KOLONIJA, TRD ZALOGAJ - ZA KOGA?
Nekaj pred zaključkom redakcije zadnje številke Nsk smo v uredniš-tvu prejeli še prispevek Ane Marjanovič z zgornjira naslovom brez na-daljevanja za pomišljajero. Prav, smo rekli, konec je kolonij, konec počitnic. Avtorica je pisala o domu v Zambratiji že pred počitnicami in najbrž jo je iz neke osebne zavzetosti, skrbi za otroke zanimala tudi končna počitniška »bilanca«. No, nanjo bi lahko tudi še počakala kak dan, saj komisija za Ietovanje pri obč. ZPM to opravi vsako leto, a tudi osebni pogledi pisca, ki toliko že ve o stvari, niso odveč.
Pa smo se presenečeni vprašali: Kaj je bilo s tem domom? Tri mesece po široki družbeni akciji in podpori nekaterih moščanskih obrtnikov, da se moramo znova vprašati, ali je dom še funkcionalen!? Avtorica je nedvomno napisala: Kdo se bo prvi odločil in zakorakal v Zambratijo, v stari dom, pogledat stvari ... ? Tudi člani uredniškega odbora Nsk so družbeno zavzeti — dopisnik pa mora pisati pri vsej zavzetosti le re-snico — in na redni seji smo sklenili pridružiti se komisiji obč. ZPM ter se na mestu samem prepričati, kako stvari stoje.
V petek 10. septembra po-poldne je deževalo tudi v Zam-bratiji.'V domu so opravljali in-venturo in občinska komisija je »inventurnike« zmotila sredi dela. Poleg predstavnikov občin-ske zveze prijateljev mladine so bili v komisiji še člani predsed-stva občinske konference SZDL, predsednica zboTa KS skupščine fobčine, predsednik OS, člani združenja obrtnikov ter glavni urednik Nsk.
Člani komisije so po temelji-tem ogledu presenečeni obstali. Kanalizacija ob deževnem vre-menu prej pokaže svoje slabosti kot v sončnih dneh — to pot je bilo ozračje »čisto«. Električne in vodovodne inštalacije so bile brez izjeme neoporečne, v pral-nih strojih se je vrtela posteljni-na, preden jo posuši jo in spravijo za prihodnjo sezono. Pleskarska dela so domala taka, kot so bila onega majskega dne, ko so adap-tirani dom predali namenu — kot da ni v njem preživelo čez 500 podtnic željnih, razposajenih otrok. Posamezne odrgline na oraaricah — delo otroških rok — to samo še potrjujejo. Lakirani podjenadvehmestihpredumival-nico in straniščem v I. nadstropju res nekoliko počrnel — a to je re-zultat razmočenih copat nestrp-nih malčkov na počitnicah. Vsa ta neznatna popravila bo obč.
ZPM z najmanjšimi sredstvi ure-dila, toliko lažje, ker so obrtniki konec del spomladi zagotovili svoj prispevek, kot so zagotovili tudi nadaljnje sodelovanje pri naslednji fazi rekonstrukcije po-čitniškega doma. O kaki površ-nosti in neučinkovitosti, nemar-nosti na račun naglice, ni sledu.
Ogled doma je člane komisije prepričal, da so bila finančna sredstva občinske skupščine, SIS za otroško varstvo in krajevnih skupnosti v znesku 600.000,00 din dobro naložena. Ta znesek pa se je med obnavljanjem doma povečal na 67.900,00 din, kar so zopet prispevali obrtniki z nabi-ralno akcijo. Vsa opravljena'dela so ovrednotena v višini 893.530,00 din, medtem ko so plačane storitve skupaj z mate-rialom znašale 460.280,00 din, razliko so prispevali moščanski obrtniki. Številke dovolj jasno prikazujejo rezultat in pomoč obrtnikov — predvsem vnemo Pavla Casarja, ki je bil pobudnik in vodja te enkratne humane ak-cije za zvezo prijateljev mladine in za naše najmlajše.
Problem doma nasploh pa ostaja nedorečen. Toda to je drugo vprašanje, katerega je vi-dela tudi avtorica v predzadnji številki Nsk. Pojavlja pa se vpra-šanje avtoričinega odnosa do pi-sanja v zadnjem članku. Čemu
služi tako prikazovanje resnice? Domu in njeni prihodnosti prav gotovo ne. Pri vsem tem gre za kompleks odnosov posameznika do kolektiva, družbe in obratno. Gre za odgovornost istih dveh dejavnikov med seboj in pred seboj...
Del odgovora na ta kompleks vprašanj si bo morala dati avto-rica sama, del pa ga bo dala tudi družba, kateri je avtorica name-nila zalogaj.
Trd je res bil — a za koga?
Glavni urednik Nsk