dan v tednu
1—I
I Ureja uredniški I odbor — Glavni I in odg. urednik I Jože Štular —
I tel. 21-071, lok.
I 251 — Tisk in I klišeji CP »Gorenjski tisk«
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ
mMm
LETO VI. — ŠTEVILKA 7.
KAJ DELA SOCIALNA SLUŽBA IN KAKŠNE NALOGE JO ČAKAJO V SAVI
V prejšnji številki našega glasila smo objavili članek o nalogah socialne službe. Z njim smo seznanili člane kolektiva, kakšna je vloga in pomen socialne službe v delovni organizaciji. Naloge socialnega dela so bile opisane okvirno in splošno, zato je prav, da v nadaljevanju povemo več, kaj dela socialna služba pri nas in kakšne naloge je sprejela.
Socialne probleme je v kolektivu treba reševati zato, da se člani kolektiva čim bolje počutijo, kar je pogoj za uspešno opravljeno delo. Kvaliteta in kvantiteta dela hkrati omogočata zvišanje osebnega in družbenega standarda članov kolektiva.
Področje socialnega dela v našem kolektivu je razdeljeno takole:
1.	Reševanje problemataike posameznih skupin članov kolektiva
2.	Sodelovanje pri sprejemanju, uvajanju, nameščanju, premeščanju in odpovedi članov kolektiva
3.	Sodelovanje v timu
4.	Sodelovanje z delovnimi enotami
5.	Posamezno reševanje socialnih problemov
6.	Sodelovanje z družbeno-poli-tičnimi organizacijami in samoupravnimi organi
Socialna služba si prizadeva reševati probleme skupin. S tem predhodno vplivamo, da do problemov sploh ne bi prišlo. Hkrati obsega to delo tudi skrb za izva-
janje in dosego zakonitih pravic, ki jih imajo posamezne skupine članov delovne skupnosti. V skladu z možnostmi si prizadevamo izboljšati in uvesti nekaj ugodnosti, ki jih zakon sicer še ne predvideva, ampak določa le minimalne pravice, ki pripadajo posameznim skupinam. Prav v tem pa se kaže tudi socialno delo kot stimulator zakonodaje. Ob ugodnem počutju članov kolektiva bomo torej dobro gospodarili in s tem povečali osebne dohodke, torej dvignili standard.
Posebno področje socialnega dela obsega sodelovanje socialne službe pri sprejemanju, nameščanju, uvajanju, premeščanju im odpovedi članov kolektiva. Pred sprejemom povabi socialni delavec prosilca na pogovor. Tako ugotovi njegovo socialno stanje. Postopke nameščanja, premeščanja in odpovedi pa mora socialni delavec spremljati zato, da bi v bodoče vplival na napake, ki se v tem postopku dogajajo.
Naloga socialne službe je tudi sodelovanje v timskem delu. V skupini, kjer sodeluje zdravnik, medicinska sestra, referent za HTV pri delu in socialni delavec, obravnavamo problem higiensko tehničnega varstva članov kolektiva. Trenutno obravnavamo nesreče pri delu in iščemo vzroke, katerih odprava bi vplivala na zmanjšanje nesreč.
Z uspehom se je socialna služba vključila tudi v sodelovanje z
delovnimi enotami. Skupno z vodjem enot si prizadevamo odstraniti vse, kar zavira nemoteno delo.
Področje reševanja posameznih problemov članov kolektiva zahteva posebno pozornost. To delo največkrat neupravičeno označimo za prepozno reševanje socialnih problemov. Ce pa analiziramo posamezne primere, ugotovimo, da se v tem delu odražajo tudi vplivi, ki preprečujejo nastajanje problemov.
Poleg omenjenega dela in sodelovanja v timu, socialna služba sodeluje tudi z družbeno-politični-mi organizacijami in samoupravnimi organi v podjetju, s centrom za socialno delo pri Občinski skupščini in nekaterimi drugimi organi v komuni.
Naša naloga je tudi, da odstranjujemo vse, kar bi karkoli vplivalo na medsebojne odnose, kvaliteto in kvantiteto dela.
