imajo kakovostno zemljo in delajo po tehnologiji za intenzivno tržno pridelovanje. Stroške proizvodnje smo izračunali za konec meseca septembra. To pomeni, da smo upoštevali tiste cene porabljenega materiala, ki so veljale konec septembra. Ker semena v tem obdobju ni v prodaji, smo ceno semena od pomladi revalorizirali z indeksom rasti drobnoprodajnih cen. Za stroške sušenja smo vzeli ceno 1.2 dinarja na kg vlažnega zrna; ta cena velja, če ima zrno 35 % vlage. Traktorska ura (za 35 kw traktor) znaša 257 din/uro. V traktorski uri, ki je upoštevana v kalkulaciji, so dodani še stroški strojev za oskrbovanje koruze. Cena kombajniranja velja za opravljanje storitev in vključuje stroške.kombajna zmaj 133 (1364.35 din/uro), osebni dohodek kombajnista ter 5 % t.i. akumulacije, torej zaslužka za lastnika kombajna. Splošni stroški zajemajo prispevke iz katastrskega dohodka, posredne osebne dohodke in posredne materialne stroške. Vrednost bruto ure vključuje enak neto osebni dohodek, kot ga v povprečju zaslužijo delavci v družbenem kmetijstvu (57,87 din/uro). Tudi prispevek za pokojninsko zavarovanje je izenačen z njihovim 14.31 din/ uro). V tabeli so prikazani stroški pridelovanja koruze za zrno v različnih modelih. Stroški proizvodnje so v prvem in drugem modelu skoraj enaki, v tretjem pa so nekoliko višji. Razlika v lastni ceni pa je odvisna predvsem višina pridelka. Tabela: Stroški pridelovanja koruze za zrno v različnih modelih. Model I Modelna kalkulacija KIS Model II Omejeni proizvodni pogoji Model III Intenzivna proizvodnja Predviden pridelek (kg/ha) 6800 6000 8000 Skupni stroški (din/ha) 55.097 55.247 62.251 Lastna cena (din/kg) 8.1 9.21 7,78 V prilogi je predstavljena celotna modelna kalkulacija za tretji model, to je za kmetije, ki imajo intenzivno tržno pridelavo. Iz te kalkulacije je razvidno, da zelo velik delež stroškov predstavlja sušenje, in sicer kar 22,1 %. Zato je smiselno na kmetijah, kjer koruza ni tržni proizvod, silirati celo rastlino ali pa samo koruzno zrno, da se izognemo sušenju. Izračunali smo tudi, kakšni so stroški pridelave koruze brez spravila. Račun je zanimiv za prodajalce oz. kupce krme na njivi. Taki stroški pridelave koruze za zrno znašajo po prvem modelu 35000 din/ ha, oziroma 3,9 din/kg svežega zrnja. Če pa koruzo prodajamo za siliranje, stane 1 kilogram zrezane koruze 0,89 din. Pridelovanje koruze bo tudi vrprihodnje glavna poljščina v pomurskem kolobarju. Več truda pa bo potrebno vložiti v doseganje večjih hektarskih pridelkov. Statistično povprečje hektarskih pridelkov koruze za zrno v Pomurju kaže, da pridelamo le 4500 kg zrnja na ha. Pri tako nizkem pridelku ne moremo pričakovati nekega večjega ekonomskega rezultata. Še zlasti pa ne pri prodaji suhega koruznega zrna na trgu, kjer je cena tudi pri najbolj intenzivni proizvodnji precej nižja od izračunanih lastnih cen. Na koncu se še moram opravičiti, ker cene niso v naši novi slovenski valuti, kljub temu upam, da bo članek dosegel svoj namen. DAMJAN JERIČ, DIPL. INŽ. KMET. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZA POMURJE ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD ZA POMURJE Svetovalna služba september 1991 Modelna kalkulacija stroškov pridelovanja KORUZE na kmetijah (pričakovani pridelek 80 dt/ha suh. zrnja) Vrsta stroškov Količina kg, ur/ha Cena din/kg, uro Stroški din/ha Struktura v % Seme 27 150.00 4,050.00 6.5 Hlevski gnoj 17,000 0,35 6,018.00 9.7 Mineralna gnojila: - NPK 11-11-16 1,100 8.10 8,910.00 14.3 - KAN 400 4.40 1,760.00 2.8 Zaščitna sredstva: — Primexstra 6 305.70 1,834.20 2.9 — Dotan G 5 10 118.60 1,186.00 1.9 — Banvel 480 0.7 2,115.00 1,480.50 2.4 — Lentagran 2.0 780.00 1,560.00 2.5 — Foliar 10.0 40.00 400.00 0.6 Traktor 33 294.00 9,702.00 15.6 Kombajn (tuja usluga) 3.5 1,508.36 5,279.25 8.5 Sušenje 13760.00 22.1 Zavarovanje 1430.00 2.3 Delo (bruto OD) 43 72.18 3,103.74 5.0 Direktni stroški 60,473.69 97.1 Splošni stroški 1,778.22 2.9 STROŠKI SKUPAJ 62,251.91 100.0 LASTNA CENA pri pridelku 8,000 kg/ha din/kg 7.78 DAN KORUZE Prvič sodelovali tudi kmetje Spravilo koruze se bliža in prav je, da tisti, ki jo pridelujejo, zvejo čim več o načinih pospravljanja, sušenja in novostih pri vsem tem. V ta namen so pripravili ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, republiška uprava za pospeševanje kmetijstva in regijska svetovalna služba za Pomurje skupaj z ABC Pomurko Murska Sobota, Pioueerjem iz Parndorfa, Veletrgovino Potrošnik Murska Sobota, Srednjo kmetijsko šolo in Kmetijskim gospodarstvom Rakičan dan koruze. Na njem so letos prvič lahko sodelovali tudi kmetje, ki so jih zanimali zlasti ogledi poskusov ter žetev le-teh, ki so jih strokovnjaki vzgojili v Rakičanu in Beltincih. Sicer pa je dan koruze, ki ga je nekoliko »poškropil« dež, minil v znamenju pogovorov o značilnostih pridelovanja koruze letos ter o koruzni vešči, kar so pripravili strokovnjaki iz Ljubljane, ob koncu pa so namenili pozornost še prikazu kmetijske mehanizacije. j iK Stran 9 gospodarstvo »Delavci pri obrtnikih smo bili in bomo le mezdni delavci, ki delamo zgolj za mesečno plačo, katere izplačilo delodajalec največkrat zavleče do skrajnega roka in še čez, jo razdeli v nekaj obrokov in izplača nenadzorovano, brez obračuna in izplačilne liste,« mi je nedavno potožil eden od prizadetih, ki razumljivo ni hotel biti imenovan, ker se, podobno kot drugi, boji posledic. Da bi na ta način ostal brez zaposlitve, pa si v teh težavnih gospodarskih razmerah ne more privoščiti. Že omenjena izjava kaže, da je položaj delavcev pri obrtnikih čedalje težji in da stiske ljudi brez dela s pridom izkoriščajo delodajalci. Sicer je prvotna pogodba za delavce v obrti stara že več kot 19 let, zakonske novosti pa prinašajo vanjo le določene popravke. Toda, bolj ko je kolektivna pogodba popolna, pogosteje se je delodajalci izogibajo. Tudi v sindikatih ugotavljajo, da marsikatera že sklenjena individualna pogodba ne zadostuje določbam kolektivne pogodbe. To- KDO JE VEČJI GREŠNIK? da, če jo podpišeta obe stranki in potrdi še za to pristojen občinski organ, so inšpektorji kratko malo nemočni. Zato ni odveč pobuda, po kateri bi pred potrditvijo takšne pogodbe pregledala tudi ustre-' zna inšpekcija, da ne bi prihajalo do raznih izigravanj v škodo zaposlenih delavcev pri obrtnikih. V praksi se je namreč pokazalo, da so delavci velikokrat pripravljeni privoliti v manj ugodne pogodbe, kot pa jim pripadajo, samo da pridejo do delovnega mesta. Po drugi strani delodajalci radi izpuščajo tudi pravice v zvezi z letnim dopustom, vse pogostejše pa so tudi zaposlitve za določen čas. Da ne govorimo posebej o primerih izigravanja zahtev o varstvu pri delu. Sindikati namreč ugotavljajo, da delodajalci nabavo sredstev za varstvo pri delu sicer prikažejo med stroške, nabavijo pa jih ne. Niso odveč tudi opozorila na vse pogostejši pojav, ko zasebniki, ki so od podjetij dobili v najem prostore ali stroje pod pogojem, da zaposlijo tudi delavce, te danes odpuščajo z različnimi izgovori. Nič bolje pa se ne godi tudi številnim pripravnikom, ki jih delodajalci uporabljajo kot poceni delovno šilo, ne da bi jih kaj naučili, niti, da bi jim plačali toliko, kolikor za pripravnika nameni zavod za zaposlovanje. Gre torej za problem, s katerim bi se morali bolj ukvarjati na vseh pristojnih mestih, kajti ne pravimo zaman, iz malega raste veliko. Milan Jerše NOVE OBRESTNE MERE LB d.d. Ljubljanska banka, d.d., ima od 8. oktobra naprej nekatere nove obrestne mere. Mesečna revalorizacijska stopnja, ki velja za posle. ki jih opravljajo bančne enote v Sloveniji, znaša 1,8 odstotka (veliki R), mali r ali letne realne obrestne mere pa ostajajo nespremenjene. vloge občanov na vpogled so obrestovane po skupni letni obrestni meri 11,125 odstotka. Skupna letna obrestna mera za dovoljen negativni saldo na tekočih računih občanov je 48.05 ostotka. za nedovoljeni saldo 60.38 odstotka, za namensko vezana sredstva občanov z odpovednim rokom, daljšim od meseca dni, pa 23,37 odstotka. R. F. OBLIKOVANJE V KERALU V zadnjih dneh so imeli v lendavskem Keralu toliko naročil, da so zaposleni delali tudi do 17. ure in dlje. Delajo za znanega kupca — koliko in kaj naročijo, to izdelajo, njihovi kupci pa prihajajo iz Avstrije, Nemčije in Francije. Vseeno pa ne morejo biti zadovoljni, saj njihov novi direktor Dragan Kujundžič, ki je prišel v Keral sredi Avgusta (prej je bil zaposlen v Avtoradgoni) pravi: »Banki bi morali mesečno plačevati 450 tisoč tolarjev obresti. Če ne bo kakšne pomoči, ta dejavnost ne bo preživela.« Čeprav je v Keralu zaposlenih le dvajset mladih ljudi (v teh dneh bodo sprejeli šest novih), pa bi bilo uničenje podjetja večja NIHČE NE BO BREZ DELA »Naše osnovno načelo je ročno oblikovanje lončenih izdelkov po tradiciji prekmurskih lončevin. Vsi so uporabni in zdravju neškodljivi, kar preverjajo pri Zdravstvenem zavodu Maribor,« je povedal Zmago Grisk, tehnični vodja Kerala. Francozi in Nemci imajo radi okrašene in pobarvane izdelke, velikokrat pa morajo napisati na vrčke tudi posebna posvetila. V Keralu držita čopiče ljubiteljska slikarja, eden je po poklicu mizarski modelar, drugi pleskar. 457-članski kolektiv lendavskega Elektromateriala (prej Elektro-kontakt) se kar uspešno prebija, čeprav zaradi znanih težav z osebnimi dohodki, ki so ob polletju znašali v povprečju 6900 tolarjev, avgustovski pa so bili 8100 tolarjev, zaostajajo za okrog 20 odstotkov in bodo zamudo z izplačilom za nazaj nadomestili oktobra. Precej jih je prizadel Markovičev interventni zakon. Doslej so še vedno uspeli redno izplačevati osebne dohodke in regres, vmes pa so razdelili bone in socialne pomoči delavcem z nižjimi mesečnimi prejemki. Sicer pa v lendavskem Elek-tromaterialu, ki od decembra 1989 posluje kot samostojno podjetje, računajo, da bodo letos ustvarili okrog 270 milijonov tolarjev prihodka. Pri tem odpade na tuji trg le 4 odstotke oz. 11 milijonov tolarjev, kar je eden osnovnih problemov, saj večina te prodaje sloni na dodelavnih poslih, zato učinki niso veliki. Dodatne težave pa jim povzroča, ker nimajo znaka kakovosti. Zaradi gospodarskih razmer in vojne na Hrvaškem pa so se morali odreči tudi srbskemu trgu, kamor so doslej prodali od 35 do 40 odstotkov svojih zmogljivosti. Ta promet je zdaj zelo upadel, imajo pa kar 20 milijonov dinarjev terjatev s srbskega trga. Zaradi prekinjenih komunikacijskih povezav so odrezani tudi od Bosne in Makedonije, kjer so poleg tega tudi slabi plačniki. Kljub temu pa v Elektromaterialu zagotavljajo, da noben delavec ne bo ostal brez dela. Najbolj so zadovoljni, da imajo v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmrah sploh delo, da lahko preživijo iz meseca v mesec. Od letošnjega maja so uvedli prerazporeditev delovnega časa, kar se je pokazalo za koristno. Ta čas gre na roko tudi približno 300 ženskam, ki so zaposlene v tem kolektivu, saj namenjajo veliko pozornost tudi socialni varnosti zaposlenih. Lahko se pohvalijo, da so med prvimi podpisali individualno kolektivno pogodbo in si v drugih podjetjih sposojajo njihov obrazec. Ob precejšnjih izostankih, predvsem na račun porodniških dopustov in odsotnosti zaradi obolelih otrok, so uvedli preventivne zdravniške preglede za ženske od 35. leta starosti in moške, ki so stari najmanj 40 let. katastrofa, kot če propade desetkrat večje podjetje. Ta dejavnost se ne da primerjati s serijskim izdelovanjem kovinskih izdelkov. V Keralu je vsak izdelek odvisen od človeka: glina mora biti pravilno pripravljena, lončarji morajo obvladati spretnost oblikovanja, biti morajo zelo pazljivi pri prenašanju surovih izdelkov, jih zaščititi, peči in nazadje še okrasiti. Naročil imajo toliko, da morajo čim prej preiti z enoizmenskega na dvoizmenski delovni čas, pr; tako bodo najverjetneje oddali prazne prostore v veliki obnovljeni zgradbi ter povečali prodajo v domači trgovini. Kljub temu jim verjetno ne bo uspelo plačati dolga, ki bi ga lah- In kot so nam povedali, se bodo dolgoročno srečali s problemom presežnih delavcev šele v letih 1994/95. Za zdaj je očitno pomanjkanje strokovnih delavcev, zato si prizadevajo, da bi pritegnili vsaj štiri strokovnjake' z visoko izobrazbo. V tem času pa jim je uspelo zagotoviti dovolj kadrov v komercialni in finančni službi, nerešeno pa je še vprašanje razvoja in konstrukcij. Najprej načrtujejo širitev in posodobitev proizvodnje, kar bi omogočilo priznanje znaka kakovosti, nato bo na vrsti gradnja lastne orodjarne, naposled pa še dvig tehnološke ravni proizvodnje, ker drugače ne morejo biti konkurenčni na tujem trgu, kamor se nameravajo v prihodnje še bolj usmeriti. Uspešna kopališka sezona je dala termalnemu kopališču Banovci novih moči in volje do razvoja. Odločili so se, da ne bodo gradili velikih prenočitvenih objektov, saj jih imajo že dovolj zdravilišča v Radencih, Moravskih Toplicah in Lendavi. V Banovcih bodo izboljšali ponudbo kopališkim gostom, povečali bodo število bazenov in poskrbeli za mlade goste — otroke. Nastanitvene zmogljivosti niso najpomembnejše, so pa najdražje. Prepričani so, da bodo preživeli (in to dobro), če bodo v Banovskih toplicah uredili sodobno kopališče v naravi in povečali prostor za naturiste. Številni počitničarji, ki so vsa leta nazaj preživeli dopust ob morju, so letos izbrali kopališča. Mariborčanom, Gornjeradgon-čanom, Radenčanom in drugim je najbližje večje kopališče ba-novsko. Nekateri so bili v začetku nekoliko v dvomih, kajti spominjali so se lanskih zapletov ž vročo vodo in njeno neprijetno barvo. Vendar pa je kopališka sezona v Banovskih toplicah letos minila brez zapletov; tudi večje nesreče tokrat ni bilo. L aprila so začeli vrtati novo vrtino, »aktivirali« sojo 15. maja. Hkrati so obnovili tudi strojnico in in ko primerjali z dolgom komaj rojenega otroka do družbe, ki mora sam plačati svoje rojstvo. Botri, pa tudi starši, so izginili in prepustili komaj rojenega otroka samega sebi. Čeprav so rojstvo Kerala načrtovali že nekaj let, je podjetje ostalo brez pomoči prav v času, ko bi jo najbolj potrebovalo. Lončarji so začeli delati (trije možje) v opekarni v Dolgi vasi; ko je opekarna nameravala obrat ukiniti, je prejšnji izvršni svet izdelal program razvoja domače obrti v lendavski občini in prodaje domačih izdelkov. O teh načrtih smo pisali tudi v našem tedniku, saj je bil to pred leti eden najbljših projektov za razvoj celotnega podeželja in obmejnega mesta. Toda projekt prejšnje vlade ni bil uresničen do konca: zataknilo se je pri povezovanju proizvodnje in prodaje ter pri denarju. 1. septembra 1989 je bilo formalno ustanovljeno novo podjetje Keral, jeseni 1990. so se preselili v obnovljene prostore stare zgradbe ob glavni cesti (pred bencinsko črpalko v Lendavi), ki je očitno prevelika za maloštevilni kolektiv. Letos septembra so zaposlili tudi komercialista, ki bo odslej skrbel za prodajo lončarskih izdelkov po primerni ceni. »Realno je reči, da smo na začetku uspešne proizvodnje,« trdi tehnični vodja Zmago Urisk, Kujundžič pa dodaja: »Da bi izkoristili vse zmogljivosti in izpolnili naročila, širimo proizvodnjo. Ustanoviti želimo delniško družbo in najti primerne partnerje. S polno paro bomo začeli delati 1. januarja 1992. leta.« Upajmo, da bodo našli pravilne rešitve, kajti tu ne gre zgolj za številke na žiroračunu — gre za dolgo željeno in kakovostno lončarsko dejavnost. Njihovih izdelkov na trgu ni potrebno preveč ponujati. Kdor ceni izvirno in lepo, se kmalu oglasi pri njih. Tudi Lorenci, ki je znan po tem, da je začel polniti žgane pijače v zanimive lončarske in steklene posode, je naročil veliko steklenic, ki so izdelane po muzejskih ekspo- natih. Milan Jerše Bernarda B. Peček V BANOVCIH VEČ BAZENOV frastrukturne objekte ter bazen in sanitarije na prostoru za naturiste. Ta čas urejajo vse potrebno za alternativno ogrevanje z oljem — dela so vredna milijon dinarjev, izvaja pa jih Blisk Murska Sobota. Julija in avgusta so v kopališču imeli za 6 milijonov dinarjev realizacije, leto prej v istem času le' 3,8 milijona. Nov pokriti bazen v Banovskih toplicah s podvodno masažo (če si jo kupite na žetone) je bil te dni zapolnjen z otroki, ki so imeli kar v tem bazenu z vročo vodo šolo v naravi. V teh »norih« časih je pač tudi za otroke vse naravno in zdravo! INFORMACIJE ZA PODJETNIKE Izobraževanje za tržno gospodarstvo Zvezna gospodarska zbornica Avstrije in avstrijsko gospod3^® ministrstvo sta Sloveniji odobrila pomoč pri izobraževanju kadro tržno gospodarstvo. Seminarji so namenjeni podjetnikom in bi to želeli postati, vodilnim kadrom v gospodarstvu ter kandida za svetovalce. Podjetnikom se torej ponuja edinstvena priložnos, si pridobijo uporabno znanje od uglednih strokovnjakov iz Avs J ' Strokovne seminarje sestavljajo tri teme. Prva je namenjena celos; mu vodenju podjetij (20. do 22. november), druga uspešnim k°n r tom trženja in propagandi v turističnih podjetjih (25. do 27- no ber) in zadnja prodajnemu trženju in novim tokovom pri prilagaj J kupcem. (5. in 6. december). r. Predavanja bodo od 9. do 17. ure v poslovni stavbi ABC i . ke. Prijave zainteresiranih zbirajo na Območni zbornici za Po _ Titova 5/1, dodatne informacije o seminarjih pa lahko dobite p° fonu 22-621 ali 31-580. BOMO KLEČEPLAZILI V EVROPO? Natanko tako so se spraševali pomurski gospodarstveni ’ so te dni skupaj s predstavniki banke, carine in SDK-ja resev znanke slovenske ekonomske suverenosti. Med njimi ni bilo 1 gospodarska samostojnost da ali ne, saj so vsi po vrsti za^ovar|{aOsa. 'očitev iz jugoslovanskega političnega in gospodarskega Ogorčenje med njimi povzročajo številnr problemi, ki jih je c \ pred njih postavilo poslovanje v drugačnih razmerah, na katere^ Jo pripravljeno. Jasno je, da dokler se ne dosežejo sporazum' v govni menjavi z razpradajočo Jugoslavijo in dokler si Slov mednarodnih gospodarskih krogih ne pribori statusa samos oj # ekonomskega subjekta, bo gospodarstvo tisto, ki bo vedno pot e kratko. , „i okoliš' Pomurski gospodarstveniki so opozarjali, da nedorečeni ukrepi njave z državo Hrvaško in preostalim delom Jugoslavije ne bodo o jjna, posledic. Spraševali so se, kako je lahko država Slovenija tako kra . u:eza da je na gospodarsko samostojnost in ukrepe, ki jih gospodarstvo poi 26. svojo suverenost, popolnoma pozabila. 8. oktobra nismo bili nic d J v p|a-junija, pravijo razen da smo dobili novo valuto in s tem veliko zmesnj p0-čilnem prometu in nove meje, s tem pa številne neznanke okoli čari stopkov. žav0 Hf' Glede na visok odstotek blagovne menjave med Pomurjem m i^jne' vaško je bila s strani gospodarstva dana pobuda o organiziranju ma stayili. ga prometa, s katerim bi se postopki okoli carinjenja bistveno po (Jo-Pobudo bodo kmalu poskušale uresničiti zbornice in carine obeh spodarstveniki so opozorili tudi na potrebo po lastni carinski zakon ve Slovenije, saj ni prav, da povzemamo zvezno zakonodajo, ki s dolgo kritizirali. . ehodnei® Predstavnica SDK-ja je poudarila, da je gospodarstvo sedaj v p /a-obdobju in da bo predvsem od posameznih podjetij odvisno, kako se deve reševale. Vsa dinarska sredstva so spremenjena v tolarje, so bili odprti tudi posebni žiroračuni za poslovanje z drugimi repno Jarstve-se Hrvaška s takšnim načinom plačevanja strinja, so spraševali repU' niki? Slej ali prej bo moralo priti do dogovora med Slovenijo in os a pačila blikami bivše Jugoslavije, drugače bo gospodarstvo zelo prizade pro-med Slovenijo in ostalimi republikami so skoraj popolnoma zasta podaje ni. Nihče, ki je pameten, se ne bo odpovedal trgom drugih repu krajin, saj je to tržni potencial za Avstrijo in Madžarsko skupaj- za|€onodaje Poleg ureditve maloobmejnega prometa in slovenske carinske ,qa(jžar' je gospodarstvo zahtevalo tudi ponovno oživitev železniške proge, ge leto5’ sko in zgraditev cestnih povezav, ki so bile obljubljene. Te bi "artom gradbi^ in sicer naj bi z zgraditvijo odseka med Benediktom in Lenart ods^ preselilo v Rakičan, kjer je v planu obnovitev ceste do BeltineG med Odranci in Črensovci m v nadaljevanju cesta proti Hodoš reh°d°v n naj bi dobila tudi Murska Sobota, saj je njen status zaradi blizme p tranzitnih poti čisto drugačen. ... neM Predstavnikom carine so pomurski gospodarstveniki postavi £jniver' konkretnih vprašanj. Spraševali so, ali ne bo predrago, da bo trg0 gobo(e’ zal vozila blago za svojo trgovino v Murskem Središču preko Mu favne kjer bo carinjenje, kaj bo s kooperanti, ki so na drugi strani 0 jwnj oi^0' kakšen »status« bodo imeli piščanci Agromerkurja, ki so samo sp rnjaku za ma »dodelani« na Hrvaškem, kako se bo carinilo blago na enem 0§ta]a tri različne dobavitelje itd... Skratka, številna vprašanja, ki so^ .c s s°' brez odgovorov s pojasnilom, da smo pač v prehodnem obdobju i spOrazl1' sednjo državo in republikami čimprej potrebno podpisati dvostr.auasa|i nezad°^ me. Obe strani, gospodarstveniki in razlagalci, so s posvetov od ||jena vpra voljni. Slednji zato, ker niso mogli odgovoriti na konkretno 7pS. c0 pa b° P° šanja, in prvi zato, ker bodo še nakaj časa ribarili v kalnem. 1 j^o trebno držati zelo previdno. Rena^z^ »Dobička niti ne pričakujemo zaradi visokih bančnih obresti. Cene izdelkov in storitev smo usklajevali s cenami v Murski Soboti ter drugimi kopališči. Bojimo se, da bi bila kupna moč zaradi visokih cen še manjša. Jeseni in pozimi bodo glavni vir dohodka razni plesi in prireditve,« je povedal Franc Tominc, direktor Jeruzalema. Ljutomerčani imajo pripravljen z * m upajo, da bodo v aj a tU lahko do prihodnje J d0 o uresničili. Prav pomladi zgradili P^bog3" va-in otroški bazen s joog(e a. To bodo bazeni z nav no vodo. Pripravljen baZea črti za nov precej naturiste. v ,gali P. in Že letos bodo P^^priko11^ ju liti tudi kamp, saj s° ijieps^ avtomobili sedaj V "kop3''^ osrednjem delu . sgo kompleksa. .