Št. 35. Y. Gorici, dne 3. maja 1898. Tečžti XXVIII. I/.haja dvakrat na teden t Štirih izdanjili, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob i. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejcniana ali v Gorici na dom pošiljana: .- Vse leto.......gld. 6-— pol leta ........ » S-— Cotrt leta ....... * 1-50 Posamične "štovilko stanejo frktv .. .. l,,^„ Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki tiliei štv. i) v Gorici v »Goriški Tiskarni' A. Gabršeek vsak dan od 8. uro zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od '.t. do 12. ure. Sa naročila brest doposlane nuraeniite se ne oziramo. „PRIMOHEC" izhaja neodvisno od «SoLe* trikrat me.sečiio in stane vse leto gld. P20. «Kuea»"ii' bakarui HcIiavaiz v Šolski Nunski ulici; — v Trstu v toliakarni Lavre; trgu della Casernm in Pipan v ulici Potite della Fabbra. ree» se prodajata v "! -Soče-* in >»$ Bog1 in narod! <«*• «Gor. Tiskarna > A. Gabršcek (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. V Gorici, d m-. 2. maja 1808. (*!e smerno povsem verjeli besedam nemških poslancev Fnnkeja od nemško-na-predne stranke, S l o i n \v e a d o r j a od nemške ljudske stranke in Se h (i n e r e r j a od svoje lastne stranke, tedaj moramo reči, da je jasno kakor beli dan, da je v državnem zboru ob sedanji sestavi istega redno poslovanje sploh nemogoče. Izjava minister-skega predsednika, grofa T h u n a, je dala omenjenim trem poslancem povoda, da so povedali, kako stališče zavzemajo glede na jezikovno vprašanje in glede na odsek, ki bi bil sestavljen v rešitev tega najbolj porc-eega vprašanja. Povtulr.lt so na vsa usta, tla zahtevajo najprej odpravo dosedanjih jezikovnih imredeb in dokler so lo ne zgodi, ni govora o jezikovnem odseku in tudi ne o miru v državni zbornici. Najbolj zanimiv je bil govor poslanca Sehonorerja ki je dejal, da se Nemci boje samo Boga in nikogar drugega. Psoval je vse, Slovane, Nemce, ki niso istega mnenja kakor on, duhovnike, žide, socijulislo ter tipletel v svoj govor celo razžaljive besedo o cesarju. Kako lep patrijol je on in kak palrijolizem vlada med nemškim narodom, je razvidno iz Schonererjevih besed, da se ne udeleži pro-slavljenja petdesetletnice cesarjeve, temveč pojde tačas pred spomenik zmagovalca pri Aspernn, kjer bo čital: »zmagovalcu in bra-nitelju časti - Nemčije.* Končno je bil Schonerer tako nesramen, da se je predrzni! pozvati nemškega cesarja, naj vendar čuva avstrijske Nemce; dos^vil je, da bi ne bilo nikakil; jezikovnih naredeb, ako bi še vladala stari Viljem in k.uieeiar Bisinarck. Taki so torej ti gospodje. Ni jim le namen, onemogočiti redno delovanje v državnem zboru, temveč kar naravnost strmoglaviti hočejo ustavo ter priklopiti Avstrijo nemški državi! Potem bi mogli zopet tako postopali proti Slovanom, kakor so pred nedavnim časom in kakor ponekodi še vedno postopajo. Ali te želje se jim ne uresničijo. Nastopili *>o drugi Časi, slovanski narodi stopajo na površje, nemščina kot. državni jezik v Avstriji jo s svojo vlado pri kraju, bliža se preobrat, kateri spremeni marsikaj v Avstriji. Kadar se rešijo še zamotane razmere na jugu, kadar vlada zadovolji svoje severne narode ler bo imela čas, mislili tudi na nos, izvrši se sprememba, vsled katere pokaže Avstrija svoje, slovansko lice. Obslrukcijski nazori zadobivajo vedno trdnejša tla, kar nam priča govor krščanskega socijalisla, poslanca princa L i c h t e n s t e i u a. Govoril je prav iz srca nemškim naeiio-nalcem rekoč, da je jezikovno vprašanje na Češkem na dnevnem redu že od leta 1880; ono je usodepoluo za Nemce, ker so prisiljeni učili so drugih jezikov današnji dan, ko so Nemci dosegli vrhunec politične, diplomatske in gospodarske slave, Nemci se lahko uči; germanskih in romanskih jezikov, ne pa slovanskih. Zahteval je nemški državni jezik, sklicujoč se na nemško nGemeinbiirg-schafl". Tako torej, miru ne bo. Liehten-stein je govoril in nadaljeval je njegov govor S c h o n e r e r v gori označenem smislu. Schonerer je govoril skoro . glasom, da se smejo vse interpelacije citati v javnih sejah. Na ta način je mogoče konfiskovane članke spraviti v javnost, treba le, da jih kak poslanec dene v interpelacijo. Kaj bi rekel k temu naš strogi državni pravdnik, če bi na tak način v priob-čeni interpelaciji v našem listu ne mogel zapleniti onega, kar. je enkrat že zaplenil! Socijalno in gospodarsko vprašanje. Preskrbimo onim tisoč in tisoč .loven-skih delavcev, ki morajo zdaj iskali svoj kruh BE3 •HU& Roman Iz časov Kristusovih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACK. Poslov. Podravski. (Dalje). ČETRTA KNJIGA. Ta vprašanja so mu silila v glavo. Ogleda se naokrog, iskajoč na nje odgovora. In on, ki je stopil semkaj otožen in malomaren za vse. kar ni bilo v zvezi z njegovim trpljenjem, se je zanimal čimdalje ži-veje za vse, kar ga jo obkoljevalo. Odrinil je za procesijo v gaj. Zdramila ga je vonjava kadil in duh-teeih cvetic. „Ali se sežigajo tu kaki darovi?" vpraša poleg sebe stoječega moškega. „Du, pred oltarjem biane." Vprašani je odgovoril v maternem jeziku Ben-Hura. Poslednji ga začudeno pogleda. „Ali si Hebrojoc?" ga vpraša. »Rodil som se v Jeruzalemu, ne dalje nogo za lučaj kamena od velikega trga". Mladenič ;jo hotel nadaljevati razgovor s svojim rojakom, toda tolpa ju je odrinila vsaksebi. V spominu mu jo pa ostala tujčeva podoba; lice je kazalo židovski lip, oblečen je bil v lemno-bronaslo obleko; na glavi je imel ovoj iste barve, zvezan z žoltim svilnatim trakom. V gneči je Bcn-IIur končno dospel na mesto, od koder je ozka stezica držala v globe! gaja. Goščava je tu na videz kazala, da se je še ni dotaknila človeška roka, toda če si jo ogledal podrobnejše, si lahko opazil, da je tudi že tu storila umetnost svoje; izmed trave so kukale veličastno cvetico, drevje je rodilo izborno sadje, in da bi ničesar