Ob zaključku naj opozorim še na škodljivo miselnost mnogih članov kolektiva, češ da je socialno delo namenjeno predvsem delavcem v proizvodnih del. enotah. Socialna služba mora raziskovati in ugotavljati ter pomagati odstranjevati tudi tiste napake, ki se pojavljajo pri naših vodilnih delavcih. Priznati moramo, da prav vodilni kadri še vedno preradi pozabljajo nai človeka kot človeka in gledajo nanj le kot na delovno silo — stroj, kar je kapitalistično gledanje. Ob tem nas čaka še mnogo dela. BLA2 STUDEN
Glede na sklep delovne konference organizacije ZK, da se na osnovi poročila TK ZKS o delu v preteklem letu. na osnovi uvodnih besed' sekretarja TK in razprave na konferenci, izdelajo okvirni zaključki — so bili na komisiji za sklepe izdelani
KOMUNISTI SO DOLŽNI:
—	s svojim delom v samoupravnih organih in pri razpravah in odločanju o zadevah, kjer neposredno odločajo vsi člani delovne skupnosti, zagotoviti izbor ekonomsko in družbeno-politično najustreznejših rešitev ter zagotoviti (v medsebojnih odnosih) spoštovanje in izvrševanje samoupravnih dolžnosti in pravic vsakega člana delovne skupnosti. Zagotoviti morajo obveščenost vseh članov delovne skupnosti oziroma samoupravnih organov o zadevah, o katerih ti odločajo;
—	z delom na svojem delovnem mestu in kot upravljale! zagotoviti izvajanje akcijskega programa, statuta in vseh drugih dogovorov o skupnem delu, ki omogočajo boljše delo in poslovanje ter zagotoviti, da odgovarjajo tisti, ki zavirajo uresničevanje teh aktov;
—	na svojem delovnem mestu skrbeti za dvig produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti in za boljšo organiziranost. Pri tem upoštevajo tudi možnosti specializacije in drugih oblik gospodarskega sodelovanja;
—	zagotoviti, da se čim prej dokončno oblikuje sistem delitve osebnih dohodkov po vloženem dedu in da se še zlasti ustvarijo osnove in merila za ugotavljanje
delovnih rezultatov delavcev
Sklepi delovne konference organizacije ZVEZE KOMUNISTOV SAVA KRANJ
v delovnih enotah strokovnih služb in da onemogočijo delitev, ki ne sloni na izdelanih kriterijih za ocenjevanje vloženega dela posameznika ali enote na subjektivnih ocenah;
—	svoje delo in delo svojih sodelavcev kritično ocenjevati in zagotoviti odpravo napak, ki se pojavljajo. Z idejnim izobraževanjem ter s strokovnim izpopolnjevanjem se morajo stalno usposabljati, da se lahko bore proti vsem idejnim odstopanjem in da v največji možni meri uspešno delujejo na svojem delovnem mestu, v delovni enoti in v delovni skupnosti podjetja;
—	aktivno delovati v samoupravnih organih, v katere so bili izvoljeni, ter se ob vsaki priliki in v vseh organih enotno boriti za uresničevanje stališč in rešitev, ki so jih po izvedeni razpravi spoznali za najboljše v dani situaciji;
—	dolžni so zagotoviti izvrševanje vseh sprejetih sklepov in ukrepati proti tistim, ki jih kršijo;
—	da skrbe za takšno kadrovanje, da bodo v organizacijo stopali v večji meri kot doslej predvsem neposredni proizvajalci in mlajši člani kolektiva, kar dosegajo s tesnejšim sodelovanjem z mladinsko in ostalimi družbenimi organizacijami.
Sklepe so obravnavale vse OO ZK in so sprejeti v zgornji formulaciji.
Borut Žnuderl je bil predsednik komisije za zaključke
Ti sklepi so le okvirnega značaja in bodo morale osnovne organizacije sprejeti konkretnejša določila za njihovo izvrševanje, celotno gradivo konference pa obenem služi kot osnova za delovanje organizacije Zveze komunistov Slovenije v prihodnjem obdobju.
