SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gld., sa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. vefi na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inierate) vsprejema upravništvo in ekspedicija' ▼ „ K atol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan. imemši nedelje in praznike, ob pol 6 ari papoldne. Štev. 346. V Ljubljani, r petek 25. oktobra 1895. Letnik XXIII. Vladni program. Grof Badeni je sostavljajoč svoj nastopni govor imel pred očmi vse stranke državnega zbora; vsaki je privoščil prijazno besedo, vsem skupaj pa zagotavljal jednakopravnost na podlagi avtonomije in pod vplivom nemške kulture. Te zadnje besede so vzbudile posebno pri Mladočehih neko nezaupnost, kajti „nemška kultura" je doslej sploh v Avstriji pomenila germanizacijo, prednost nemškega jezika na troške slovanskih narodov. Te besede so sploh temne v sicer jasnem govoru. Po osnovnih državnih zakonih so jednakopravni vsi državljani in torej tudi vsi narodi in t okviru teh zakonov ne poznamo državljanov prve in druge vrste. Toda mi nočemo prehitro soditi, kakor da bi grof Badeni hotel vpeljati nemški državni jezik, temveč tolmačimo one besede tako, da so bile le .captatio benevolentiae" nemških poslancev sploh. Grof Badeni se je postavil nad stranke, katere hoče voditi. Ako bode grof Badeni imel srečne roke ter pridobil javno mnenje za svoje vodstvo, potem smemo njemu in državi čestitati. Toda v teh besedah tiči nekaj prikritega absolutizma, ki v sedanjih časih vzbuja pri radikalnih življih ono samozavest, katera išče popularnosti pri nižjih slojevih. Da, treba je trdne roke na krmilu in bistrega pogleda v potrebe prebivalstva, in če grof Badeni spravi državno ladijo v pravi tir po načelu narodne jednakopravnosti in vsestranske pravičnosti do delavskih stanov, pridobil bode za-se javno mnenje in vodil državni zbor v blagor države. Vse je bilo radovedno, kaj poreče vladni program gledč volilne reforme. Grof Taaffe je svoj čas izjavil, da je volilna reforma nujna, knez Windisch-graetz jo je proglasil kot prvo nalogo svoje vlade, grof Badeni pa je le obljubil, da vlada v »bližnjem času" predloži načrt kot celoto. To se pravi, da vlada ne bode dopustila znatnih prememb in tudi ne izvajala posledic, če zbornica volilno reformo zavrže, ker ona hoče voditi. Tudi gospodarskih vprašanj se je grof Badeni le površno dotaknil. Davčno reformo hoče vlada dognati »kolikor mogoče z uporabo od zbornice že storjenega dela". Mi bi jako obžalovali, ko bi se delo tam pričelo, kjer je obstalo, kajti liberalci so predlogo že v marsičem spridili. Odločno pa je grof Badeni naglašal, da je pogodba z Ogersko državna potreba. Vprašanje je le, v kateri obliki. S kratka: Grof Badeni je v glavnih potezah označil svoje stališče, vsakemu nekaj obljubil in komentarji imajo obširno polje. ♦ * * »Vaterland" se povoljno izraža o vladnem programu gledč narodnostnega vprašanja, ki je doslej vsled hudih bojev oviralo plodno delovanje državnega zbora. Badenijevo izjavo gled4 visoke stopinje nemške kulture »Vaterland" tolmači tako, da v teh besedah ni nobene nevarnosti in žaljivosti za ne-nemške narode in da narodna jednakopravnost ne sega v pravice nemškega naroda, kakor vedno na-glašajo nemški nacijonalci. To potrjuje tudi izjava grofa Badenija, da pozna češko vprašanje in je hoče rešiti s pomočjo češkega naroda. Ta izjava je sicer jako splošna, ker ne pov6, kako misli vlada rešiti to vprašanje, a vendar prizna veliko važnost češkega vprašanja. Kratka sodba je: »Obe zbornici sta prijazno vsprejeli novo ministerstvo, in reči smemo, da je vlada pod ugodnimi znamenji pričela svoje parlamentarno delovanje." »Reichspost" piše: »Grof Badeni je razvil svoj program. Mi ga nismo pričakovali s posebnimi upi in zato tudi nismo prevarani. Priznanja zaslužijo besede o važnosti verskih momentov za državno življenje in nemške kulture za državo. Pravičnost naglaša grof Badeni kot vodilo vlade, kakor je knez Windiscbgraetz naglašal odkritosrčnost in resnico. Pomenljivo je, da hoče grof Badeni biti neodvisen od strank, on hoče voditi in ne biti vojen . . . Nobena stranka ni s programom posebno zadovoljna, a tudi ne nezadovoljna. Počakati hočemo, ali bode vlada uvažala vse opravičene zahteve, ali bode rešila češko vprašanje, ali bode v resnici neodvisna od strank ter zahtevala nravno-versko vzgojo. Počakati hočemo, ali bode vlada reševala gospodarska vprašanja v ljudskem smislu ter pokazala odločnost pri obravnavah z Ogersko. Po dejanjih bodemo sodili vlado, ne po besedah." Nemškoliberalni listi v obče hvalijo vladni program, posebno jim ugaja naglašanje nemške kulture. Ravno ta odstavek pa grajajo »Nar. Listj", češ, da nasprotuje narodni jednakopravnosti, ki je zajamčena v ustavi. Politični pregled. V Ljubljani, 25. oktobra. Posvetovanje klubovih članov. V pisarni zborničnega predsednika se je vršilo dne 23. t. m. posvetovanje o vladinem delavnem programu. Zborovanja so se vdeležili razun deželnobrambovskega LISTEK. „La Ottotoate". (Konec.) 