ne manjkalo k sreči povodnih vil, bivajočih v tej samoti, je šumljal v senci dreves po zakrivljeni strugi bister studenec. Nad glavo Ben-Ilura in okrog njega se jo razlegalo ličje petje; škrjauci in slavčki so gosloleli svoje pesmi, golobje grgelali, prepelica je smuknila izpod njegovih nog, prav nič se ni bala ljudij. Ben-Hur, v čuvstvu nekake sladko bolezni, so je-.vsedel pod cilronino drevo. Nad njegovo glavo jo bilo obešeno gnezdo sinice. Tičica ga je ogledovala, kakor bi hotela reči: „No bojim se le;, tuje samo jedrni vladarka — ljubezen." Po tej ljubezni jo zakoprnelo mladeničevo erce. Prvikrat v svojem življenju je požele! okusili njeno razkošje, toda ... na misel mu pridejo oni, ki so mu najdražji. zunaj domovine, delo, in kmalu bodo naše gospodarske razmero vse druge, nego so danes. Koliko milijonov slovenskega denarja je naloženega po raznih posojilnicah in hranilnicah brez koristi, dočim bi se dal ta denar prav dobro obrnili v svrho zasnovanja obrtnih podjetij, zidanja lovaren itd. Toda tu se mi zdi, da sem v nasprotju s svojimi lastnimi trditvami, ker sem trdil, da je itak že preveč obrtnih podjetij in da človeštvo trpi vsled. nadprodukcije. Toda govoril sem s splošnega stališča in lu mora vendar vsakdo priznati, da so večinoma v vseh evropskih državah proizvaja več, nego bi bilo potrebno, in da je res, da vsled toga človeštvo bolj in bolj hira, ker se vedno bolj spodkopujejo temelji kmetijskemu slanu in s tem celi človeški družbi. Toda če trpi človeška družba v obče vsled prevelikega števila velikih obrtnih podjetij, moremo reči, da mora trpeli naš narod v svoji celoti ravno zalo, ker nima nikakih obrtnih podjetij. Ta trditev bi se zdela marsikomu nezmiselna, in vendar je popolnoma resnična. Da je na svetu že dosti zlala, bo menda vsakdo vedel, in človeška družba ne pridobi nič tudi, če bi nakopali vsako leto za več- milijard zlata. Veliko več se more reči, da več ljudi ko bi kopalo zlato, slabše bi bilo za človeško družbo, ker bi se vsi tisti s tem odtegovali drugemu koristnemu delu. Ali pa naj zaradi lega nihče več ne koplje zlato r Ko bi največji človekoljub odkril zlati rudnik, ali bi pusti! zlato edino zalo, ker ne bi hotel s tem odtegniti nekaj delavnih rok drugemu koristnemu delu? Gotovo bi vsakdo gledal, da spravi zlato na dan, ter je obrne v svojo in svojega bližnjega korist. Zakaj, kakor trpi človeštvo vsled prevelikega bogatslva na eni, tako trpi vsled prevelikega uboštva na drugi strani. Zato jo pa dolžnost vsakega posameznega človeka, da si pr -deva pridobiti si lastno premoženje in s tem samostojnost, ker čim slobodnejši je človek, tem lažje izvršuje glavni namen svojega življenja, tla postavi svoje moči v službo človeštva. Ljudje so mej sabo v vodnem tekmovanju. — Darvin imenuje lo boj za obstanek, — a oni, ki se tega tekmovanja neče ali no more udeleževati, mora prej ali slej propasti. Kakor je mej posamečnimi ljudmi, tako je tudi mej celimi narodi," in kakor jo namen in dolžnost posamičnega človeka, luko tudi celih narodov, da postavljajo svojo moči v službo človeštva. Ka.o pa naj narod, koleri je ubog, tlačen, izvršuje to svojo nalogo? Zalo bi pa bil baS nozinisol, ko bi hoteli mi Slovenci iz dejstva, da je že tako dosti ve» leobrtnih podjetij, izvajati posledico, da no smemo mi snovati novih podjetij. V občo so proizvaja več, nego bi bilo treba in to po večini v vseh industrijskih. strokah, a če so proizvaja splošno več, proizvaja so moj nami manj nogo potrebujemo. In ravno zaradi lega pa naš narod tudi več trpi, nogo vsak drugi. Zato pa moramo slromili za ciljem, da se bodo proizvajalo pri nas v vsaki stroki vsaj toliko, kolikor potrebujemo sami. Mi Slovenci ne moremo rešiti socijal-nega vprašanja, katero prevladuje svet, lahko pa s« uredimo domačo razmero tako, da bomo I vsi zadovoljni. Pregovor pravi; „Bag jo nnj-prvo samemu sebi brado ustvaril*, zalo jo pa tudi naša dolžnost, da gledamo prod vsom na lastno narodno korist, ker srajca jo telesu vendar bliže nego suknja, Lega našo domovino je tako ugodna, na prirodnih zakladih tako bogata, da bi bilo treba njenim prebivalcem le znali okoristili so od toga ugodnega položaja in blagostanje bi jim bilo zagotovljeno. Toda žal, da Slovenci te ugodno lege nismo znali dozdaj izkoristiti, dočim so vživali vse bogalstvo našo'domovine edino ptujci. Vendar, poglejmo, kaj piš6 „Sl6yen0ca v svoji 35 Številki t. I. Med drugim čitaš: „Prav tisto in še huje kakor v drugih službah, je na polju na-rodno-gospodarskem. „Bridka žalost me prešine — ko se spomnim domovine". Poglejmo malo okoli sebe! Kje je kak boljši košček v deželi, da lic bi ga imel v lasti lujec? Naši gradovi, — kdo gospodari po njih? Kako prostrana posestva, kako razsežne gradove imajo, Slovenci pat ostanke, Kras in suho .Krajino, to je naše veleposeslvo. Vrh lega pa še to krivično volilno »pravico*. !n U klopi, ki so so najedli v našo kožo, imajo sedaj odločilno besedo pri nas. Zakaj? Po naši ncumncjsli ? Quousque tandem! Res, doklej še? Kdaj se bomo že spametovali? Kako, da ta peščica Nemcev gospoduje nad „0 Bog Izraelov!" je zaklical z raz-paljenimi ustmi od zlobnih mislij — „o mati! o Tirza! Preklet naj bo ta trenutek in to mesto, kjer sem mogel na vaju pozabiti!" Bežeč, kolikor so ga noge nesle, iz le razkošne goščave, je dospel k zalemu granitnemu mostu, ki se je dvigal nad kanalom. Poleg tega mosta jih je bilo še več drugih, vsak v drugačnem slogu. Tihe, kot zrkalo prozorne vode, so se za nekoliko slreljajev daljave spremenile v slap, šumeč po skalah, spodaj je bilo zopot prozorno jezero, pa zopet slap, in to tako daleč, kolikor je moglo oko doseči. Za mostom in kanalom so bile livade, gaji, hribi, tajnoslne votline, griči, ozalšani kot igrača z letovišči, doline z zelenimi livadami, na katerih so se pasle zale, belo črede. Od daleč jo bilo slišati klic in