S tem se tudi naša organizacija ZK vključuje v izvajanje sklepov III. plenuma CK ZKJ. Čeprav je bila naša delovna konferenca že pred plenumom, pa so zaključki čisto v njegovem duhu. Z izvajanjem gornjih zaključkov bodo tudi komunisti v Savi doprinesli delež k izvajanju reforme, k boljšim odnosom pri delu in k boljšemu poslovanju.
Komisija za zaključke
12o loo
So 6o 4o
delovni dan
Še v sredini marca smo upali in pričakovali, da bo izvršitev plana vsaj 98 %. Končni rezultati pa kažejo le 92 %. Izpad 8 % je nastal predvsem zato, ker nismo mogli pravočasno pričeti z delom na nekaterih novih strojih v pnevmatikami in tehnični hali.
T	S, P__________________________F____________________s	C
CIBbKJ V mESL ni on- 1 r	E pr o: CU .kiAl rs<*.	zVODNJE :CU A	^ /	^	 v z
	4V	do^vrSc		V
1	5	11	18	26	31
Delo, osebni dohodek In kvaliteta
Vsi delavci v proizvodnih in strokovnih službah smo odgovorni za kvaliteto izdelkov in sami si režemo kruh. Seveda je tu še nekaj: ali se nekateri sploh zavedajo, kakšne naloge imajo na svojem delovnem mestu. Dostikrat slišimo pripombe: zmesi niso dobre, kaj pa delajo naši strokovnjaki — pa celo, da jih je preveč in podobno. Menim, da naši strokovnjaki delajo, čeprav ne fizično, opravljajo umsko delo, ki je tudi naporno. Najvestnejši še doma razmišljajo, kako bi rešili kak pereč problem. Zamislimo si, kakšne težave imamo pri nabavi reprodukcijskega materiala, kaiv-čuka, korda, žice, barv in še in še. Vse to je treba izpeljati, da bi delo teklo nemoteno naprej. Prej planirano je treba stornirati, recepture spremeniti, prilagoditi tehnološki postopek. Tega mnogi ne gledajo kot delo, čeprav je naporno.
V proizvodnji delamo napake, za katere naši prenekateri delavci menijo, da niso pomembne. Poglejmo konfekcijo plaščev. Kaj lahko opazimo? Gube, zračne mehurje, preveč naloženi spoji, premalo aili preveč osveženi sloji, nepravilno prekriti spoj, slabo uravnana hlačnica in še marsikaj. Vse to močno vpliva na odstotek slabe kvalitete plaščev. Preveč si prizadevamo nabrati čimveč točk in razumljivo: denar je tisto, kar vzpodbuja slehernega za delo. Kakšni pa bi bili naši prejemki, če bi imeli pri delu res vsi tudi plačilo za kvaliteto. Zgoraj navedene napake lahko opazi in odpravi sleherni konfekcioner. Kadar bo delavec v proizvodnji toliko vesten, da se bo izogibal vseh možnih napak, kadar bo nanje opozarjal svojega sodelavca, se bo dvignila kvaliteta plaščev, prav tako pa tudi osebni dohodek.
Da bi bil plašč kvaliteten, mora tudi vulkan izacija potekati po predpisih. Ce je plašč pravilno bombiran, lepo očiščen in pregledan, ter po predpisih vložen v kalup, lahko pričakujemo, da bo
brez prelivov, podaljšanih nog, da bo zalit in brez gub na nogi, ki so posledica nevestnega dela. Pravimo tudi: »Ogrevne duše so slabe!« Pa poglejmo, zakaj so slabe?