3. »Ottobrate" tretja podoba. Omenil sem ie v drugi podobi memogrede nekdaj tako imenitne in bogate bauke romane, in ravno ta banka, ako-ravno tragično zamrla, vender še obhaja novošegno »ottobrate" in ona mi daje povod k tretji podobi. Z ulomljenjem Pijevih vrat, skozi katere se je usula druhal revnega ljudstva, si je omenjena banka prerokovala zlate čase; sanjarila je o povzdigi Rima, pričakovala je v sladki nadi, da bode odslej na tisoče družin prihitelo v osvobojeno glavno mesto združene Italije, in si tu postavilo svoje šotore. To bode »gšeft" si je mislila, in hajd I začele so rasti hiše na poprej opustošenih in nezdravih krajih mestne okolice; kakor gobe po gorkem dežju, tako so se množile ponosne stavbe, povzdigovale so se do četrtega in tudi petega nadstropja z dolgimi vrstami visokih okenj, pa »coepit aedificare et non potuit consummare" začela je zidati in ni mogla dovršiti. Še zdaj vidiš mnogo onih hiš ali palač nedozidanih, neobljudenih; zidovje se vsled vremenskih uplivov tu in tam že ruši in ni treba veliko, in ponosno zidana poslopja bodo postala podrtije, naznanjajoče slavni čin pomenljive »Settembrate" in njej sledeče žalostne .ottobrate", katere še četrto podobo naj tu opišem. 4. .Ottobrate" četrta podoba. Vsema svetu je znano, da je laška vlada, vgrabivši večno mesto, si prisvojila tudi vso pravico do javnih poslopji, mej katere je, se ve da, prištevala tudi cerkve iu zlasti s cerkvami sklenjene razne samostane in cerkvene dobrodejne naprave. Izmed teh samostanov je nekatere obsodila, da imajo pasti kot nerodovitna drevesa, da morajo biti porušena, prostor pa se porabi, da se na njem postavi n. pr. kak spomenik poštenjaku za narod mnogo zaslužnemu, n. pr. staremu rokovnjaču in revolucijonarju Garibaldiju. Takemu nasilstvu je moral pasti veliki del frančiškanskega samostana na Aracoeli, da se pridobi prostor za velikanski spomenik Viktora Emanuela, ki ne bode nič več stal kakor 6 milijonov frankov! Veseli se lačno laško prebivalstvo in še posebej rimsko, ker gledajoč krasoto drazega spomenika, bodeš lahko tešilo kruljenje lačnega želodca! Druge nekatere samostane je vlada z veliko hrabrostjo zapečatila s kraljevim pečatom, razpodila je njih postavne prebivalce, ter jim vrgla nekatere lire na leto, da se ž njimi preživijo kakor vedo in znajo. Enemu ali drugemu izmed menihov je velikodušno dovolila, da sme v opustošenem poslopju stanovati in opravljati posel stražnika samostanske eerkve. Ce obiščeš tako, večinoma zelo zanemarjeno samostansko eer-kev, bodisi iz radovednosti, ali pa, ker te pot ravno memo nje popelje, te pri vstopu pozdravi pomilo-ščeni stražnik v slabi zakrpani če ne raztrgani kuti. Iz obraza se mu bere, da se ima močno boriti za potrebe vsakdanjega življenja. Ponižno in postrež-^jivo ti pokaže in po zmožnosti na tanko popiše vse, kar je znamenitega in vredno, da se pogleda že zaradi starinstva, če tudi ne zaradi posebne lepote. Končavši ta svoj posel, kateri mu polajšuje skromno življenje, ti z neko pomenljivo .pantomino" roko poda v slovo gotovo pričakovaje, da je njegova prijaznost in postrežljivost vzbudila v tebi čut krščanskega usmiljenja. Smili se ti v dno srca in podaš mu nekoliko soldov, (laški sold šteje pet centezimovl v polajšanje njegove .ottobrate". Samostane pa, ki so zaradi trdnega zidovja, primerne lege in notranje vravnave povoljni bili dotični komisiji, povzdignila je vlada v dvomljivo čast, da so sedaj kraljeva uradna poslopja, n. pr. uradne pisarne, vojašnice, norišnice in ječe. Kjer je poprej v nočni tihoti odmevalo petja svetih psalmov, tam zdaj oskrunjuje svete kraje znana laška kletev; kjer so poprej redovnice iz goreče ljubezni do Boga prostovoljno se zaklepale v tiho zidovje, tam zdaj šiloma zaprti bivajo hudodelci in oni pomilovanja vredni siromaki, ki so ali po lastni krivdi, vsled nerednega življenja, ali pa po kaki nezgodi izgubili neprecenljivi božji dar — zdrave pameti. Tudi ti zadnji prenapolnjeni kraji praznujejo novodobno »ottobrate", ter gotovo (!) blagrujejo settembraško vlado, ki jim je preskrbela tako srečne in povsem zadovoljne ottobriste! Neka močno obljudena ulica je novokršena »via venti settembre", pa bolje bi jo pogodili mestni očetje, ko bi pred to ulično ime še postavili besedico : »va" in bi se po domače reklo: pojdi se solit dvajseti september, ki si nam rodil tako žalostno .ottobrate". P. C. L. ministra vsi ministri in vsi načelniki raznih klubov. Ministerski predsednik grof Badeni je prosil, da se dela na to, da bode rešen Bilinskijev proračun še pred božičnimi prazniki. Zastopnika poljskega kluba, vitez Zaleski in grof Piniski sta odobravala željo ministerskega predsednika. Grof Hohenwart in dvorni svetnik Beer sta pa izrazila dvom, da bi bilo mogoče ustreči Badenijevi želji. Jednako so nad tem dvomili zastopniki ostalih klubov, vender se o tej