potjo pastirjev. Pod milim nebom so bili postavljeni oltarji; pred vsaki »r jo1 Zažigat darove duhovnik, oblečen v belo obleko. Od jednega do drugega so korakalo procesije in dim kadil so je dvigal k oltarjem. Votlina jo bila veliko svetišče. Stavbar je ni zagradil s stenami, ni ozaljšal s stebri in hodniki, le nai-av'6 je"vzel v, svojo službo. Isto lako je nastala ludfL stara Arkadija. Tu, kakor lam je bil stavbar Qrk, Z .mosta je odšel Ben-Hur na livado. Zala pastarica je baš gnala po njej čredo ovac. BPojdi";'tim je ljubko pomignila, stopajoča mimo njega. On je šel dalje. Za nekoliko korakov daljave pred, oltarjem iz belega mramorja je mlada ženska zažigala ogeirj v brezovem popelniku (ognjišču), ljubko iViu migajoča z brezovo vejico. „ŠtojB, je dejala z nežnim glasom. On je šel dalje. In znovič je srečal procesijo; spredaj so šle mlade deklice, veselo prepevajoče in poskakujoče; za njimi so šle ženske v polnem razvoju svojih mičnostij; neslo so darove iz sadja in okusnih slaščic. Vaoiie so ga z besedo in pogledom: '..Pojdi z nami! Naj se združijo roke, naj se razliva vino, naj veselje napolni naša srca. Uživajmo življenje. Saj.živimo samo enkrat. Torej... pojdi, z nami!« Toda mladi žid je šel dalje, ne meneč se za vso skušnjave. Razumel je sedaj, kaj je bila votlina Dafno —¦ bivališče, ljubezni,: toda, o, groza i ljubezni —^ napačne. In ovo, to je bil »oni sladki prostor, o katerem je slišal. - - ¦ ¦ • Za take cilje so.krnhTv izobilju razsi-pavali zlato, slavili, kipe in oltarje! Potoki in lilijo, čiste lilije, so služilo takim smotrom! nami, odkod lit Čudna prikazen? Sreča nam res ni bila nikdar mila, nekaj pa smo tudi sami krivi. Naša pohlevnost presega že vse meje. Vzgojeni smo tako, navajeni smo gledati, da imajo pri nas vse boljše tujci, in umevno je, da nam radi tega gospodarijo. Navadili smo se tujega jarma, da ga nič več ne čutimo. Naše rodoljubje, katero je nam Stvarnik globoko zarisal v dušo, pravi in glasno vpije, da tako ni prav! Pačenje krajevnih imen. Prijatelj našemu listu nam je poslal tale sestavek: V obče je znano, kako kvarijo povsodi, kjer le morejo, bbdisrLalir ali Nemei, naša imena in hočejo na ta način izpremeniti po sili našo slovensko deželo in naša imena v tuja. S tem nas hočejo pred svetom spraviti v nič; ker nas samih ne morejo, pa potuj-čujejo naša krajevna imena, češ, da bi tujci mislili, da nas ?ploh ni na svetu. In to se tudi godi. Ako dobi tujec tak zemljevid v roke, kakor je prišel slučajno meni, mora biti res trdnega mnenja, da je vsa Primorska, Kranjska, Štajerska in Koroška laška ali nemška. Ta zemljevid, iz katerega hočem navesti nekaj prav lepih vzgledov, je: »Ge-neralkarte von Karnthen, Krain, Kiišienland. Gezeichnet von R. A. Schulz, Ausgabe 18931» Verlag Artaria & Wien". — V tem res nisem našel nobenega krajevnega imena, ki bi bilo prav pisano, resnično nobenega. Vse je spačeno, vse tako čudno skovano, da je že smešno, in da mora človek misliti, k»k l namen je imel ta, ki je tako koval, in ali se ni zgodilo iz posebnih namenov. Nekaj vzgledov 1 Začnimo pri Predelu in dol naprej! Breth namesto Log. — Ober Breth (Strmec). — Coritenza (Koritnica). — Bu-covaz (Bukovec). — Looch (Log). — Grin-touz (Grintovec). — Terglou (francosko iz časa Napoleona? Triglav). — Reumsiza (to mi je uganka, morda Remšica). — Bausica (Bavšica, tukaj pozna «ct, drugod pa z!) — Sotscha (Soča). — Percumerzhe (Pri Ku-merču?) — Czernitschie (Cerniče). —Cesoča (tukaj pozna «č», drugje tsch). — Plusna (Plužno). — Pod Glauza (? slov. ne vem). — Proot (Prod). — Serpenizza (Serpenica). — Jeserza (Jezerca). — Bergogna (Breginj. Zakaj ne Vergogna ?) — Sedulla (to je najbrž iz rimskih časov kaj? Sedlo). — Podbiella (Podbela). — Langh (kitajsko?, sedaj Logje). — Boregna (Borjana). — Kreda (seve vse na «a», Kred). — Starasella (Staroselo). — Robig (Robič). — Sussid (Sužid). — Dresenza (Drežnica). — Gaporetto (stoji samo to ime za Kobarid). — Merska (vse na a!) — Li-bussina (skovano iz Libušnje ali bolje Lju-bušnje). — Ursina (za Vršno). — Camigna (to je še najiepše, namreč slov. Kamno) in Camigna stoji tudi za Kamnje na Vipavskem. — Ni se torej čuditi, da pošiljajo pisma, ki imajo naslov za Trento, v Trient na Tirolsko in vTokaj, ako stoji Tukaj (Loco). —Dalje! Luico (Livek). — Teuszach (nisem mogel rešiti, preumetno skovano). — Saliszhe (Selišče, nemški, laški, poljski in ne vem še kateri alfabet, le slov. ne). — Vollaria (Volarje). — Tolmino, Tolmein ie slov. Tolmin ni. — Drenchia (Dreka). — Platischis (Platišče). — Losilo (Košina planina). — na Calo (Na Kalu). — Polocher (Pologar). — St. Peter di (!) Loia (Ta je lepa! Ljudje pravijo: Sv. Peter na Logeh, a skovano je tako, da je mi misliti, tam gori so čisti Francozje. Iz let» 1809?) — Podmeuz (Podmelee). — Baz-u (Lubino). — Sredgna (Srednje). — Paniqa, Pechina, Recca. — Roche (francosko, Roče). — Can (Kal). — Lom di Tolmino! — Velika razburjenost se je polastila čistega srca sina Izraelovega. Sel je naravnost naprej, glavo ponosno po koncu noseč; trudil se je, ne videti tega, kar ga je obkoljevalo. Iskajoč sence in miru Je krenil proti cipresnemu gaju; v tem začuje v daljavi odmev trombe. Ozre se in na veliko svoje veselje zagleda rojaka v travi ležečega, s ka- | terim se je bil pred par urami srečal na I poti v svetišče, Tujec je vstal ter stopil k njemu. »Pozdravljam te že drugič!