Do nedavnega so bili slabi ventili na prvem mestu. Ta problem smo rešili s spremembo konstrukcije ventila. Zakaj pa so duše pretegnjene? Kadar plašč bombiramo in še ni dovolj raztegnjen, hoče delavec to nadoknaditi s tem, da bombirano dušo v plašču da pod tak pritisk, da duša popolnoma izgubi svojo obliko. Zaradi tega postane duša sčasoma pretegnjena. Potem nam povzroča gube, nepravilno oblikovano nogo ali pa jo obroči preščipnejo. Posledica tega: plašč in duša gresta v odpadek.
In še o vulkanizaciji ogrevnih
duš:	)
Vtis imam, da za ta izdelek, ki je precej pomemben za končno obdelavo plašča, sploh ni posebnega zanimanja. Je zalita, ali ni, prebodena s cevko, da ne govorimo, kjer je noga duše. Ni redek primer, da je duša vložena v kalup tako, da noga popolnoma izgubi svoj položaj. Takšna duša nam pusti plašče surove na nogah, v kolikor je takoj ne izločimo.
Kot je videti je neštetokrat le malomarnost vzrok slabe kvalitete. Iz dneva v dan opozarjamo na take napake, ki se pojavljajo, toda vse to kaj malo zaleže. Kot da bi bili gluhi. Dejstvo je, da velik del krivde za slabo kvaliteto nosimo prav v proizvodnji in da delavci niso dovolj zainteresirani za njeno izboljšanje. Delavce, ki naredijo veliko in delajo vestno, kvalitetno, je treba tudi veliko in vestno nagrajevati. Tako bomo zainteresirali tudi tiste, ki delajo slabše. Dokler bosta imela slaib in dober delavec enak osebni dohodek, ne moremo pričakovati kvalitetnih izdelkov. Morali bomo najti boljši in pravičnejši način delitve osebnih dohodkov. V tem je osnova za pravično nagrajevanje in kažipot manj vestnim.
VINKO CUDERMAN
Eden od »sodobnih« problemov je tudi vprašanje odgovornosti. V vseh dogovorih, sklepih in na delovnih mestih bi morali natančneje določati, kdo je odgovoren za realizacijo, za uresničitev ali izvršitev naloge. Tudi pri nas se zgodi, da ne moremo ugotoviti, kje in zakaj se je ustavilo izvrševanje nalog.
KJE IN KAKO BOMO LETOS LETOVALI
Zaradi kolektivnega dopusta pri nas bo letos teže organizirati letovanje, kot je bilo to do sedaj, saj smo v preteklih letih lahko ugodili večini naših sodelavcev in njihovim svojcem glede razporeda, časa in kraja letovanja. Znano je, da smo v lanskem letu razpolagali z letovainimi kapacitetami na Pokljuki, kjer je 14 ležišč, v PD v Crikvenici s 50 ležišči in najetimi letovainimi kapacitetami pri Počitniški skupnosti Ljubljana -Šiška v Vodicah, kjer smo imeli najetih 25 ležišč za 3 mesece. Ce vse to seštejemo in vzamemo čas izkoriščanja 90 dni, potem ugotovimo, da smo imeli na razpolago za naše letovalce 8.010 nočnin, kar je zadostovalo za potrebe članov kolektiva in njihovih ožjih svojcev. Preostale kapacitete, ki jih niso izkoristili naši letovalci, smo pogodbeno oddali posameznim podjetjem. S tem smo izkoristili vse letovalne kapacitete, ki bi jih v nasprotnem primeru ne imeli. Njihova neizkoriščenost bi močno vplivala na dohodek počitniške skupnosti. Počitniška skupnost je obračunska enota, ki mora z ustvarjenim dohodkom kriti stroške poslovanja in ustvariti še določena finančna sredstva za redno vzdrževanje počitniških domov. Tako smo v preteklem letu iz sredstev, zbranih v letovalni sezoni 1964, skoraj v celoti krili stroške adaptacije počitniškega doma na Pokljuki.