zadevi ni sklenilo nič gotovega. Več klubovih načelnikov je izražalo željo, naj se rešijo mnogotere manjše predloge, o katerih so že pred več časom poročali dotični odseki; mej temi je poBebno zakon glede ponarejevanja živil in zakon o obrokih. Tem željam se je v toliko pritrdilo, da se rešijo v najkrajšem času. Grof Hohenwart je zagovarjal rešitev agrarnih predlog, katere je svojedobno predložil grof Falkenhayn. Z mladočeške strani se je predlagalo, naj se v prvem branju porabi več časa za veliko število inicijativnih predlogov. Mnogi so tudi izražali željo, da bi se kmalu rešile ostale davčne predloge. Grof Badeni je izjavil, da je zadovoljen z dotičnimi predlogi in upa, da bode finančni minister Bilinski v teku svojega poročila izjavil, v kaki obliki naj se dovrši posvetovanje o davčni predlogi. Konečno so se vsprejeli vsi predlogi, določili dnevi za posvetovanja posamnih odsekov ter sklenili, da ob sobotah in ponedeljkih ne bodo imeli plenarnih sej, da s tem omogočijo bliže stanujočim poslancem kratko potovanje v domovino. Ljudska sodba o francoskih ministrih. „Jour" objavlja v zadnji številki več pogovorov s člani poslaniške zbornice o francoskih ministrih. Mej drugim navede od vsakega člana po jeden stavek, ki jasno dokazuje, kako malo so čislani francoski ministri v ljudskih krogih. Te stavke podamo v naslednjem: Mesto Tananarivo je rešilo za nekaj dnij francoski kabinet. — Nam je vse jedno, kaj se zgodi z ministri, saj ima država dovolj jednakih mož. — Ko bi sedanji ministerski kabinet sodilo ljudstvo, bi ga že zvečer ne bilo več. — Dokler se ne ve, ali je dobiti boljše može, moramo hoditi za temi. — Dvajset, ako ne petdeset vzrokov imamo, ki nam dajejo povod, da ministrom pokažemo vrata. — Proračun bode vogelni kamen, ob katerem se bode razbil ministerski kabinet. — Kabinet je zrel za smrt. — Madagaskar bode vrgel ministre, ne pa Tananarivo, katero so tako lahko osvojili, kakor Monako. — Cel svet je sit tega ministerstva. — Neposredne nevarnosti za ministerstvo sedaj še ni, toda, kader dobimo sneg, tedaj naj pazi. — Kabinet bode padel nad proračunom, kajti v budgetni komisiji je mnogo ministerskih kandidatov. — Kabinet ima dovolj časa, da pogine. Italija. Še vedno se listi pečajo z vzroki, da kralj portugalski ni prišel v Rim. Portugalski listi trdijo, da papež nikakor ni naravnost odvračal kralja, temveč le izrazil po Rampolli, da bi kraljev obisk v Rimu osebno žalil papeža. Mej tem pa je Barzilai v italijanski zbornici naznanil interpelacijo radi tega. Razširila se je celo govorica, da hoče italijanska vlada preklicati garancijski zakon. Dopisnik „N. Fr. Pr." pa zatrjuje, da je prazna ta govorica. Tega zatrdila ni bilo treba, kajti v tem slučaju bi imel Crispi opraviti tudi z drugimi državami. Turčija. Veliki vezir je ukazal guvernerju Sakir paši, da v Armeniji strogo izvršuje nove reforme ter o tem ^oroča v Carigrad. Jako dvomljivo je, da bi turška vlada izvela svoje obljube. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. oktobra. (Ljubljanska duhovščina pri svojem škofa.) Danes se je poklonil stolni kapitelj in mestna duhovščina prevzvišenemu knezoškofu, ki so se sinoči vrnili iz Marijacelja, da jim izreče sožalje povodom pobalinskega zločinstva. Prečastiti gosp. stolni prošt, dr. Leonard Klotutar je povdarjal v imenu duhovščine z iskrenimi besedami, da kakor zmerom, tako tudi pri tem dogodku čuti duhovščina s svojim pastirjem. Neomajana v zvestobi in jedinosti, obsoja iz celega srca zlobni čin, ki toliko bolj zasluži obžalovanje, ker se je zgodil v času, v katerem je Bog tako očividno klical k pokori in krščanskemu življenju. V tolažbo bodi ljubljenemu višjemu pastirju poleg sočutja vzgled nebeškega Izveličarja.— Prevzvišeni so se vidno ginjeni zahvalili za Bočutje. Omenili bo mej drugim, da se mora tudi v tem žalostnem slučaju ločiti stvar od osebe. Da se je žalila njih oseba, jih ne žalosti toliko, pač pa to, da seje na tak surov način žalila sveta stvar, katero zastopajo. Napadla se je b tem cerkvena avtoriteta, na kateri sloni tudi državna in katero je klicala že tako pogosto na pomoč posvetna oblast. Zadet ni samo škof, ampak duhovščina cele škofije. Cerkev je dandanašnji prisiljena, dotikati se tudi politike, ko so skoro vsi parlamenti nekaki proticerkveni zbori. — Sveti Oče prepovedujejo že leta in leta katoličanom na Laškem, da se ne smejo udeleževati volitev, in s tem pač gotovo posegajo v politično življenje. — Kako je torej mogoče trditi, da prestopajo škofje sroj delokrog, če dajejo duhovščini navodila radi političnega delovanja ? Pred vsem je treba edinosti med duhovščino. Duhovniki, ki menijo, da je bolje, če hodijo poleg škofa in ogromne večine sobratov svojo pot, nimajo pravega pojma o pokorščini, katero so obljubili pri posvečenju svojemu škofu, rušijo s tem cerkveno disciplino in kvarijo med ljudstvom pojem o sv. cerkvi in njeni veljavi. Naposled so sklenili Prevzvišeni