• z gostje- Zadovoljni so tud ponudbo in Pr0^ u saj PLpO ruzalem v Ljutomera jo precej kosilc P° de|a> ja i 65 dinarjev. Kdo na|Ozb J f0-in ena od zgrešen uetmj1 la tudi diskoteka je e štorih hotela. Z bl|, K meseca (prostor : N dj je vo glasbo m P.1? Lostonh. bd0 najti). V kletnih pr ]Ona d« to kmalu uredili tr8° in drobno - P^a|na. Z.udi v diskontna Pr0° J.aj čas« & trgovina je že n - vho^L z3 prostoru ob gla^e* kor smo ta prostor dokum vhod ščičarno s posebn peLe Bernard3 * ,____________A VESTNIK, 17. Stran 10 kulturna obzorja MARKO JESENŠEK dve različici SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA V 18. in prvi polovici 19. stoletja sta na današnjem slovenskem , emliu obstajala dva knjižna jezika (osrednjeslovenski in vzhodno-škeZenS^'^’ -^i sta se uporabljala med Slovenci v Avstriji (ob nem-(ob01 ln ta,inskern jeziku tudi osrednjeslovenski) in v državi Ogrski ven ^^ars^em' kajkavskem in latinskem jeziku tudi vzhodnoslo-nare’1 Tak®na dvojnost slovenskega knjižnega jezika je izhajala iz pr °ne naravnanosti in razdelitve Slovencev v alpski in panonski Van' °u nlene korenine pa segajo v najstarejše čase pokristjanje-stoH' • Se oblikovala krščanska liturgija. Čeprav so sredi 19. Slov )a iez'k°vni in sociolingvistični razlogi zahtevali poenotenje šlo ^e^ega knjižnega jezika (to se ni zgodilo »čez noč«, ampak je kniiž post°Pno prilagajanje in medsebojno oplajanje obeh različic slovnne^a jez'ka ~ rezultati so se pokazali v prvi »novoslovenski« y2erna za slovenski jezik in spodbuja pesnenje slovenskih ^idemn -pesmi- Prvo zapisano — cerkveno — slovensko pesem ^četek v Stiškem rokopisu (Naš gospod je od smrti vstal — bbTrub Ve''konočne pesmi), nato pa so se pri protestantih (prvič V^sno p U’ ^550) pojavile številne cerkvene pesmi. Pohlin je opravku tisk d52arja'■ da se morajo v osrednjeslovenskem knjižnem jp-?r'Praviip 1 tudi posvetne pesmi, saj je bil jezik za takšen podvig že n?81) Ln: \ tretjem zvezku Kranjskih pesmic od lepeh umetnosti n , krn ureia' D- Dev, so se Pohlinove želje tudi uresni-V0Seain , zatem pa je z nastopom V. Vodnika takšno pesništvo KJ ° ‘odi že prvi vrhunec. ^turni koledar kulturni koledar V°rani 0^A SOBOTA: V petek, 18. oktobra, ob 19. uri bo v grajski URcJ,nska revija odraslih pevskih zborov in oktetov. vi)®radu oj A SOBOTA: V sredo, 16. oktobra, so v salonu soboške- 0? sta j0 razstavo: Denarništvo v antiki na Slovenskem. Pripra- • bo ,arodn> muzej Ljubljana in Pokrajinski muzej M. Sobota. "^AVe l6' novembra. I^e ^prta^A SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranj-°^°bra razs*ava slik likovnih umetnikov Pomurja. Odprta bo do V galeriji Kulturnega centra Miška Kranj- > Prta K* ROMI. Pripravila jo je Pokrajinska in študijska knjižni-konca tedna. x f>j mb SOBOTA: V prostorih soboškega gradu je razstava rotografinje Nataše Juhnov. |Pretel| A SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je razstava Gleda-^i^NDa v .Sobote. Odprta je vsak dan od 10. do 12. ure. kinnV ■ ' V.razstavnih prostorih lendavskega gradu je stalna jje v ln slik dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ^irLRADg^fPominska soba Gy6rgya Zale. ^Ni.Jtkov^r ' M razstavnem salonu hotela Radinje razstava stalne ŽNlCr del Radenske. 'tfe s° odn-*' SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjiž-1 vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ra>^ RADGONA: Občinska matična knjižnica je odprta d„ENDAvASob°fo od 8' do l4' ure' Ur A; Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 8 h TOmpd 'n'ca pa vsak dan od do ure' 17. hR' Knjižnica je odprla v ponedeljek, sredo in četrtek f khj^^ICF re’ ob torkih in petkih pa od 8. do 12. ure. Sg?' stro?ubra knjiga vam za ta teden priporočajo: N Al °g n ; " MaRčO POLO Mladinska knjiga I *rog p'1' OKOSTJA Pomurska založba 1 ' OROŽJE Pomurska založba ;___________________________ 17- OKTOBRA 1991 BAKRENA BUKOVNICA »Rada bi raziskala poselitev pokrajine v bakreni dobi. Med številnimi registriranimi najdišči v Prekmurju je prav v Bukovnic/najbolj impozantno. Tu so bile številne površinske najde,« je povedala kustodinja arheologinja Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Irena Šavel, ki je do sedaj opravila večino arheoloških raziskav v Prekmurju. Savlova je v letih 1989 in 1990 v okviru arheološke topografije opravila sondažne raziskave, ki so prinesle zanimive rezultate o poseljenosti našega območja v posameznih arheoloških obdobjih od prazgodovine do srednjega veka. Spoznanja Irene Šavel bodo objavljena še letos v knjigi Arheološka topografija Prekmurja, ki bo izšla pri Inštitutu za arheologijo SA- ZU. Izkopavanja, s katerimi so pričeli letos 16. septembra v vasici Bukov-nica, niso prva v tem kraju. Prva izkopavanja so opravili že v letih 1987 in 1988, ko so odkrili okrog 400 kvadratnih metrov zemlje. Stara naselbina se je razprostirala okrog sedanje vasi Bukovnica, odkrili pa so sledove hiš, peči in odpadnih jam. To so bile najdbe iz konca mlajše kamene dobe in prehoda v bakreno dobo. Pomembni so rezultati analize, ki so jih dobili 1989. leta iz Zagreba, saj so z analizo C14 (najbolj natančna analiza) potrdili, da je najdeno oglje iz Bukovnice iz leta tri tisoč pred našim štetjem. Pod vodstvom irene Šavel in s pomočjo sodelavcev Pokrajinskega muzeja in domačinov letos z raziskavami nadaljujejo. Pod zemeljsko površino (odprli so 200 kvadratnih metrov) so odkrili ostanke nekdanjih hiš oziroma ostanke lesenih kolov (ostanke najdejo le, če je hiša zgorela in so ostanki padli v jame, kjer so bili koli), ob tej pa so odkrili tudi veliko odpadno oziroma shrambeno jamo. Nekoč so ljudje vsa živila shranjevali v zemlji (izkopali so veliko jamo, ki je obdržala primerno temperaturo). Če je hiša zgorela, so tako jamo najverjetnejše naprej uporabljali kot odpadno jamo. V bukovniški jami so tako našli veliko odpadne lon-čevine, drobno kamnito orodje, kamnite sekire in drugo, kar kaže na »lasinjsko kulturo«, značilno za bakreno dobo. Upajmo, da bodo tudi v prihodnje dobili denar za raziskovalna dela, saj bodo le tako lahko nadaljevali z arheološkimi izkopavanji, ki jih je bilo v preteklosti prav v Prekmurju izredno malo. Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov Že od 16. septembra so v Bukovnici arheološka izkopavanja, ki bodo prispevala pomembne dokaze o poselitvi naše pokrajine v bakreni dobi. Ex — tempore Iz časa in iz galerije Anteja Trstenjaka v Ljutomeru l isto, kar je nastalo v slikarskem času od 10. oktobra, ko so začeli žigosati platna, pa do 13. oktobra do 12. ure, je do 2. novembra razstavljeno v galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru. Po latinsko se času pravi »tempus«, zato ex-tempore, torej »iz časa«. Pred tem časom, ki so si ga slikarji izvolili kot tisti čas, ko naj njih blagovolijo obiti prleške muze, je v galeriji razstavljal Lojze Veberič. Veberič je razstavil slike, ki jih je izdelal v dveh tehnikah, v emajlu in pastelu. Tiste v emajlu so videti, kakor da bi se jih nikoli ne nameraval dotakniti čas, svetle so in gladke, na njih pa je na vsaki naslikan čas. Čas dveh golobov, čas cvetočega travnika, čas, ko je na nebu večernica: kakor da bi jo uzrl na zaguganem nebu nad jezerom, ki leži v zimski prostrani ravnini. Na sliki z naslovom Vesoljsko okno je spet zvezda kot tista na večernem nebu, toda zdaj bliže očesu, oko pa gleda v vesolje. Tudi »kozmični« niz slik, ki so podnaslovljene Černobil, Atom in podobno, je v emajlu. Slike v pastelu so razsute v času pastela. Pastel in emajl sta kot slikarski tehniki nemara najbolj narazen. Kar pa je »narazen«, to pa je že prostor. Prostor pa je čas in čas je prostor. Štefan Smej OBOGATENA POEZIJA Jože Žohar z Goričkega je pesnik, ki že nekaj desetletij živi v Avstraliji. Lani je izdal zbirko Aurora Australis, ki je sploh prva knjiga, literarno delo, ki ga je kdaj izdala izseljencu, avstralskemu Slovencu, kakšna »matična« slovenska založba. Ko mi je Jože Žohar, ki sem ga srečal poleti 1988 na gostovanju Mestnega gledališča ljubljanskega in Drame s satiro Toneta Partljiča MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK v organizaciji Slovenske izseljenske matice, pokazal svoj cikel pesmi, DOMA, DOMA, DOMA, sem osupnil! Daleč je presegel pozerske »kmečke pesnike«, ki pojejo v rodni Sloveniji že iz rutine in poze in navade in prodajajo to svojo bolečino, ki to ni, po , salonih in revijah. Ta osamljeni prekmurski skromnež, ki tiho in sramežljivo govori o svojih pisanjih, s prodorno, satirično in jezikovno močjo; ta »self — made man«, mož, ki se je izbrusil sam, me je prevzel s prodorno silo svojih verzov: »Je maj, je kres,/je noč, je žar,/ je dar poletnih dni./ Sva dva, sva dva,/ ki se razhajava,/, vsak v drugo smer/ odhajava/ po tej brezciljni poti,/ zasanjana vsak v sebi / in skoraj—/ že skoraj z roko v roki./ Je molk, ki boli,/je slutnja, ki skrbi./...« Kako silovito je njegovo hrepenenje po rodni prekmurski zemlji, po ravnicah in mehkih goričkih gričih, nam izpoje v ciklu Jabolčne pesmi, ki dišijo po sokovih v preši. Samo da stiska v njej svojo dušo in da pritečejo namesto vina melodije, ki nam s svojimi vonji še dolgo grejejo in odišavljajo naš svet, njemu soroden. S silovitim vzponom kljubovanja se dvigne iz objema mračnih sil, ki ga oklepajo: »Treba je živeti,/ peruti si pripeti, v sadovnjake poleteti,/ jablane objeti, jabolka prijeti/ in hiteti! Hote hiteti, ne umreti. Ne zaman/ loviti jabolk, ravnotežja med vejevjem . ..« Kako se pesnik zaveda svojega izvora, mehkobe goričkega sveta, nam izpove v pesmi Nemirni deček: »Nekje v globini/ drami se Evropa,/ v nji moje tesno,/ zapuščeno gnezdo./« Ta sunjenost v svet je zorenje in mojstritev slovenske besede. Je polnjenje izpraznjenih posod. Svojo erotiko, ljubezen do ljubljenega bitja zliva v eno z ljubeznijo do rodne grude:"»Kako oditi — Žarele so mlade neveste,/ oholi so stali topoli, / so žene razplele si kite, / so kačji pastirji vabili/ na plese pod svojimi krili.// Zaplalo je polje ti v prsih,/ zganile so lipe se v žilah/ in večno zamišljeni dedi/ so v eni sami besedi/ odkrili o sebi vse v tebi.// Kako jim odvzeti odvzeto,/ kako jim še dati že dano,/ kako nevrnljivo vrniti,/ kako s-skalo v ustih oditi,/ ne spregovoriti besede?« Tudi cikel ŽALI PESMI ni pristajanje na minljivost, pač pa splet več prvin. Prva je velik čut za lep, klen, inovativen jezik, ki pa je prekrvavljen z novimi smisli, čeprav klasičen v zapisu. Tisti NOVUM, svež sok v Žoharjevem pisanju se ubeseduje prav v tem ciklu. Igra z zlogi, igra s smisli, igra s filozofijo in revščino slovenske abecede, petindvajsetih črnih črk, ki jih do zadnje aorte in kapilare skuša prekrvaviti na novo; išče, kuje, spaja nove pomene, to je veliko, zahtevno, iskateljsko delo. Pri tej igri Žohar ne izničuje, ne IZUMETNI-ČI besede, kot so to počeli ludisti (in mnogi »LUDI LJUDI« S TANKI V NEDAVNEM BOJU ZA SEVERNO MEJO). To polaganje smiselnih besednih domin v Hiši Smisla in Hiši Nesmisla je prav iskanje odgovorov na vprašanja, ki so Žoharja gnala v svet. A čeprav daje v zadnjih pesmih zbirke davek času in se zapiše v BELTINCI Akcija za zaščito in sanacijo gradu Poročali smo že, da se je pred nedavnim sesul del beltinskega gradu. Zato je krajevna skupnost sklicala okroglo mizo, na kateri naj bi se dogovorili za akcijo o zaščiti oziroma sanaciji gradu. Poleg sklicateljev so se pogovora udeležili predstavniki soboškega izvršnega sveta, Pokrajinskega muzeja, Projektivnega biroja in sosednjih krajevnih skupnosti. Manjkal pa je predstavnik Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine iz Maribora. Kljub okrnjeni sestavi so se udeleženci dogovorili za nekatere aktivnosti, s katerimi naj bi zagotovili potrebna sredstva za zaščito gradu in dela opravili pred zimo. Tako je krajevna skupnost Beltinci pisno zaprosila za pomoč Kmetijsko gospodarstvo Raki- čan in Gozdno gospodarstvo Murska Sobota. Ti podjetji namreč upravljata zemljišča nekdanje beltinske graščine. Del sredstev za zaščito gradu pa naj bi prispevali soboška občinska skupščina in beltinska krajevna skupnost. V teh dneh pa bodo skupaj s predstavniki Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine iz Maribora razpravljali o obnovi gradu. V ta namen je krajevna skupnost Beltinci že poskrbela za predračun, ki znaša 235.000 DEM. Potrebna sredstva naj bi zagotovili v proračunu Zavoda za naravno in kulturno dediščino Slovenije za prihodnje leto. Z obnovo gradu pa naj bi v Beltincih tudi uredili kmetijski muzej Slovenije. Beltinčani pričakujejo, da bo akcija stekla ta- ko, kot so se dogovorili in da bodo na ta način graščino rešili pred naglim propadanjem. Feri Maučec literarno (sodobno) zgodovino, ne more mimo svojih temeljnih izvirov, kjer se napaja: »... jutranji svit v zorenju žit,/ iskrenje tisočerih očk/ na nožih travnih bilk,/ tožno zrenje divjih rož z ravnic ... zvanje v rod, gon ptic čez svod.// V platno možganov sem ti položila/ kompas, da bi ti kazal pot,/povsod, vsak dan in vsako uro,/ do bele hiše med griči in gozdiči./ Dala sem ti njivski vonj in voz sena v srce/ in ducat sivih konj./ V žile sem ti vlila svoje ime/ in vse za njim.« KDO JE JOŽE ŽOHAR? Rodil se je leta 1945 na Goričkem, se rano odselil v Avstralijo in opravljal različne službe. Živi v Sydneyu, poročen je z Gorenjko, odličen organizator in urednik revije SVOBODNI RAZGOVORI, je soustanovitelj SALUK-a (Slovensko-avstralski literarnou-metniški krožek), ki združuje slovenske literate širom po Avstraliji. Objavlja po slovenskem radiu, v slovenskih literarnih revijah in časopisih. Piše polemične članke in razprave. Sodeloval je pri obeh Zbornikih avstralskih Slovencev, 1985 in 1988, s SIM ter pri skupnem jugoslovanskem zborniku Naše steze (1986), objavlja v reviji za izseljence Rodna gruda. Zbirka Aurora Australis je prva samostojna knjiga tega nadarjenega Prekmurca. Na žalost je ni izdala PREKMURSKA ZALOŽBA, morda bo zdaj poiskala nove MOSTOVE prek oceana. Ali pa vsaj brv! Do svojih. Svetinovi dnevi Pred prihodom okupatorske vojske v Gornjo Radgono smo imeli učitelji predavanje, ki ga je pripravil znani strokovnjak in popotnik prof. Ivo Svetina. Že naslednji dan sem bil priča krutosti te nesmiselne vojne. Pred očmi sem imel prvo žrtev vojne v Gornji Radgoni, in to prav prof. Iva Svetino. Umreti je moral pod točo krogel jugoslovanske vojske, in to na domači zemlji. Novica je pretresla vse, ne samo Radgončane, temveč širši slovenski in svetovni prostor. Ravnatelji osnovnih šol radgonske občine so se soglasno odločili, da bodo vsako leto 26. in 27. junija organizirali SVETINOVE DNEVE. Na njih bodo razčlenjevali njegove ideje o moderni in napredni osnovni šoli v Sloveniji. Bojan Macuh Zgodovinsko društvo Lendava Zgodovinsko društvo Lendava je novo, v njem pa se zbirajo predvsem tisti, ki imajo radi zgodovino in želijo v svojem kraju ohraniti vse, kar je bilo nekoč pomembno za razvoj mesta. Tega pa je veliko, zato je pred dru--štvom še veliko dela. Pred nedavnim so se odločili, da bodo obnovili nagrobne spomenike na najstarejšem pokopališču v Lendavi, ki ni več odprto. Na njem so nekoč pokapali ugledne osebnosti mesta. Zob časa je večino spomenikov hudo nagrizel, zato so se odločili, da jih obnovijo, saj sodijo k zgodovinski dediščini mesta. JD Stran 11 ne zgodi se vsak dan Liz osmič pred oltar Vse je na red za spektakularno osmo poroko večne neveste Elizabeth Taylor, ob kateri se bo naslajalo 150 posebej izbranih gostov. Ti si bodo šampanjec lahko natakali kar iz vodnjaka. Ženin je Larry Fontensky, spoznala pa sta se med zdravljenjem alkoholizma. 59-let-na Liz bo nosila poročno obleko, ki stane 30 tisoč dolarjev. NOVOST Švica je ukinila smrtno kazen za vojne zločine skoraj 50 let potem, ko so to storili tudi za civilne prestopke. Švicarsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je takšno odločitev sprejelo v skla- Bogata atletinja Danes zaslužijo (nekateri) atleti kar čedne vsote denarja. Več moški kot ženske. In vendar je ženska tista, ki bržkone zasluži med atleti največ. Enaindvajsetletna Katrin Krabbe (na posnetku) zasluži na leto blizu poldrugi milijon DEM. Punca — na svetovnem prvenstvu v Tokiu si je pritekla pred nekaj dnevi na 100 metrov zlato medaljo — pa tega denarja ne zasluži samo z atletskimi nastopi, temveč predvsem kot model in manekenka. Čedna je dovolj... e« - du z mednarodno usmeritvijo za popolno ukinitev smrtne kazni. Zločine, storjene med vojno ali pod grožnjo vojne, so kaznovali s smrtno kaznijo edino v Švici, potem ko so leta 1942 ukinili smrtno kazen za civiliste. Zadnjo takšno kazen so v Švici izvršili med drugo svetovno vojno. KAKO SO PADALI V Angliji posnetem filmu (leta 1913), šlo je za film Šestdeset let kraljica, je Rolf Leslie odigral 27 vlog. V grškem filmu Model (posnetem leta 1974) je igralo najmanj igralcev. Nobeden! V filmu nastopa samo en robot. Sloves režiserja, ki je doslej posnel največ filmov, gre Tomu Londonu, ki je od leta 1903 do leta 1959 posnel točno 2.000 in še ducat filmov. Junak Divjega zahoda in podobnih akcijskih vlog John Way-ne je nastopil v 153 filmih, od tega je bil v 142 nosilec glavne vloge- Prvi filmski poljub je filmsko delo May Irwing in Johna Ricea, ki jima je to uspelo leta 1896 v filmu Vdova Jones. Prva se je pred kamerami gola pojavila An-nette Kllerman, avstralska igralka, in to v filmu Hčerka bogov leta 1916. Prva ženska, ki je v filmu odigrala moško vlogo, je bila Francesca Bertini. V filmu Hi-stoire d’un Pierrot leta 1913 je bilo to. Noge Betty Grable so bile v štiridesetih letih v ZDA zavarovane za tedaj težkih 1,25 milijona dolarjev. Največ filmskih kostumov so morali sešiti za snemanje filma Quo Vadiš leta 1951, in sicer 32.000. Za leta 1970 posneti Wa-terloo so pripravili 29.000 kostumov, za Cleopatro pa je šlo leta 1963 26.000 kostumov, od tega jih je 65 nosila Elizabeth Taylor. Njeni kostumi so producente stali 130.000 dolarjev. Za vsak pri- /e /OaC- JE RES PRODALA SVOJIH OSEM OTROK? Anna Corasoniti (31) in njen mož Pasquale Russo (38) sta doma v Pazzanu, v Kalabriji. Mlada ženska ima čeden obraz, telo pa brezoblično zaradi osmih nosečnosti in enega splava. Brez dela je. Mož Pasquale hodi na dnino. Živita v tesnem prostoru, ki bi mu lahko rekli soba, če bi imel strop. V hiši ni ne kopalnice ne stranišča. Nad posteljo, ki se dotika hladilnika, visi kos slanine in opleta po anteni barvnega televizijskega sprejemnika. Toda v prostoru so pralni stroj, kuhinjski strojček za pripravljanje testenin, pa stereo. Anni očitajo, da rojeva in prodaja otroke. Rojeva zato, da pride do podpore socialnega skrbstva — šest milijonov in še dva za dojenje, nato pa otroke proda drugim ljudem. »Kako naj bi jih obdržala?« se brani Anna. »Kam naj bi jih pa dala? Hiša je samo toliko velika, kakor pač je, ena sama soba, preživljala pa naj bi jih s podporo, ki jo dajejo za materinstvo. Že rajši dam otroke tistim, ki lahko skrbijo zanje in jim režejo kruh. Kaj je v tem slabega, če jih spravim v roke ljudem, ki jih imajo radi? Kaj je slabega, povejte!« »Bi radi vedeli, kje so moji otroci?« sprašuje v komaj razumljivem narečju. »Takoj vam povem.« In začne vleči iz omare mapo, v kateri so zabeleženi vsi porodi. »Najstarejša, Teresa. ki je stara devet let, in Nicola, ki jih ima osem, sta v nekem otroškem domu. Domeni-co in Giuseppe sta pri dveh družinah, eden v Gallicu, drugi v Sider-nu. Njima ju je dodelilo kalabrijsko sodišče.« REKORDE mer so imeli tedaj pripravljenih še štirideset dodatnih kostumov, ki pa jih med snemanjem niso »porabili«. Najbolje prodana filmska glasba, White Christmans,. pesmica, ki jo je v filmu Holiday Inn (ZDA 1942) pel sloviti Bing Crosby. Prodali so več kot 30 milijonov plošč. Prvi kaskader v filmski zgodovini je bil Frank Hanaway, kije leta 1903 (sicer je služil v ameriški konjenici) nastopil v filmu Napad na vlak. Največ živih bitij je nastopilo v filmu Swarm, posnetem leta 1978 v ZDA. V omenjenem filmu je nastopilo več kot 22 milijonov čebel. Ha, ha, ha. Kaj hočemo, rekordi so pač rekordi! Največ različnih živali je nastopilo v znanem filmu V 80 dneh okoli sveta (ZDA, 1956). Na sceni je bilo 8.552 živali, med njimi 3.800 ovac, 2.488 bizonov, 950 mul, 800 konjev, 512 opic, 17 bikov in — pomislite — štiri žive ostrige. Največja filmska ekipa je snemala film Tokyo Olimpia leta 1964. Vsega skupaj je filmski štab štel 556 ljudi. Ko smo že pri olimpijskih igrah, pa še to: prvi film o olimpiadi je bil posnet leta 1928. Šlo je za film Olympic Hero. Prvi film o nogometu je bil The Winning goal, posnet v Veliki Britaniji. Na boksarsko tematiko je bilo med športnimi panogami posnetih največ filmov. Boks vodi s 187 filmi, potem pridejo na vrsto konjske dirke (118 filmov) in DIREKTOR Iz Amerike je pricurljala vest, da je najbolje plačani direktor na svetu zaslužil na uro okroglih 1500 funtov (4500 DEM). Znano je tudi, za koga gre: ime mu je Števen Ross in je predsednik in izvršni direktor družbe Time Warner, ki je bila na primer producentka filma Batman in je založnica revije Time. Mož je v minulih 17 letih prejel 275 milijona dolarjev ali povprečni dohodek dobrih 16 milijonov na leto. Če vzamemo, da dela po 18 ur na dan, 365 dni na leto, potem je od leta 1973 do danes prejemal kar po 2465 dolarjev na uro. To so prvi štirje otroci. O preostalih — Edolo je star štiri leta, Sara dve, Natalina leto dni. Ales-sandro pa dva meseca — Anna ne ve ničesar ali pa noče povedati. »Za vse je poskrbela sestra, vse je uredila ona. Jaz sem njej dovolila, da razmisli, katerim družinam bi jih zaupala. Kaj pa naj jaz vem? Bila sem v bolnišnici in ne vem niti tega, kako se pišejo ljudje, ki so dobili moje otroke. Sestra mi je rekla, da so pošteni ljudje. Da imajo dovolj denarja in jih zlahka preživljajo. Verjela sem ji, kaj bi drugega.« Pripoveduje, kako vesela je, da so v dobrih družinah in lepih hišah, kjer je toliko čudovitih reči, kakršnih doma nikoli ne bi videli. Zdaj so srečni, ker bodo lahko hodili v šolo in živeli bolje kot doma. »Ne v taki revščini kakor jaz. Doma nismo imeli ničesar, tudi za pod zob ne. Oče me je dal nekemu zdravniku za krožnik špagetov. Takrat sem imela štiri leta, pri njem pa sem ostala do sedemnajstega in mu bila za služkinjo. Nikoli mi niso dali denarja. Ničesar. Nisem okusila drugega kot garanje. Mož je hotel tožiti zdravnika, ker me je tako izkoriščal, a potem so imenitni ljudje stopili skupaj in upanje na odškodnino je splavalo po vodi.