Vsem vam je dobro znano, za koliko so se v lanskem letu ob uveljavljanju gospodarske reforme zvišale cene osnovnim življenjskim potrebščinam, kar je povzročilo, da so se penzionske usluge v nekaterih počitniških domovih dvignile tudi za 30 %. Mi v naših počitniških domovih uslug za naše letovalce in njihove svojce nismo podražili niti nismo zahtevali doplačila razlik med ceno penziona in podražitvijo, ki je bila uveljavljena na Pokljuki in v PD v Vodicah. Razlika, ki jo je krila počitniška skupnost s svojim dohodkom, ustvarjenim s tujimi letovalci v Crikvenici, znaša za Vodice 350 dinarjev, za Pokljuko pa 500 din.
Menimo, da smo o dosedanjem poslovanju dovolj povedali, zato raje poglejmo, kakšna bo organizacija letovanja v letošnjem letu.
2e v začetku smo omenili, da bo težko vsem ustreči, vendar bomo skušali organizirati letovanje v času' kolektivnega dopusta v večjih počitniških domovih tako, da bi najeli celotne letovalne kapacitete. Najeti nameravamo določeno število ležišč v Novalji na otoku Pagu. Posredujemo vam nekaj podatkov, ki smo jih dobili pri turističnih delavcih v Novalji.
Novalja je priznano obmorsko letovišče na otoku Pagu. V lanskem letu je bila, po anketi zagrebškega Vjesnika, eno najbolj urejenih in dokaj cenenih letovišč na Hrvatskem. Mesto ima 3-krat tedensko direktno ladijsko zvezo z Reko. Na tej ekspresni progi vozijo ladje Ivan Cankar, Maribor in Aleksa Santič. Že imena sama nam povedo, da so to ladje boljše kvalitete, kar nedvomno vpliva na udobnost letovanja in počutje letovalcev pred prihodom na letni oddih. Nemalokrat to vpliva tudi na razpoloženje med letnim dopustom. Pot z Reke v Novaljo traja ob normalnih pogojih šest do sedem ur, kar je ravno prav za prijetno razvedrilo, saj je tudi potovanje na letni dopust povezano z dogo-
divščinami in lepimi doživetji (ob pogledu na sosednja turistična področja, kjer ladja pluje). Nekaj, kar nas pri tem moti, je dokaj visoka cena dnevnega penziona, ki znaša 2.700 dinarjev. Turističnemu društvu iz No val j e smo ponudili, da bomo propagirali in organizirali letovanje le pod pogojem, če bodo ceno znižali na 2.500 do 2.550 dinarjev za penzion. O tem, kakšen odgovor bomo dobili, vas bomo še seznanili, bodisi po informatorju ali stenskem časopisu. Toliko o Novalji.
Vsi, ki ste lansko leto letovali v Vodicah, prav gotovo poznate kvalitetne usluge počitniške skupnosti Ljubljana-Siška, zato smo se tudi v letošnjem letu obrnili nanje, da bi zagotovili v času kolektivnega dopusta letovanje večjemu številu letovalcev v svojih domovih. Menimo, da je prav, če spremenimo kraj letovanja, in sicer tako, da ne bi vsako leto letovali v istem kraju. Zato vam predlagamo, da se, v kolikor ste interesenti za strokovno organizacijo letovanja, potom naše službe, odločite bodisi za Novaljo ali za počitniški dom Ljubljana-Siška v Nerezinah na otoku Lošinju, kjer imata skupno svoj počitniški dom z 22 ležišči. Počitniški dom ima 8 sob s tekočo mrzlo vodo in ustreznimi sanitarijami v vsakem nadstropju. Poleg tega najamejo za potrebe počitniške skupnosti še določeno število zasebnih ležišč, tako da je kapaciteta doma v letovalni sezoni 120 obrokov hrane dnevno. Prepričani smo, da so bili tisti, ki so lani letovali v Vodicah, zadovoljni tako s kvaliteto, kakor tudi s kvantiteto hrane, zato vam priporočamo letovanje v Nerezinah. Za nas je ugodno to, ker poleg redne avtobusne linije Ljubljana—Nerezine tudi cena dnevnega penziona, ki znaša 2.500 dinarjev za celodnevno oskrbo, vključeni so trije obroki kvalitetne hrane in prenočišče, ni previsoka. Otok Mali Lošinj leži na zahodni obali Cresa. Klima je zelo ugodna, poleg tega pa je moč dobiti po primerni ceni tudi pristno domačo »kapljico«. Otok Lošinj je poznan po športnem ribolovu in je tu vsako leto 31. 12. prvenstvo v podvodnem ribolovu, kar priča, da je Lošinj vključno z Nerezinami res turistično področje.