svoj ginljivi govor z bedami : »Onim, ki so mi to provzročili, odpuščam po vzgledu nebeškega Izveličarja: Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. — Vse gospode prosim pomoči v molitvi, za se, da ostanem zvest svojim dolžnostim — za duhovščino, da ostane edina in složna, —■ ut omnes sint unum. Kakor že pri mnogih drugih prilikah, pokazalo se je tudi današnji dan, da je vkljub vsem napadom vez, ki veže višjega pastirja z duhovščino, Ie vedno tesnejša in prisrčniša. Bog nam ohrani še mnogo let ljubljenega višjega pastirja ! (Volilski imenik) kranjskega veleposestva je danes objavil uradni list. Vseh volilcev je 101. (Za pogozdovanje Krasa) je poljedelsko ministerstvo postavilo v proračun prihodnjega leta 11.000 gld. Pravosodno ministerstvo je določilo kot prvi rok 30.000 gld. za novo poslopje deželnega sodišča v Ljubljani, nančno ministerstvo 2500 gld. za izredne potrebe kranjske gimnazije, finančno ministerstvo 10.000 gld. za kopališče delavcem tobačne tovarne v Ljubljani in notranje ministerstvo bode določilo od prebitka za nove stavbe večjo svoto za novo poslopje deželne vlade. (Pevski društvi »Slavec" in »Ljubljana") se nameravata, kakor se nam javlja, združiti pod imenom »Pevsko društvo Slavec". »Slavec" brojil bode odslej nad 200 izvršujočih članov • pevcev, katere bode, kakor doslej, poučeval gosp. S. Stegnar. (Legar) pojavil se je zadnje dni v Črnem Vrhu nad Idrijo, kateremu padajo kot žrtva mladina in odrasli. Mej šolsko mladino pa grabi v logaškem okraju poleg tega še davica. Kakor čujemo, se je v sanitarnem oziru vse potrebno ukrenilo. (Samomor.) Iz St. Vida pri Stičini se poroča, da se je 22. t. m. obesil 15 letni mladenič Ignacij Vojščak. — Popoldne je bil na delu s svojem stricem v gozdu, nenadoma se je odstranil od strica ter se v gozdu obesil. — Najbrže da se je revežu zmešalo. (Prememba posesti,) Graščino nad Sevnico je lastnik Fischer prodal princu Fr. Auerspergu za pol milijona. (Iz Metlike,) dne 24. oktobra. Nič veselega ne pričakujte iz našega kraja, gospod vrednik. Veseli časi so za nas minoli in se ne vrnejo nikdar več. Dokler je rastlo vino po goricah, je bil Belokrenjec gospod, sedaj je berač. Trtna uš mu j« uničila trtje, sedaj pa gloda našega kmeta neka druga uš, ki bo kmalu uničila še to, kar je trtna uš pustila za seboj. Ta uš se imenuje oderuštvo in požira sedaj posestvo za posestvom. V zadnjem času ni bilo gotovo v nobenem kraju na Kranjskem polovico toliko zemljišč prodanih, kakor v našem okraju, in vedno se napovedujejo še nove prodaje. Kako se je pri nas ravnalo, naj vam dokaže jedem primer. Veliko posestnikov je bilo dolžnih neki masi. Oskrbnik te mase na več krajih ni terjal obresti; po nekodi jih je terjal, a dasi mu jih stranka ni prinesla, se ni več dalje zmenil za to. Cez več let so bile vse te Btranke pozvane^k gospodu notarju in so pri njem podpisale izjavo, da so dotični masi dolžne obresti od več let. Ker so bile obresti po 10 odstotkov, so v tem času narasle tako, da so kapital visoko presegale. Na podlagi teh izjav so se obresti vknjižile, tako da so od njih zopet tekle nove obresti. Na ta način je prišlo lepo število trdnih kmetov na boben. Večkrat se poudarja, kako potrebni so notarji, da se pri sostavi raznih listin izpolnjujejo postavna določila. Vprašamo, zakaj ni gospod notar Stajer pri tej priliki opozoril strank na postavo o triletnih obrestih ali vsaj na določilo § 1335. državnega zak., vsled katerega upnik nima pravice, zahtevati več obresti, kakor znaša glavnica ? Tako se je delalo pri nas; drugi so pa delali Še drugače. Vzlasti neki gospod je bil baje tako »kunštav", da je skušal jedno in isto terjatev na podlagi dveh listin dvakrat vknjižiti. In prva dolenjska posojilnica v Metliki, je li ta kaj dobrega storila? Žalostne skušnje kažejo, da je več škodila, kot koristila; koristila je le metliškim bogatinom, ki so si iz nje nabirali lepih novcev. — Sedaj čujemo, da je morala sodnija iz nje vzeti ves pupilarni denar, ker ni zadostne varnosti ; zakaj rezervni fond je primerno jako majhen, deležniki pa, ki jamčijo s svojim premoženjem, vsak trenutek lahko komu drugemu prodad6 svoje deleže — in se oprosti vsake odgovornosti. — To je vse žalostno. Tudi naša letina ni nič kaj vesela. Jedino upanje našega kmeta je sedaj Amerika — in kdo bi mu to zameril? (Iz Polhovega Gradca) 24. vinotoka. Naša cerkev, katera je vsled potresa, precej hudo bila poškodovana, je hvala Bogu uže popolnoma dogotov-ljena. Zidarska dela so trajala blizu 3 mesece, pri-čenši s 18. junijem. Delo je prevzel gosp. Valentin Accetto iz Ljubljane. Omeniti mi je pa novih slik iz čopičev gg. Ogri na iz Vrhnike in Je-b a č i n a iz Ljubljane. Na oboku v presbiterji za-gledaš nad seboj veličastno sliko vnebovzetja M. B. v lepem, primernem okviru. V ladiji na kupoli ti igra četvorica angeljska na svoje godbeno orodje; ob robu pa zreš štiri evangeliste resnih obrazov, utopljene v svoje