* reče mu. | »Tako tudi jaz. Ali greš proti oni strani, kakor jaz?" j »Ne vem, kam si namenjen. Jaz nameravam kreniti na dirkališče." »Na dirkališče?" »Da. Odmev trombe, ki si ga pred kratkim slišal, je klical borilce." »Spoštovani človek!" reče Ben-Hur, .danes sem prvikrat v tem gaju; vse mi je tu tuje; kaj hvaležen ti bom, ako mi hočeš biti kažipot." »To mi bo prav prijetno. Toda evo, vozovi že drdrajo na dirkališče. Razločno ču-jem njih ropot," Ben-Hur položi tovarišu roko na ramo, »Jaz sem sin Arija, duumvira% reče. »A jaz sem Malluh, trgovec v Antijohiji." »Torej, spoštovani Malluh, prosim te, pojdiva urno na dirkališče. Moje ime je znano Schebrellia (aboge Šebrelje, v kako obleko so te zgatili). — Loqua, Chiapovano, Per Nemzeh, Ronzina, Sapatoc. — Ancova (Anhovo). — Mernico (Mimik). — Cosbana (Kožbana). — Ossegliano (OzeljanK — Ottelza (Otlica). — Sabia (Zabije). — Scoffle (Škofije). — Dolleeh (Dol, v Doleh). — Wukouza (tukaj pozna *k»). — Pliscovizza (Pliskovica). — Tomay (sami Ogri! I) — Sgonico (Zgonik). — Opschina (Opčina). — Bukuje (Bukovje). — Oppachiasella (Opatjeselo). — Lupa (Levpa). — Goregne (Gorenje). — i t. d v neskončnosti!!! Navedel sem le te vzglede, ki bodo, zdi se mi, zadostovali. In takih imen ni le na Primorskem, ampak po vseh deželah slovenskih, a laška imena so vsa pravilno pisana! In ta zemljevid je »Generalkarte" in iz leta 1893!!! Čujte pa nekaj krajevnih imen na poštnih pečatih. Dvojezični pečati: Breth in Log, Dut-lovle in Dutovlje, Cernizza in Cernica (zakaj ne C r n i č e?), IVollschcch in Volče, Sessana in Sežana, Matteria in Materija, Senosetsch in Senožeče, Bergognja (!) in Breginj, Nassen-fuss in Mokronog, Bigliana nel Coglio in Biljana v Brdih (!). SchOnpass in Sempas, Unter Schischka in Spodnja Šiška, Canale m Kanal, Serpenizza in Serpenica, Samaria in Šmarje, Corgnale in Lokev, Ranziano In Renče, Cuiisca in Kojsko, Saleano in Solkan, Sagurie in Zagorje, Sagor in Zagorje ob Savi, Luiko in Livek, Sairach in Žiri, Auzza in Avče. Samo nemški ali laški pečati: Len-genfeld (Dovje), Tolmein (Tolmin), Zoll (Col), Prosecco (Prosek), Abbazia (Opatija), St. Veit ob VVippach, Pisino, Lussin piccolo, Nabresina, Dolegna, Capodistria, Montona, Pelinu, Bar-cola, Trifail, Lichtemvald (Sevnica), Idria. Pravilni pečati so: Gepovan, Slap, Grahovo, deloma Podmelc, Kamno, Žaga, Robič, Komen, Soča, Divača. Naj za danes zadoščajo ti zgledi. Kar se tiče poštnih pečatov, naj se oglašajo obč. starašinstva s protesti — in bolje bo. Za izgled naj povemo, da spaka Chiapovano za Čepovan je izginila, ker se je občina odločno postavila po robu. Vigilanlibus jura! Bdečih je pravica! DOPISI. Iz Batnj - Selil 29. aprila. — Britka izguba je nas zadela, ker nas je zapustil naš dolgoletni nadučitelj, g. Ign. Bajt. Tu izguba nas je pa tem bolj potrla, ker je prišla tako nepričakovano. Radi tega se pač ni čuditi, da so se stariši in otroci s solzami v očeh poslavljali od njega. Kako bi pa tudi ne, saj on je bil tako rekoč ustanovitelj naše dvorazredne šole, ker redek je učitelj, ki bi bil služboval na enem mestu kot podučitelj — v začetku je bila namreč n&ša šola čr-niška podružnica, — potem kot učitelj-vodi-telj in slednjič kot nadučitelj. In res, pod njegovim vodstvom se je vredila šola ter napredovala od leta do leta tako, da se prišteva sedaj med uzorn«; šolo, kar priča pohvalni dekret slavnega c. kr. okr. šol. sveta, ki ga je dobil g. nadučitelj. A kaj bi popisoval njegove vrline; zadosti je, ako rečem, da je bil vzgleden učitelj v vsakem obziru. V njegovem tukajšnjem, ednajstletnem službovanju ni našel gotovo mkdo niti najmanjšega spodtikljeja. Povsod je bil natančen, posebno kar se tiče šole. Zato smo ga vsi radi imeli in spoštovali. v rimskih cirkih. Rad bi si ogledal tukajšne igre." Malluh se je obotavljal. »Praviš, da duumvir je bil Rimljan. Čemu pa" — vpraša — »vidim njegovega sina v obleki Izraelca?" »Plemenih* Arij mi je bil samo drugi oče", odvrne Ben-Hur. »Aa! tako? Oprosti mi mojo radovednost." Prekoračivši cipresin gaj, sta dospela na obširno polje. Tu so bila široko naokrog poteptana tla, polita z vodo. Okrog je bila napeta vrv, za laket visoko nad zemljo, ki je ločila tlak od gledalcev. Poslednji so sedeli naokrog na lesenih klopeh; platno, razpeto nad njimi, jih je varovalo pred solnčnimi žarki. Tudi naša znanca najdeta prostor. Ben-Hur je štel vozove, ki so pridr-drali na dirkališče. Bilo jih je devet. »Mislil sem", je dejal, »da tu na vzhodu imajo v vozove vpreženih samo po paru konj, toda tu vidim same četvorke. Vozniki morajo biti častiželjni... Ha! bova videla, ; kako se jim' posreči!" | Osem četvork je zdrdralo mimo, dirja- I jočih na prostor, kjer se je pričela dirka. Nekateri so šli dirjaje, drugi korakoma, deveta I pa je zdrdrala mimo kar skokoma. Razven tega je bil še cel čas naš organist in pevovodja. Sedaj pa nas je zapustil on, o katerem smo že mislili, da se je pri nas za vedno ud; načil. A dasi smo žalostni radi njegovega odhc: >a, vendar mu iz srca voščimo vse dobro tudi v njegovi novi in boljši službi! V slovo pa mu kličemo še: »Bog mu obilno povrni veliki trud, kateri je imel pri nas". ____ Iz Bolea. — Mnogo se govori dandanes o probujeni narodni zavesti Slovencev na Goriškem. Jaz ne poznam sicer veliko razmer po drugih krajih Goriške, toda kar se tiče domačega mi trga Bolca, reči moram, da je tu pri nas treba storili še mnogo, da bode tudi lepi naš trg res naroden, da bode i naSe ljudstvo zavedno in pripravljeno, dospeli po poti samopomoči do boljše bodočnosti in se otresti trde pesti naših narodnih nasprotnikov. Rekel sem, da manjka pri nas še veliko, da je treba storiti še mnogo, posebno v probu>nje kmetskega in delavskega stanu. Imamo sicer »narodno čitalnico", toda njeno delovanje (ako smem tako imenovali njeno životarenje!) omejuje se jedino na našo inteligenco, med tem, ko se za prosto ljudstvo ne briga nikdo. Da je to silno žalostno, ker manjka ljudstvu pouka «n pametne organizacije ter narodne zavesti, dokazati hočem v par besedah. Znano je, da gre večina naše mladine in moških sploh po svetil, kjer se le preradi navzamejo tujega duha, da pride celo tako daleč, da se mnogi sramuje svojega materinega jezika. To bi se ne zgodilo, ako bi bili od doma utrjeni v svojem narodnem prepričanju, ako bi jim tlela v srcu