Kot smo že zgoraj navedli, vozi na relaciji Ljubljana—Veliki Lošinj avtobus Ljubljana-trans-
port, in sicer od 10. 6. do 16. 9. vsakega 1., 11., 21. in 31. v mesecu in se vrača v Ljubljano še isti dan. Vožnja traja 7 ur.
S turističnim birojem Sap-Ljub-Ijana pa smo se dogovorili za večji aranžma v času kolektivnega dopusta, vendar nam do danes še niso poslali točnih podatkov, kako in kje nameravajo organizirati letovanje.
Morda še nekaj besed o letovanju v naših počitniških domovih na Pokljuki in v Crikvenici. V kratkem bomo predložili delavskemu svetu podjetja pravilnik o letovanju za leto 1966. Predvidevamo, da bomo v času kolektivnega dopusta lahko namestili v PD v Crikvenici preko 120 letovalcev za 2.000 dinarjev dnevnega penziona. Pripomniti moramo, da je to najnižja cena, ki smo jo do sedaj izsledili v kateremkoli počitniškem domu ob Jadranski obali. No, to ni pomembno, pomembneje je za nas, da bomo nudili našim letovalcem kar najboljše in prijetno bivanje.
Ko smo razpravljali o organizaciji letovanja v letošnjem letu, smo prišli do zaključka, da bi bilo prav, če bi v letošnjem letu odprli naš počitniški dom v Crikvenici že s 1. majem. Tako bi v predsezoni ob prostih sobotah prirejali dvodnevne izlete v PD Crikvenico ali v kak drug turistični kraj. Slehernemu članu kolektiva bi s tem omogočili prijeten izlet pod želo ugodnimi pogoji. Prevozne stroške bi krili iz sredstev, zbranih z ukinitvijo K-15, dočim bi morali hrano plačati izletniki sami. O tem bo še sklepal delavski svet podjetja, ko bo sprejemal pravilnik o letovanju.
O tem vam bomo pravočasno poročali.
PETER ŽIGANTE
lili
■
Mladi pred mikrofonom
V soboto, 26. marca, so se zbrali mladinci in mladinke iz petih tovarn na Gorenjskem, da pokažejo tudi pred mikrofonom, kaj znajo. Sodelovala so podjetja Sa-Sava — Kranj, Ibi — Kranj, Peko — Tržič, BPT — Tržič in Plamen — Kropa. Organizatorja te prireditve sta bila mladina Save in mladinai Ibija.
Ura je bila 19., v garderobi še vedno gneča. Potrebno je bilo precej potrpljenja in fizične moči, da smo v garderobi oddali plašče. Medtem je bilo v koncertni dvorani Delavskega doma vedno manj prostih sedežev. S petnajstminutno zamudo se je napovedana prireditev začela. Bilo je še nekaj prostih sedežev, vendar pa je precej obiskovalcev stalo. Lahko rečemo, da je bila dvorana do zadnjega sedeža polna. Napovedovalca Irena in Toni sta napovedala že nestrpno pričakovani program. Orkester JLA je zaigral prvo skladbico Tišina. Poslušalci so bili navdušeni.
Nato so se zvrstile posamezne točke pevcev, recitatorjev in ansamblov. Poleg tega je bilo pripravljeno tudi tekmovanje s prosto izbiro teme, drugo zanimivejše pa, Kranj med NOB. V tekmovanju na to temo so sodelovale tričlanske ekipe iz vseh sodelujočih podjetij. Naš kolektiv so zastopali mladinci iz aktiva Poklicne gumarske šole.