spise. Vse te slike so jako okusno narejene ter v lepem soglasji s cerkveno zidavo. Na prvi pogled pritrdiš, da je res mojstersko delo, ki dela čast gg. slikarjema. Sedaj je naSa cerkev vsa prenovljena, pravi hram božji. Čast našemu skrbnemu in neutrudno delavnemu preč. g. župniku Josipu L a z n i k u , po čegar skrbnem nadzorovanji tin prizadevanji se je vsa poprava tako, točno in okusno zvršila. Pravijo, da smo Pograjci »zaplankani" in ločeni od javnega prometa. Pa temu ni tako. Se se gibljemo in vozarimo v Ljubljano, ker nočemo zaostati v omiki. Vozimo se, pravim. Pa po kakej cesti? Do Zirovnika, delokrog sl. cest. odbora Vrhniškega, imamo jako lepo, gladko cesto, ki dela čast omenjenemu sl. odboru; a od tam dalje proti Dobrovi in Viču meniš, da si zlasti jeseni in pomladi stopil na pontinsko močvirje. Noge na ramo in hajdimo po glavi do mitnice. Ako se voziš, te vsakdo pogleda in smešno opazuje voz in kolesa; kajti drži se jih blato dobrovske ceste. Kolikrat smo že prosili, naj bi sl. cestni odbor obračal svoj pozor tudi na to cesto. Kolesa se udirajo, da komaj živina diha. Nekoč sem korakal peš ; kmalu bi bil pricapal bos v belo Ljubljano. Naj bi sl. cestni odbor naročil dve mreži za presejavanje nasipa, kojih jedna ostane v Kožarjih, druga na Sujci. Sedaj pa posestniki nasipljejo z mlivko iz Gradašice, nekateri še celo nič. Upam, da te besede ne bodo glas upijočega v puščavi. — Kadar se prične pri nas zopet »die Pelz-Saison", bodem uže naznanil, go6p. vrednik. Stržek prvi naznanja kožuh, drugi »Štajercev Janez", ki ga uže oblači. (Umrl) je v Pulju 22. t. m. upokojeni kontre-admiral R. Pogačnik. * * * (Politično gibanje na Koroškem.) Minulo nedeljo, dne 20. t. m. je bilo na Koroškem kar pet shodov V Trgu je zboroval vit. Schonerer, ki v zadnjem času večkrat prihaja mej koroške Slovence. V St. Vidu so zborovali socijalni demokrat j e, v Tinjah »bauernbund", v St. Sal-vatorju nemški nacijonalci in v Kotmari vasi tamošnja podružnica sv. Cirila in Metoda. To mora vender kaj izdati I (Kušaj seje vrnil!) Iz Celovca: Poročali smo svoj čas, da je izginil od tli kakor kafra na zraku, veliki nemškutar in podpredsednik »bauernbund a" Kušaj. Vzel je bil s seboj nekaj denarja svojega gospoda Moro-ta in v skrb mu izročeni denar revnih delavcev Morotove tovarne v Vetrinji. Pa kakor se vidi mu je denar pošel in povrnil se je iz tujine v milo domovino, v Celovec. Čutil se je zelo varnega, zakaj najel si je kar v mestu stanovanje. Celovška policija, ki njegovih dejanj še ni pozabila, je izvedela, da se je begun povrnil ter mu hitro poskrbela za varno in mirno stanovanje v znani veliki hiši. — Morda se v kratkem povrne tudi še Plešivčnik. (Umrl) je v bolnišnici usmiljenih bratov v St. Vidu velč. gosp. Jan. Koler, sen., župni v Stebnju ob Velikovcu. Porodil se je dne 26. novembra 1815 v Božeci, bil v mašnika posvečen 13. avgusta 1841. Zelo dolgo je bolehal in mnogo trpel. Naj mu bo zato podeljeno na onem svetu večno plačilo! * * * (Učiteljska imenovanja na Štajerskem.) Imenovanih je 24 podučiteljev in 74 podučiteljic za uči-*-telje, oziroma učiteljice, ki so po izpitu že 10 let trajno službovali. (Na nemško-sloveuski gin naziji v Celju) se je v prvi razred vpisalo 87 učencev; zato je vodstvo novega šolskega zavoda prosilo, naj ministerstvo dovoli vsporednico, ker je nemogoče toliko učencev poučevati v jedni neprostorni sobi. Po dolgotrajnih obravnavah je sedaj ministerstvo vender le dovolilo vsporednico. — Iz tega je razvidno, kako potrebna je bila ustanovitev slovensko - nemške gimnazije v Celju. (Z Murskega polja.) Z letošnjo letino nismo poljedelci nič zadovoljni, kajti ozimina je popolnoma prešla, jarina pa se je tudi prav slabo obnesla. — Eazven koruze in ajde, ki je precej obrodila, je bilo vse drugo slabo, tako da nekateri niti semena niso nazaj dobili. Ker tudi krompirja ni veliko in sadja skoro nič, bode nekaterim družinam za živež slabo šlo. Živina bode pač imela dovolj krme, ker je bilo mnogo sena in otave, in se je vse lahko lepo spravilo ; zato pa je tudi živini cena precej poskočila. Pri žitu pa vkjub temu, da ga ni skoro nič, cena vedno jednako nizko stoji. Za kmeta so te tržne razmere silno neugodne, ker ravno žita naši kmetje največ prideljujejo, pa dobijo zanj silno malo, ker nima cene in vender so davki od polja silno visoki, in potem še raznovrstne naklade, ki navadno toliko znesejo, kakor davek. (Iz ljutomerskih goric) se nam poroča: Trgatev smo srečno dokončali, in večina gospodarjev je z letošnjo trgatvijo prav zadovoljna; kajti pridelali so ne samo nekoliko več, ampak tudi boljšega mošta, kakor lani. Posebno mnogo pa je letos izabele, ki je zlasti po letu prijetna pijača za delavce. Letošnji vinski mošt ima po sladkorni tehtnici od 19—21 odst. sladkorja, lani pa komaj od 17—19 odst., zato pa je letos tudi cena nekoliko višja. Pri diažbi cerkvenega vina v Ljutomeru se je plačeval mošt z lesom vred štrtnjak