« Oblasti bodo Pasqualu nemara odzvele očetovske pravice. »Kar naj mi jih! Čisto vest imam. Če sem podpisal, da gredo otroci v druge družine, sem zato, da bi živeli bolje kakor jaz,« pravi dninar Pasquale. »Samo en razred osnovne šole sem naredil, okušal izko- ameriški nogomet s 103 filmi. Tako, zdaj verjetno veste nekaj več o filmu z malce neobičajnega zornega kota. To so najbolj nori in komaj verjetni podatki, s katerimi vam lahko postreže zgodovina sedme umetnosti. Brezplačen tedenski teiaj iz barvitega dnevnega branja Čas, ki ga preživiš ob svojem dnevnem časopisu, je lahko drugačen, bolj sproščen in barvit. Radi bi, & preizkusite tudi sami, zato vam pošiljamo Slovenske novice en teden brezplačno. Slovenske Novice en teden zasto|,l Izpolnite tale kupon in teden dni vam bomo brezplačno pošiljali naš i k, POZOR: To ugodnost lahko izkoristite samo enkrat, zato jo izkoristite takoj I Kupon pošljite n a riščanje, garal pri oljarjih dneve in noči, plačevali pa so me s steklenico vina. Okopaval sem zemljo, pa so mi stisnili v roko dve liri, kradel sem, da sem si lahko kupil cigareto, spat sem hodil s praznim trebuhom.« Pasquale povešenih oči pripoveduje, kako pretepa ženo. »Ko se utrujen vrnem domov, hočem imeti čisto hišo, hočem jesti. To mora biti, ker je moški utrujen in ker je prav, da je postrežen. Ona pa zvrne kozarec piva, pa se ji že vrti. Teh kozarcev se nabere, tako da je kar naprej pijana ko čep. Potem jo pač prebutam, oni pa me vtaknejo v zapor za petnajst dni, teden dni ali kar za ves mesec. Kaj mi mar! Takšno je življenje!« Preiskava se je sprožila po rojstvu osmega otroka. Osemindvajsetega februarja je Anna rodila. V Pazzanu so že šušljali, da ta ženska nenehno rojeva, otroka pa nima niti enega. Govoricam so prisluhnili karabinjerji in izbrskali na dan dokument, s katerim se Anna odpoveduje sinu Alesandru. Napisali so ovadbo zoper Anno, Pasquala Russa in bolniško sestro, ki naj bi bila posrednica. BELI OSLIČKI Na Sardiniji že od nekdaj živi v popolni svobodi čreda osličkov, tako imenovanih albino^. Nihče ne ve, od kod so P Tam se jim ni treba bati roparic kot na drugih območjih, kjer na primer v etiopski puščavi Danakil, in zato jim ni potrebna ’ valna barva. Že od daleč jih je videti z njihovo bleščečo belo dla Toda kljub vsemu imajo vsaj eno pomanjkljivost: slabo so ščitenj pred žgočim sredozemskim soncem, kajti njihova koza barvnih pigmentov in jih tako bolj slabo varuje pred pripeko-dan si zato najraje poiščejo zavetje med skalami, ponoči pa se p jo, že od daleč vidni kot bele pošasti. j Ni čudno, da se je okoli njih spletlo veliko pripovedk in leg Domačini s Sardinije so prepričani, da so to »otroci luninega in marsikdo se jih boji. To pa zanje pomeni tudi določeno Prc ia. ker nanje ne streljajo in jih ne lovijo, da bi jih uporabljali za p šanje tovorov. na be- Nekateri lovci iz Sardinije so pred leti sicer uprizorili lov le osličke, toda brez uspeha — živali so se jim spretno, umakni^ varno. Lovci, ki zase trdijo, da prej niso bili praznoverni, se da j mejo v duhove in pošasti. Neumni ljudje in pametni osli, bi lan kli. _ Pošiljajte mi teden dni brezplačno in brez obveznosti Slovenske novice. VESTNIK 1 ■■ Mslovenske Nima 24 UR NA PRtŽI Ime in priimek _____ Ulica in hišna številka Telefon _________________ Poštna številka _________ Kraj ____________________ Slovenske novice, Titovi 35. 61000 Lj“b VESTNIK Pločevinasti človek Tridesetletni Rob Mulholland, bn tanski podjetnik in lastnik tovarne za reciklažo odpadkov, je iz varuha na rave postal umetnik. Iz več 0 300.000 rabljenih pločevink je 11 travniku v parku največjega škots ® ga industrijskega mesta Glasgow o 1 koval približno 100 metrov dolgo 0 veško figuro, ki jo je poimenoval > Man (človek iz pločevink). Pločevina sti človek je prikazan v trenutku-je odvrgel pločevinko. Tako je Pos^ simbol za ponovno predelavo ooPa kov. Človek iz pločevinke pa ne imel dolgega življenja. Pločevinas škatlice, ki so jih zbrali otroci, naj že kmalu končale v talilni peči. z piček je namenjen otroški bolnici- Stran 12 za vsakogar nekaj SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI ŠIFRA: NESREČNA Ste diplomatski in zelo uvidevni. To vam bo koristilo pri poklicu. Ustrezali bi vam vsi poklici, ki imajo zvezo z ljudmi. Ste prepričljivi in lahko se izražate. Morate pa biti predvsem pozorni na svoje zdravje. V zvezi z njim je pričakovati nenehne težave, še posebno v drugi polovici življenja. Samodisciplina in pravilno usmerjena energija ter predvsem veliko volje lahko prinesejo številne izboljšave. V ljubezni si že zdaj na neki način predstavljate in iščete partnerja za vse življenje. Mi vsi na tem področju nekoliko idealiziramo svoje predstave o idealnem partnerju. Eni uspejo, drugi ne. Na koncu se tako in tako zadovolji- mo s tem, usoda. kar nam je namenila Nasvet: zala vloga Vedno ste Najbolj bi vam ustre-matere in gospodinje, urejeni in opaženi v okolici. V poštev pride samo partner, ki bo imel za vas dovolj časa. Lepe škatle za red v omari ZA LJUBITELJE CVETJA CVETLIČNI HOROSKOP Nenehno želite navzgor in pri eni se po svoje držite izreka, da 0 Ja dosego ciljev primerna vsa fedstva. Zlahka se znate znebiti epn sovražnikov in konkurentov, Že zdaj razmišljate o starosti. a finančno plat še posebno. Ta-v r*eune dostikrat plačajo drugi. ‘ * družino in zakon gledate skozi srca in denarja. Partner . s »o moral ljubiti in prav tako P°d palcem. Ce si želite jih boste imeli. .Nasvet: Vaša narava je podvr-a nenehnim spremembam. To “streza predvsem vam. Morate ntTe>• so pripeli sedem Ur°g pa je obdan z 58 Kdo bo zmagovalec V OKTOBRU? (Ime ih priimek predlagatelja ter naslov) HJMUREC (POMURKA) MESECA GLASUJEM ZA i>k® slab» a °r p0(n ava meseca in pol nas ločita do konca naše letošnje akcije v P»kra^r^a meseca ln s ,em tud* za najpopularnejšo osebnost leta ^vgen'c °b Mur'- zdaj je v prepričljivem vodstvu gledališki > stva R ar’ ?'cer rojab 'z Dobrovnika, sledita pa mu predsednik le \a^imi ^“bUke Slovenije Milan Kučan in humorist Geza Faruka, zat aS°” ’ sPoštovam bralci domačega tednika, je oblikova-o Pričakujemo velik odziv tudi v prihodnje. zlatimi žebljički. Na slovesnosti so bili tudi štirje praporščaki iz drugih pododborov radgonskega društva. S pobratenjem so novi prapor sprejeli v svoj društveni krog. Na slovesnosti sta govorila Mimica Pelci, predsednica pododbora, in Jože Kos, predsednik radgonskega društva. Pripravili so tudi kulturni program, v katerem so sodelovali tambura-ški zbor upokojencev iz Ljutomera in mladina z recitacijami. Potem pa so se upokojenci sprostili na družabnem srečanju. Gradijo novo tehtnico V neposredni bližini lovskega doma v Moravskih Toplicah so začeli graditi novo odkupno postajo z mostno tehtnico. Investitorje KZ Panon-ka, Murska Sobota, izvajalec pa Komunalno podjetje Cesta iz Varaždina. Zidarska dela pa opravlja mojster Janez Horvat iz Ormoža. Dvajset-tonska elektronska tehtnica stane dva milijona tolarjev. Pri novi odkupni postaji bodo uredili tudi sanitarije, nared pa bo še ta mesec. Okolico bodo tudi asfaltirali. K. Ščavničar —Apače-------------------- Mrliška vežica kmalu nared Po skoraj štirih letih je mrliška vežica na pokopališču v Apačah skoraj nared. Manjka le še notranja oprema, ki pa jo bodo namestili v naslednjih mesecih. Dosedanja mrliška vežica je bila neustrezna. Z zgraditvijo nove vežice v prihodnje najbrž ne bo več odpora med krajani, da bi pokojniki pred pogrebom ležali doma. F. Klemenčič —Mala nedelja-------------- Prihodnje leto nova šola Osnovno šolo Mala INedleja obiskuje 181 učencev, ki se stiskajo v 119 let starem objektu. Poleg tega je v zgradbi še vrtec za 30 malčkov. Pouk v šoli je dvoizmenski, veliko učencev pa se vozi v šolo ali pešači po več kilometrov. Zato so se v ljutomerski občini odločili za zidavo nove šole, ki naj bi bila nared prihodnje leto. Tega si prav gotovo zelo želijo tako učenci kot učitelji. F. Klemenčič V Vidoncih so odprli trgovino ELA, v kateri prodajajo na 35 kvadratnih metrih živila in gospodinjske potrebščine. V skladišču ob trgovini pa je možno kupiti tudi gradbeni material, mineralna-gnojila in premog. Nova, trgovina je velika pridobitev za krajane Vidonec in dveh sosednjih vasi, saj jim poslej ne bo potrebno po nakupih v oddaljeni Grad. Posebna novost pa je prodaja premoga, ki ga imajo v zalogi med tem, ko je v M. Soboti nanj treba čakati. Kupcem pa bodo prihranjeni tudi stroški dragih prevozov premoga iz več kot 20 kilometrov oddaljene M. Sobote. Boris Hegeduš SREČANJE Z DOMAČIM MOJSTROM KOLAR IZDELUJE LESTVE NA MADŽARSKEM JE POSTALO »VROČE«. ZATO SE JE VRNIL V RODNE ŠALOVCE. DOMA NAREJENA LESNA STRUŽNICA SE ŠE VRTI Lahko je zdaj rokodelcem, kolikor jih je pač še ostalo, saj So jim stroji olajšali prej težko delo. Tudi v kolarsko-mizarski delavnici 64-letnega Janeza Sveteca v Šalovcih je zdaj tako; videl sem motorno žago, električni skobelj ni stroj, lesno stružnico na električni pogon . . . »Kolarskega poklica sem se izučil v Monoštru na Madžarskem. Tam sem delal tudi kot pomočnik, a sem se 1956. leta, ko so to državo zasedle sovjetske čete, vrnil. Domov sem pripeljal ženo in tri sinove. Nastanili smo se v mojem rojstnem domu in začel sem pomagati očetu v njegovi kolarski delavnici. V njej sva izdelovala različne lesene kmečke vozove, »kolezline« (zapravljivčke), razno kmečko orodje, včasih Prvi kupci, na vratih lastnica nove trgovine Ela Vlaj pa tudi kake izdelke, ki jih uvrščamo med mizarske. Do leta 1966 je bilo veliko naročil za izdelavo voz, potem pa vse manj in nazadnje so povsem usahnila. Lesene kmečke vozove so izpodrinili kovinski vozovi z gumijasti- PRED STRUŽNICO — Janez Svetec še vedno uporablja staro lesno stružnico. Na njej zdaj izrezuje v glavnem »vodere«, našemu novinarju pa je pokazal, kako je stružil pesta za kolesa lesenih vozov. Foto: Š. S. mi kolesi. Pozneje pa so tudi ti šli v pozabo, saj so kmetje kupili veliko traktorjev in k njim tovarniške prikolice.« Tako mi je pripovedoval mož iz Šalovec. Starih časov ne objokuje preveč, saj se zaveda, da napredka ni mogoče ustaviti. Pomanjkanje kolarskih del pa ga ni spravilo na beraško palico, saj se Janez Svetec razume tudi na tesarstvo. Seveda ostrešij ni izdeloval sam, ampak je v glavnem »komandiral« delavcem, ki so jih najemali graditelji hiš, gospo darskih objektov ... Dolgo časa je bilo tudi to delo predvsem ročno, saj so z ročnimi žagami izža-govali spojna mesta na »roženi-cah«, tramovih, ročno so rezova-li letve; potem pa so se pojavile motorne žage, izdelavo so poenostavili in šalovski mojster, ki je medtem postal tudi že starejši, se je ščasoma poslovil od tesarstva. »Zdaj sem predvsem v svoji delavnici, seveda ko sem prost. Imamo namreč tudi nekaj zemlje, katere obdelave (zaradi obrti) ne kanimo zanemariti. Zdaj izdelujem predvsem lesene lestve raznih dolžin, tu in tam popravim lesena kolesa sejalnic za žita, često pa se zavrti tudi stara lesna stružnica, da bi na njej izdelal leseni >voder< za hrambo >kamna< za brušenje kos. Včasih pa kdo voder naroči samo zato, da bi ga obesil kot okras v svoji počitniški hišici.« Mož, ki se razume v kolarstvo, tesarstvo, mizarstvo in še v kako lesno obrt, ni obogatel. Tudi z njo si ni ustvaril pogojev za pokojnino, ampak se te nadeja zaradi dela (in plačevanja prispevkov) v kmetijstvu. Sicer pa sem imel občutek, da nima velikih želja po gmotnih dobrinah. Večje zadovoljstvo so mu trenutki, ki jih preživi v svoji delavnici. Morda tudi zato, ker je v njej velika krušna peš, iz katere često zadiši po domačem kruhu. Š. Sobočan Stran 15 odsev mladosti TAKO SE SIRENE ŠE NISO OGLASILE ŠOLSKA VRATA SO SE ZAPRLA. NAPOČIL JE TEŽKO PRIČAKOVAN TRENUTEK — KONEC POUKA ZA DVA MESECA. Večino počitnic sem preživela doma. Začele so se zelo slabo — zaradi nepričakovane vojne. To nas je vse zelo pretreslo, še posebno pa mojo mamo, ki večino večerov prebije doma pred televizorjem in gleda poročila. Niti .pomisliti ne upamo več, kako je bilo prva dva tedna počitnic! To so bili hudi časi, ko smo otroci — namesto da bi se takrat, ko ni bilo domačih nalog in šolskih obvez, igrali na dvorišču — čepeli v kleteh in preživljali vedno nove strese. Dobro se spomnim, kako presenečenje je bil prvi alarm za nevarnost zračnega napada. Bili smo pri babici v Lendavi. Zjutraj sem se zbudila DOMAČA OČIŠČEVALNA AKCIJA V soboto smo imeli očiščevalno akcijo. Sodelovali smo vsi družinski člani. Najprej smo si razdelili delo. Brat je moral znositi iz shrambe vse prazne steklenice in jih zložiti na poseben kup, da jih bomo odpeljali na odpad. Oče je pospravljal garažo in nabral poln zaboj kovinskih odpadkov. Jaz sem zbirala odpadni papir. Odnesla ga bom v šolo, od tam pa ga bodo odpeljali v tovarno za predelavo odpadnih surovin. Mama je pospravljala omare. Premajhne in preozke, a še uporabne obleke je dala v škatlo. Poklonili jih bomo Rdečemu križu. Zvečer smo bili vsi utrujeni, vendar zadovoljni, saj smo opravili koristno delo. ALI VESTE f 28. vprašanje se je glasilo, ali veste, kje je geografsko središče Pomurja. Pričakovali smo, da vas bo večina navedla Mursko Soboto, obenem pa upali, da bo kdo vzel v roke zemljevid Pomurja in to poskušal ugotoviti s pomočjo koordinat. Tedaj bi ugotovili, da je geografsko središče štirih pomurskih občin vas Noršinci, ki je oddaljena od Murske Sobote okrog 3 kilometre. Žal noben odgovor ni bil pravilen. 29. vprašanje: Ali veste, kaj ima več kalorij: 100 gramov neposnetega mleka ali 100 gramov konjaka? Pravilne odgovore bomo žrebali 24. oktobra. Saubermacher & Komunala Kopališka 2, Murska Sobota tel. 31-600 SPOROČILO Cenjenim uporabnikom naših storitev sporočamo: — Od 1. 10. 1991 imajo upokojenci (povsem upokojensko gospodinjstvo) pri odvozu odpadkov 20% popust. Uveljavite ga lahko pri naši upravi podjetja. Če pa se upokojenci odločijo za vrečke, lahko mesečno prihranijo v povprečju 50 in več odstotkov, odvisno od količine odpadkov. — Od 10. 10. 1991 bomo prodajali vrečke za »ostale odpadke«, ki jih boste uporabljali takrat, ko se vam jih bo nabralo več, kot jih gre v posodo. Vrečke lahko kupite na upravi podjetja ali pri voznikih naših vozil za hišne smeti. — Od 28. 10. 1991 do pomladi bomo posode za »ostale odpadke« praznili vsak teden in ne dvakrat mesečno. — V oktobru in novembru bomo ločeno zbiranje odpadkov uvajali v stanovanjskih blokih v Murski Soboti. Zato prosimo predsednike hišnih svetov, da se oglasijo pri nas. — S. 1. 10.1991 prehajamo ria mesečno zaračunavanje odvoza odpadkov. Račun lahko poravnate na pošti (brez plačila poštnine) ali v našem podjetju. Če se odločite, da boste plačevali s tekočega računa, vam dajemo 3% popust. Stranke želimo še enkrat obvestiti, da sta ločeno zbiranje in odvoz odpadkov v občini Murska Sobota obvezna po odloku iz Uradnih objav, Murska Sobota, 10. 1. 1991, št. 1. Vse koristnike naših storitev prosimo, da se s predlogi, vprašanji in željami obrnejo na nas. okrog devete ure. Babica, dedek, očka, mama in Nina so bili že pokonci. Sedeli so pred televizorjem in bili videti zelo prestrašeni. Zanimalo me je, kaj je narobe, zato sem hitro zbežala po stopnicah v dnevno sobo. Nasproti mi je prišel očka in mi velel, naj se hitro toplo oblečem. Ni mi bilo jasno, kaj naj zdaj to pomeni. A sem hitro izvedela, da se pričakuje zračni napad, še vedno pa mi ni bilo povsem jasno, kdo naj bi nas napadel. Pohitela sem k mami, ki se je pred vhodnimi vrati pogovarjala s sosedo. Ravno ko sem zahtevala odgovor na svoje vprašanje, smo naenkrat zaslišali tuljenje sirene. Take sirene nisem slišala še nikoli prej. Sploh nisem vedela, za kaj gre. Mama se je na tlitro poslovila od sosede in vsi smo stekli v klet. Bilo me je strah, a ne tako kot mamo in babico, ki ju je zajela strašna panika — kar jo- Klavdija Kovač, 4. b, OŠ Tišina kali sta. Čez pol ure je bil napad preklican. Tako smo preživeli prvi alarm za zračni napad, ki so se vrstili še nekaj naslednjih dpi. Bilo je grozno in ne ždimo si, da bi se ponovilo. To je bil dogodek iz mojih letošnjih počitnic, ki mi je ostal najbolj v spominu. Preostale proste dni pa sem preživela večinoma doma, nekaj dni pri babici, v Gradcu, Ljubljani, Mariboru in drugod. Maja Sardi, 6. b, OŠ KD-KAJUHA, M. Sobota STARA SLIVA Že kot deček sem plezal po stari slivi, si trgal hlače in skakal z nje. Spomladi, ko je cvetela, je bila podobna roži velikanki. Čebele so letale s cveta na cvet. Ko je odcvetela, je začela dobivati svoje prve plodove. Postajali so večji in jaz sem jih včasih hrustal kot veverica. Prišlo je poletje in plodovi so zoreli. Ko so bili rdeče črni, smo jih pobirali. Babica me je jezila, da se ne bom kopal, če jih ne bom pobiral. Ko smo slive žgali, sem se v tisti vodi kopal, naslednji dan pa sem imel po telesu izpuščaje. Leta so minevala, sliva je postajala starejša in jaz z njo. Nekega dne je močno deževalo in v slivo je udarila strela. Največja veja se je zlomila in sliva se je začela sušiti. In z njo so se sušili moji spomini na otroška leta. Babica je rekla, da se ji suši glava. Tudi babica je postala bolna. Nekega jutra je tiho umrla. Tudi stara sliva je odmrla. Njene korenine so ostale v zemlji, babičine pa v mojem srcu. Marko Žižek, 7. a OŠ Bakovci Moja soba je polna skrivnosti Moja soba je zelo velika. Delim si jo s sestrama. Obe sta mlajši od mene. Najlepše je takrat, ko se v sobi ugasne luč in se začne naš direndaj. Žglavniki letijo sem ter tja. Večkrat se tudi stepemo. To traja kake pol ure, nato pa zaspimo. V sobi imamo postelje, omare, mizo, televizijo in polno drugega. Moj najljubši kotiček je postelja. Na njej najraje berem knjige in spim. Doma imam zelo veliko knjig. Berem jih zvečer, ker je takrat vse tiho. Ko se poglabljam z mislimi v središče dogajanja, stopi v sobo babica in reče: »Kaj še ne veš, kako je branje pri luči očem škodljivo? Lepo pospravi knjigo in pojdi spat!« Najhuje je takrat, ko pride v sobo moj bratec Simon. Rad brska po mojih stvareh. Torbo moram dobro skriti, da je ne najde. Simon je zelo nagajiv, ampak mu ne zamerim, saj je star komaj tri leta. Ob pisanju domače naloge me večkrat prosi za list papirja in svinčnik. Nekaj časa čečkari, nato pa reče: »Veš, tudi jaz delam nalogo. Jutri pojdem s teboj v šolo.« Seveda ne vem, kaj naj mu rečem. S sestrama se večkrat prepiramo zaradi televizije. Onidve bi radi gledali Ostržka, jaz pa film. Ko se že nekaj časa prepiramo, pojdem jaz v mamino sobo in si tam ogledam film. Zvečer sem rada dolgo pokonci, zjutraj pa ne morem vstati. Na vse pretega zeham in nazadnje se le spravim iz postelje ter se odpravim v šolo. Pozneje si jo pospravim. V naši sobi se velikokrat dogaja kaj čudnega, zanimivega ali smešnega. Zelo rada bi imela svojo sobo. V njej bi sama gospodarila. NATAŠA OSTRC, 7. b OŠ Križevci pri Ljutomeru hitro minit NAŠA KONKURENCA SODELUJE Z NAMI Čeprav smo uradno prekinili s totalitarističnim režimom in se željni svobode napotili v demokracijo, nam žal naš vsakdan tega ne razkriva. Uradni naziv »demokratična Slovenija« bo treba potrditi v življenju, kar pa nam zaenkrat ne uspeva, saj nismo sposobni demokratičnega življenja, ne pri komuniciranju našem delovanju, ne pri vzgoji. Bistvena nedemokratičnost se kaže v tem, da ljudje ne izražamo svojega mnenja, ampak smo bolj ali manj izpostavljeni konformizmu. Vajeni smo, da tisto, kar reče oblast, drži in tako pač mora biti.. Dokler bo tako, mi bo šlo na smeh ob nazivu »demokratična in svobodna Slovenija«. Seveda posamezniki kot taki ne nosijo krivde, ampak bi jo lahko pripisali celotnemu vzgojnemu sistemu (ki ga navsezadnje tvorijo posamezniki). Začne se pod vplivom staršev NEZGODA Neko nedeljo smo se peljali v Maribor. Na poti smo videli prometno nezgodo. Avto je zapeljal v obcestni jarek. Na kraju nesreče so bili že miličniki in rešilec, saj je bil eden od udeležencev prometne nezgode poškodovan. To je bilo prvič, da sem videla nesrečo. Čeprav mi je bilo hudo, sem bila vseeno vesela, da nihče ni bil teže ranjen. Vozniki bi morali biti previdnejši. Tatjana Vrbanjščak, 3. r., OŠ Apače DEMOKRACIJA?? m otrokova osebnost sploh ni odvisna od njega samega, ampak od vzgoje. Poudaril bi, da avtoritarna vzgoja, vzgoja, ki otroku ne pusti izraziti ambivalentnosti do svojih roditeljev, prinaša otroku različne posledice (nasilnost, agresija bodisi izražena navzven ali navznoter, neupoštevanje mnenj drugih ...). Po prvih otroških letih se tem vplivom pridruži še vrtec, kasneje šola in prav pri tem se bomo ustavili. V severovzhodni Angliji, v mestecu Summerhill je sredi gozdiča in travnikov šola. Naj vas »šola« nikakor ne pripelje do asociacij na naša »mladinska koncentracijska taborišča«. Ustanovitelj šole, A. S. Neill, je o njej dejal: »Namen šole ni producirati dobro izobražene ljudi z dobrimi spričevali, temveč dati ljudem možnost, da zrastejo v svoji samostojnosti, avtonomnosti in svobodi — človek je pomembnejši od vsake diplome.« Sum-merhilska šola že sedemdeset let deluje po teh načelih. Osnovna ideja avtonomnosti in samoupravljanja je v tem, da Pri Mali Nedelji smo postavili vaški klopotec. Narisala Ani ta Kosi, 1. razred, OŠ Mala Nedelja. TRGATEV Te dni je vedno več dela. Na poljih je treba pospraviti pridete in jih preorati za ozimine ali za naslednje leto. Najbolj živahno p« Je v vinogradih. Tudi jaz sem bila na trgatvi pri teti. Otroci smo se lahko igrali in pekli kostanj. Bili smo črni kot dimnikarji. Pili smo tlim sladek mošt. . Tudi moj dedek ima vinograd. Meri okrog 30 arov. Na trgat«* so prišli tudi sorodniki iz Gornje Radgone in Maribora. Odrasli s« sli trgat grozdje, otroci pa smo se najprej podali nabirat kostanj-1 ozneje smo tudi mi malo pomagali v vinogradu, nazadnje pa sm® w skrivali v bunkerjih, ki smo si jih naredili. Škoda, da je ta dan tak° se sme o vseh rečeh (ni tabujev!) vsakdanjega življenja v šoli pogovarjati, jih spreminjati, o njih odločati. V Summerhillu imajo demokratične zbore, ki so sestavljeni iz vseh na šoli — od čistilke, kuharice prek učiteljev do učencev in celotna šola v bistvu funkcionira kot življenjska skupnost (učenci/-ke/ na šoli tudi spijo). Oba demokratična zbora (razsodni in zakonodajni) upravljata vse dejavnosti na šoli, razen zdravstva in financ. Zbora določijo na volitvah, zbori imajo še razsodnika, ki pa ga menjajo vsakih 14 dni. Učenci lahko sami predlagajo nove zakone ali pa spremembe starih. Za disciplino odraslim ni treba skrbeti, zanjo poskrbijo otroci sami. Kršitelje zakonov obravnavajo in z glasovanjem določijo rešitev. Stroge kazni so zelo redke. Pravzaprav najhuje obsojajo obnašanje, ki omejuje svobodo drugih ljudi. Vse učne ure so prostovoljne, ampak začuda otroci v Summerhillu radi hodijo k pouku. Ne grozi jim nobena prisila, zagotovljeno pa imajo kakovost učnih Slavica Košar j" Simona Golnar, ? OŠ Videm ob Šcavni«? ur. Prostovoljne učne ure so , drugim priporočljive tudi za r« pri pouku, saj problemov z disc«^ plino summerhilski učitelji nima‘ jo. Zgolj prostovoljne učne "L obenem ne omogočajo kar tak J svobodne šole. Summerhill n° vbiti otrokom v glave noben1 ideologij, religij, ideologij in delov, ampak jih zgolj inforn” in vzpodbuja k ustvarjanju la ' nega mnenja. Je za vas to pret« ko primerjati z našim stanje"1' kritično namreč?! jg Otroci imajo popolno sv ob o . pri raziskovanju svoje ^P0,^^ in odnosov v spolnosti, pravico do izobraževanja o sP . nosti in pravico, da spolnost jo, ko so to želijo. V 70 let1" stoja šole tam ni bilo nobene sečnice ali splava. . za. Zakoni v Summerhillu niso koni, ampak smernice, ki J otroci potrebujejo, saj ji"1 P „rj gajo pri odnosih z drugi"11 orientaciji v lastnem pomagajo jim kritično ti o vsakdanjih stvareh in iz talJ] lastno mnenje. Zakoni s0.je0-vse prej kot prisila, nabita z1 j, loškimi, religioznimi, nacio . mi motivi. Ob njih se na^.