Prireditev je trajala dobri dve uri, nato pa je bil v veliki dvorani Delavskega doma mladinski ples. Splošno oceno bi lahko zaključili
s tremi besedami:	Oddaja je
uspela! Mladinci in mladinke so navdušeno pozdravljali vsekega nastopajočega (tudi napovedovalca) in so bili zelo zadovoljni s programom. Ce pa hočem biti kritičen, potem moram reči, da bi morali med pripravami več pozornosti posvetiti tehnični izvedbi, ali konkretneje — napovedovanju. Podobnega sodelovanja je potrebno veliko več med mladimi ljudmi raznih strok in ne samo enkrat letno, kot se to dogaja danes. Prav tako bi tudi na športnem področju morali bolj okrepiti sodelovanje in ga razširiti še izven našega mesta. Organizirali bi lahko tudi razgovore z ostalimi mladinskimi organizacijami, oglede tovarn in podobno.
Pri ocenjevanju posameznih točk komisija ni imela težavne naloge, zlasti pri določanju prvega mesta, kajti duo »Kaster« iz Tržiča je z absolutno osvojitvijo 100 odstotkov možnih točit zasedel prvo mesto. Na drugem področju tekmovanja, na temo Kranj med NOB, je osvojila prvo mesto ekipa Ibija iz Kranja. Naši mladinci so imeli vse možnosti za osvojitev prvega mesta, toda ob nepravilnem obnašanju napovedovalca, ki si je lastil praivico sodnika, in nepopolno sestavljenih vprašanjih, so zasedli drugo mesto.
Ob zaključku pa še to: organizirati moramo še več takih in podobnih prireditev, saj si mladina resnično želi kulturnega razvedrila.
MILE MILIVOJEVIC
Svetovna avtomobilska Industrlia
Ker je od razvoja in proizvodnje avtomobilske industrije v veliki meri odvisna tudi gumarska industrija, -smo po Gospodarskem vestniku povzeli nekaj podatkov o svetovmi proizvodnji avtomobilov. Menimo, da ibo to prav gotovo zanimalo veliko naših -bralcev, sicer ne s strokovnega stališča, pač pa le kot zanimivost.
Avtomobilska industrija sodi med tiste -panoge, Iki so se zadnja leta razvijale zelo hitro. V letih od 1958 do 1964 se je proizvodnja avtomobitov na svetu povečala za 86 odstotkov ali od 11,3 na 21,1 milijona avtomobilov. Za -razliko od strojne in elektro industrije je skoraj v vseh zahodnoevropskih državah bil porast vrednosti avtomobilske industrije precej večji. Največji porast proizvodnje avtomobilov je nedvomno dosegla Japonska, in sicer je v letu 1964 imela kar 616-krat večjo proizvodnjo od leta 1958.
Proizvodnja v posameznih državah leta 1964 in poraist v -primerjavi z letom 1958 sta bila naslednja:
	g 11 .9 8 O S & i>	8 «.7 11
ZDA	9.291	181
Zah. Nemčija	2.906	194
Vel. Britamiija	2.327	171
Francija	1.580	140
Italija	903	223
Kanada	671	186
ZSSR	603	98
Države z manjšo proizvodnjo od		
500.000		
Argentina		461
Španija		377
Brazilija		251
Mehika		251
Indija		248
ZDA so še vedno daleč najrvečji		
proizvajalec na	svetu, vendar nji-	
hova udeležba	v svetovni	proiz-
vodnji pada iz	leta v leto. Leta	
1959 je nanje odpadlo 48,2 odstotka svetovne proizvodnje, medtem -ko je je 1964 le še 44 odstotkov.
4
Lepo urejena peščena plaža v No-vajliji že čaka na prve goste. Turistično društvo in občinska skupščina tega mesta zagotavljajo, da bo tudi letos tu najbolj udobno in ceneno letovanje. Po anketi, ki jo je lansko leto izvedla ekipa Vjesnika, je bilo to eno najbolj urejenih letovišč na Jadranu.