od 150 do 180 gld., torej od 24—27 kr. liter; nekateri pa so ga še tudi po 28 do 30 kr. liter prodali. Izabela bode letos nadome-stovala jabelnčico, katere skoro nič ni, kajti sadja je bilo tukaj jako malo. (Vinska letina) okoli Ptuja je letos prav dobra, vino je boljše od lanskega. Cena je 18 do 24 kr. liter. V Zitolah je trta srednje obrodila, sicer pa se hvalijo z vinom. Tudi na Dobrni je bila dobra trgatev. (Za ljudske kuhinje.) V Št. Ilju v Slovenskih Goricah je umrl vpokojeni vojaški uradnik Thaler, doma iz Železnikov; zapustil je v svoji oporoki 30.000 gld. za kuhinje v Mariboru, Celju in Ljubljani. * * * (Iz Gorice.) Dan na dan se bolj kažejo žalostne posledice slabe vzgoje, oziroma duha, ki vlada sedanje čase. Ni dneva, da bi ne čuli o kakem samomoru itd., da, ta slučaj se je pripetil tudi med našim dijaštvom o zadnjih letih parkrat. V torek, 22. t. m. se je vstrelil v Gorici Julij Prezelj, 20-leten mladenič. Pred nekaj leti je študiral gimnazijo v Gorici in zvršivši nekaj razredov, šel je k pošti v Tolmin. Pred mesecem dnij je pa izgubil službo, ker je porabil poštni denar in ga ni pravočasno vrnil, vgtem ga je pa komisija zasačila. Mesec dnij je stanoval v Gorici in včeraj okoli 11. predp. si je končal mlado življenje vstrelivši se v sence. * * (Nunska cerkev ljubljanska) dobi nov zvonik po predelanem načrtu in se zidarska dela izvršujejo baš te dni. Ostale poprave na cerkvi in samostanskem poslopji dokončale se bodo stoprav prihodnjo pomlad. Istotako poprave in dozidave šentjakobske, trnovske, št. Peterske in deloma tudi frančiškanske cerkve ozir. njih zvonikov. (Mestni rastlinjak pod Tivoli) dobi krog in krog na seženj visokih kolih pritrjeno močno žičasto ograjo, katera se gradi te dni po mestnih delavcih. (Ljubljanica) je preteklo noč narasla za tri črevlje nad normalom. Ker še vedno dežuje, bode brezdvomno dosegla v teku današnjega dne črez meter visočine. Kakor skušnja uči, provzroča jesensko deževje kaj rado povodenj na Barji. (Prometna cesta brez — razsvetljave) Poroča se nam: Dolenjska cesta oi mitnice do kolodvora je bila sinoči in predsinočnem brez vsake razsvetljave! Od devetih svetilnic ni niti jedna gorela! Cesto, ki je še v pozno noč polna železLiškega, privatnega, osobnega in tovornega prometa, pustiti v temni, deževni in brezmesečni noči brez vsake razsvetljave in niti za groš petroleja v kaki svetilnici goreti pustiti, je naravnost škandal, vreden, da se javno pograja. (Policijska kronika.) Od 23. do 24. oktobra v jutro aretovala je mestna policija 4 osebe: 2 zaradi potepanja in 2 zaradi kalenja nočnega miru. — Jožefu Kochlerju, stanujočemu v delavskih hišah na Dunajski cesti ukral je neznan tat purana, vrednega 2 gld., Jakobu Kolencu na Poljanskem trgu št. 5 pa so bile ukradene 4 kokoši, vredne 4 gld. Po tatovih se zasleduje. — Mestna policija aretovala je od četrtka 24. t. m. do petka 25. t. m. v jutro 5 oseb, in sicer: 2 zaradi potepanja, 3 pa zaradi pijanosti in kalenja nočnega miru. — Elizabeta Les-kovic, zasebnica na Kongresnem trgu št. 2, je ovadila 24. t. m., da ji je iz zaprtega kovčeka v pod-strešnej sobi neznan tat ukral hranilniško knjižico z vlogo 215 gld., jeden državni žreb št. 1980 nominalne vrednosti 100 gld., jeden Stanislavski žreb št. 14.243 v nominalni vrednosti 20 gld. iu 5 srebrnih goldinarjev. — Hranilniška knjižica je bila 22. t. m. po Bezi Kastelic iz Sela pri Dobu realizirana. O tem se je doposlala ovadba tukajšnjemu c. kr. državnemu pravdništvu, po storilcu pa odredile poizvedbe. Jlarodno gospodarstvo. Zvišanje davkov v zadnjih 27. letih. Kakor znano, govori vsak novo nastopivši finančni minister o varčevanju in ravnotežju državnega gospodarstva. Vkljub temu pa si nasprotno vsak prizadeva, iznajti novih davkov ter je vpeljati, ali pa obstoječe povišati. Za koliko so narasli v zadnjih 27. letih državni dohodki na Avstrijskem, razvidimo iz naslednjih številk. Leta 1868 so znašali dohodki 281,240.000 gld., letos pa znašajo že 644,510.000 gld. (Državni troški 1.1868 320,230.000 goldinarjev in letos 644,480.00 gld.) To se torej pravi: Državni troški na Avstrijskem so se pomnožili v teku zadnjih 27 let za 324,254.000 gld.; istodobno se je pa davčni vijak tako nategnil, da se je potom davkov in doklad k ljudstva izvilo celih 363,270.000 gld., ali z drugimi besedami: troški so se od leta 1868 pomnožili za 100 odstotkov, dohodki pa celo za 130 odstotkov. Ako pregledamo državni proračun, vidimo, da dobita največji delež od teh dohodkov militarizem in državni dolg. — Poleg teh ogromnih davkov na-rastli so pa tudi občinski davki in doklade. Delavci, ki nimajo nikakih političnih in gospodarskih pravic, ne plačujejo sicer nobenega naravnostnega davka, vsled tega pa morajo plačevati indirektne davke, ker morajo vse drago plačevati in slabo živeti. — To je torej tisto grozno breme, ki tlači in ugonablja srednje in nižje stanove. Telegrami. Godollo, 24. oktobra. Cesarica