^ upoštevati mnenja drugih- J (inspiracija i j Marko n' ELEKTROTEHNA SET 30% popust v prodajalnah ELEKTROTEHNE v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Mariboru, na Ptuju za kompletni program BLACK&DECKER Pohitite, popust velja samo do 30. oktobra! DAN MLADIH POMURJA vljali bi se domači, prek"]""!'* in študentski bendi s svojin' jah mi nastopi; večerni sP?re..stop':. ,c-obogatili tudi i drugim' n v trd* * »gledaliških« skupin s sk« ’ obve mi naj bi bil velik ognje"1 ’ajeds1. pa bi moralo biti poskrbljen^^^jj (S®i in pijačo po (zelo) nizkih c . vendar še ne služimo denar) . prej Jasno je, da bi to vse ° stalo, vendar mislim, da h' sreč'",Jj|, volj pokroviteljev za taks „ri ki bi res bilo nekaj novega P ki bi sčasoma, če bo uspel ■ stalo celo tradicionalno. .n ni 8 0 Tako, to bi bilo na kratk« nuP bo o tem, kaj Murska ■1 oil' potrebuje. Upam, da bo n' $(j in mnenj na ta moj pr«0’ » |j D’ .p pozitivnih), zato prosim v Lktu, voljni sodelovati pri Ien,P._xi «!' si kot sodelavci, sod« sponzorji, da se mi javit«• . yje dr j te Vestniku. Sprejmem >« vn»r predloge za ta projek • je manj verjetna različica), druga pa je, da bi srečanje trajalo od sobote zjutraj do nedelje zjutraj. V obeh primerih bi seveda učenci in dijaki morali naslednji ponedeljek biti opravičeni spraševanja in kontrolk, vendar »obvezno« navzoči pri pouku. Srečanje bi se seveda dogajalo na več »prizoriščih«- hkrati. Za najmiajše bi ble brezplačne kinopredstave mla-dins cih filmov v kinu, v grajski dvorani bi bi le lutkovne predstave, nastopi pevskih zborov ... Za tiste bolj športne pa bi 1: hko priredili različna športna tek-moi inja v kateri od soboških športnih dvo an. Poleg tega bi organizirali pre-dav mja za mlade s temami, ki jih naj-bol zanimajo; okrogle mize o različni i problematikah, ki mlade žulijo; ml dim bi se pustilo, da ta dan sami na ravijo, organizirajo in vodijo spore« na Radiu Murska Sobota (seveda ob pomoči delavcev Radia MS)... Okoli 17. ure pa bi se začela glavna »fešta« za učence z večletnimi šolskimi izkušnjami (beri dijake in študente). Pravo mesto za to bi bil prav gotovo travnik pri I. osnovni šoli. Vsekakor bi se tam v temi moral prižgati kres (seveda pod nadzorstvom gasilcev); predsta- Ideja o takšnem srečanju mi že dalj časa roji po glavi in v pogovoru s prijatelji in drugo mladino vidim, da bi bil odziv ogromen, saj bi to bilo nekaj takšnega, kar mladi v tem mestu in okolici resnično pogrešamo. Za kaj gre? Gre za srečanje mladih ljudi naše pomurske regije, ki jim po domače pravimo kar šolajoča se mladina. Ta mladina pa seveda potrebuje tudi neko sprostitev od te more — šole. To sprostitev pa pri nas le težko najdeš, zato mislim, da bi to srečanje imelo smisel v več pomenih: — vsekakor sprostitev od šole in učenja, — srečala bi se mladina, vaša prihodnost, nastala bi nova prijateljstva in spletle bi se nove ljubezni, — obudilo bi se umirajoče življenje v Murski Soboti, — zaslužili bi prodajalci jedil in pijač, — končno bi v VESTNIKU pisali tudi kaj pozitivnega o mladini in življenju mladih v Murski Soboti. Po moji zamisli sta dve možnosti za izvedbo srečanja. Prva je ta, da bi srečanje trajalo od petka do nedelje (kar HVALA LEPA! ' EDVARD Strah 16 VESTNIK, 17. OKTOBP^ CERKVE, KAPELICE SREČANJE S KARIKATURISTOM ROBERTOM PEVCEM-ROBYJEM "Dobrovnik OBNAVLJAJO ŽUPNIJSKO CERKEV 'Danci. Na pobudo župnijskega urada in krajanov so v Dobrovniku pred kratkim začeli obnavljati župnijsko cerkev. Uredili bodo fasado, v notranjosti pa freske, oltar, klopi in pobelili protore. Dela bodo stala okrog milijon tolarjev. Vsako gospodinjstvo pa bo prispevalo okrog 2.500 tolarjev. Krajani pa bodo tudi pomagali s prostovoljnim delom. V načrtu pa imajo še ureditev okolice cerkve ter nasadi-tev vrtnic in okrasnega grmičevja. Dela bodo predvidoma končana v začetku prihodnjega meseca. K. Š. (Fotografija: J. D.) MOŽIC Z DEBELIM NOSOM Nos je sicer organ vonja, vendar je na njegov račun tudi veliko fraz. Pa jih nekaj naštejmo! Nos mu cvete (je rdeč od pitja); nos se mu je povesil (pokazal je, da je užaljen); visoko nosi nos (je domišljav); odločil se je na vrat na nos (nepričakovano); odšel je z dolgim nosom (osramočen, ne da bi kaj opravil); v vsako reč vtakne svoj nos (se vmešava); pošteno je dobil po nosu (zavrnili so ga)... NOVA KAPELA jev^?ni ^Vanec’ sorazmerno majhne vasice v kra-latoTr Pnosti Bogojina, so v zadnjih letih veliko d|h za razvoj kraja, morda več kot prejšnja de- POD STREHO setletja. Med pomembnejšimi pridobitvami je vsekakor lepi vaško-gasilski dom in asfaltirane ceste, s katerimi so kraj povezali tako s sosednjimi kraji kot občinskim središčem. Letos pa so se lotili še ene zelo zahtevne naloge, zidave nove kapele. Dotrajano majhno kapelico Janeza Krsnika so porušili in na njenem mestu gradijo novo, sorazmerno veliko kapelo, v kateri bodo lahko normalno opravljali bogoslužje. Od 14. julija, ko je mariborski pomožni škof, rojak dr. Jože Smej, blagoslovil temeljni kamen, je poteklo manj kot tri mesece in kapela je že pod streho. Kdo bi verjel, da bodo Ivančani v tako kratkem času toliko naredili in da med moratorijem ne bodo počivali. Pridni krajani, ki so pri gradnji opravili veliko prostovoljnega dela in prevozov, dogovora pa so se držali tudi zidarski mojster Matko iz Gančan, tesarski mojster Mertiik iz Bratonec in kleparski mojster Šinko iz Skakovec, so torej naredili pravi podvig, ki je lahko za zgled številnim drugim krajanom iz mnogo večjih vasi. Pomemben delež pri vsej stvari pa ima vsekakor neutrudni predsednik sveta KS Bogojina dr. Feri Horvat, ki je gonilna sila številnih akcij v krajevni skupnosti. V takšnem stanju bo morala kapela nekaj časa počivati, najbrž pa ne za dolgo. Velika želja krajanov Ivanec je, da bi z deli nadaljevali prihodnje leto in jo tudi dogradili. Vprašanje pa je, če bodo imeli dovolj denarja. Z dograditvijo kapele bodo na Ivancih sklenili z urejanjem pomembnejših, a za kraj potrebnih objektov. Še bi lahko nizali. Oh, ta nos! Tudi možic, ki ga upodablja v svojih karikaturah — smešnih risbah 28-letni Robert Pevec, podpisuje pa jih z Roby, doživlja zgode in nezgode s svojim nosom, večkrat pa jih dobi po njem, zato je njegov nos debel, otekel, rdeč.. ., kot pač pri vsakem človeku, ki vtika nos tja, kjer bi mu ga ne bilo treba. »Karikature sem začel risati kot srednješolec. Na velik odmev so naletele zlasti tiste, ki sem jih objavil v mladinskem glasilu, v njih pa se je prepoznal ravnatelj. Tudi teksti so udrihali po njem, zato je izbruhnil pravi škandal,«, nam je povedal Robert Pevec-Roby, ki je po osnovnem poklicu tehnik, dela pa v konstrukcijskem oddelku razvojnega sektorja len- davske Nafte. Svoje karikature, ki se nanašajo na razmere in posameznike tega podjetja, ob- javlja v tovarniškem listu Nafta. Riše pa tudi politične karikature. Zatrdil nam je, da zaradi risb še ni dobil po nosu, kar je pravo nasprotje z njegovim junakom. Robert Pevec-Roby je svoje karikature že predstavil na razstavi. Vešč je tudi fotografskega aparata in na razstavi v Poreču je dobil za sliko, na kateri Robert Pevec-Roby dela v konstrukcijskem oddelku Nafte Lendava. Ena od Robyjevih karikatur, ki smo jo sklenili objaviti v našem listu. je delavec, ki se ni mogel upreti čarom lepotice (žal samo s plakata), prvo nagrado. Zdi pa se, da ga je v zadnjem času bolj zaposlilo risanje s svinčnikom in tušem, torej ustvarjanje karikatur. Te bi rad objavljal tudi v kakem časopisu ali reviji, ki sta bolj znana od tovarniškega glasila, čeprav se zaveda, da je to skoraj nemogoče, saj le-ti imajo svoje karikaturiste (Večernji list, Delo, Slovenske novice). Sicer pa se je poskusil z ilustracijami. Izdeluje tudi osnutke plakatov za športna, kulturna in druga društva. Š. Sobočan Najlepši pogled na svet Ponovili LJUTOMERSKO ŽUPNIŠČE 10« , °kyiru priprav na proslavo šiča' c,n'ee smrti Frana Miklo-k|’ So .v Ljutomeru obnovili več jekt verskih in drugih ob-v0. °v oziroma spomenikov. Pr-sDvh B^nbo Je dobila tudi streha župnišča, saj so prekrili Urea-?.’ vzdidali nova okna in »a Stavba, zgraje- blest i ' 'eta’ ie tak° znova za-Ven(j a' Obnova ni bila poceni, so .a[. so jo uspeli končati, saj svoj:', župljani velikodušni s Dri«- 1 denarnimi in drugimi Foto: Š. S. Feri Maučec je s konjskega hrbta Neka znana zahodna revija je opravljala anketo o najljubših vonjih. Spraševali so vplivne in imenitne ljudi. Zelo ugleden gospod je odgovoril, da mu je najljubši vonj prepotenega konja »tako med četrto in peto uro zjutraj«. Neka nič manj odlična gospa je rekla, da najraje vonja prepoteno usnje, ki seje dotikalo dirjajočega konja, z drugimi besedami svoje sedlo. Ni kaj, bur-žoazija ima diskretni vonj. Pisec teh vrstic je sicer kmeč- konje, lepo nastlanih in sploh je v hlevu vse tako kakor se za konje, te najlepše izmed vseh živali (s človekom vključno), spodobi. Okrog Katje stojijo Maja, Anita, Senta, Kinga, Jožica, Marjanca, Željka, Monika, še enkrat Maja, Martina, Špela, Darja. Same deklice, če odštejemo tretje-šolca Alena iz Osijeka, ki se je nekako znašel tam in ki še nikoli v življenju ni jahal. Mogoče je oni dan, ko je bil na obisku pri srčnih deklicah, ki nikov hočem ustvariti novo bitje ... Potem je vzel Alah prgišče južnega vetra in dahnil vanj. Tako je ustvaril konja in rekel: Tvoje ime naj bo arabec. Na čelu naj ti bo zapisana krepost in plen boš nosil na svojem hrbtu. Dajem ti prednost pred vsemi drugimi tovornimi živalmi, ker sem tvojega gospodarja naredil za tvojega prijatelja. Podelil sem ti moč, da letiš brez peruti, bodisi pri napadu ali pri umiku. Na GOTANIN SEVNICA JUGOSLAVIJA NAČETO KRIŽNO ZNAMENJE JUGOTANIN ^emična industrija, p.o. sevnica ODKUPUJEMO LES PRAVEGA KOSTANJA 6s °dkupujemo prek: oE>močnih gozdnih gospodarstev o|jDiočnih kmetijskih zadrug VSe . teu, "formacije dobite pri komercialni službi po T°hu: št. (0608) 81-349 oziroma na naslovu: ^QOTANIN, Hermanova 1, 68290 SEVNICA. a$arno dobro in ceno jamčimo! v bližini Črenšovec ob glavni cesti Murska Sobota — Lendava stoji križ - Curčov pel, ki ga je načel zob časa. Pred časom je nekdo iz nje-qa ukradel svetnika. Krizna krona pa že nekaj mesecev leži v visoki travi. Kaze, da se nihče ne zamisli nad tem početjem. Tekst in foto: J. Ž. J 7. OKTOBRA 1991 —i—. I 1— *■ ~~ kega rodu in v svojih najbolj za-frustriranih letih, ko se je srečeval z zlaganostjo sproletarizirane jare gospode in z njenim cenenim nasilnim vonjanjem, je imel pomisleke, če mati ni takoj, ko je prišla iz hleva, zamenjala predpasnika. Danes pa bi mogel reči, ne da bi se ob tem počutil niti najmanj odtujen svoji provenienci in svoji skromnosti, da mu je najljubši vonj prav tako vonj prepotenega konja. Vendar z nekaterimi dodatki. Pomešan s trpkim vonjem prvega odpadajočega hrastovega listja, kakor sem ga vohal zadnjič, ko sem bil pri konjih v rakičanskem gradu. Nočem vsiljevati svoje vohalne kulture, toda rekel bi, da bi za popolni vohalni dogodek moralo samo še vlažno zaveti z jesenske reke Mure ali iz goričkih gozdov. Kaj moremo, nekateri smo pač že v Evropi. Prej kakor gospod Šajnovič, ki je predsednik dobo-škega konjeniškega kluba, je bila v Evropi njegova hčerka. Katja Šajnovič je jeklenooka deklica z mehkimi obraznimi potezami. V garderobi zidar še popoldne ureja nekaj okrog oken. Skozi okno garderobe, ki gleda v notranjost južnega trakta raki-čanskega gradu, se vidi dolgi niz sveže belo prepleskanih obokov. Pod njimi je štirinajst boksov za hodijo jahat v soboški konjeniški klub, sedel na katerem izmed konjev. Amor je lipicanski žrebec, Sava je kobila mešanka med ha-noverancem in trakovčanko, Vi-kica je kobila angleške pasme, Alegra je lipicanka, Mačaš je an-glež, ki je bil sem pripeljan iz Be-čeja, Nina je pony, Canico je Alegrin žrebiček. Arabca za zdaj še nimajo. Takole je rekel Alah južnemu vetru: »Postani meso, kajti v svojo čast in v ponižanje svojih sovraž- KONJENIŠKI KLUB MURSKA SOBOTA GRAD, RAKIČAN OBVEŠČAMO ljubitelje konjeništva, da vpisujemo v šolo jahanja vsak dan (od 14. do 17. ure) do 20. oktobra v gradu v Rakica-nu. Pridružite se nam! tvoj hrbet hočem posaditi može, ki me častijo in mojemu imenu pojejo alelujo.« Tako pravi beduinska legenda. Ljubezen med konjem in človekom je velika. Gospod Šajnovič pravi, da je konje vzljubil zato, ker jih je vzljubila njegova hčerka, ki je začela hoditi v soboški konjeniški klub dokler je ta še bil tam blizu Černelavec, na teritoriju Živinorejsko-veterinar-skega zavoda. Zdi se, da je zdaj iz te ljubezni do konj naredil že več, kakor je to običajno. Kakor da ne bi bilo normalno tudi to, da se človek, ki se kakšni zadevi izdatno posveti, začne ozirati tu-*di po podjetniških perskeptivah. In ki v takšno zadevo investira tudi veliko svojih poslovnih znanstev, svojega časa. S turizmom se bo ukvarjal, kajpada. ŠTEFAN SMEJ Stran 17 URADNE ORJAAE Leto XXVII Murska Sobota, dne 17. oktobra 1991 Št.: 21 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN : GORNJA RADGONA, LENDAVA IN* MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: MARIJA MATJAŠEC 155. Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Murska Sobota 156. Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Rakičan—Beltinci. 157. Sklep o dajanju soglasja k cenam v občini Gor. Radgona 158. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja v občini Gor. Radgona 155 SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA IZVRŠNI SVET Na podlagi 203. člena Statuta občine M. Sobota (Uradne objave občin Pomurja, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota na 33. seji, dne 1. oktobra 1991 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA IN OBRTNIŠTVA V OBČINI MURSKA SOBOTA 1. člen I. TEMELJNE DOLOČBE S ciljem hitrejšega ekonomskega razvoja se v proračunu občine M. Sobota zagotavljajo sredstva za subvencije in intervencije v gospodarstvu. S tem pravilnikom se določajo pogoji, kriteriji in postopek za dodeljevanje sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva ter pridobivanje novih delovnih mest v občini Murska Sobota. 2. člen Sredstva, ki se po tem pravilniku dodeljujejo iz občinskega proračuna, so lahko: — kreditna sredstva — nepovratna sredstva. Izvršni svet SO predlaga višino sredstev in odloča o posamezni vrsti sredstev. V skladu s proračunskimi možnostmi Izvršni svet lahko dodeli samo eno vrsto sredstev iz proračuna. 3. člen Sredstva se prednostno namenjajo za dejavnosti ki: — zagotavljajo nova delovna mesta, — so izvozno usmerjene, — imajo večji vpliv na razvoj območij, posebno demografsko ogroženih, — uvajajo ekološko čiste tehnologije, — poudarjajo tradicionalne gospodarske značilnosti krajine, — so v skladu s kriteriji in vsebino tega pravilnika. Za pridobitev sredstev mora investitor izpolnjevati najmanj enega izmed navedenih pogojev in imeti poravnane davčne obveznosti. 4. člen II. KORISTNIKI SREDSTEV Za sredstva po tem pravilniku lahko zaprosijo naslednji prosilci: — podjetja v zasebni in mešani lasti — samostojni obrtniki — občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja. Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju občine Murska Sobota. 5. člen III. VRSTE SREDSTEV A) KREDITNA SREDSTVA Posojila po tem pravilniku se odobravajo upravičencem v skladu z določili 3. člena tega pravilnika in to za — realizacijo novih investicijskih programov — odpiranje novih delovnih mest — nakup, graditev, razširitev in adaptacijo poslovnih prostorov — nakup nove, obnovljene ali posodobljene obstoječe proizvod-no-tehnične opreme in tehnologije. Dodeljena sredstva se zavarujejo s hipoteko. B) NEPOVRATNA SREDSTVA Nepovratna sredstva po tem pravilniku se lahko upravičencem dodelijo v obliki premije in to v skladu z zakonom o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij in po kriterijih natečaja republiškega sekretariata za družbeno planiranje (točka 4/1 in 4/2) ter tega pravilnika. Skupna višina nepovratnih sredstev ne sme presegati 20 % skupnih proračunskih sredstev občine za ta namen. Izvršni svet SO odloča o dodelitvi nepovratnih sredstev tistim upravičencem, ki bodo pridobili nepovratna sredstva iz republiškega naslova in to v okviru proračunskih možnosti. 6. člen IV. POGOJI ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV NEPOVRATNA SREDSTVA Izpolnjevanje pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev iz občinskega proračuna, določenih v 3., 4. in 5. b členu tega pravilnika, dokažejo prosilci z vlogo in investicijskim programom. Prosilci morajo k vlogi priložiti tudi dokazilo o statusu iz 4. člena tega pravilnika. Vloge se skupaj z dokumentacijo vlagajo na Sekretariatu za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti. Obravnavane bodo samo popolne vloge. 7. člen Nepovratna sredstva so strogo namenska, nadzor nad namensko uporabo izvaja Sekretariat za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti. Zlorabo oz. neuporabo sredstev ugotovi Izvršni svet s sklepom. Prejemnik je dolžan vrniti dodeljena sredstva v celoti s pripadajočimi obrestmi v roku 15 dni od vročitve sklepa. 8. člen Izvršni svet enkrat do dvakrat letno objavi natečaj za zbiranje ponudb. Sekretariat za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti prouči vloge v skladu s kriteriji iz 5. b člena in pripravi, predloge o dodelitvi izvršnemu svetu. Sredstva dodeli Izvršni svet s sklepom, ki ga posreduje prosilcem v 15. dneh po sprejemu. 9. člen O dodelitvi nepovratnih sredstev se sklene pogodba med Izvršnim svetom in prosilcem, v kateri se določijo dolžnosti in pravice pogodbenih strank po veljavnih predpisih in v skladu s tem pravilnikom. 10. člen V. POSOJILA Posojila se prosilcem dodeljujejo v skladu z določili 3., 4. in 5. a člena za najdaljšo dobo vračila 5 le‘t. Maratorij za začetek vračanja posojila je v skladu z vsebino investicije, vendar najdlje 1 leto. 11. člen Višino posojila in pogoje določi Izvršni svet ob sprejemu sklepa o razpisu natečaja za zbiranje ponudb. 12. člen Sklep o razpisu natečaja za dodeljevanje posojil mora biti oblikovan skladno z določili tega pravilnika. Vsebovati mora: 1. Rok za vložitev prošenj, ki ne sme biti krajša od 15 dni od dneva objave in naslov za vlaganje prošenj 2. Splošne podatke o prosilcu (ime in priimek oz. oznako imena firme, obratovalnice, podjetja in točen naslov), predstavitev in utemeljitev programa in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila po minimalni tehnologiji, ki jo predpisuje Ljubljanska banka 3. Navedbo dokumentacije, ki jo mora prosilec priložiti prošnji a) potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali izjavo o pričetem postopku za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja b) dokazila glede na namen posojila c) potrdilo o plačanih davčnih obveznostih 4. Sekretariat za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti v roku 30 dni od prejetja popolnih vlog na natečaj pripravi predlog o dodelitvi posojil za obravnavo na Izvršnem svetu. 13. člen Vloge za posojilo s prilogami vlagajo prosilci na Sekretariatu za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejav nosti pri Izvršnem svetu SO SoV>ota, V^er doSito tuAI vse potreVme informacije. Vloge prouči Sekretariat in pripravi predlog za obravnavo na Izvršnem svetu. Izvršni svet SO M. Sobota odloča o dodelitvi posojila s sklepom, ki ga posreduje prosilcem v 15. dneh po sprejemu. 14. člen Posojila se plasirajo preko ustrezne bančne ustanove s katero Iz-vršnmi svet sklene ustrezno pogodbo. 15. člen Posojila pogodba sklenjena med posojilodajalcem in posojilojemalcem v skladu s tem pravilnikom in sklepom Izvršnega sveta vsebuje poleg standardnih določb še naslednje: — obveznost posojilojemalca, da posojilo porabi namensko — obveznost, da posojilojemalec v primeru, če brez objetkivnega vzroka ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe, takoj vrne posojilo ali neodplačan del posojila z obrestmi po veljavnih bančnih stopnjah za zamudne obresti — obveznost, da izpolnjuje roke iz sprejetega investicijskega ali razvojnega programa. 16. člen Nadzor nad namensko porabo posojila po tem pravilniku vrši Sekretariat za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti. 17. člen Posojilodajalec nakaže odobrena sredstva v roku 7 dni po podpisu kreditene pogodbe. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s kreditno pogodbo in rokom moratorija. 18. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 403-28/91-5 V M. Soboti, 1. oktobra 1991 Predsednik Izvršnega sveta Ivan OBAL, dipl, oec, 1. r. 156 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86\in 26/90) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave,'št. 20/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 1.10. 1991, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Rakičan— Beltinci I. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Rakičan—Beltinci, katerega je pod štev. 5/91-LN/MS, septembra 1991 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. II. Osnutek se razgrne v prostorih trgovine Potrošnik v Lipovcih (gasilski dom), v prostorih trgovine Potrošnik v Rakičanu, v prostorih trgovine Potrošnik v Beltincih (»Ravenka«) ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta). Razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V času javne razgrnitve bo po potrebi organizirana javna razprava, kraj in čas le-te bo določen naknadno. III. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pismene pripombe k osnutku lokacijskega načrta Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota ali Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, St. Rozmana št. 5. Številka: 352-7/91-4 Murska Sobota, dne 1. 10. 1991 Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Ivan OBAL, 1. r. 157 Na podlagi 3. in 10. člena Zakona o cenah (Ur. list RS, št. 1/91-1) in 1. člena odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na izvršnem svetu skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list RS, št. 2/91-1) je Izvršni svet Skupščine občine G. Radgona, na seji dne, 3. 10. 1991 sprejel SKLEP o dajanju soglasja k cenam L Podjetja in druge pravne osebe ter nosilci samostojnega osebnega dela, ki opravljajo dejavnosti: — področje 10 — stamov V.otmma?me Aelavmssp m WAse\yd. m prostora — pogrebne storitve, urejanje in vzdrževanje poVopaltst — dimnikarske storitve, — področje 12 — zdravstvo in socialno varstvo — dejavnost zavodov in dnevno bivanje otrok, morajo pred spremembo cen proizvodov in storitev pridobiti soglasje Izvršnega sveta Skupščine občine G. Radgona. 2. ? Soglasje je treba izdati najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je bil .' poslan zahtevek za spremembo cen. ' • Če izvršni svet v roku iz prvega odstavka te točke ne izda sogla-, sja se šteje, da je dano soglasje za spremembo cen. 3. Zahtevek za spremembo cen mora vsebovati naslednje podatke: ‘ L ime proizvoda oz. storitve in mersko enoto 2. ceno za katero se zahteva soglasje, odstotek zahtevanega povečanja, ceno ki se uporablja od začetka uporabe nove cene 3. organ, ki je sprejel sklep o povečanju cene in navedbo od kdaj se uporablja nova cena 4. razloge, ki pogojujejo predloženo ceno. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 381-2/91-11' Datum: 3. 10. 1991 PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO G. Radgona: Anton Tropenauer, ing. gr. 158 Na podlagi 3. člena Odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na izvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list RS, št. 2/91-1) izdaja Oddelek za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine G. Radgona NAVODILO o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja Družbena in zasebna podjetja, druge pravne osebe ter prosilci samostojnega osebnega dela so dolžni pristojnemu organu za cene v občini, zaradi spremljanja pošiljati obvestila o cenah za proizvode oziroma storitve najpozneje v treh dneh od dneva njihove uveljavitve. Obvestila o cenah pošiljajo podjetja, druge pravne osebe in nosilci samostojnega osebnega dela za naslednje proizvode in storitve: Pano- Skupi- Podskupina NAZIV ga na 12 3 4 0606 06060 1302 13021 13024 06061 Področje 10: Stanovanjsko komunalne dejavnosti in urejanje naselja in prostora storitve: — urejanje stavbnega zemljišča — urejanje in vzdrževanje ulic in prometnih poti — urejanje in vzdrževanje jarkov, zelenic in rekreacijskih površin — čiščenje javnih površin v naselju — odnašanje in odlaganje odpadkov — prečiščevanje in odvajanje odplak — proizvodnja in distribucija vode — dimnikarske storitve — pogrebna služba, urejanje in vzdrževanje pokopališč 130211 Področje 13: Zdravstveno in socialno varstvo Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok 130240 Socialno delo Podjetje, pravne osebe in nosilci samostojnega osebnega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oz. opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere je predpisan ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začnejo uporabljati nove cene. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime proizvoda oz. storitve 2. mersko enoto 3. ceno proizvoda oz. storitve — ceno na dan 31. decembra predhodnega leta — ceno, ki se je uporabljala..do začetka uporabe nove cene — novo ceno — odstotek povečanja 4. navedbo organa, kateri je sprejel sklep o povečanju cene 5. datum sprejetja sklepa o povišanju 6. datum začetka uporabe nove cene Obvestilo o cenah se zaradi spremljanja pošlje na oddelek za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine G. Radgona. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 381-2/91-11 Datum: 23. 9. 1991 NAČELNIK: Zlatko Erlih, dipl. oec. šport SLOVENSKA nogometna liga Mura in Nafta zmagali V dvanajstem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi so pomurski ligaši osvojili štiri točke. Lendavska Nafta je v Dekanih z go-m Roba že v prvi minuti premagala Jadran Lamo in osvojila pomembni točki. NAFTA: Palatinuš, Drvarič (Car), Baša (Pintarič), $ raJ, Žalik, Ratajac, Vodopija, Šabjan, Ružič, Rob (Gjurkač), Dove-ar- Soboška Mura je s težavo premagala trboveljskega Rudarja na °mačem igrišču z 1:0. Strelec gola je bil Prekazi s prostim strelom v Pjvem polčasu. MURA.: Černjavič, Cener, (Gaševič), Vori, D. Lebar, ^ JPan, Baranja, Kovačič, Vickovič (S. Lebar), Kukuč, Prekazi, Ko-as (Cifer). Potrošnik iz Beltinec pa je z 1:2 izgubil tekmo s Steklar-logaški Slatini. Beltinčani so po prvem polčasu vodili z golom • Zvera, žal pa so zamudili lepe priložnosti za gol. POTROŠNIK: L Zver, Čontala, Baša, Mertuk, Tratnjak, Voroš, Godina, Hart-। a?’ Skaper, M. Zver (Forjan). V naslednjem kolu igrajo — Izo- ■bafta, Naklo:Potrošnik, Mura pa je prosta. "Druga slovenska nogometna liga--------------- Turnišče zmagalo, v Beltransu točka je T ’ kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi vzhod za doma premagalo Partizan iz Slovenj Gradca s 5:3. Gole incUrn-^e so dosegli: Markoja 2 ter Kbveš, Jaklin (enajstmetrovka) P° ene8a- Poleg tega pa Jaklin ni izkoristil druge enajstme-Htn e Nogometaši Beltransa iz Veržeja pa so igrali s Partizanom Ulet^u 'Z ^a'ca z Ul. Gol za Beltrans je dosegel Kovačič iz enajst-V n 'h *e' yerzejčani tako še niso uspeli zmagati na domačem igrišču. Prihodnjem kolu igrajo — Kovinar:Beltrans in Pekre:Turnišče. "-SUPER SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA-------------- Pričakovan poraz Pomurke je p tretjem kolu prvenstva v super slovenski moški rokometni ligi ’n DOniurka iz Bakovec gostovala v Celju pri vodeči Pivovarni Laško ^Po Pričakovanju izgubila z 11:27. Bakovčani so dobro začeli, ven-reš po^neje popustili in doživeli pravisok poraz. POMURKA: Ve-Ve/j I’ Kolmanič, Škraban, Bedekovič, Buzeti, Meolic 3, §. Lo-'gra P Okreša, Petek 5, A. Lovenjak I, Gaberc. V prihodnjem kolu ornurka doma s ptujsko Dravo. "■SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA-------------------- Dragocena zmaga Kroga Krn tretjem kolu tekmovanja v slovenski moški rokometni ligi je Murski Soboti premagal Šešir iz Škofje Loke in prvič zmagal. igro V° S°stJe večj> del tekme vodili, so gostitelji s požrtvovalno končiči uspeli zmagati, kar je prav gotovo velika spodbuda za Ui.?vanJe vnaprej. KROG: Roškar, Kolmanko I, Prem 2, Varga 6, Pete v’ A- Titan 5, Meolic 5, Šernek 2, D. Titan 2, Virag 1, Legenič, tka. V prihodnjem kolu igra Krog doma z Izolo. ~^D. srl _ VZHOD-------------—---------------- Visoka zmaga Radenske Vzb„Y četrtem kolu prvenstva v drugi slovenski moški rokometni ligi 33-1 s Je Radenska iz Gornje Radgone v pomurskem derbiju visoko s Premagala Razk,rižje. Tekma med Mladincem in Velenjem, ki bi Pili d biti v Murskih Črncih, ni bila odigrana, ker gostje niso nasto-bra, °'et je bil prost. V prihodnjem kolu igrajo — Velenje:Polet, ska a,^ladinec, Razkrižje:S1. Gradec in Angel Besednjak:Raden-'^.OVENSKA ODBOJKARSKA LIGA----------------- Polovičen izkupiček v^^čelo se je prvenstvo v slovenski moški odbojkarski ligi. V pr-Com °lu sta pomurska ligaša dosegla polovičen izkupiček. Emona 3:1 * erce Ljutomer je v Križevcih premagala ekipo Vizura Celje s jeof. ^Prav šo gostje vodili z 1:0. Vigros Pomurje iz Murske Sobote pa rnur: 0Val v Izoli ter izgubil z 1:3. V drugem kolu gostuje Vigros Po- na Bledu, Emona Commerce Ljutomer pa pri Mislinji. ^UGA SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA Tekmuje kar osem v pomurskih ekip it edi Trvem kolu prvenstva v drugi slovenski moški odbojkarski ligi Herbi?0, 2mago zabeležil Veržej, ki je premagal Fužinarja II s 3:1. V je ]] tekmj je Meica premagala Radensko s 3:0, Vuzenica pa Pomur- 'v 3;2- °d g Ptvem kolu druge slovenske ženske odbojkarske lige vzhod sta Ljutn?Ur^ih ekip zmagali Pomurje, ki je premagalo Ruše s 3:1. in r’ ki je dobil tekmo s Celjem II. s 3:2. Braslovče je premagalo 3:0. st s 3:0, Paloma Branik III Cven s 3:1 in Kamnica Puconce s 85 2 0 17:5 14 8 5 2 1 19:13 12 8 5 1 2 23:10 11 8 4 3 1 15:7 11 8 3 3 2 18:14 9 8 2 4 2 13:13 8 8 1 5 2 8:11 7 8 14 3 15:15 6 8 2 2 4 13:24 6 8 13 4 14:19 5 8 2 1 5 12:22 5 8 1 0 7 7:21 2 slovenska JUDO LIGA--------------------- Dve zmagi Sobočanov k ekin^rU8em kolu slovenske judo lige so se v Murski Soboti pomeri-■ /Mariborskega Železničarja, Golovca iz Ljubljane in Murske [1 prVii< P uspeh so dosegli gostitelji, saj so premagali oba tekmeca S zmagali. Murska Sobota je premagala Železničarja z 10:4 Golovec z 9:5 (40:20). Po dve zmagi za Soboto je dosegel nitrat ?In’ eno zmago in en neodločen rezultat je dosegel Kos, po ckaji Pa so zmagali: Kisilak, Fajhtinger, Mazuozi, Šadl, Brozovič m i ^ravo i Juri.°isti Ljutomera niso nastopili na Ptuju, zato so izgubili z st°va|j n Olimpijo s 14:0 brez igre. V tretjem kolu bodo Sobočani go-v Ljubljani. T- K- 3:1 5:1 9:0 1:4 0:1 8 6 2 0 19:5 14 8 6 0 2 32:12 12 8 5 2 1 26:14 12 7 4 1 2 23:20 9 8 3 2 3 17.14 8 8 3 14 13:14 7 8 3 0 5 20:25 6 8 3 0 5 11:21 6 8 2 0 6 15:29 4 7 0 0 7 6:28 0 0:4 4:0 1:3 0:0 4:0 M°rOKROS V Sotini zanimive dirke ^■Os^Tl^le nedeljo so bile v Solini na Goričkem dirke v mo*«; za X i'h je pripravil domači Motokros klub Sotina. V dirki ra?rMavno Prvenstvo Republike Slovenije za naraščajnike je y Ho Snu do 60 ccm zmagal domačin Oliver Rogan. V kategorij; okv'aLCc,n Je bil najboljši Tajnikar, v 80 ccm pa Kern. Zaradi to Kotorja je Rogan v tej kategoriji zasedel četrto mesto, in ?ajbo|,!-?narodni dirki, kjer so v razredu do 250 ccm nastopili ZitiaJ?'.Jugoslovani iz razredov 125 in 250 ccm, kar je redk o. Wn1 1 ’uhant iz Lukovice pred Zajcem, Boštjan Kampus iz AMrv6 $čavnice pa je bil tretji. Zmagovalec je prejel pokal SPortaK ^'na. Dirke si je ogledalo okrog 700 ljubiteljev tega 6 4 2 0 16:3 10 7 4 2 1 17:8 10 7 3 4 0 13:5 10 7 3 2 2 14:13 8 7 3 2 2 15:15 8 7 4 0 3 11:13 8 7 3 0 4 14:18 6 6 114 12:12 3 6 114 6:12 3 6 0 0 6 6:25 0 4:2 prel. 6 5 1 0 21:5 11 4 3 0 1 12:4 6 5 2 2 1 14:14 6 6 114 9:18 3 5 0 0 5 4:19 0 SNL Izola 12 8 3 1 21:6 19 Maribor 11 8 1 2 27:11 17 Naklo 12 7 3 2 20:9 17 Vozila 12 6 4 2 29:10 16 Olimpija 11 6 4 1 21:6 16 MURA 12 6 2 4 21:15 14 Koper 12 6 2 4 9:11 14 Kladivar 11 4 5 2 15:11 13 Steklar 11 5 3 3 17:18 13 Slovan 11 5 2 4 15:8 12 Zagorje 11 5 2 4 17:11 12 Rudar(V) 12 4 4 4 11:9 12 Ljubljana 11 5 2 4 12:11 12 Svoboda 10 4 2 4 15:15 10 POTROŠNIK 11 4 2 5 18:26 10 NAFTA 11 3 1 7 15:23 7 Medvode 11 2 2 7 10:24 6 Primorje 12 2 2 8 11:28 6 Rudar (T) 11 2 1 8 8:21 5 Domžale 11 0 4 7 3:17 4 Jadran 12 1 1 10 6:31 3 II. SNL vzhod / Železničar 8 5 2 1 10:3 12 Korotan 8 4 3 1 13:10 11 Ojstrica 8 4 2 2 19:11 10 TURNIŠČE 8 4 2 2 15:13 10 Dravinja 8 3 3 2 13:10 9 Pohorje 8 2 4 2 10:8 8 Hmezad 8 2 4 2 11:11 8 BELTRANS 8 2 4 2 10:10 8 Pekre 8 1 5 2 11:8 7 Rače 8 2 3 3 7:9 7 Kovinar 8 2 3 3 9:12 7 Impol 8 2 2 4 9:12 6 Partizan 8 1 4 3 12:16 6 Središče 8 1 1 6 9:26 3 NAMIZNI TENIS POLOVIČEN USPEH Pomurski ekipi sta na začetku tekmovanja v super SLNT ligi dosegli polovičen uspeh. Sobočani so dosegli na gostovanju v Ljubljani proti mladi in obetavni ekipi Ilirije prepričljivo zmago. Slavili so kljub slabi igri vseh igralcev, ponovno je bil najboljši Benkovič brez poraza, Unger je z igro, ki jo je prikazal, doživel zaslužen poraz z mladim Gostišo, najmlajšega člana ekipe Kusa pa je predvsem zaradi »muhavosti« premagal Rebič. Radgončani so doma neprijetno izgubili z Merkurjem iz Kranja in se bodo morali v nadaljevanju zelo potruditi, da obdržijo status superligaša. Kljub trem zmagam najmlajšega člana ekipe Rihtariča sta bija Kuzma in Žitek preslaba, da bi prispevala še dve zmagi, kar še zlasti velja za Žitka, ki je ostal brez zmage. V naslednjem kolu igrajo Sobočani doma z Ingradom iz Celja, Radgončani pa gostujejo pri Iliriji v Ljubljani. Rezultati: ILIRIJA—SOBOTA 2:7 (Gostiša—Unger 2:1, Rebič—Benkovič 0:2, Ribaljčenko—Kus 0:2, Rebič—Unger 0:2, Gostiša—Kus 1:2, Ribaljčen-ko—Benkovič 0:2, Rebič—Kus 2:0, Šenica—Unger 0:2, Gostiša—Benkovič 0:2): RADGONA—MERKUR 4:5 (Kuzma—Smrekar 0:2, Rihtarič—Jeraša 2:0, Žitek—Kuntner 1:2, Rihtarič—Smrekar 2:0, Kuzma—Kuntner 1:2, Žitek— Jeraša 1:2, Rihtarič—Kuntner 2:0, Žitek—Smrekar 1:2, Kuzma—Jeraša 2:0). M. U. -ATLETIKA---------------------------------- Uspešni nastopi za konec tedna V Mariboru je bil letošnji sklepni jesenski turnir Slovenije. Med 900 tekmovalci so po najvišjih mestih posegli tudi tekmovalci iz soboške in radgonske občine. V teku na 1000 metrov je Jože Kolar zasedel prvo mesto pri st. pionirjih B, Milan Ščanšar pa je pri st. pionirjih B zasedel drugo mesto. Geza Grabarje bil v teku na 5000 m pri članih tretji. Mitja Golob je bil v svoji pionirski kategoriji 11., Stanislav Drvarič pa 9., Marija Števanec pri članicah 5. V radgonski ekipi se je najbolje odrezala Petra Klemenčič, ki je pri st. pionirkah A zasedla deveto mesto, pri Len-davčanih pa je Boštjan Kavaš pri ml. pionirjih B zasedel deveto mesto. Ekipno je Murska Sobota zasedla 13. mesto. Na malem maratonu v Topolšici se je izkazal Geza Grabar, saj je med 200 tekači iz Slovenije in Hrvaške zasedel prvo mesto. Pri veteranih je bil Slavko Kumek (GR) osmi, Roman Klančar (Radenci) pa trinajsti. G. G. Rokomet Super liga Pivovarna Slovan Drava Sl. Gradec Usnjar Jadran Velenje Rudar POMURKA Preddvor Ajdovščina Inles SRL Grosuplje Pivovarna Črnomelj Dobova Krško Izola Ormož Šešir V. Nedelja KROG Kamnik Dol Radeče Mokreč 3 3 0 0 3 3 0 0 3 2 0 1 3 2 0 1 3 111 3 111 3 10 2 3 10 2 3 10 2 3 10 2 3 0 12 3 0 12 81:51 6 81:57 6 78:71 4 68:70 4 63:65 3 57:69 3 72:71 2 71:73 2 61:69 2 65:84 2 67:73 1 54:68 1 3 3 0 0 3 2 0 1 3 2 0 1 3 2 0 1 3 2 0 1 3 2 0 1 3 111 3 10 2 3 10 2 3 10 2 3 10 2 3 10 2 3 10 2 3 0 12 70:51 6 67:49 4 71:56 4 65:56 4 62:55 4 63:62 4 61:65 3 68:64 2 50:57 2 60:69 2 52:62 2 62:73 2 55:66 2 47:69 1 PNL Rezultati — 8. kolo Črenšovci:Polana M prek. Dobrina R.:0dranci 0:0 DobrovnikiRakičan 3:1 Bistrica:Ljutomer 1:4 Tišina:Bakovci 1:0 Ižakovcilipa 1:2 Ljutomer 8 6 0 2 18:12 12 Bakovci 8 5 1 2 23:10 11 Ižakovci 8 5 12 18:11 11 Bistrica 8 4 13 18:17 9 Tišina 8 3 3 2 15:15 9 Črenšovci 7 4 0 3 16:15 8 Dobrovnik 8 3 2 3 11:13 8 Dobrina R. 8 2 3 3 13:13 7 Lipa 8 3 14 11:14 7 Odranci 8 2 2 4 9:18 6 Polana 7 115 12:16 3 Rakičan 8 116 8:18 3 ROKOBORBA V Soboti prvenstvo Slovenije Zveza za hokej na travi Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti, in Rokoborski klub Pomurka organizirata v soboto, 19. oktobra 1991, v Murski Soboti odprto prvenstvo Slovenije za mladince do 18. let. Tekmovanje bo v novi športni dvorani OŠ Edvarda Kardelja ob 16. uri. Sodelovali bodo tekmovalci iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Med njimi bo tudi okrog 12 domačih tekmovalcev. I. MNL MS Rezultati — 8. kolo ŠalovciiGrad M Tromejnik:Puconci 1:1 Serdica:Filovci 5:1 DokležovjeiCankova 4:2 Gančani:Hodoš 7:2 Čarda:Bratonci 4:0 Garda Gančani Dokležovje Serdica Cankova Grad Bretonci Puconci Šalovci Tromejnik Hodoš Filovci II. MNL MS Rezultati — 8, kolo Romah:Bogojina Tešanovci:Vrelec ApačeKriževci Puščaj 1 plavih Prosenjak.:Remet Remet Apače Komah Tešanovci Prosenjak. Bogojina Križevci Vrelec 11 plavih Pušča PPRL — moški REZULTATA - 4. KOLO Radgona:Videm Bakovci:Krog Ormož prosti 25:24 29:14 Ormož 3 3 0 0 84:62 6 Videm 4 2 0 2 94:100 4 Bakovci 3 1 0 2 72:67 2 Radgona 3 1 0 2 68:77 2 Krog 3 1 0 2 66:78 2 Ljubitelji triatlona Tudi pri nas se pojavljajo posamezniki, ki se želijo ukvarjati s triatlonom, ki vsebuje plavanje, kolesarjenje in tek, ali pa le dve disciplini — duatlon. Športno društvo Pomurje iz Murske Sobote vabi vse zainteresirane, ki se želijo ukvarjati s to dejavnostjo, da se vključijo v njihovo sekcijo. Prvo srečanje in dogovor o nadaljnjem delu bo v torek, 22. oktobra 1991, ob 17. uri v sejni sobi doma Partizan v Murski Soboti. — NOGOMET------------------------------- Mladi nogometaši v Dokležovju V dobri organizaciji sta bili v Dokležovju odigrani prvenstveni tekmi reprezentanc MNZ Celje in MNZ Murska Sobota v pionirski in kadetski reprezentanci. Obe so dobili Celjani. Pionirji so zmagali z 1:0, kadeti pa z 2:0. Selektor Vlado Vlaškalič pa je ob tem potožil, da nekateri klubi nimajo pravega odnosa do reprezentance, saj ne pošiljajo poklicanih igralcev, pa še te brez legitimacij. — košarka—------------------------------ Zmaga Sobočank v Ljubljani V Ljubljani je bil tradicionalni ženski košarkarski turnir Šentvid 91. Sodelovala je tudi ekipa Pomurja iz Murske Sobote in dosegld lep uspeh. Premagala je dvakrat Šentvid z 39:19 in s 63:35 ter Ilirijo B s 77:54 in zasedla prvo mesto. Strelke za Pomurje: Drožina 76, Brožič 20, Kar 17, Cer 17, Forštnarič 15, Bohar 13, Lang 9 in Hari 4. V prvenstveni tekmi pa so kadetinje Ilirije premagale Pomurje s 53:49. PRL — ženske REZULTATA - 4. KOLO Radgona:Mladinec 0:10 Rako vci:Bistrica 13:22 Polana prosta Bistrica Mladinec Bakovci Radgona Polana 4 4 0 0 97:52 8 3 2 0 1 34:36 4 2 1 0 1 27:34 2 3 0 0 3 23:39 G 2 0 0 2 14:34 0 Judo — slovenska liga Impol Drava Olimpija Gorišnica Ivo Reja MURSKA SOBOTA Koper Golovec Bežigrad Železničar Branik LJUTOMER 4 4 0 0 42:14 8 4 3 0 1 40:16 6 4 3 0 1 40:16 6 4 3 0 1 33:23 6 4 2 0 2 29:27 4 4 2 0 2 27:29 4 4 2 0 2 24:32 4 4 1 1 2 27:29 3 4 1 1 2 25:31 3 4 1 0 3 22:34 2 4 1 0 3 21:35 2 4 0 0 4 6:50 0 — HOKEJ NA TRAVI Poraz Radgončanov V prvem kolu tekmovanja v drugi republiški moški košarkarski ligi je Zlatorog premagal Radgono s 93:63. Najboljši strelci pri Radgoni: Ulaga 18, Gomboc 17, Banič 11 in Štihec 6. I. ONL Lendava Rezultati — 7. kolo Nafta B:Mladost Kobilje:Olimpija Kapca :Renkovci Nedelica:Hotiza Panonija:Graničar Kobilje Nedelica Renkovci Hotiza Nafta b Olimpija Kapca Mladost Panonija Graničar II. ONL Lendava Rezultata - 7. kolo Lakoš:Petišovci ŽitkovceMostje Zvezda prosta Lakoš Mostje Žitkovci Petišovci Zvezda -GORNJA RADGONA------------------------ V Partizanu začenjajo vadbo V ponedeljek, 21. oktobra 1991, začenjajo z redno vadbo za vse kategorije v društvu Partizan Gornja Radgona. Tako bo dvorana vsak dan zasedena od 16. ure dalje. Škoda, da dvorana ni zasedena tudi v dopoldanskem času, saj jo v tem času uporabljajo le učenci osnovne šole s prilagojenim poukom. F. Klemenčič -STRELSTVO----------------------------- Panonija in Markoja Začelo seje tekmovanje v občinski strelski ligi Murska Sobota, kjer sodeluje 14 moštev. Po prvem kolu vodi Panonija s 1404 krogi pred Gančani 1395 in Tišino 1391 krogov. Med posamezniki je na prvem mestu Markoja (Agromer-kur) pred Gombocem (Panonija) in Ščančarjem (Pomurka) s 677 Krogi pred Pomurko H. 591 in Tišino 589 krogov. Med posamezniki pa je na prvem mestu Karo pred Vajdo (oba Pomurka) in Flegarjem (Tišina). F. Matko -PADALSTVO--------------—-------------- Državno prvenstvo v Rakičanu Soboški Aeroklub bo organizator prvega državnega padalskega prvenstva o ?loven‘je’ ki bo od petka, 18., do nedelje, 20. oktobra 1991, na letališču v Rakičanu. Pokrovitelj tekmovanja je predsedstvo skupščine občine Murska Sobota. Predanovci dohiteli Lipovce V Murski Soboti je bil četrti turnir v hokeju na travi za člane za prvenstvo Republike Slovenije. Sodelovala so tri moštva. Rezultati — PredanovciiLipovci 2:0, Lipovci :Svoboda 3:1 in Predanovci :Svoboda 1:0. Peti turnir bo v Murski Soboti prihodnjo nedeljo. Lipovci Predanovci Maribor Pomurje Svoboda 6 5 0 1 14:6 10 6 5 0 1 10:5 10 4 1 1 2 4:5 3 4 0 1 3 4:7 1 4 0 0 4 1:10 0 PNL -mladinci BELTRANS 7 5 2 0 44:9 12 TIŠINA 8 6 0 2 24:10 12 LIPA 8 5 1 2 34:12 11 LJUTOMER 8 5 1 2 21:10 11 IŽAKOVCI 8 5 12 19:9 11 TURNIŠČE 7.5 0 2 39:10 10 BAKOVCI 8 3 4 1 12:8 10 ROGAŠOVCI 8 3 3 2 19:11 9 RAKIČAN 8 3 2 3 13:16 9 ČRENŠOVCI 8 3 2 3 15:19 8 BISTRICA 9 2 16 16:26 5 ODRANCI 8 0 1 7 6:27 1 DOBROVNIK 9 0 0 9 6,87 0 n. OKTOBRA 1991 Stran 19 kronika Zgodilo se je Verižno trčenje v Črenšovcih V soboto, 12. oktobra, se je 25-Ietna M. K. iz Gornje Bistrice peljala z osebnim avtom proti Crenšovcem. Ura je bila 18.15 in zaletela se je v neosvetljen traktor, s katerim seje peljal 51-letni I. M. iz Odranec. Medtem ko sta se pogovarjala, kaj storiti, je z osebnim avtom pripeljal M. V.,, star 27 let, iz Dolnje Bistrice in se z vozilom zaletel v neosvetljen priklopnik traktorja. Njegovo vozilo je zaneslo na nasprotni vozni pas. Usoda je hotela, da je tedaj iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom 41-letni A. S. iz Ljubljane. Trčil je v avto. Pri tem se je hudo poškodoval njegov sopotnik 19-letni D. V. iz Gornje Bistrice. Na vseh štirih vozilih je nastala materialna škoda za 308.000 tolarjev. Prikolica cez traktorista Nenavadna nesreča se je zgodila v Večeslavcih. V ponedeljek, 7. oktobra, ob 12. uri je 45-letni J. B. iz Večeslavec vozil kmetijski traktor, h kateremu je imel pripeto prikolico. Pri vključevanju na cesto je zapeljal na pobočje, brž nato pa je padel s traktorja. Leta je peljal dalje, traktorist pa je padel pod prikolico in se hudo poškodoval. Tesno prehitevanje v Gradišču K. M. iz Kranja se je 7. oktobra peljal z osebnim avtom skozi Gradišče pri Murski Soboti. Dohitel je 63-letno kolesarko M. H. iz Gradišča in jo tesno prehiteval, zato jo je z desnim delom avta zadel. Vrglo jo je v vetrobransko steklo, hudo se je poškodovala, zato se zdaj zdravi v