iskrica ljubezni do svojega milega rodu in jezika. Ali ne le ti, ki gredo v svet, nimajo večinoma nikake narodne zavesti, marveč opazujemo isto tudi pri rokodelcih in obrtnikih, ki so doma. Res, da imamo tu nekatere častne izjeme, ali v obče vlada vendar nekaka narodna mlačnost, kar gotovo ni v čast lepemu našemu trgu. Iz lega vidimo, da je nujno potrebno, storiti kaj v to, da postane Boleč če ne prvi, pa vsaj j e d e n prvih trgov na Goriškem z ozirom na narodno zavesi. Potrebno je to tem bolj, ker vsakemu pravemu rodoljubu ne sme biti vsejedno, da je sicer iako lep in velik trg v narodnem oziru popolnoma mlačen! Po mojih mislih bi bilo v prvi vrsti potrebno, da se osnuje nemudoma rokodelsko ali d el a v s k o b r a 1 n o d r u š Iv o, da se organizuje tako posebno doslej nezavedna mladina. Stareji rodoljubi sezimo prvi po delu, mladina nas bode rada slušala, a na roko naj gredo temu tudi oni, ki so poklicani v prvi vrsti, da vodijo, poučujejo in prebujajo. Vemo, da je storil g. pevovodja že mnogo, a storiti da se še mnogo, dokaj je še neobdelane ledine, in s požrtvovalnostjo in ljubeznijo bi se dalo doseči, da bi se ustanovilo in tudi lepo razvijalo nasvetovano društvo. Dragi mi rojaki! Potreba je velika, narodne zavesti manjka med našim ljudstvom. Posvetujmo se torej v tej reči in skušajmo Iz prsij Ben-Hura se izvije krič začudenja. »Kako izvrstni konji! Poznam cesarske hleve, Malluh, toda zagotovljam te, da takšnih še nikdar nisem videl." Getvorka se je nahajala prav pred njegovimi očmi. Nakrat pa so se konji zapletli in voz se je zvrnil, v tem hipu pa je nekdo med gledalci osupno zakričal. Ben-Hur se ozre ter zapazi starca z dolgo, belo brado, ki je, prekrižavši roke, kričal na vse grlo. »Abadau! ujemi jih! Tecite, dirjajte urno, moji otroci!" Nekoliko bližje njega sedečih gledalcev se je jelo smejati. »Smeli bi vsaj spoštovati njegove siv* lase! Kdo pa je ta?" vpraša Ben-Hur svojega tovariša. »Mogočen vladar v puščavi, lastnik brez številnih čred velblodov in konj najplemeni-tejše vrste, šejk Ilderim po imenu", odgovori Malluh. Med tem je starec neprestano obupno kričal služabnikom: »Ujemite jih brž ko mogoče! To so vaši ljubčki! Rodili so se, kakor vi, v puščavi ! Ali čujete ? Pomilujle jih! Prokleli Rimljan!" je klical šejk, stegajoč pesti proti ; vozniku, »Prisegal je, da jih bo znal brzdati, vsak po svojih močeh, da se ta ideja čim prej uresniči v čast našemu trgu in v korist milemu slovenskemu narodu! Prosim torej, da bi se oglasil kdo V prih. štev. cenjene »Soče", da bi se reč Iako najhitreje pospešila. Priprost Bolčan. Domače in razne novice. Novi nadškof in knez, dr. Jakob j Missia, pride, kakor se čujejo glasovi, v Go- 1 rico že do nedelje t. j. do 8. t. m., nakar 1 bo dne 15. t. m. slovesna inštalacija. Ker 1 nadškof in knez še vedno boleha, ostane I baje prost mons. Jordan še nadalje za 1 generalnega vikarja. 1 Do slovenskega razuniništra, sosebno I do gospodov župnikov in županov, se obra- I Čamo še enkrat z nujno prošnjo, naj delujejo I mod našim ljudstvom v zmislu poziva drž. E poslanca Spinčiea, da se dopošlje istemu čim j več gradiva v dokaz osrednji vladi, kako po- I stopajo v resnici politične oblasti na Pri- j morskem glede na ribo jezika v reševanju j slovenskih in hrvatskih ulog. Za to gospodom I rodoljubom sirom vse Primorsko polagamo še j enkrat .na srce prošnjo g, posl. Spinčiea: da I mu blagovolite priobčiti — označivši dan, I mesec, leto ter številke — vseh onih dopisov j I politiških oblaslij, namreč c. kr. okr. gla- I varstev, c. kr. eksponovanih politiških oblastij, I ter c. kr. namestuištva, ki so pisani italijanski j ali nemški na hrvatske ali slovenske uloge in j to od leta dni sem, izrecno od 31. marca I 1897. do 31. marca 1898. Domoljubi, prijatelji! Vslrezile tej prošnji j nemudoma, ter dopošljite svoja dotična pisma I na naslov gosp. Vekoslava Spinčiču, Dunaj, J parlament! [ Oh, to naše ljudstvo! — Kako so | naši okoličani še grozno „na/.aj,k, smo t doživeli tudi te dni kričeč dokaz. Neki žid [ je otvoril štacuno inanufakluruega in drugega i j blaga v Vrtni ulici. Res je, da je naznanil j svojo kupčijo tudi s slovenskimi lepaki, ali g da jo naše ljudstvo drlo k njemu, kakor s I procesijo, to je vendar malce že preneumno. I Polna štacuna je bila naših žensk iz okolice, I in še zunaj pred štacuno in na cesti so se I kar trle..., kakor bi žid dajal blago za- [ stonj. — Ali naše kmetice s takimi kupci- | * jami svojo rodbino oblačijo ali — slačijo, I o tem bi se seveda še dalo govoriti. — Sploh I opažamo, da one ženske, ki prihajajo i/, j bližnje okolice vsak dan v mesto, so najmanj zavedne. — Rodoljubi, kaj delate? Ali spite?! Tu je treba ljudem poduka! i Citalničnrji na izletu. — V nedeljo [ je izletelo kakih 50 oseb iz čitalnišku srede [ v Renče. Kolesarji in kolesarice pa so šli v Domberg in so se vrnili v Renče, kjer je bila prav prijetna zabava. Izletniki so si tudi j ogledali razstavo tamošnje zidarske šole, ki je ta dan zaključila šolsko leto. (O tej šoli in razstavi nam je obljubljeno točneje poro- | čilo. Nadzornik obrtnih šol g. Hesk$T je j bil jako zadovoljen z uspehom. Upanje je, j da se otvori še tretji tečaj). I Kako je „SeiitlitelIa" zlobna. — j Piše, da so spustili preteklo nedeljo v tu- I kajšnjern Alojzijevišču balonček s slovenskimi | barvami v zrak ter dostavlja prav otročje, j da dajejo vodje tega zavoda svojim učencem j poduk v politiki, čeprav sv. Alojzij ni bil I politik in tudi ne Slovenec. : To bi bile sicer otročarije, ali za takim j pisanjem tiči zloba. Tako pišejo radi tega, I da bi škodovali slovenskemu Alojzijevišču, in j za to iščejo prilike, ker je ne najdejo na [ tleh, pa v zraku. j Kdo ve, če je sploh resnica, da je bil I oni balonček slovensko barvan, ali tudi če g je bil, ne stoji s politiko v nobeni zvezi in I prisegal