je odpotovala ob 12. uri s posebnim vlakom na Dunaj. Dunaj, 25. oktobra. V imenu levice je o vladnem programu govoril grof Khuen-b u r g. Ako bo vlada ostala v dejanju zvesta označenim načelom, jo bo levica podpirala. — H e r o 1 d v imenu mladočeške stranke izjavi, da se češki narod ne bo dal voditi vladi s takim programom. — Grof 11 o h e n-wart pozdravlja ministrovo izjavo kot program krepke vlade, kakoršne vzlasti sedaj živo potrebujemo. Vtis programa na konservativno stranko je ugoden in ako bo vlada tudi v dejanju izvrševala svoja načela, jo bodo konservativci radi in krepko podpirali. — Vitez Zaleski obljubi novi vladi v imenu Poljakov vsestransko podporo. — Dr. Pattai v imenu antisemitov izjavlja, da bode njegova stranka vlado sodila po dolih ter jo potem ali podpirala ali pa pobijala. — Dr. Ferjančič povdarja zahtevo Slovencev v šoli in uradu ter izjavlja, da bodo vlado njegovi somišljeniki podpirali, ako bo po v svojem programu omenjenih načelih v tem smislu delovala. Jednako se je izjavil v imenu Rusinov dr. Barwinski. — For-egger omenja, da neparlamentarni značaj vlade zahteva, da se počaka, kako da bo vlada postopala kot voditeljica. — B u r g -s t a 11 e r izreka vladi v imenu liberalnega centruma zaupanje. — Steinwender pravi, da bodo nemške nacijonalce nasproti vladi vodili le stvarni oziri in da oni ne bodo vladi namenoma obtežavali stališča. — Poročevalec proračunskega odseka prosi, da se pospeši rešitev proračuna; za poročevalce so določeni Kozlovski, Exner, Szepanovski, Fuchs in Kathrein. Prihodnja seja je 30. t. m. Dunaj, 24. oktobra. Cesarski namestnik marki Bacquehem je odpotoval danes popoludne v Gradec. Dunaj, 24. oktobra. Pri današnjem slavnostnem vmeščenju rektorja na dunajskem vseučilišču je nastal v auli grozen vrišč, ker se je katoliškim dijakom „Noricae" in „Austriae" zabranil vstop, češ da ne smejo nositi kot taki orožja. Vrišč je trajal tako dolgo, dokler niso gori omenjeni dijaki odšli iz poslopja. Tešin, 24. okt. Pri današnji državno-zborski dopolnilni volitvi za tukajšnje mesto je bil izvoljen mestni župan Demel s 1114 od 1963 glasov. Rim, 24. oktobra. „Agenzia Štefani" se poroča iz Lizbone: Zunanji minister je prosil italijanskega poslanika, naj izrazi italijanski vladi obžalovanje glede opustitve obiska kralja Carlosa, in željo, da bi se sedanje napete razmere kmalu poravnale. — Jednake misli izražajo tudi tukajšni listi. Budimpešta, 24. oktobra. Banffy je odgovoril na interpelacijo glede shodov grško-orijentalske cerkve, da se stroški ne smejo pokriti iz cerkvenega zaklada in da bode dovoljenje za prireditev shoda predložil popreje cesarju. — Notranji minister je odgovoril na interpelacijo posl. Endreya v zadevi, slavljenja Franca Košuta v mestu Hodmezo-Va-zarhely, češ da je moral občni zbor zabra-niti, ker se ni priredil zakonitim potom. Sredeo, 24. oktobra. Iz najboljših virov se zagotavlja, da je popolno neosnovano poročilo o bližnjem prestopu princa Boris k pravoslavni veri. Carigrad, 24. oktobra. Turška vlada je poslala guvernerju Šakir-paši in guvernerjem v šestih vilajetih preosnovni pravilnik, kakor tudi dotična navodila, ter o tem naznanila trem poslanikom. Vabilo I. občnemu zboru in ob enem volilnemu shodu slov. katol. društva kamniškega v nedeljo po krščanskem nauku v Kamniku pri „Krištofu". Vspored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajuikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Govor: Težnje kmečkega stauu in dež. poslanci. 5. Predstava kandidata. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih aienic in vrednostij »^ien. Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Katol. politično društvo za Dolenjsko S priredi "v Črnomlju v nedeljo, dne 27. t. m., ob 724. uri popoldne v prostorih g. Jermana. Vspored: 1. Pomen iu važnost deželnozborskih volitev, govori g. P r i s t o v. 2. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Umrli so: 24. oktobra. Peregrin Poljanšek, posestnik, 65 let, Tržaška Cesta 12 a, jatika. — Vincenc Res, delavec, 19 let, Travniške ulice B, jetika. — Frančiška Venier, šivilja, 33 let, Kravja dolina 12, jetika. Tujci. [23. oktobra. Pri Slonu : Saller, Sigmund, Doms, Schiessl, Koudela, Ealkenar, Braun z Dunaja. — Gilar iz St. Petra. — GrusB iz Kaaden-a. — Moise iz Cherso. — Goldmann, Altman, Wedel iz Berolina. — Goljevšček iz Gorice. — Beck iz Landskron-a. — Kos, Fabek iz Gradca. — Stein iz Peterburga. — Heinisch iz Trsta. — Germ iz Vinice. Pri Maliču -. Hostnig, Lepoy, Abeles, Hanak, Wuthe, Stern, Lobner, Kollenz, Fenichel, Pick z Dunaja. — Wolf in Trsta. Winterhalter iz Maribora. — Rubasch iz Plzna. — Be" hofschitz iz Linca. — Missoni z Reke. — Prosenik iz Metlike. Meteorologično poročilo. 8 Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 24 9. zvečer 720-7 14-4 sr. jzah. oblačno 25 7. zjutraj 2. popol. 