murskosoboški bolnišnici. Gmotna škoda na vozilih pa znaša 15.000 tolarjev. Otrok stopil pred avto V ponedeljek, 7. oktobra, ob 6.55 se je M. V. iz Gornje Radgone, Ob progi 9, peljala z osebnim avtom po Partizanski cesti. Pri prehodu za pešce na tej ulici sta stala dva otroka; 10-Ietna deklica M. Z. je nenadoma stopila na cesto, voznica jo je zadela in jo hudo poškodovala. Hudo poškodovano deklico so prepeljali na zdravljenje v bolnico Murska Sobota. Je bil kolesar vinjen? V nedeljo, 13. oktobra, se je 47-letni Z. K. iz Malih Ba-kovec 94 peljal po Patizanski cesti v Bakovcih. V bližini cerkve mu je pred kolo zdrsnil cekar, ki ga je imel obešenega na krmilu, zato je padel. Alkotest pa je pokazal, da je vozil pod učinkom alkohola in je najbrž tudi to vzrok, da je izgubil oblast nad vozilom. Telesna poškodba je zelo huda. fSMRT NA KOLESIH] B \/r-11iDrt ort rtiKIiorv-> rto i,—i__ n” Veliko se gibljem po našem kmetijskem Pomurju, kjer se tako rekoč vsak dan srečujem s kmetijskim traktorjem. Navse-| zadnje: za vožnjo z njim imam celo izpit. Tega pa ne pišem zato, Ida bi povedal, da ta delovni stroj s štirimi kolesi »dobro« poznam, ampak zato, ker bi vas rad spomnil, da je pravzaprav tež-Iko obvladovati par pravih (živih) konj, kaj šele traktor, v katerem je združenih nekaj deset parov konjskih moči, po novem kilova-■ tov. Koliko traktorjev imamo v Pomurju? Koliko nesreč z njimi | se je zgodilo v nekem obdobju? Odgovore na taka statistična ■ vprašanja občasno objavljamo tudi v našem listu. Tokrat jih nisem iskal, saj ne hi bili prepričljivi. Morda bodo moja opažanja ■ voznikov traktorjev. Zdaj, v tem jesenskem času, ko je čas spravila poljščin, denimo koruze, sladkorne pese .... a tudi | grozdja iz vinogradov, se mi zdi, da na vsakem koraku prežijo (traktorji, ki da bodo vsak čas pomendrali pešca, »poskrbeli«, da se bo kdo vanje zaletel, traktorji, ki ne bodo kos strmim cest-Inim vzpetinam in bodo zapeljal nazaj, recimo, ko bo hotel priklopiti prikolico, in pod kolesom bo pomendral domačega otro-| ka, ki ga v tej ihti jesenskih del nima kdo paziti ali pa mu bo ušel I izpred oči. Bojim se, da bo traktor spet vozil otrok, ki mu bodo oče, dedek, stric . . . prepustili volan ali pa ga bo vžgal skrivaj, Isaj na bližnjo njivo z deteijo menda ne bo šel po krmo s samokolnico. Bojim se domačih mojstrov, ki se tako radi sukajo I okrog traktorja in ga vžigajo s »čikom« (stari traktorji) ali pa bo-■ do naredili, kadar bo kaj narobe s ključem, električni stik z izvi-| jačem. Spet se lahko zgodi, da bo traktor v prestavi in bo ne-I kontrolirano drvel svojo pot in potlačil vse, kar mu bo na poti ali pa je slabše od njega. Zaskrbljen sem nad voznikom, ki veliko ■ tvega, ko se s traktorjem »sprehaja« po pobočju strmega hriba, da bi pospravil koruzo, zoral njivo. Še huje, če to počne, ko je I teren moker. Kar oči si zatiskam, saj ne morem gledati voznika ! traktorja, ki med vožnjo po njivi ali na lokalni cesti drži na kole-| nih otroka in šofira. IŠe bi lahko nizal opažanja. Tudi na vinjene traktoriste nisem pozabil! Nesreča tako rada pride sama od sebe, kot pravi-Imo po domače, veliko hitreje pa nas obišče in postavi vse na glavo, včasih pa žal celo ob glavo, če izzivamo usodo, kar tako I pogosto radi počnemo. Saj razumem, da je treba delo hitro . opraviti, saj ga je na jesen še in še; tudi zaradi pričakovanega | slabega vremena je treba hiteti. Pa tudi zato, ker so sosedovi že Ivse postorili, mi pa šele začenjamo. Traktor je-treba »zapreči« tudi na strmih pobočjih, saj tam ja ne bomo zapregah krav. Tudi I otroci se morajo naučiti voziti. Za vsakršno popravilo traktorja menda ne bomo klicali mehanika ... Še bi se lahko opravičevali I za takšno ali drugačno početje — izzivanje nesreče. Pa bodi . dovolj! Bodimo previdni, saj krav in konj nismo prodali zato, da | bi kupili traktor, ki bi nas spravil na oni svet. Tja si sploh ne želi-Imo, čeprav ima človek včasih občutek, ko vidi neprimerno vožnjo s traktorjem, da kar drvimo k svetemu Petru. Tudi vse to, na kar sem opozoril, ima zapisano! Š. Sobočan GORNJA RADGONA Omejena hitrost vožnje Zaradi vse večjega tovornega prometa skozi Gornjo Radgono so omejili hitrost vožnje skozi mesto na 40 km. Tako bo vse dotlej, dokler se okoliščine ne bodo spremenile. Prve dni so miličniki kršitelje le opozarjali, sedaj pa jih že tudi kaznujejo. Tak ukrep je bil nujen, saj je bilo v zadnjem času v Gornji Radgoni vse preveč hudih nesreč. F. KI. Traktor poškodoval delavko Zaradi vožnje po nagibu se je na Doliču hudo poškodovala 63-letna M. V. z Doliča 76. Prejšnji četrtek ob 12.45 je pomagala pri delu A. Š. z Doliča 74. Z njive sta peljali s traktorjem koruzo, traktor je začel nenadoma drseti in prikolica je A. Š. hudo poškodovala. Zdravi se v bolnici. OKTOBER - MESEC VARSTVA PRED POŽARI Mladi gasilci na bogojinski šoli Čeprav večina gasilskih organizacij vključuje v svoje članstvo tudi pionirje, se zdi, da je za razvoj in delovanje izredno velikega pomena delovanje pionirskih društev Mladi gasilec na osnovnih šolah. Žal pa le-te v Pomurju lahko preštejemo s prsti ene roke. Od treh tovrstnih društev v soboški občini, ki jih imajo na osnovnih šolah v Bakovcih, Beltincih in Bogojini, so najaktivnejši na bogojinski osnovni šoli, ki je bilo društvo ustanovljeno leta 1987 in ima 58 članov. Največ zaslug za to imata vsekakor mentorja — višji gasilski častnik in območni poveljnik Drago Ivanič in pedagoginja Marjana Recek, ki se pri delu z mladimi zelo trudita in jih spodbujata k humani dejavnosti, kot ALENKA CIPOT — skrbi za oglasno desko na šoli: »Zelo si prizadevam, da oglasna deska nikoli ni prazna in da je na njej vedno kaj zanimivega. Tudi sama večkrat narišem kaj z gasilsko tematiko. Prav tako izrezujem zanimive članke iz gasilskega časopisa. Delo v društvu me veseli in bom v njem delala tudi v prihodnje.« - URBAN ŠABJAN -orodjar društva Mlladi gasilec na šoli: »Na šoli imamo nekaj zelo potrebnega gasilskega orodja, ki ga uporabljamo na vajah in tekmovanjih. Skrbim, da je to orodje čisto in primerno shranjeno. Za delo v gasilstvo me je navdušil stric, ki je tudi mentor na šoli.« TANJA GUTMAN -predsednica društva Mladi gasilec na šoli: »Za delo v pionirskem. društvu Mladi gasilec sem se odločila zaradi humanosti, pritegnile pa so me tudi kolegice. Zlasti rada delam praktično z gasilskim orodjem, se udeležujem tekmovanj in srečanj. V gasilstvu nameravam delati tudi v prihodnje.« f,4 DRAGO mentor gasilec- se mentorstvo na soli se odločil, ker me de 1"’^ silstvu in z mladini' li. Ni mi žal časa, * . porabim, saj se moj j zadevanja poznaj delu. Pri tem m' ' da. pomaga mentorica^, goginja Marjana « Želel pa bi, da bi dj" Mladi gasilec usta" tudi na drugih os šolah.« PRI ŽIŽKOVIH V VELIKI POLANI GASILSTVO IZ RODA V ROD FRANC ŽIŽEK PONOSEN NA SVOJA SINOVA GASILCA Škoda je, ker štirih sinov Franca Žižka iz Velike Polane ni bilo doma, saj bi se lahko postavili ob svojem očetu, tako pa smo poslikali le njega. Pri Žižkovih gre ljubezen do gasilstva in s tem lepa gesta, pomagati človeku v stiski, iz roda v rod. Francetov oče Jože je bil V spomin Zitkovi mami Čeprav je smrt v svojem dejanju vedno neizprosna in kruta, pa so vendar v življenju tudi take stvari, ki jih lahko samo smrt absolutno in dokončno razreši. Velikokrat je edini absolutni zdravnik človeških napak, zablod, trpljenja in bolezni. Smrt vedno nekomu žanje, drugemu seje. Sovražila si kruto in surovo početje fašističnih rabljev in njihovih pomagačev. Izreden čut in skrb za sočloveka, njegovo trpljenje in bolečino te je skoraj skupaj z družino pripeljal v zloglasno taborišče Dachau. Mučenje naših zavednih ljudi in njihovi klici na pomoč v ljutomerskih zaporih so te pritegnili, prisluhnila si njihovemu trpljenju in stradanju. Podkupila si nemške stražarje in krvnike ter nosila ubogim in mučenim v zapore hrano in pijačo. Marsikomu od teh si rešila življenje. Ko so te odkrili SS-oficirji, je bilo tvoje pomoči in dobrote konec. Celo družino so določili za izgon v Dachau. Z velikimi napori so uspeli dobri prijatelji prepričati SS-oficirje, da tvoja pomoč ni iz političnih razlogov, ampak da je to pomoč ubogim ljudem le iz čistih humanih razlogov. V času bivanja v Domu oskrbovancev v Rakičanu si se vsakega obiska zelo veselila, še posebno svojih hčerk. Tudi obiski iz Ljutomera so ti prinašali pravo vedrino in dobro razpoloženje. V pogovoru ti je bilo vedno opaziti narečje tvojega rojstnega kraja Cmureka, čeprav so bile tvoje korenine po očetu Fidlerju iz Šentjurja pri Celju. Draga mama Žitkova, končalo se je tvoje bogato in plemenito življenje. Za tvojo skrb in ljubezen smo ti vsi izredno hvaležtfi. Hvala tudi vsem, ki so naši mami na bolniški posteji pomagali, ji lajšali trpljenje in bili vedno v pomoč. Vsi jo bomo ohranili v-najlepšem spominu. L V. Še vedno slišim klice drobnih ptičk, ki kličejo tvojo skrbno roko, da bi jim spet nadrobila kruha na balkonsko polico v Domu oskrbovancev v Rakičanu. Nikdar nisi pozabila na prijetne človekove spremljevalce in družabnike — na naravo. Vsak dan si prihranila košček kruha zvestim obiskovalcem, ki so te vedno razveseljevali s petjem in se ti s čivkanjem in pesmijo zahvaljevali za dobroto. Odšla si brez slovesa od tvojih zvestih, drobnih prijateljev na krilih, ko se noč še ni končala, odšla si od vseh nas, ki smo te imeli radi in te spoštovali, odšla si tiho in skromno, kot je bila tiha, mirna in skromna tudi tvoja osebna narava. Nikdar nisi pozabila na svoje najbližje, na dobre ljudi, prijatelje in znance. Tvoja rahločutnost, inteligenca, sočustvovanje in skrb za sočloveka so te oblikovali v pošteno osebnost, bila si skromna, razgledana in prijetna sogovornica. Vsi so te cenili in spoštovali: svojci, prijatelji, sosedi in znanci. Mnogo prezgodaj ti je bolezen iztrgala cenjenega moža iz vajinega skupnega doma, ostala si sama. Vojni čas gaje neizprosno zaznamoval, ko je skupaj z generalom Maistrom odločno stopil v bran za slovensko severno mejo. Tudi hčerki sta odšli v tujino in si tam ustvarili svoji družini. Po vojni ste bili oropani materialnih dobrin in bili prisiljeni na skromno življenje. Zdaj, ko so se že začeli kazati boljši časi za poravnavo mnogih storjenih krivic po drugi svetovni vojni, si se tega močno veselila, in to v. korist otrok. Tvoj življenjski krog se ti je prehitro sklenil in tudi tega dogodka nisi dočakala. Bolezen in starost sta te izčrpali in končala si svojo nelahko življenjsko pot. Tvoja življenjska luč ti je ugasnila proti jutru četrtega septembra, v 89 letu starosti. Zdaj je tvoj novi in mirni dom na ljutomerskem pokopališču v družbi tvojega moža in sorodnikov. je gasilstvo. Dejstvo je, da najrazličnejše interesne dejavnosti na šoli in zunaj nje ugodno vplivajo na razvoj mlade osebnosti ter na prijeten in zanimiv način dopolnjujejo pouk. Žal pa je vedno teže dobiti tako mentorje — gasilce kot tudi mentorje — kot pedagoge, ki bi bili pripravljeni amatersko delati na šoli ter voditi in usmerjati delo društev Mladi gasilec. Zato je pravgotovo izjema društvo Mladi gasilec na Osnovni šoli Bogojina, ki si tudi zasluži, da ga predstavimo širši javnosti. Oba mentorja in šolarji, s katerimi smo se pogovarjali, so nam predstavili pester program s teoretičnim in praktičnim delom. Teoretični program dela predvsem uresničujejo v zimskih, praktični pa v poletnih mesecih. pred skoraj 70 leti ustanovitelj gasilskega društva v tem kraju, zato je nekako samoumevno, da se je med gasilce vpisal tudi sin Franc, potem pa njegovi štirje sinovi. »Nisem navaden gasilec, ampak gasilski podčastnik. V gasilstvu delujem že 40 let, za kar sem Na šoli organizirajo tekmovanj za zlato, srebrno in bronasto g silsko značko. Pišejo spise’ rise„a in izdelujejo likovne izdelke gasilsko tematiko. Berejo ga sko literaturo in organizirj praktične vaje. Na šolski og deski objavljajo spise, likovn delke ter članke iz časopise revij z gasilsko tematiko. So de jejo z drugimi pionirskim' štvi in se udeležujejo vseslov skih srečanj društev Miami g lec. Tako so se tudi udeležili njih dveh srečanj v Novi H in Novem mestu. Vključujejo P se tudi v vaška gasilska orus > ki si prav od njih veliko obe J Skratka, delo mladih gasilce bogojinski osnovni šoli je ? mivo, vzgojno in koristno^ £> * * Franc Žižek, iz Velike Polane, je sVojede, sko šolo v Medvodah. 2- . lo v gasilstvu je dobil v vanj. Foto: Š. S. . feb dobil ustrezno odlik°^nyelik^ se je z leti nabralo g med njimi so tudi rep sef . silska priznanja, do‘,i' P fro "-i di priznanje Osvobodi' . Ves prosti čas sem raZ .j več stvu, in sicer ko sem geIn * 10 let poveljnik, zdaj ^d^0^. nekaj časa predsedm (M« ga odbora. V teh lefhs"1^ vili stari gasilski do?upil'5,1-vaško-gasilski dom, ^t" z torno brizgalno, gasl vo?1 nirano vozilo, prevz j|j c brizgalno in cisterno, tak" fl, in izkopali 6 vodnjak nam je ostal v načrt V gasilskem društvu i^n1 setini operativcev te y in mladinske desetine- b jel Tako Franc Žižek, k' « službi in na kmetij' Jruštv"- , za delo v gasilskem 0^ tem mesecu bo se P ^rec j-o-slen. Gasilci bodo na* gosP gledali dimne napra piiž" dinjstvih, saj si ne zeb K sreči že nekaj >et Š.S^ VESTNIK, 17. OKTO^ Stran 20 PETEK MURSKI VAL 5.00 Prebujajte se z nami! . x poročila, imenovana Jutra-nJa kronika RS, cestne, vremen-e >n časovne informacije, glas-a’ Pregled kulturnega in športna konca tedna. D. J.!). 10.00 spored RS. '^esensko popoldne J I5 Čestitke in pozdravi v ži-po telefonih (069) 21-232 in ‘ '5'9. 17.oo poročila. 18.00 '232). 19.00 Spored RS. bTV SLOVENIJA I k,9'00 Klub Klobuk. 10.10 Wake, avstral. nad. ‘1-95 Aerobika. 13.30 Poročila. ", Sova, ponovitev nani-?ak- 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 n|k. 18.10 Tok tok, kontakt-IOnn0ddaja za mladostnike. , pisanka. 19.30 Tv-dnev-n- ' Forum. 20.20 Črn us-J n jopič, angl, serija. 21.15 'Koh več, angl. nad. 22.10 Tv-bl ev.a|k- 22-35 Sova: Pri Huxta-av'h, amer, naniz.; Osterma-zliivV'rend- ameriški film; Dra-J franc, erotični program. ^Btgi program U.I5 Aerobika. 17.30 Studio kan ■ r' !9'00 Slovenski muzi-a ra? Tv-dnevnik ZDF-Ven r ° koncert orkestra Slo-"Ske filharmonije. 21.00 Mo-, na turneji: Pariz. 21.55 Oči nir Košarkarski tur- SlnK jDontild^ Juventus : bnOdna Dalmacija, posnetek * Par>za. 0.35 Yutel. HTV 1 7£ROgRAM ZA SVOBODO: I 9<)n ‘oročila. 8.00 Poročila. I li L poročila. 10.00 Poročila. 130n noroeila- 12.00 Poročila. 160n !laro^'la. 14.30 Poročila. 19”9 Poročila. 18.00 Poročila. la i Jv’dnevnik. 23.00 Poroči-’.00 Poročila. '9.30 i - ‘ “J' J""'1- Renj L°vč.eva n°Č film- 12.15 v «aža 'z Avstrije. 13.00 Čas naj..!' ^5 Kate imamo radi, Pro„ evanka- 15-00 Otroški Mran’- 16.30 Mini kviz. 17.00 sliki. Spor? Mini Caš v sliki' 1710 Sliki 18 00 CaS V 19 a Trio s štirimi pestmi. 2|jAas v sliki- 20-'5 Derrick. 23 |, evarno srečanje, film. Udarec, film. 16?A Leksikon umetnikov. 'S 00 o?laja gladiatorjev, film. jotisk„,,nipsonovi' 18-30 Mili-gram ■>, °- 19 00 Lokalni pro-l|Č2 lA,a«nOza' 21 15 Sl' tev%] 00 Cas v sliki. 1.30 Žr- SKAJ 8.30 yrt>gram: 5.45 Dobro jutro! ballj। trpmi. 8.45 Pomoč! 9.00 Za nS’ Spet skupaj. 15.00 17.20 15.30 Walt Disney. Svet Nabavna glasba. 17.50 VPra?enarja. 18.00 Okno. 19.00 QnevanJa kristjanov. 19.30 Pon ,!k> šport. 20.15 Dallas, deSet' J® Panorama. 22.15 Po filin, '|?2'40 Tehnika in ritus, jutr0[ .'Program: 6.00 Dobro Seriia ,5 Dve priletni dami, 17.S' '7.00 Od pet do ^ort otroke- '8'15 Ali?/'28 Dober večer! znann5’ ser>ja. 19.55 KonF 20'30 ^zz. 22'00 Dnevnik. Aeri«rncem dneva. A^kakošarka. šest. Tele-19.00 Meje 20.55 22.25 22.50 Radijski in televizijski spored od 18. do 24. oktobra SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK MURSKI VAL MURSKI VAL 5.00 Prebujajte se z nami’ (Če ste med tistimi, ki to jutro začenjate obirati sladko grozdje, vam želim topel in suh dan, pa seveda veliko rujnega vina!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 17.00 Poročila. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS. | 8.15 Angleščina. 8.40 Radovedni Taček. 9.00 Lonček, kuhaj! 9.25 Železniška postaja. 9.40 Alf. 10.05 Zgodbe iz školjke. 11.00 Večerni gost. 11.50 Oči kritike. 12.30 Mozart na turneji. 13.40 Forum. 15.50 Marlboro Musič Show. 16.20 Sova: Pri Huxtablovih. F7.00 Tv-dnevnik. 17.05 Julijana, perujski film. 18.45 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, angl, serija. 19.10 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Show Rudija Car-rella. 22.10 Na zdravje, amer, naniz. 22.55 Tv-dnevnik. 23.00 Sova: Drzna Lucky, nad.; Mama, nehati francoski film. Drugi program 17.00 Košarkarski McDonald’s — Los amer, moram, turnir Angeles Lakers : Limoges. 19.00 Garfield in prijatelji, risana serija. 19.30 Tv-dnevnik Beograd. 20.30 Košarkarski turnir McDonaldi, prenos finala. 22.50 Videonoč. 1.50 Yutel. HTV 1 PROGRAM 7.00 Poročila. 9.00 Poročila. ZA SVOBODO: MURSKE VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL 11.00 13.00 16.00 19.30 Poročila. Poročila. Poročila. 8.00 10.00 12.00 14.30 I8.00 Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. Poročila. Tv-dnevnik 1. 23.00 Tv- dnevnik 2. 1.00 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Simpsonovi. 9.30 Tuji jeziki. 11.00 Amaterski detektiv, film. 12.30 Halo Avstrija. 13.00 Čas v sliki. . 15.05 Popotovanje po Prcdal-berškem. 15.30 Otroški program. 16.00 Otroški wurlitzer. 17.00 Mini Čas v sliki. J 7.40 Športna abeceda. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Družinsko Slavje, šov. 21.50 Naša šefinja je ženska. 22.40 La Mome, film. RSKA L program: 6.45 Vaška tv. 7.30 Za otroke in ne le zanje. 11.00 Tv-magister. 13.00 Panorama. 14.00 Ameba. 14.30 Sosedje, pon. 15.00 Dokumentarni film. 16.10 Zakaj? madž. čb film. 17.45 Dimenzija. 18.15 Za otroke. 18.45 Bosi. 19.30 Dnevnik, šport. 20.15 Krimi kviz. 21.50 Kamera variete. 22.55 Košarka. 0.35 Erotična serija. H. program: 7.00 Dobro jutro! 10.05 Prizma. 11.00 Risanka. 12.25 Calypshow. 12.55 Uj-nogomet. pest:Ferencvaros, 15.05 Za otroke. 15.45 Kviz. 16.15 Angleščina. 16.45 Kino top 10. 17.15 Rock. 17.40 Za otroke. 18.10 Šport. 19.00 Serijski film. 20.35 Teta Ida. 22.00 Dnevnik. 22.35 Lovec, amer, film. Ona: Vse prevečkrat se prila-/(7 \ gajaš splošnemu mnenju, pa če-\ prav marsikdaj misliš popolno-] ma drugače. Toda kaj hitro boš \ ■ . J spoznala, da se lahko, stvari °Ven ' uredijo le tako, da boš ravnala, kot ti veleva zdrava pamet. bik Ona: Bodi malce manj zaverovana v svoje navidezne sposobnosti, saj jih vidiš le ti. Realnejši pogled bi ti utegnil celo koristiti na področju, kjer koristi sploh ne pričakuješ. Pazi se Partnerjeve ljubosumnosti! Ona: Sorodstvo ti bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boš vsč-eno morala ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi. Še najbolje bi bito, če bi se podala na krajše potovanje .. . 9.00 Nedeljska kuhinja. (9.10 Misel in čas. 9.30 Srečanje na Murskem valu. 10.30 Osrednji kuhar — vaš in naš gost, ki ga lahko povprašate o tem in onem). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 5.00 Prebujajte se z nami! (Če ne želite dolgo spati, vam tega ne moremo preprečiti, lahko pa vam pomagamo pri razbijanju dolča-sa. Dobro jutro!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Šport. 17.00 Poročila. 18.00 To sem jaz). 19.00 Spored RS. 5.00 Prebujajte se z nami’ (Pesem tedna, horoskop, glasbena igrica, zvočno pismo iz Ljubljane. Dobro jutro!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popodine (16.15 Mali oglasi. 17.00 Poročila. 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS. 5.00 Prebujajte se z nami! (Naj vas to jutro ne bo strah povedati tudi kaj bolj konkretnega — konkreten bo tudi vaš radijski sobesedovalec!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Reportaža. 17.00 Poroči- la. 18.15 Poslušamo vas). 19.00 Spored RS. 5.00 Prebujajte se z nami’ (Z vami bomo zjutraj in dopoldan, nato bomo začasno tiho. Toda začasno. Dobro jutro!) 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Reportaža. 17.00 Poročila. 18.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 8.20 Živžav. 9.10 Nevarni zaliv, kanad. naniz. 9.40 Umetnost za vsak dan, franc, serija. 10.35 Garfield in prijatelji, risana serija. 11.05 Videomeh. 11.35 Obzorja duha. 12.00 Murphy Brown, amer, naniz. 12.30 Poročila. 13.25 Križkraž. 14.40 Za težave Bednarski, poljska nad. 15.30 Sova: Na zdravje!, Drzna Lucky. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Melodrama na Manhattnu, ameriški film (čb). 18.50 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Gallus, scenski esej. 21.25 Zdravo. 22.45 Tv-dnevnik. 23.10 Sova: Polna hiša, amer, naniz.; Drzna Lucky, amer, nadaljevanka. Drugi program 14.00 Program HTV-ja L 19.30 Tv-dnevnik HTV-ja. 20.00 V orlovi deželi, angl, serija. 20.50 Loulou, francoski film. 22.50 APZ Tone Tomšič ob 45. letnici delovanja. 23.55 Yutel. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 Tv-kole-dar. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.30 Tv-dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.35 Inozemska znanstvena serija. 22.25 Tv-dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Yellow Submarine, glasbeni film. 10.30 Tednik. 11.00 Tiskovna konferenca. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pravica do ljubezni. 13.35 Ples v svetlobo, film. 15.10 Otroški program. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Velikih deset melodij. 18.00 Čas .v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Sam o sebi: Fritz Mulliar. 21.15 Glas islama. MADŽARSKA I. program: 6.50 Za menedžerje. 7.35 Za otroke. 8.30 Nedeljski turmix. 11.10 Za slepe otroke. 12.00 Kosite pri nas! 13.00 Financial Times. 13.30 Muzikalni kino. 14.00 Alpe-Ja-dran. 14.30 Videoklipi. 15.00 Hollywood, 7. del. 16.00 Bar-kochba. 16.40 Za evangeličane. 17.00 Walt Disney. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.15 Lilija, tridejanka. 23.50 Kramljanje. II. program: 7.00 Dobro jutro! 9.00 Profit. 9.20 Za otroke. 13.10 Podjetniški magazin. 14.10 Formula L 16.30 Gdč. predsednica, madž. čb film. 18.05 Delta. 19.00 Familija d.d., serija. 19.35 Ovaduh, francoski film. 21.30 Dogodki tedna. 22.30 Šport. 