na vse svoje latinske bogove! Ne, I pusti me na miru", sem mu dejal. »Leteli p bodo kakor orli, a ubogali me kakor jag- I ujeta*, se je hvalil ta lopov! Prekletstvo naj I pade na njegovo glavo. Prekleta bodi mati, I ki je rodila takega lažnjivca!... Moj naj- [ dražji zaklad !... »Naj bi se le drznil do- f takniti se katerega z bičem..." Ostale besede so mu- zaostale v grlu. ¦. Konji so se zapletali Čhndalje bolj. Slu- i žabniki se spuste med nje. j »Urneje, pridrži te jih! Spregovorite jim \ besedo, jedno besedo od pesmi, katero vam f je mati prepevala pod šotorom ... Qj bedak ! j:, norec!... da sem zaupal Rimljanu I" ; Zmanjkalo mu je sape. Ben-Hur je razumel starca. Prepričan je bil, da starec se ni bal za življenje svojih j konj radi gmotne izgube, marveč jedino radi i tega, ker jih je ljubil, kakor lastne otroke. L ZrastU so pod njegovimi očmi, bili cilj nje- I govega truda, predmet njegovih sanj po noči, f bivali so ž njim in ž njegovo rodbino pod | jednim šotorom tam sredi peska v puščavi, g sedaj pa jih je prignal semkaj, da tu osra* I moti ponosne Rimljane, kajti on niti za tre- I nutek ni dvomil, da zmagajo, ako se le najde I kdo, ki jih bi znal voditi. I I (Dalje pride). I zavod nabralo 21 gld. — Medanci so pa- I trijotični ljudje in zalo so se o tej priliki spomnili tudi presvitlega cesarja, kateremu so 1 zaklicali trikratni »ž i v i o !" Trgovina t naj cm. — V prometnem slov. kraju blizu Gorice se odda v najem že znana trgovina z mešanim blagom, tobakarnol in pekarijo. Zaslužek najmanj 3000 gld. na j leto. — Toda treba je kapitala najmanj j 8000 gld., da se trgovina vsposobi za konkurenco. — Ponudbe na lipravništvo »Soče". Nova trgovina ž'ScTfcftJem t Gorici. — Lastnika nove trgovine z železjem gg. Konjedic & Zajec sla nam poslala to-le obvestilo: Ker je prevzeta zaloga z železjem jako j pomanjkljiva, prosiva, slav. občins" o, da bi ¦ potrpelo, ako nama ni mogoče se« , po želji postreei, zagotavljava pa, ia v kratkem vse I potrebno preskrbiva. Priporočajo se najuda- I neje, bilježiva Konjedic & Zajec. Službo išče 28-letni izsluženi vojak, bivši orožnik, vešč slovenščine, hrvaščine, nemščine in italijanščine. — Preje! bi vsako službo, n. pr. občinskega stražarja ali kaj druzega. Naslov: Anton Zlooic, —Več pri našem upravnislvu. Listnica upraviiistsra. — Gosp. V. II. v Lj.: Tudi priporočilo onih slik prevzv. kneza in nadškofa' je reklam a za neko obrt in trgovino. Tako reklamo pa treba plačali. Ako so slike zares vredno posebne omembe in se nam to poljubi, jih že omenimo. Doslej jih Še nismo videli. Dostavljamo Se, da mnogi preveč izrabljajo našo dobroto. Kdor potrebuje reklame v «Soči» ali v «Primorcu», naj se oglasi n a j p r e j pri upravnislvu; u r e d n i š t v o pride šele v drugi vrsti na pomoč. — Tako je po vsem svetu, zakaj naj bi delali mi izjemo? «S.» in «P.» tudi ni v škodo, ako jima priporočcnci dajo nekaj odškodnine od dobička njiju reklame! Pri nikiikt rodbini ne h! smoli •»oirrvftitt najboljših Uveli ljudskih in domnC-ili sredstev, uniiiroe: I) r. It o s a 1» a 1 g n tn k a L c 1 o d o v. in p r n ž ko d <>-maiti mazilo. Ista s« dobilu tudi v goriških lekarnah. le zlobna „Sentinella" more porabiti tako reč | v svoje svrhe. Dobro došlo jej je vse, s Čemer more udrihniti po Sovencih. Sicer pa naj j se prime »Sentinella" sama za nos ter naj pomisli, kaj se na Goriškem in sploh v Pri-morju počne z barvami italijanske tro-bojnice! Pometajte pied svojim pragom! „Tlpografirt Cittadina" — še pred malo časom „p r v a slovenska tiskarna*^!!), a danes v oblasti preglaso- ! vite „S e n t i n e 11 e" *— je onečastila svpje ime s slovenskimi lepaki, na katerih je preA"" krstila celo „via Mercato" v — „Tržno ulic o". Gotovo se je Imbriani v grobu obrnil radi tolikega onečaščenja „italijanstva Gorice". Zopet tožbe! — Državno pravdništvo se-proti »Soči" ne zadovoljuje--le z -na-plembo, ampak nas tudi toži po znanih harmonika-paragrafib 300 — 305. Brez sleherno preiskave nam je bila naznanjena kar glavna obravnava dnu G. t. m. — no pred poroto, marveč pred navadno »krvavo rihto". Predsednik sodnemu dvoru bo g. svet. Z o r r e r, ki tudi še ves tiči v koži državnega pravdnika. — Ako bo še prisednik drugi bivši državni pravdnik, — tedaj vemo že naprej, v kakošni vodi plavamo. Shod za ustanovitev »Mizarske 'm-drug«"4 v Solkanu priredi naše »Trgovsko obrtno pospeševalno društvo" v nedeljo dne 8. maja ob 5. uri popoldne v županstvenih prostorih. Rodoljubni mizarji v Solkanu imajo torej lepo priliko, da se po dolgem zavlačevanju enkrat vendar uresniči hrepenenje po »Mizarski zadrugi". Na delo torej! V kavarni »Naziontile" poleg »treh kron" je bil davi ob 1. pnpolnoči tolik pretep, da so zbudili ljudi v sosednjih hišah. Kakih šest Lahov je pretepalo nekega slovenskega krnela ; suvali so ga, vlačili po tleh in ko-nečno se jim je vendarle posrečilo '— vreči ga na cesto. Naši Slovenci bodo'odslej seveda še bolj pridno drli v to kavarno. Za Čehov I n o v spomenik so še darovali: deželni zbor goriško-gradiščanski 100 gld.; deželni zbor kranjski 50 gld.; zastavljalnica in hranilnico v Gorici 25 gld,; dalje gg. častniki 12. topničarskega polka gld. IG* 10; častniki 25. pešpolka 20 gld, — Po 10 gld.: Alfred grof Goronini - Cronberg, državni in deželni poslanec v Gorici; častniki 3. in G. topničarskega ter I. ulanskega polka; Jurij baron Loealelli-Schonfeld, c. in kr. nadpo-ročnik v Gorici; občina Solkan; baronPiret de Oihain, c. in kr. general konjiče. — Po 5 gld.: Ivan Braunilzer p|. Braunthal, e. kr. gozdarski oskrbnik v Gorici; Karol vitez Defacis, e. kr predsednik okrožne sodnije v Gorici; Fran Vodopivec, c. kr. šolski nadzornik in ces. svetnik; Andrej Marušič, častni kanonik ih c. kr. profesor v p.; Anton Feigel, trgovec v Ajdovščini; Gustav Semrad, c. in kr. gen. major na Dunaju; veteransko društvo »Tegellhof* na Dunaju; veteransko društvo «t Hess« na Dunaju; Ivan Mur •¦<'.:, c. kr. svetnik v Ljubljani; dr. Josip Sern'e, namestnik deželnega glavarja v Celji; častniki 7. topničarskega polka v Gradcu. — Po 2 gld.: Ivan Trost, c. kr. carin, upravitelj v Gorici; Ivan Fonzari, posestnik v Št. Mavru; Anton Figelj, in J. Pintar, posestnika v Pevmi: J. Omers, župnik v Sežani; A. Z. D. v Pfeinvslu. — Po gld. 1*50: Anton Braunilzer pl. Braunthal, c. kr. sod. svetovalec v p. (tretji dar); Fran Zucchiatti, posestnik v Medani. — Po t gld.: Ludovik Kumar, župnik v Biljani; R. Julušič, župnik v Beršecu; Ed. Legat, c. in kr. kaplan v p.; A. Poljšak, kaplan v Sotrem; Viktor Bežek, c. kr. profesor v Gorici; Miha Marinič in Josip Marinič, posestnika v Podsabotinu; dr. Jurij Ilrašovec, odvetnik v Celji; D. A. R. na Dunaju. — X. 80 kr. — Po 50 kr.; sTone* iz Ajdovščine; Anton Panzera, c. kr. kontrolor; J. Schivitz pl. Schivitzhoffen in P slovenskih časnikih. — Tako pogostoma je bilo Citati po raznih slovenskih časnikih raznotere oglase tujih tvrdk in celo takih, katere so prav ocito, ob volitvah in s podpiranjem slovenskim težnjam naravnost nasprotnih društev a la „Schulvere:n8, „Sud-mark*, »Lega Nazionale" pokazali; svojo nenaklonjenost naspvnti Slovencem, ki so jim pa takrat, kadar Kaj kupijo pri njih, ^rav dobrodošli gostje. Takih oglasov je bilo jako veliko, in jih je še, kar priča, kako mnogo slovenskih grošev gre v tuje žrelo. — Z veseljem smo torej pozdravih odločno izjavo »Slovenskega Lista", da odklanja oglase tvrdk, ki so Slovencem sovražne ter da prinaša samo oglase slovenskih in Slovencem prijaznih tvrdk. Čudno res je, Citati na prvih dveh, treh straneh ostre besede proti zagrizenim sovražnikom, Nemcem in Lahom, na zadnji pa videti, kako baš v istem listu inse-ruje nemška ali laška tvrdka v številki za številko, katero list s tem, da priobčuje oglas, tudi priporoča. Kako protislovje! Zadnje občinske volitve v Ljubljani so odprle v tem pogledu oči tamošnjitn Časnikom, v prvi vrsti dnevnikoma, ki so razven »Slov. Lista" prinašali kaj pridno oglase nemških tvrdk. Kakor poročajo, utegnejo sploh opustiti sprejemanje oglasov od nemških tvrdk. To je paC zadnji Cas. Treba je podpirali narodne obrti, da se razširijo in utrdijo, potem pa bodo te inserovale in izgube ne bo nikake. NoCemo se hvalili v tem oziru, ali vendar ne moremo si kaj, da ne bi povedali o tej priliki javno, da bi bila «Soča* zaslužila si | lahko lansko leto z inserovanjem laških tvrdk najmanje 500 gld., ali odklonili smo odločno vse ponudbe. — Trdno gospodarsko polje je podlaga vsemu narodnemu razvitku, in v to svrho treba delati in tudi kaj žrtvovati! „SIoTenslsa Matica8 v Ljubljani vabi na f!XV. odborovo sejo, ki bo v pondeljek dne 9. maja 1.1. ob petih popoldne v društvenih pisarniških proslorih. Spored: 1) Naznanila predsedništva. 2) Potrditev zapisnikov o GX1V. odborovi seji in o XXXIII. rednem občnem zboru. 3. Volitev predsednika, obeh podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov, 4) Posameznosti. Slovani v pruski SlezijL — V tej nesrečni deželi, nasilno ukradeni in odtrgani od krone svelovaclavske v osemnajstem stoletju, živi poleg tri milijonov Nemcev tudi 73.000 Cehov, okoli 800.000 Poljakov in nad 30.000 lužiških Srbov. Pred stoletji tu ni bilo Nemcev, danes imajo že tri četrtin«, ko-večino. Nemci provajajo tu prav po Momsenovih naCelih veliko svoje «kulturno delo*! Ako bi nas Slovane jedenkrat že pamet srečala, bi utegnili drugače obraCuniti z nemškimi kulluronosci. — V š o 1 a h je vse nemški. Učitelji ne smejo spregovoriti niti besedice slovanski. Otrokom se prepoveduje, da niti na ulici ne smejo govoriti v maternem jeziku, Ceš, da se turijo v nemšCinb, katera jih edina «vzveliča»! — Taka tiranstva gleda mirno in zadovoljno ves slovanski svet koncem — 19. stoletja! Dal Bog Slovanom pravo pamet in velikih mož vsaj v 20. stoletju! Slovenci v Ameriki napredujejo. Gibljejo se na vse strani, imajo dva časnika in v zadnjem Času so si v mestu Ely v Mine-soti priborili pristop v občinski svet. Izvoljena sta bila občinskima svetnikoma Anton K o C e v, a r v prvem in Josip Skala v tretjem okraju. , Zatiranje Slovakov. — Vrle Tureanske „N:irodnie Novinv* imajo že zopet madjarsko poroto na vratu. Tožene so radi dveh člankov v letošnji št. 85. in 86. Urednik g. Ž i a k bo brezdvomne zopet obsojen. — Bratje Slovaki, ne obupajte! Uslrajajte! Morda oholo Madjarstvo še doživi drugi Vilagoš! Slovanski genij naj bdi nad tem bednim slovaškim ljudstvom! Ruski konzulati na Češkem. — Ker je ustanovila nemška vlada v Pragi svoj konzulat, nasvetuje olonmška WS1 a v i a" Rusiji prav nujno, naj ustanovi trdi ona v Pragi generalni konzulat, v Plznji vicekonzulat, v Olumucu, Brnu in Opavi pa konzulate. — Zakaj tudi ne v Ljubljani, Mariboru, Celovcu in v Gorici? Tako bi res prirožljalo tudi v naše kraje nekaj tistih zlovestnih »rollende Rubel«, ki tako strašno plašijo Nemce in Lahe — Slovani jih pa še poznamo ne, ker »severni stric" ne da od sebe ni — »najmanjše fige." V maju izide zopet dvojnat snopič i »Slovanske knjižnice*. Š tem dohitimo do- • sedanjo zamudo. — Za letos imamo pripravljenih še nekaj prav zanimivih del. — Le škoda, da slovensko občinstvo prav slabo podpira to književno podjetje: ne vemo, ali se bo moglo vzdržavuti. — S »sanjskimi b u k v i c a m i" bi se nam bolje godilo! Dunajska borza 2. maja I SOS. 10-2 rM. Skupni državni dolg v nolah Skupni državni dolg v srebra . Avstrijska zlata renta . . . . Avstrijska kronska renta 4fa Ogerska zlata renta ifii . . • Ogerska kronska renta -i-^ . . Avstro-ogerske I..mčue delnice Kreditne delnice...... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 i 20 mark.......... 20 franlcov......... Italijanske lire....... C. kr. cekini........ . . 101 . 121 . . 