7228 727-2 12-2 90 si. szab. sr. svzh. 2 oblačno n. 55-3 Srednja včerajšna temperatura 13 6*, in za 4-7 nad normalom. Istrskega forinjevegazrna v večji množini prodaja Jernej Sardotsch v Kopru. 617 3-3 Izpraznena jo služba cerkvenika in organista v Kresnicah, ki se lahko prčcej nastopi. — Prosilci naj se brzo oglasijo pri cerkvenem predstojništvu v Kresnicah. 619 3—2 Alojzij Jerše, župnik. Organist, kateri bi se upal prevzeti tudi službo zasilnega učitelja s stalno nagrado, se takoj sprejme na Skaručini. Pojasnila daje župni urad v Vodicah. 623 3-1 š. Žužek, župnik. Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na KoroSkem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 1'80, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi paUntivani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglja za kadilnico smo porabili. Vaša iznajdba je res krasni, namenu popolnoma zadosčujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 62-23 Razpisana jo služba organista in cerkovnika na Lašbcm do 1. januvarija 1896. — Prosilci oglasijo naj se vsaj do 1. decembra 1895. Cerkveno predstojništvo nadžupnije in dekanije v Laškem Trgu (Tiiffer), dn4 14. oktobra 1895. 605 5-5 Karol Wolf-ov restitucijski fluid (izvleček najizvrstnejših gorskih zelišč). MnogostranBko izkušeno hladllao in krepčevalno sredstvo po velikih naporih ln trajnem Jez-darenjn — Najizvrstneje pri vseh zunanjih boleznih, kakor: trganja, revmatični mrtvoudnosti, zvl-JenJu, zakiopnenju kit itd. Cena steklenici 1 gld. 25 kr. Karol Wolf-oy 567 12 redilni prašek za domače živali. Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor konjih, govedih, ovoah, prafiičih itd., ako rade ne jedo ali težko prebavajo; izvrstno varovalno sredstvo proti kritnim boleznim. Cena zavitku 45 kr. Glavna zaloga pri jediaemu izdelovatelju: K. WOLF-«, lekarnarju v Vipavi, Kranjsko, via Postojina in Gorica. Lekarna Trnkčozjr, DnnaJ, V. Frotinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenioa 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 61 TJbaldupl. Tmkoczyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. P Lekarna Trnk6ozy v Gradca. !! Zahtevajte!! obilrnl oenlk, katerega brezplačno ln franko razpoiiljajo bratje Placht, prva ln mednarodna tovarna za sta ia iMono orodje, Schiinbach 379 pri Hebu, Češko. Za slavnoznana svoja godala in strune jamčimo. Gosli brez loka od gld. 150, 2, 3, 4, 5, 10 do gld. 80. Loki od gld. 1, 2, 3, 4 do gld. 30. Cello za koncerte, fino delo, od gld. 25 do gld. 50. Citre z najčistejšim ročnikom od gld. 7-50,11,13,18,25 do gld. 50. Gitare z najčistejšim ročnikom od gld. 3 50, 4, 7, 9, 10 do gld. 30. Piščali (flavte) za koncerte iz gre-nadilnega lesa C, H, Fuss od gld. 5, 7, 9, 11, 13 do gld. 100. Klarineti za koncerte iz grenadilnega lesa C, B, Es, D, od gld. 8, 12 15, 16, 18, 20 do gld. 50. Toki za gosli od gld. 2. 3, 5, 6, 8, 12, 14 itd. PoSilja se po poštnem povzetju. — Kar ne ugaja, se rado zamenja. Naslov prosimo „Bratje Plaoht" ali „Bratri Placht". Dopisuje se nemško, češko, francosko in rusko. Iščemo tudi sposobnih zastopnikov po posameznih mestih. 579 26—11 Ravnokar je izšla za proučevanje narodnega gospodarstva veleznamenita knjiga : v (Srne Bufive RmečRecja stanu. (Jedro kmečkega vprašanja.) <3. Sovrdtt. 268 strani, v mali 8°; cena 50 kr. "^Jt Dobiva se v Katol. Tiskarni, pri H. Ničmanu, Vodnikove ulice št. 2 in v Katol. Bukvami. D u n a j s k a borza. Dn6 25. oktobra. Bknpni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 1%...... Avstrijska kronska Tenta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. , Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki drl. bankovci za 100 m.nem.dri.velj. 20 mark ............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci C. kr. cekini . . . 100 gld. 15 kr. 100 „ 55 0 121 „ 05 n 100 „ 95 120 , 75 0 99 . — m 1057 „ — » 397 „ — n 120 „ 25 58 „ 85 11 n 75 B 9 n 54 m 45 B 15 5 „ 69 n Dnč 24. oktobra. državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vr&vnavne srefike 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo (>origkega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne želoanice 6% . „ „ dolenjskih železnic 4% 149 gld. 50 kr. 159 197 99 144 131 107 112 99 99 219 1G8 131 99 50 50 76 25 70 50 50 20 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn.,1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 200 gld. 75 kr. 17 23 69 71 53 23 176 3485 638 112 79 101 190 130 50 25 50 25 Nakup in prodaja IS vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Savarovanja za zgufr s pri irebanjlh, pri izžreb&nj« najmanjšega dobitka. K a lan t na izvršitev naročil na borzi. Izdajatelj: Dr. Ivan JaneiiA. Menjarnična delniška družba „M K B C U B« WollzeHa it ID DnnaJ, Wariahi1f«rttra«i8 74 B. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovoe. ST Pojasnilav vseh gospodarskih in flnanfinih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti ■f naloženih ^lavnlo. Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.