23.30 Mozartov ciklus. On: Ni se ti treba bati nobenih posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boš odrekel statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kor dovolj za romantika, kot si ti. 9.00 Lutkovna igrica. 9.20 Utrinki s koncerta baletne šole. 9.50 Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 13.30 Poročila. 15.10 Obzorja duha. 15.30 Sova: Polna hiša, Drzna Lucky. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček. 19.00 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.00 Slavnostni koncert Gallusovega leta, prenos iz CD. 22.05 Tv-dnevnik. 22.30 Osmi dan. 23.15 Sova: Drzna Lucky, amer, nad.; Nedotakljivi, amer, naniz. Drugi program 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv-dnevnik, Koper. 20.00 Gre-en Town Jazz Band. 20.30 Alternativni viri energije, angl, serija. 20.55 Sedma steza, športna oddaja. 21.25 Omizje. YuteL 9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 V četrtek ob 17.30. 11.00 Angleščina. 11.25 Sedma steza. 11.55 Osmi dan. 13.30 Poročila. 14.45 Angleščina. 15.10 Sova: Drzna Lucky, Nedotakljivi. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Velikani svetovne književnosti: Rolland. 17.35 Nekoč je bilo... življenje. 18.10 Lonček, kuhaj! 18.20 Alf. 18.45 Glina. 19.00 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.05 Občutek krivde, angl, nadaljevanka. 21.10 Carmen na ledu. 22.25 Tv-dnevnik. 22.50 Sova: Življenje brez Georga, angl, humor, nanizanka; Drzna Luckv, amer, nadaljevanka; Glasba skozi čas. 9.00 Živžav. 9.50 Občutek krivde, angl, nadaljevanka. 10.40 Aerobika. 13.30 Poročila. 15.25 Sova, ponovitev. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Boj za obstanek. 17.35 Domače obrti. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.05 Film tedna: Štirje prijatelji, ameriški film. 22.00 Tv-dnevnik. 22.25 Videogodba. 23.10 Borštnikovo srečanje. 23.40 Sova: Alf, amer, nanizanka; Na sledi, angl, nadaljevanka. HTV 1 9.15 Poročila. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program, Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Tv-dnevnik. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila. Drugi program 17.15 Aerobika. 17.30 Studio Koper. 19.00 Festival zborovskega narečnega petja. 19.30 Tv-dnevnik, Sarajevo. 20.00 Deus, prenos baletne predstave. 1.30 S skrbjo in obupom, ni-zozem. serija. 23.45 Yutel. Drugi program 17.30 Hokej: Jesenice : Aleg-hro. 18.15 Aerobika. 18.30 Alpe Jadran. 19.00 Studio Maribor; Poslovna borza, Tv-ruleta. 19.30 Tv-dnevnik ORF-e. 20.00 Športna sreda. 22.15 Svet poroča. 23.00 Yutel. 9.00 Moja družina in druge živali, angl, nadaljevanka. 9.30 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 10.20 Velikani svetovne književnosti. 10.50 Nekoč je bito . . . življenje. 11.15 Alpe Jadran. 11.45 Nikoli več, angl. nad. 13.30 Poročila. 15.30 Alpe Jadran. 16.00 Sova: Na sledi. 17.00 Tv-dnevnik. 17.05 Alternativni viri energije. 17.30 V četrtek ob 17.30. 18.35 Nevarni zaliv, kanad. naniz. 19.00 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.05 Ljubezen in sovraštvo, kanad. nadaljevanka. 21.00 Tednik. 22.00 Tv-dnev-nik. 22.25 Sova: Taksi, amer. naniz.; Na sledi, Jazz, blues ... Drugi program I7.l 5 Aerobika. angl, nad.; 17.30 Studio TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica , do ljubezni 9.30 Lokalni program. 10.00 Šolska tv. 10.30 Pe- ter zasebni detektiv. 13.00 Iz parlamenta. 13.40 Preživetje. 15.00 Otroški program. 16.05 Nove dogodivščine z Black Beautv. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas A sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport ob ponedeljkih. 2L25 Hunter. TV AVSTRIJA 2 16.25 Leksikon umetnikov. 16.35 Smilhsonianov svet. 17.30 Lipova cesta. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Srček. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dva Munchenčana v Hamburgu. 21.15 Kitajci v New Yorku. TV MADŽARSKA I. program: 5.45 Dobro jutro! 8.30 Angleščina. 15.00 Prenos zasedanja parlamenta. 17.20 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.50 Katoliška kronika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.30 Dnevnik, šport. 20.15 Rezerviran čas. 21.10 Tedni umetnosti, Havel: Urejanje prostora, tv-film. 22.30 Pop, rock, jazz iz gledališča Arany Janos. II. program: 6.00 Dobro jutro! 16.35 Tom, Dick in Har-riet, tv-film. 17.00 Od pet do šest. 18.45 Za otroke. 18.00 Pop real. 19.00 Tanamera, serija. 20.00 Šport. 21.00 Studio '91. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem. 22.45 Film. HTV 1 9.15 Poročila. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.00 Serijski film. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu. 22.30 Tv-dnevnik. 22.55 Kino klub Evropa. 0.25 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Tuji jeziki. F0.30 Ples v svetlobo? 13.00 Čas v sliki. 13.35 Mi ljubimo Kate. 14.00 VValtonovi. 14.45 Jutrišnji mojstri. 15.00 Otroški program. 16.05 Nove dogodivščine z Black Beauty. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dežela gora. 21.15 Mož z zlatimi rokami, film. 23.10 Detektiv Puntacawalto. 0.35 MacGyver, pustolovska serija. TVMADZAI L program: 8.30 Nemško ogledalo. 9.05 Palete. 16.35 Naš ekran, v slovaščini. 17.30 Prehod. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.15 Videoklipi. 19.30 Dnevnik, šport. 20.15 Potovalni kviz. 20.50 Dediščina Guldenburgovih, 7. del. 21.40 Pred deseto. 22.05 Biti svojo bitko, I. del. 23.00 M. Barišnji-kov, angl. film. II. program: 6.00 Dobro jutro! 10.00 in 14.00 Prenos iz parlamenta. 16.30 Od pet do šest. 17.45 Tretji kanal. 18.15 Špor,t. 18.35 Dober večer! 19.00 Očetov poslednji primer, tv-film. 20.35 Narodna glasba. 21.10 Krimi kronika. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem. 22.45 Deset božjih zapovedi, poljska serija. ZVEZDE VAM MEŽIKAJO HTV 1 Ljubljana. 19.30 Tv-dnevnik, RAL 20.00 Žarišče. 20.30 Klasi- Tv-dnevnik, 9.15 Poročila. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program, Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.00 Filmski večer. 22.00 Tv-dnevnik. 22.25 Dokumentarni program. 23.25 Poročila. čni dosežki v oblikovanju, angl, serija. 20.55 Gallus Anno 1991. 21.25 Svet na zaslonu. 21.55 Iz slovenske dramatike: Kreftova kmetija. 23.25 Yutel. HTV 1 TV AVSTRIJA! 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Tuji jeziki. 11.55 V kraljestvu živali. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Mi ljubimo Kate. 14.00 Wichtigerjevi iz soseščine. 16.05 Nove dogodivščine Black Beauty. 18.00 Cas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Oče ni poročen. 22.20 Dalas. 9.15 Poročila. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.00 Spekter, zunanjepolitični magazin. 21.05 Kvizkote-ka. 22.20 Tv-dnevnik. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Poročila. TVAVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 2 16.50 Leksikon umetnikov. 17.00 Multikulturno življenje. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Pravica do ljubezni. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Argumenti. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Večerni šport. ’ MADŽARSKA 8.05 Otroški kotiček, do 12.55, vmes ob 8.05 in 10.25 Rezerviran čas. 12.55 Nogomet, pokal UEFE. 14.50 Rezerviran čas. 16.05 Rezerviran čas. 16.30 Potrkaj na lesu, amer. film. 18.15 Ža otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.05 Tedni umetnosti, slavnostni koncert v Drž. operi. 22.05 Bili smo svojo bitko, 2. del. II. program: 7.00 Dobro jutro! 10.05 Za otroke. 10.50 Gremo v Haag. 11.00 Pravljica. 12.25 Pesmi. 14.40 Pomagač. 15.00 Mirakelt in Valby, danski film. 16.25 Ime Pallo. 16.40 Baronica. 18.15 Šport. 19.00 Car-negie Hall, koncert. 20.00 Madžarski requiem, film. 22.30 Nadaljevanje koncerta. 23.20 Od oktobra do oktobra. 9.00 Čas v sliki. 9.30 Tuji jeziki. 10.30 Key Largo, film. 12,15 Domače reportaže. 14.00 Dediščina Guldbenburgovih. 15.00 Otroški program. 16.05 Nove dogodivščine Blacka Beautyja. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Podgane, film. 21.25 Štiri pesti za eno alelujo, film. 23.40 Dekle iz onostranstva, film. 1.30 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro! 8.30 Lajna. 9.00 Joga. 9.20 Dediščina Guldenburgovih, pon. 16.35 Naš ekran, v romunščini. 17.05 Serijski film. 17.30 Ekološke novice. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.15 Videoklipi. 19.30 Dnevnik, šport. 20.15 Zdravje za vsakogar. 20.50 Fidelio, opera. 22.45 Za menedžerje. II. program: 6.00 Dobro jutro! 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 18.35 Dober večer! 19.00 Moselbruška zgodba, nemška serija. 20.00 Regionalni program. 21.05 O književnosti. Dnevnik. 22.25 Pred koncem. 22.45 Potovanje po Italiji, film. Ona: Nič dobrega se ti ne piše! Še najbolje bo, da se potuhneš in čakaš kakšno ugodnejše obdobje. Prijatelji te bodo sicer vabili.'a se jih boš na vsak način hotela otresti, kar ti bo na koncu tudi uspelo. Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture ti bo odkril tvoje realne možnosti pri nekom, ki ti nikakor ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjuj, ampak mu pokaži predvsem tvoje dobre lastnosti, slabe pa pusti raje za drugič. Ona: Poležavanje s prijatelji- On: Nikar ne čakaj, da se bo-®do stvari uredile kar same od sebe. Prijatelj, ki te opazuje, že dolgo čaka na vsaj približno ugodno priložnost, da bi ti razodel svoja čustva. Nikar se pr-več' ne igraj, ampak se raje STRELEC odloči. On: Četudi boš poskušal krivdo zvaliti na tuja ramena, se ti to vendarle ne bo v celoti posrečilo. Prijateljica ti bo to precej zamerila,.kar se ti utegne še zelo otepati. *Boš pa drugič raje dvakrat premislil . .. On: Tudi ljubezen ne bo uspela nadomestiti tvoje velike želje po uspehu, ki te že dolgo preganja. Srečal boš osebo, ki ti bo sicer veliko obljubljala, vendar pa bi bilo dobro, da bi se zadeve lotil karseda pazljivo. DEVICA On: Obeta se zanimiv konec tedna z osebo, za katero si že dalj časa kar precej ogret. Naj On: Nikar se ne oziraj na dogodke, ki te poskušajo speljati na slepo pot. Vse skupaj je le dobro režirana slika, ki ti jo skuša vsiliti nekdo, ki si se mu pošteno zameril. Raje zaupaj svojemu partnerju — ne bo ti žal. On: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne zate ne za tvoje partnerje. Vse prepozno si se zavedel, da ni vse v denarju, ampak je potrebno posvečati pozornost tudi obrobnim rečem ... On: Nečemu se boš prav od srca nasmejal, dobra volja pa se ti bo obdržala preko celotnega vikenda. Izlet z novimi prijatelji ti bo prinesel nepričakovana spoznanja o čustvih nekoga, do kogar nisi popolnoma ravnodušen. _______ te re se ne skrbi za posle, saj jim tvo-kratka odsotnost pač ne mo-kdo ve kaj škoditi. In nikar ne zagovori. On: Prijetna neznanka ti bo pokvarila sicer mirno življenje, v prihodnosti pa še marsikaj več. Zavedaj se, da se nekdo s tem ne bo hotel strinjati, pa najsi bodo tvoji argumenti še tako prepričljivi. On: Zaradi stvari, ki si jih naredil, te nekdo občuduje, ker pa si priznal tudi svoje napake, je to le še dopolnilo tvoj dober vtis. Sprejmi povabilo, saj se ti obeta nekaj, česar doslej še nisi doživel. Le tako naprej! Ona: Stvari se bodo nepričakovano zapletle in kar naenkrat se boš znašla sredi kopice težav. Uspelo ti bo razočarati nekoga, ki ti želi samo dobro. Raje se za nekaj časa potuhni in KOZOROG čakaj na ugodnejši trenutek. Ona: Prihodnji teden se bo nekaj premaknilo, pa najsi to zadeva tvoje ljubezensko življenje ali pa tudi poslovnost. Vsekakor pa bodo spremembe vplivale predvsem na tvoj odnos do VODNAR partnerja, ki bo nad tem nemalo presenečen. Ona; Tvegana napoved ti za- On: Nastopil boš s povsem novimi argumenti, kar ti bo prineslo dokajšen dvig tvojega poslovnega ugleda. Z novo prijateljico pa nikar ne delaj preveč dolgoročnih načrtov, saj jo za kaj takšnega še premalo poznaš. On: Navdušenje te bo zaneslo na povsem negotova pota,-a se bo vse skupaj izteklo na najboljši možni način. Poslovni uspehi se bodo pokazali malo kasneje, vendar pa se ti tudi sedaj ni potrebno prav nič bati. cami se bo sprevrglo v pravo zabavo in kaj hitro se boš zavedla, da si šia nekoliko predsr-leč. Zjutraj pa bo prostor ob tebi bel in prazen, kot j« bil že nekoč z nekom povsem dru-tEHTNICA gnn Ona: Zaradi opravljanja te bo pošteno peklakvest To bo povsem upravičeno, saj dobro veš, da si si s takšnim ravnanjem nakopala celo kopico so-vražikov. Ne bi bilo slabo, če bi začela razmišljati o opraviči- SKORPIJONi Stran 21 OKTOBRA 1' 991 del. Vsi skupaj se boste predvsem zabavali. Nekaj bo prišlo z zamudo, a bo vendarle prišlo. i Ona: Če boš hotela prisilili \ Partnerja, da bo živel po tvojih I F.ravilih, ga boš kaj kmalu izgu-Poskusi biti vsaj malo strp-nojša in mu ponudi neke vrste kompromis. Zadnja beseda pa oo vseeno tvoja ... On: Čakanje ti bo prineslo veliko več, kot pa da bi se spustil v tvegano naložbo. Sele ko se bo položaj popolnoma zbistril, se boš v posel vpletel tudi sam. Takšno ravnanje ti bo prineslo precejšen ugled. Priznanja najlepšim krajem Komisija za ocenjevanje krajev, delovnih organizacij in uspešnih turističnih organizacij ter zasebnikov v občini Ljutomer, je opravila svoje delo. Predsednik občinske turistične zveze (v njenem sklopu deluje omenjena komisija), Erih Mohorko, je v soboto zvečer izročil priznanja najbolje ocenjenim. V kategoriji najlepše urejeni kraji so imeli tri podkategorije: manjši kraji, krajevna središča in mesta. Najlepše urejen manjši kraj so Ključarovci, med krajevnimi središči so bili najbolje ocenjeni Križevci, mesto pa ima občina Ljutomer tako ali tako le eno — Ljutomer, ki je prejel 3,5 točke od 5 možnih. Najlepše so urejene Radenskine Banovske toplice (v kategoriji ocenjevanja delovnih organizacij in ustanov), med zasebniki in podjetji za kakovostno turistično ponudbo pa so se najbolje odrezale ponovno Radenskine Banovske toplice ter gostilni Bobnjar in Zorko ter turistična kmetija Šonaja, lončar Karel Žuman, spomin-kar Milan Belec in konjeniški klub Ljutomer. Najuspešnejše turistično društvo v občini Ljutomer je bilo v letu 1990 Železne dveri, sledijo pa Ljutomer, Branek iz Branoslavec ter Veržej. Priznanja so le potrdilo uspeha in vloženega dela obenem pa spodbuda drugim je ob podelitvi dejal Erih Mohorko. D. L. Pomurski gasilci so tekmovali V Ljutomeru je bilo pred kratkim pomursko tekmovanje gasilcev v športnih disciplinah, ki je bilo hkrati kvalifikacija za republiško tekmovanje v Slovenj Gradcu. Tekmovali so v vseh kategorijah od pionirjev do članic, pomurski gasilci pa so pokazali primerno znanje. Rezultati — pionirji (10 enot); 1. Žiški 880, 2. Grad 877, 3. Pod-gradje 877 točk; pionitke (6 enot); 1. Videm 871, 2. Ljutomer 868, 3< Podgorje 863 točk; mladinci (6 enot); L Boreči 1048, 2. Ljutomer 1026, 3. Srednja Bistrica 1002 točk; mladinke (6 enot): 1. Boreči 1012, 2. Ljutomer 991, 3. Lendava 969 točk; člani A (8 enot): 1. Gornja Radgona 898, 2. Murska Sobota 897, 3. Gresovščak 860 točk; članice (3 enote): L Podgorje 846, 2. Poznanovci 813 n 3. Melinci 805 točk. F. Maučec Pričeli s šolanjem psov MAJA LETOS JE BILO USTANOVLJENO KINOLOŠKO DRUŠTVO »GORIČKO«. ŽE NA USTANOVNEM OBČNEM ZBORU SO SI ZADALI PRECEJ NALOG, KI ZAHTEVAJO VELIKO ČASA IN DELA SVOJIH ČLANOV, SAJ SO ZAČELI TAKOREKOC IZ NIC. IZVEDLI SO DVODNEVNI POHOD S PSI PO GORIČKEM. POHOD SO ZACELI NA BOKRAClH, PRESPALI NA PROSTEM PRI GORNJIH PETROVCIH TER KONČALI NA BOKRAClH. PREHODILI SO CA 65 KM, UDELEŽILO SE ga pa je is Članov. V PROSTORIH OSNOVNE ŠOLE PUCONCI SO ORGANIZIRALI PASJO RAZSTAVO, KI JE VZBUDILA VELIKO ZANIMANJA PREDVSEM MED OSNOVNOŠOLSKO MLADINO. PRED KRATKIM PA SO PRIČE- Republika Slovenija, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, Vukova 1 b, objavlja javno dražbo karamboliranega vozila Z 101 (Skala), letnik 1990, za izklicno ceno 50.000 SLT. Javna dražba bo v ponedeljek, 21. 10. 1991, ob 12. uri v prostorih AMZ-ja Murska Sobota. Ogled vozila je mogoč uro pred javno dražbo. Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe. Dražba bo po sistemu videno—kupljeno. Udeleženci morajo plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino takoj vrnili. Kupec mora v 5 dneh po dražbi plačati kupnino, sicer bomo varščino zadržali. Vse davke in druge stroške plača kupec. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Podjetje BALIGAČ GORNJA BISTRICA, d.oio. • Odprli smo novo trgovino s kmetijsko mehanizacijo, rezervnimi deli, umetnimi gnojili, krmili in drugimi izdelki za kmetijstvo in gospodinjstvo. • Izdelujemo kmetijsko mehanizacijo: traktorske žage, mline in stiskalnice za grozdje in sadje ter drugo kmetijsko mehanizacijo po naročilu. LI S ŠOLANJEM PSOV, KATERO je za vse Člane brezplačno. PRIJAVE ZA ŠOLANJE SPREJEMAJO DO 1. 11. 1991 NA SEDEŽU DRUŠTVA PRI GROF VLADO-TU, SEBEBORCI 109/A, TEL. 48-145 ALI PRI GRANFOL MARJANU, VUČJA GOMILA 8. GOSTILNA ŽELEZEN IZ BEZNOVEC VABI v soboto, 19. in nedeljo, 20. oktobra, na DOMAČE KOLINE Z BUJTORE-PO. VABLJENI! MOTORNA VOZILA Z 126 P po delih prodam. ©46-358, popoldan. M-3692 DIANO, letnik 1978, registrirano do 20. 3. 1992, prodam za 2.000 DEM. © 26-566, Ulica ob Kanalu 3, Murska Sobota. M-3693 BMW 316 ugodno prodam. Lipa 37, ©41-711, po 15. uri. M-3694 FORD TAUNUS, letnik 1980, popolnoma obnovljen, in glavo za kompresor, dvocilindrsko, prodam. Korpič, Šulinci 2 e, © 56-093. M-3695 RENAULT 4 GTL. letnik 1985, prodam. Branko Prelec, Šalovci 165,, ©23-351. M-3456 ALFO ROMEO 1.5 TI z električnimi stekli, centralno zaklepanje, z računalnikom, 30.000 km, ugodno prodam. Ivanuša, Dokležovje 72. M-3699 ZASTAVO 126 P prodam. ® 56-042. M-3705 MOTORNO KOLO JAMAHA 350 RD ugodno prodam. © 26-263. M-3712 ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. ©(062) 714-029. M-333 RENAULT 4, starejši letnik, obnovljen, z rezervnimi deli, registriran do maja 1992, prodam za 30.000 din. © 81-529, po 20. uri. M-3334 GOLF, 70 PS, 5 vrat, kovinsko srebrne 'barve, letnik 1981, ugodno prodam. Benko, Sotina 51, 69262 Roga-šovci. M-3713 FORD CONSUL, letnik 1972, registriran do 5/1992, motor v slabem stanju, ugodno prodam. Gerlinci 88 a. M-3715 BELO POROČNO OBLEKO in čepico iz butika Iris, velikost 38—40 in harmoniko Melodija, 80-basno, prodam. Koltaj, Andrejci 26 b. M-3716 DIANO, letnik 1976, registrirano do aprila, prodam za 6.500 ATS. ® 53-097. M-3731 VW KOMBI, letnik 1971, neregistriran, vozen, ugodno prodam za 2.000 DEM. © 43-082, 26-338 ali 31-225. M-3736 VARTBURG KARAVAN, star 10 let, neregistriran, prodam. © 54-053, Do-manjševci 74. M-3737 TALBOT HORIZON GLS, letnik 1979, registriran do avgusta 1992, prodam. © 24-208. M-3755 FIAT 1100, vozen, letnik 1972, neregistriran, ugodno prodlam. Centiba 18. LE-4301 RENAULT 4, letnik 1983, prodam za 2.600 DEM. ® 24-561. M-3738 FIAT 126 GL, star 3 leta, prodam. Proletarskih brigad 6, M. Sobota, © 23-016. M-3742 GOLF DIZEL, letnik 1983, prodam za 7.000 DEM. © 47-054. M-2744 PEUGEOT 205, letnik 1990, prodam. © 23-111. M-3748 GOLF DIZEL, letnik 1988, prodam za 12.000 DEM ali protivrednost. © 26-389: M-3749 OPEL MANTO 1600, odlično ohranjeno, prodam. Šadl, Stara 20, Murska Sobota. M-3751 JUGO 45, Coral. letnik november 1988, ugodno prodam. Tišina 48. ZASTAVO 128. registrirano do avgusta 1992, dobro ohranjeno, in rabljeno zavemo strešno opeko, 800 kosov, ugodno prodam. © 26-296. M-3474 BMW 524 TD, letnik 1984, prevoženih 93.000 km, sive kovinske barve, .registriran do 9. 1992, prodam za 20.000 DEM. © 22-690. M-MM VW HROŠČ 1303 S prodam. © 23-038, sobota in nedelja. M-3764 LADO NIVO za 85.000 SLT in gradbeno parcelo za 35.000 SLT za ar prodam. Moravske Toplice, ©48-410. M-3768 DIANO, starejši letnik, registrirano, prodam. ©81-712, 17, dopoldan, © 89-004, po 16. uri. M-3338 GOLF JGL. letnik 1982. dobro ohranjen, in FIAT ZASTAVA 750, Starejši letnik, prodam. Marjan Kelenc, Sp. Krapje 64 a, p. Veržej. M-3337 PUJSKE prodam. Strukovci 25. M-3690 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Partizanska 2, Bakovci. M-3706 SVINJO ZA ZAKOL, 170 kg, krmljena z domačo krmo, prodam. ©48-311. M-3707 KRAVO, rodovniška, kontrola A, stara 6 let, 9 mesecev, brejo, prodam. S 72-083. M-3708 TELICO, brejo 8 mesecev, kravo staro 8 let, dobro mlekarico, in motorno žago, novo, prodam zaradi starosti lastnika. © 54-059. M-3710 KRAVO, brejo, staro 10 let, prodani. Magda Sabotin, Strehovci 71. M-3711 kravo, staro 7 let, brejo 9 mesecev, vozno, prodam. Ivan Pucko, Renkov-ci 66. M-3722 PUJSKE prodam. Zvonko Brenčič, Rakičan, Partizanska 12, ‘Sf 24-278. M-3752 ~ MLADIČE nemških ovčarjev (samičke) prodam. ® 70-048, zvečer. M-3745 DVE TELICI za pleme prodam. Goli-nar, Dankovci 8. M-3747 NEMŠKE BOKSERJE prodam. Selo 55. M-3750 KRAVO, staro 6 let, po izbiri, prodam. Trimlini 58. M-4302 KMETIJSKA MEHANIZACIJA v6 KROŽNE BRANE prodam. Skakovci 56. M-3704 STISKALNICO, hidravlično, z loparji, pokrovi in »pejiči«, dve hrastovi premični koriti 150 x 100 x 20 (stiskalnica ima dva koša — eden se polni, drugi se stiska, zmogljivost koša je 350 1, stara 4 leta, cena 3.000 DEM) prodam. IN-3335 ZETOR 5211 s čelnim nakladalnikom, plug in brane z mrvilniki in koruzni kombajn na traktorski pogon prodam, Rogašovci 44. M-3434 VINOGRAD s hišo v bližini Radgone prodam. ® 43-050, zvečer. M-3721 HIŠO ob prometni cesti, možnost preureditve v lokal, v Murski Soboti, prodam. © 26-166. M-3724 DRUŽINSKO STANOVANJSKO HIŠO v Murski Soboti in pohištvo za spalnico, kuhinjo ter drugo pohištvo prodam. ® 22-011. M-3734 NAJAMEM SOBO v Murski Soboti ali bližnji okolici. © 23-122. M-3679 HIŠO z gospodarskim poslopjem in sadovnjak prodam. Gornja Bistrica 192, © 75-585. M-4270 GOZD, mešani, 27 arov, pri Mahkovcih, primeren za posek, prodam. ® 22-596. M-3754 HIŠO z zemljiščem, 37 arov, v Peti-šovcih, prodam. Petišovska 8. M-4307 LOKAL v centru Murske Sobote, 43 m2, luksuzna izdelava, prodam. ® 22-709. M-3746 NJIVO, 22 arov, in koruzo z njive, 15 arov, oboje v Rakičanu, ugodno prodam. ® 23-978. M-3767 POSLOVNI PROSTOR v Moravskih Toplicah dam v najem. ® 23-793, po 16. uri. M-3434_ STAREJŠO HIŠO v Veržeju prodam. ®(0602) 32-876. M-MM GARAŽO na ulici Štefana Kovača prodam. ® 24-2771 M-3770 V MURSKI SOBOTI prodam dvoinpolsobno stanovanje v bloku, staro 6 let, veliko 64 m2 (s centralno, balkonom, južna lega, vseljivo v pol Teta). ® 24-535, po 19. uri. M-3434 MOŠKI/nekadilec, nealkoholik, urejen in zanesljiv išče v Murski Soboti enosobno stanovanje ali garsonjero. Informacije in ponudbe na upravi lista pod: Plačam redno. M-21383 Razno Preklicujem veljavnost DIPLOME 493, izdane 1. 