101 Goriška ljudska posojilnica, rogistrovjino društvo z omejeno zavezo vabi k občnemu zboru, ki bo v nedeljo dne 8. maja 1898. ob 2. popoldne v društvenih prostorih ulica Vctturini 0. Dnevni red: t. Poročilo ravnateljstva. 2. Odobritev letnega računu. 3. Razdelitev čistega dobičku. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. Občni zbor smo veljavno sklepati, kadar jo zastopan najmanj 10. del denarja, vloženega v opravilnih deležih. Ako bi toga ne bilo, mora se razpisati v 3 tednih drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Sklopa so z nadpolovieno večino glasov. Letni račun in bilanca za leto 1897. sta razpoložena v društveni pisarni, kjer ju društveniki lahko pregledujejo v uradnih dneh in urah. V Gorici, dno 21. aprila 1898. Ravnateljstvo. Anton Pečenko Vrtna utira 8 - GORICA — Via Ginrdino 8 e- L# ks.rno, v kateri izdeluje vsaknvr-lno pwty navadno in n.ijfii Hiša v Gorici dvonadstropna v ulici Koče vi j a št. 7 se proda prostovoljno. Cena se i/.ve [tri upravniStvu. čast mi je javiti, da sem s svojim družbenikom-domačinom otTorii tovarno sode Me (sifonov in pokalic) na Goriščekti St. 2. pri Vaiieku. Nadejam so, da bode naše si. občinstvo podpiralo započeto domačo obrtni jo in to tem rajo, ker bode postrežba točna, pijača izborita po navac'ni ceni. Odličnim štovanjem udani Josip Hrovatin, 10—i) tovarnar. jflr'$'"$'er ¦ # *'* * V %c v Y Y v & y koriti v Nunskih ulicah št. 10 .HcIcku /iijca'. '¦. dllll'>\vllll lil sl,l\ll. veliko zalogo nagrobnih vencev. \snkc \rste, kakoi tudi biserne: w>//a cerkev, palm, cvelko\ /1 nove maše in poroke, voščenih sveč, ki i/me, čevlje, nogovire. Kikev (tm^e) vsake 'elikosti, y'atih trk i. t. d i*Wr"" Vse po nizkih cenah!t! "TP® fJ^KOBGEF^BECi* Književnost. V Petrosrad. Potopisne črtice. Sestavil Ljudevit Stia-sny. ..Slovanske kn ižniee*N snopič 71. in 72. Od str. 129 do 304. — Cela knjiga stisnenega stavka obsega torej 304 strani. Prodajna cena celi knjigi 72 kr. (za naročnike le 60 kr.).— Zdaj imajo naročniki v rokah prav lepo, znamenito" knjigo o Rusiji. Dal Bog, da bi le pripomogla k širšemu spoznanju te mogočne slovanske države in ruskega naroda. Sodba o lej knjigi ne pristoja nam. Rečemo le, da smo prav zadovoljni, da smo mogli izdati tako stvarno pisano delo pisatelja, ki je sam vse videl na svoje oči in se posluževal najboljši! virov v popolnilo osebnih skušenj. Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici. v Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Kornu Štev. 2 •priporo&i to-](> Ma-jo: Sladkor — kavo — riž — mast - poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino pri meso — moko — gris — drobne in debeie otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo cement bakreni vitrijoi itd. :: <#) -2» Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo ter pristnega fr-np kolače za birmance itd.. # katoro r:izpn«l;ija po starih L.mali. <*1 ----- It i ^g Zaloga vsakovrstne moke. P V V V V G Goriško pivo! -vojn (na Goriščekti II). ilpkani pnii.inx.ini -vnjini p. n. i-lmo tloliro iiliv.ano i/.vozno. :n; 1 najboljši' kakoMi-li. i]nbi\:i rcno in ule- V M'.|l-kill •Imih ss.-kli- litniKMii lom ii.aliilz.i\ii- ki Km /a! kako\..- II, kakor tudi v po^. ni-ali. Zajcdno naznanjam, da r-*'tu v n .-vojn |)ivi)Viirno znatno zboljšal in d; i-enje dobrc-a \e z zaupanjem ' ranijo name in >i obilno nariu*ajo zapilovljam. v. to,"nej'šo poi-Ut-žbo. 7. iiajodliuicj-im -postovanjcin O ustav S<*Itolz, Fr. Wnnrk. pivovarski moj: Dr. Rosa balzam i Pražko hišno mazilo za želodec -<] iz lekarne B. FRAGNEB-ja V PRAGI [>»- jo splošno, že DO l«t znano domače zdravilo, katero pospešuje tek. olajšuje piebavo in lebko odvaja. P« rednemu vporabljanju ojii"iijc prebavne orjrane in jili drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S pošto 20 kr. vec. je staro, najprej v l'i vilo, katero vzdržuj« ruje neeistobe ter nIiIa/.ujo("e in boleeine. V obrokih po 35 in 25 kr. S lOZOr ' V^' eli \r-l. lisi k pi i KiKksiM \ i>!n- \ VJih iti kolh 1 um njen .in .. coskesisle Škropilnice proli porono-jpori, '/.'idolovljene so-liilno^Li in locno^li. Spi e jemljejo se vsakovrslna v koll.ir^ko siioko sjj.HlnjoC-.i del.i, kakor Uidi niklir.UM( .sabelj, dvokoles itd., in sicer vse po lak->nih cen.ili, da se ne boji lekmovanj.i. I'roii se, zapomnili hi ulico in številko hi^e. Za obda narof-ila se pnporoca nd.mi Anton Tiibiij, 70 »O-J« kollai-nki mojst.-r. n.i/.ii.iiiili M.iviirniii ob- «'f ijni.eh Ti-lu Iikomiio /a '•> kiiiiiisijon;tlno in špeilicijsko N.ii rila ... m.lu v pnšdjatval, od 10 Ivj.« napiej p.t .1. ?*> P«. .i k\. - piijemaiMvin lilija v sw,|,i -kladiMa. 't.i ilipil na iMa naiil.u.la m pnMed«.\al do- /P tiMio prodajo na koi.M ličinka 'c'> T.^oval bom tudi / unooi n . .lebelo ^ Spie|.. eni /.isliip-ls.i tidnih — /.a <** kolikiilenci -posobli.b M-dk in polastili °+ Nad.-j.iie -e. da l i 1 *: (el.) v ulici S. Franccsco štv. 6. F^i '4r*v*v*l,*t'*"*^*w*t'*vfp'*<'*'';ii Trgovec Mihael Mafik v Ajdovščini prodaja živinsko sol kg. 6 kr., dalje: turšico, otrobi, moko, cement, modro galico (vitrio!) itd. vse po najti?! S. nižjih cenah, OiP. Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, y Nunski ulici 3, (nasproti minski cerkvi) priporoča pier. dul.ovjfiiii in siiivnemn obrhislvn svojo Le-tnci izdelovalnieo iimelnili eu-tlic za \.-ak" vr-lne eerkvene potrebe. Ima veliko zalogo n.iL'mb-n:h vencev, za mi (vaške jiolrebe, vodeno ^ve^•e itd. vse jio zmeini eeni. -- Naiorila za deželo uwmiji' ločno in -olidno. l'riporoi"a slav. oliein-lvn tmli mojo (S. el.) tiskal nt- erk na perilo. (|> .ei.i $ Krojaški mojster jL i FRANC ČUFERU f>) v Gorici ^ »f^ v ulici sv. Antona štv. 1, C} +h izdeluje rfA^ ^ VSAKOVRSTNE OBLEKE k ^h za moške po meri, bodisi line ali priproste. o> Ji ---- >» 5i2—l.-i V "F Priporoča so svojim rojakom v Gorici T™ <«) in na deželi, posebno pa učencem Ijud-