1986/87 na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih — smer kuhar. Darinka Sakovič, Per-toča 97. M-3691 Pri ZAHVALI za pokojno Marijo Štaus je nastala napaka. Pravilno besedilo se glasi: 30. septembra nas je zapustila naša draga mama, sestra in teta MARIJA ŠTAUS rojena Matjašec iz Renkovec ŽALUJOČI: vsi, ki smo jo imeli radi Za napako se opravičujemo! Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega pod zaporedno številko 67/89 na OS Jože Kramar-Juš, LendavaNPavel Levačič, Vodna 10, Lendava. M-3698 MAČEHE ugodno prodam. Sebebor-ci 94, ® 48-034. M-3700 OTROŠKO POSTELJICO z vzmetnico jogi in novo termoakumulacijsko peč, 4,5 kW, ugodno prodam. Andrej Černe, Rački Vrh 1, Radenci. M-3702 OTROŠKI AVTOSEDEŽ, otroško posteljo z jogijem in posteljnino prodam. ® 69-008, po 15.30. M-61 DELE ZA ZAŠTAVO 101 in motor prodam. Branko Kovač, Hrastje-Mo-ta 78 a. M-59 MOTOR ZA RENAULT 4 GTL in druge rezervne dele prodam. ® 21-064 od 7. do 15. ure. M-LK KAKOVOSTNO BELO VINO (rizling, šipon), filtrirano in ustekleničeno v litrski embalaži prodam po 50,00 din (približno 600 I). Ljutomer, Soboška 15, ® 81-262. IN-3336 JABOLKA, neškropljena, prodam. Sidonija Novak, Košarovci 4, Križevci v Prekmurju. M-3709 Preklic! Preklicujeva veljavnost pogodbe stanovanjske zadruge Žabjak št. 4472 o medsebojnih premoženjskih razmerjih, izdana 25. 9. 1991. Martin in Darja Pozderec, Melinci 152, p. Beltinci. M-3717 GLASBENI STOLP UNIVERSUM HI-FI 4000, 4 zvočniki, 2 x 60 W in 2 x 90 W, prodam. ® 65-204. M-3714 GROZDJE z brajd v Moravskih Toplicah prodam. Ludvik Flisar, Černe-lavci, Gederovska 20, ® 26-295. M-3725 RDEČE GROZDJE prodam. Tišina 16, ® 46-491. M-3726 KORUZO za siliranje ali v zrnju (lahko zvežemo ali zdrobimo) po 4 SLT prodam. Domajinci 42. M-3727 RAČUNALNIK COMMODORE 64 ugodno prodam. ® 31-168, po 16. uri. M-3730 GROZDJEz brajd, jurka, klinton, in lansko koruzo na storžih, večjo količino, prodam. ® 23-221. M-3732 VINSKE SODE prodam. Aleksander Horvat, Domanjševci 74. ® 54-053. M-3737 STREŠNO OPEKO - zarezno, tramove 20/18, žlebove in odtočne cevi, že rabljene, ugodno prodam. ® 82-843. M-MM VINO, RIZLING, ŠIPON, zelo ugodno prodam. ® 70-516. M-4311 TELEVIZOR BLAUPUNKT, 55 cm, teletekst, star 4 leta, prodam. ® 23-895 in 099-610-350. M-3739 TISKALNIK NECP7+ s podajalcem papirja in MODEM prodam. ® 23-895 in 099-610-350. M-3740 SMREKOV OPAŽ ni posušen, 7 cm, 130 tolarjev, pripeljem na dom, prodam. ® (063) 33-343. M-3743 GARDEROBNO OMARO, regal, črne brve, sedežno garnituro in otroški voziček prodam. ® 32-228. M-3753 VARAŽDINSKO ZELJE, po 6 SLT, prodam. Tišina 56, ® 46-631. M-3757 GROZDJE Z BRAJD, šmarnico in klinton, prodam po 10,00 SLT in 8,00 SLT. ® 51-353 Niti zbogom nisi rekla . niti roke nam podala, smrt te vzela je nepričakovan , a v naših srcih boš ostala- ZAHVALA V 80. letu starosti je za vedno srce naše drage žene, mame, stare me in tašče Frančiške Baler roj. Novak iz Košarovec Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem soro^nt1efkih dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v ,a|j6) trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, nam izrekli s u pokojnici darovali vence in cvetje ter jo pospremili k nje zadnjemu počitku. za Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred ter pev odpete žalostinke. snaha Žalujoči: mož Gregor, hčerka Aranka s sinom Romanom-Anica s sinom Robertom ter drugo sorodstvo KLINTON IN JURKO z brajd, v Ba: novcih 31, prodam. Kavaš, Banovci 32. © 87-341 ali 21-251. , „ KORUZO, 70 arov, z njive, prodam-® 70-325. M-3765 GROZDJE, šmarnico, jurko, iz grada na žici, prodam. ® 22-589. 3762 , L. SUH ŽAGAN LES, ostrešje, dolžino 20 m, špirovci 7,5 m, smreka > deske, debeline 3, 5 in 8 cm, deske beline 5 cm, prodam. ® 26-603. 3763 Jam GROZDJE, laški rizling, pro"™' Kolodvorska 12 a, Lendava, © 75-429. M-3747 , PEČ NA TRDO GORIVO m p« olje prodam. © 21-545. M-3766 GROZDJE, jurko in izabelo, P™ dam. Sovjak 118, p. Videm obbcavn ci (ali pri sosedu). M-3769 .. C 6411, disketnik 1541 II, tiska j MPS 802. kasetofon, 2 yojst'CK ’ TURBO modul, 50 posnetih diss i 30 posnetih kaset in veliko liter’ prodam. © (069) 76-034. M-37I GROZDJE (rizling, burgun'IG; 300 kg, prodam. Perš, Gornji re 91. M-3434 „1 PREKLIC! Preklicujem velja™ zaključnega spričevala Os 3 ■ vas, izdanega 80/81 na ime .« Kramar, Pristava 42, Ljutome • 3339 . - i;ne GROZDJE, burgundec, laški nzn^ renski rizling, prodam. © 24-1- NE . nrn- JABOLKA, zlati delišes,jonatan,P dam po 15 do 20 SLT za kilog Prodaja jabolk vsak dan od 16. u soboto in nedeljo ves dan. Mile” gan, Odranci, Ribiška 8, A iz Polane pri Murski Soboti n’ rJe ostala neizmerna praznina, ki je nihče na svetu ne ”lžgetpP° n'ti- Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, sveče ali se vsaj z mislimi ustavite pri spominu nanjo. Vsem še enkrat iskrena hvala! žalujoči vsi njeni najdražji A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, tasta in dedija Franca Drvariča iz Murske Sobote se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih, mu poklonili toliko lepega cvetja ali v druge namene, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. Posebna hvala zdravniškemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, zlasti dr. Štefanu Vučaku in dr. Antoniču iz torkalnega oddelka Splošne bolnice Maribor za pomoč med boleznijo, seniorju Novaku za pogrebni obred in predstavniku KS za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga v življenju spoštovali in imeli radi. Murska Sobota, 2. 10. 1991 Žalujoči vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le mirno k njemu pristopite, pomislite, kako trpe! sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po daljši in hudi bolezni zapustil dragi mož, oče in brat Zoltan Zavec upokojeni cestar iz Kuštanovec 2 Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in izrazili sožalje. Posebna hvala osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. Kiršnerju in patronažnima sestrama, ki so ga obiskovali. Zahvalo izrekamo g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikom za poslovilne besede. Vsem še enkrat — hvala! Žalujoči: žena Terezija, sin Slavko z družino, sestra Irma z družino in drugo sorodstvo Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem. šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Tiho in brez slovesa je v 87. letu starosti za vedno utihnilo plemenito srce naše drage mame, stare mame in tašče Julijane Trplan iz Kroške ulice 48 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Posebno hvala družinama Miller in Novak za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Globoko zahvalo izrekamo tudi osebju patronažne službe iz Murske Sobote. Hvala tudi delavcem Pomurskih mlekarn. Žalujoči: vsi tvoji najdražji Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Tiho in brez slovesa je v 70. letu starosti za vedno utihnilo plemenito srce naše drage žene, mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete Marije Kozlar roj. Zver iz Gaberja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke, za sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu Jožetu Rajnarju za pogrebni obred ter odpete žalostinke, pevcem Gaberja in pevcem iz Rakičana. Posebna hvala višji medicinski sestri Ireni Nerad z internega oddelka. Se enkrat — vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Štefan, sin Štefan z družino ter hčerke Marija, Rozalija in Anica z družinami, vnuki in pravnuki Tu je tvoj dom, srce v njem nemirno ti počiva, našlo je mir, konec je našlo želja. Trpečih se jok tja gori ne čuje, vse tiho je, vse miruje. ZAHVALA Francka Glavač roj. Kouter iz Beltinec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala predstavniku KS Beltinci, g. župniku za cerkveni obred, moškemu in ženskemu pevskemu zboru iz Beltinec, g. doktorju Jožetu Zadravcu ter zdravstvenemu osebju ZD Beltinci ter vsem sorodnikom, znancem in sosedom, posebno družini Mihaela Sušca iz Beltinec za vsestransko pomoč. Hvala vsem, ki so darovali vence in šopke ter v druge dobrodelne namene. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več spomladi, kdaj breskve vzcvetejo in trt nasadi. (A. Gradnik) ZAHVALA Mnogo prezgodaj v 58. letu je ugasnilo življenje dragemu možu, očetu, bratu, dedku in sinu Štefanu Kočarju iz Zenkovec 84 Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste dragega Štefana pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Besedo zahvale smo dolžni g. duhovniku Jošarju, pevcem, govorniku KS in vsem gasilcem. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI, KI SMO GA IMELI RADI Tako je daleč svet minulih dni, da komaj v njem še tvoj nasmeh ujamem. V jesenskih vejah se spomin solzi. Rada bi prikrila ga, skrita nekje nam pred smrtjo, ki vse sanje nam drobi. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Gabriel Čižič Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke, za sv. maše in ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Zahvalo izrekamo tudi g. župniku, pevcem za odpete žalostinke in pevskemu zboru Štefana Kovača iz Murske Sobote. Vsem skupaj — iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Kje si ljubi mož, ata, kje tvoj skrbni je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi, dobri mož, oče, dedek in pradedek Karel Benčec iz Borejec 16 ob nenadni, boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste darovali vence in nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi rani zadnji poti. Iskrena zahvala g. seniorju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma GD in KS, gasilskim desetinam, kolektivom Pomurke-Transport, Pomurskim mlekarnam ter Mesoizdelkov iz Gornje Radgone. Posebna zahvala vsem najbližjim dobrim sosedom ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani.’ Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Anuška ter sinovi Gusti, Miki in Karči z družinami ZAHVALA, naročena za Karla Benčeca iz Borejec, bi morala biti objavljena 3. oktobra, ker pa smo imeli težave s prostorom, jo objavljamo ta teden. Naročniku zahvale se opravičujemo! ’ 17. OKTOBRA 1991 Stran 23 v besedi in sliki IŽAKOVCI Nova mrtvašnica, obnovljena kapela RES JE, da si neki doslej še ne povsem identificiran Večerov novinar zelo prizadeva, da bi postal minister za informiranje v Samostojni — Neodvisni — Suvereni Republiki Prekmurje. Mednarodno in domačo javnost sproti in skrbno obvešča o dogajanjih v »mladi Oligarhiji«. (POJASNILO: oligarhija = vladavina peščice, je politična ureditev, ki ne zaupa množici, je torej nasprotje od demokracije, pogosto ’ pa se skriva za njenim videzom.) RES JE TUDI, da bo imel pre-j tendent na ministrski stolček v Bri-! giti Bavčar zelo zagrizeno tekmico. NI PA RES, da bi oligarhična komisija pri Svetu Republike Prekmurje zahtevala, da mora ; imeti minister za informiranje tako grgrajoče napet glas, kakršnega ima Jelko Kacin. Zato lahko vsi ti-| sti, ki prihajajo na avdicijo, kamenček iz grla izpljunejo. Irma Benko — Mama Grande ! in direktorica podjetja za informi-j ranje sporoča vsem svojim tekmi-. cam za direktorsko mesto: Moje j ime je Irma — RES PA JE, da bi ■ bila morebiti Imelda, če bi bila , Španka. NI PA RES, da ima M a- I ' ma tolikšno garderobo, kakor jo je ' svojčas imela žena odstavljenega | filipinskega predsednika Marcosa I Imelda Marcos, znana filipinska : lepotica. TUDI NI RES, da se Mama Grande vsako jutro preobleče v jahalno opremo in udarjajoč z usnjenim bičem po škornjih hodi po redakcijskih prostorih. Ne drži tudi, da bi iz strahu pred njo eden od novinarjev zadnjič visel z »lustra«, | kamor se je v strahu zatekel. RES • PA BO NEMARA, da se bo po prihodu novega urednika Vestnika i Janka Votka začela vključevati v ! | postkomunistični jet-set, saj kaže j nemalo zanimanja za konjeniški j šport. * * * NI RES, da je kravato, ki si jo I zadnje čase okrog svojega macho I vratu zavezuje »premier na čaka-| nju« Emil Milan Pintar izbrala Vestnikova novinarka Renata Ficko. Pintar je bil svoj čas znan kot najbolj ležerno oblečen višji politik, po intervjuju, ki ga je z njim opra-■ vila Fickova, pa si je začel zadrgo-vati kravato. RES PA JE, da sta se j Fickova in Pintar »čudovito ujela«, j V Ižakovcih je bila preteklo nedeljo krajevna slovesnost, na kateri so blagoslovili in predali namenu novo mrliško vežo, zvonik z zvonom in obnovljeno kapelo. Gre za pomembne pridobitve za kraj, ki so jih dosegli s pridnim delom in velikim razumevanjem krajanov. Najprej je bil mašni obred z blagoslovitvijo kapele, ki ga je opravil beltinski župnik Jože Hozjan ob asistenci Andreja Baligače, salezijanskega duhovnika, domačina. O obnovi kapele je govoril Martin Mlinarič in pri tem posebej izrekel zahvalo pridnim krajanom, ki so prispevali svoj delež k tej delovni zmagi. Slovesnost so nadaljevali pri mrliški veži, kjer je govoril predsednik sveta KS Ižakovci Mirko Poredoš. Tudi on je izrekel zahvalo krajanom, ki so sredstva krajevnega samoprispevka več kot podvojili še s prostovoljnimi prispevki, da so lahko mrliško vežo v teh težkih časih tako hitro dokončali. Posebej se je zahvalil Rozaliji Horvat, ki je bila pripravljena prodati zemljišče, in Jožefu Kerčmarju, začasno zaposlenemu v Nemčiji, ki je daroval zvon. Zatem so blagoslovili mrliško vežico z zvonikom in zvonom ter si ogledali prostore nove mrliške veže. F. M. LJUTOMER Otroci jutranje zarje navdušili Abana Ba Stela med mašo v Ljutomeru, foto: G. R. NI RES. da je zloglasnega polkovnika Popova tisti teritorialni ostrostrelec zgrešil po naročilu radgonskega gradbeniškega lobija ... Zato, da bi razjarjeni Popov po možnosti Radgono parcialno zbrisal s prostora, s čimer bi bilo mogoče pridobiti ogromno gradbenih ! del. RES PA JE, da radgonski politiki, potem ko so izkusili neprijatelj-’ sko »sodelovanje« z vojaško nara-; vo, pri sanaciji starih zgradb upo-i rahljajo tehniko kasetnih in ne v- \ | t ronskih bomb. Obed ve uboj ni na-| pravi odstranjujeta, kakor je znano, samo živo silo. Tudi radgonski ; politiki po naročilih investitorjev | najprej odstranijo ves človeški faktor. Najprej so tako naredili s stanovalci negovskega gradu, ki ga preureja gradbeno pdojetje Lovec, zdaj pa so enakega vojnega postopka deležni tudi stanovalci radgonskega gradu. Tega bo dobil v last Milan Hercog-Vojvoda. RES JE, da pomeni ime zdravniške organizacije FIDES toliko kot »zvest«. IN RES JE TUDI, da so doktorji Camplin, Hodošček, Pa-lancsay in Šumak med najbolj zvestimi — toda ne svojemu stanu, marveč tenisu, ki so ga med stavko igrali s kolegi na Madžarskem. OBENEM PA JE RES, da so tako po eni strani brez načete Hipokratove prisege — saj je bila tako ali | tako stavka in bi bili za nenujne | paciente nedostopni (kar bi jih seveda moglo dregniti v Prisego) — j ; opravili svojo mednarodno dolž-i n ost, po drugi strani pa so delova-I nje svojega Fidesa združili z mad- ! | žarskim Fidesom, kakor se z ena- | = kim imenom imenuje tamkajšnja • ' politična organizacija, ki je opravi- i ' la glavno delo pri odstranjevanju ! partije z oblasti. KEŠEM lit KONJ Enomesečni obisk v Sloveniji so Otroci jutranje zarje (Abana Ba Stela) sklenili prav na god svojega misijonarja Miha Drevenška v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru. Otroci so s patrom Mihom (njegov rojstni kraj je Videm pri Ptuju) in s sestro iz misijona sv. Jožefa iz Ka- % luluše (Zambija) sodelovali pri večerni sv. maši, ki je napolnjena z ritmom tamtama trajala dve uri, vendar se ni nihče naveličal. Preprosti otroci, ki izhajajo iz različnih plemen, so navduševali ne le odrasle, temveč tudi šolarje. Naši otroci so jim v dar prinesli zvezke in svinčnike. Pater Miha je pripovedoval o življenju ljudi v njegovem misijonu, o otrocih in njihovem šolanju, saj vztrajni prepešačijo po 15 km, primanjkuje pa jim zdravil in zdravnikov. Gimnazijo obiskujejo dijaki brez učbenikov, včasih še ni krede. Njihove pesmi so preproste kot oni sami, polne molitve, ljubezni in miru, saj znajo zapeti tudi v slovenskem jeziku. Po maši so pripravili koncert in ga strnili s pesmijo Mi se imamo radi. Sproščeno so se objemali z našimi otroki in radostno zapeli. Neponovljivo vzdušje in ritem tamtama bo še dolgo ostajal v naših srcih in naši črni prijatelji se nas bodo radi spominjali v ljubezni in molitvi vsakdanjega življenja. Majda Kodba Enotno na sejmu Narava-zdravje Na sejmu Narava-zdravje 91 v Ljubljani, ki bo od 23. do 27. oktobra, se bo Pomurje končno predstavilo na enotnem raztavnem prostoru (150 kvadtranih metrov) v hali A Gospodarskega razstavišča. Koordinator »ponudbe zdravja« iz Pomurja bo Pomurska turistična zveza, tovrstna predstavitev pa bo prav gotovo učinkovitejša in cenejša za vse sodelujoče. Ideja se je pojavila na gornjeradgosnkem kmetijsko-živilskem sejmu, prvi poskus pa smo lahko opazili že na spomladanskem sejmu Alpe-Jadran v Ljubljani. Kot kaže, je manjkal neodvisen koordinator, torej je bila pomurska turistična zveza ustanovljena še pravi čas. Na skupnem razstavnem prostoru se bodo predstavila vsa tri pomurska naravna zdravilišča, kmetijsko-predelovalna industrija in trgovina, lovni turizem, domača obrt in kultura. Za obiskovalce sejma Narava-zdravje bo to zanimiv in nov način predstavitve Pomurja z lončarji, izdelovalci košar iz šibja in izdelkov iz slame, folklorno skupino iz Apač, Marko bando in harmonikarjem. Poseben poudarek bo dan »mehkemu turizmu«, kajti to (ki je v svetu vse bolj popularna) bo tudi glavna usmeritev Pomurske turistične zveze. bbp BRATVA Daleč prek gričev nosi veter pesem klopotcev, hvalnico zemlji, vodi in soncu, ki nam obeta obilno letino. V sladke grozdne jagode ujeti sončni žarki so vinogradniku plačilo za trdo delo. • Ženske roke so kot nalašč za nežne, zrele jagode. Fotografije: Jure Zauneker • Trta je bogato obrodila, zato je posoda hitro polna. • Tam, kjer je bilo grozdje zdravo, so ga lahko dajali celo v košare. • Nič ne de, če je mlin za grozdje star, le da je čist in dobro melje. DRUGAČNA TRGOVINA TRGOVINA JE ŽIVA Na Prešernovi ulici v Ljutomeru je od minulega četrtka odprta prva obmurska trgovina tipa »re-formhaus« in v njej Darja, ki tam vztrajno kupuje, ob vsakem nakupovanju poučuje mladega moža, ki v trgovini streže, o tem in onem. Kako naj postreže, kaj naj kupcem pove o blagu, ki ga prodaja — in mladi mož je vseh takšnih nasvetov potreben. Trgovina se imenuje Živa, njen podnaslov je »zdrava hrana, naravni materiali«, ustanovitelj trgovine je podjetje Mikrokozmos iz Ljutomera. Na nemškem govornem območju, takšni vrsti trgovine pravijo »reformhaus«, ker v njej prodajajo reformni živež. To se pravi hrano, ki je čim manj krščena z raznimi dodatki in čim bolj takšna, kakršno bog da. Peciva in kruhi so iz »polnovrednih« mok, kar pomeni, da otrobov pri mletju niso ločili, marveč so omešeni zraven. Kdor si hoče polnovredno mleti sam, si v trgovini lahko kupi majhne žrmlje na električni pogon. V trgovini dišijo različne bolj redke začimbe in naravne dišave, čaji in druge take reči, kakor so na primer suhe hruške in »stu- • Vino se ne sme pokvari**, to je treba pripraviti O sode. • Hidravlična stiskalnica? Ne, tudi tale lesena še dobra. — — ------------------------ _ 1 dentenfuter«, kakor se spet z nemškim vse-nikoli ne bo iskreno preveden, pravi mesa mogočnega suhega sadja in semenja- _ huko^ V kotu nasproti vhoda so na polici sveže . ostrige — to je drevesna goba, ki je za Je ki-ven je sojin sir, ki se mu pravi »tofu«, Pa geitan/ tajske gobe, ki se imenujejo »shiitake«. » iz je pšenično meso, potem pa je spet vse m B f ne soje: maslo, omaka,, tinktura pa še kaj, c spd vem imena. Tam na drugi strani vrat Pa spet kakšne pleterske reči in od patra Ašica-kakšne druge. ananj8®!6 Razna škregetala iz bambusa so za ° B jr;1na strahov in zlih duhov, saj včasih samo ret hrana ni dovolj za boljše zdravje. Tudi B so meditacijo in izdelke iz »camphillov« atlj p0'” po posebnem načinu vodeni domovi za m prečne ljudi. .. pa Iz delavnic pod posebnimi pogodit »camphilli« po naše, ki jih imajo na O fep{OSe Golarja v Ljutomeru, so »šiirci«, tkane P in tapiserije. gtefall Narečna popevka ’9l oh tem si želim, da bi dila zares pristna, dosledno 0j rečju — žal se to tudi .0|jšc zgodilo. Nagrado za besedilo je dobil Mirosla^ (jr Miros za skladbo Manja” ,(e. 'oba Gda cufaš. Gre za obl sanja perja. Pri poslušalei ■ gla do srca skladba Ed' serja na besedilo Metkf ^jta Muoje piesmi, muoje želj ’ jo zapela Edvin F^seI,"!,iia Kobal ter istočasno do grado za najboljšo izved” go nagrado občinstva J” Sobo-skupina Magnet iz Z8’ te s skladbo Jožeta s” Pojmo, pajdaši. Sklad” jiiii spremljali tudi vokalna 9 [a in Kvartet Radia Murska dva mlada trobentarja Marušič in Jože Pavlin.l” u/3& nagrado občinstva sta pen skladbo Pridi v Mar^ po Vrčkovnik in Srečko.S jeb' mnenju strokovne žir’^.^ Vi® la najboljša skladba UiMj čka. Na besedilo Fran® pr skega-Ježka jo je uglas ( a P redil Mojmir Sepe, zap do Leskovar, skladba tudi drugo nagrado za > Smdja» Že zdaj se veselijo naslednjega, jubilejnega 25. festivala, saj jim je, po ravno pravšnjih zapletih, finančne narave, se ve, le uspelo ohraniti pri življenju tako prijeten festival. Tisti z visokimi normami, gledajoč nekaj mimo vsega, se bodo norčevali iz trditve prijeten, toda ustvariti in negovati nekaj etničnega, to je zagotovo lahko le v prid človeku. Je že res, da je bilo na 24. festivalu Narečna popevka ’91 v Mari- boru, ki je bila 12. oktobra v dvorani Tabor, od šestnajstih predstavljenih skladb zanimivih, tako po glasbeni ali literarni vsebini, morda le štiri, pet, toda ali ni vsaj toliko vsako leto dovolj, da obogatimo odnos do narečij in sežemo z glasbo v srce takole po ljudsko. Pa saj so vendar tudi drugi festivali, ki naj bi prikazali vso veličino zabavne popevke, pa tega tudi oni še zdaleč ne zmorejo. In tako naj živi Narečna popevka v Mariboru; toda Zmagala sta Dušan Kobal in Edvin Flisar. Foto: Večer.