Proizvodnja vzhodnoevropskih socialističnih držav se je od leta 1958 do 1964 povečala za 7 odstotkov. Največji porast so dosegli Poljaka (od 25.400 na 50.800) in NDR (od 54.100 na 94.400). Od večjih iproizva-j-aicev ima majvečji izvoz Zahodna Nemčija, in -sicer izvozi 50 odstotkov -svoje proizvodnje. Sledijo Velika Britanija 38 odstotkov, Francija 31 odstotkov, Italija 26 odstotkov itd.
Vse kaže, -da se -proizvodnja avtomobilov v absolutnem številu ne povečuje, pač pa se prenaša. Razvija se močneje tam, kij er je doslej mi bilo, -upada pa tam, kjer je bila doslej močna.
V vsak avtomobil je vstavljeno več kot dvajset gumenih delov (pnevmatika, cevi, tesnila, idr.), zato smo v začetku omenili odvisnost gumarske industrije od avtomobilske.
Po »Gospodarskem vestniku«
HUMOR
Na uho sem ujel pogovor dveh naših delavk.
— Veš, pravi prva, pri nas po reformi kupujemo samo polovico toliko, kot pred reformo.
— Kako pa to napraviš, kadar kupuješ čevlje? jo nedolžno vpraša druga.
Znanca se pogovarjata:
— Ti, pri vas v Savi ste pa temeljito popravili točkovni sistem za nagrajevanje. Pa so bili vsi zadovoljni?
— Nekateri že, nekaterih pa od takrat nismo več videli v podjetju.
Za marsikoga pravimo, da ni ničesar povedal ali da ne moremo ugotoviti, kaj je hotel povedati. Toda motimo se — običajno prav iz tega lahko zvemo, da ničesar ne ve.
Trg s kavčukom
Kot pri mnogih naravnih surovinah, je tudi pri kavčuku nadomeščanje naravnega z umetnim kavčukom privedlo do prevlade umetnega. Po podatkih International Rubber Study Group je proizvodnja umetnega kavčuka v nesocialističnih državah presegla proizvodnjo naravnega kavčuka celega sveta leta 1962. Od takrat dalje pa je porast proizvodnje umetnega kavčuka še vedno hitrejši, kot pri naravnem. Količina /porabljenega sintetičnega kavčuka je presegla poraba naravnega že leta 1960 im je do leta 1965 porasla za okrog 60 odstotkov, dočim pri naravnem kavčuku te za 11 odstotkov. V ZDA je v skupni potrošnji udeležen sintetični kavčuk s 75 odstotki, v Kanadi s 70 odstotki, v Zahodni Nemčij s 55 odstotki, v Franciji s 54 odstotki itd.
Razumljivo je, da so v tem času nastala tudi znatna kolebamija v cenah naravnega kavčuka. Le-te
s vse bolj prilagajajo cenam sintetičnega. V Singapunu so bile povprečne cene naravnega kavčuka kvalitete RSS/1, izražene v ma-
lajskih	centih	na Liibro,	sledeče:
	din/kg		din/kg
1947	49	1961	865
1951	1865*	1962	810
1955	720	1963	770
1958	835	1964	705
1960	1120	1965	680
Konec teta je bila cena 740 din za kilogram.
* Voj na v Koreji
Glede na te podatke lahko računamo, da ne bo prišlo v bližnji prihodnosti do znatnejših sprememb cen, ker kaže, da so se precej utrdite. Značilno je, da kljub napetosti med Indonezijo in Malezijo, kljub vojni v Vietnamu in kljub krizi v Indoneziji cene naravnega kavčuka niso občutneje nihate.
Po »Gospodarskem vestniku«
Kitajsko dekle zarezuje gumijevec. Obrnila bo posodico navzgor, da bo ujela tek lateksa, ko je zareza popolna.
Novo v gumarski Industriji po svetu
Fulda plašči 98-kral preizkušeni
Nemški proizvajalec avtoplaščev FULDA je pričel žigosati svoje avtoplašče z znakom, s katerim obvešča potrošnike, da so njihovi plašči prestali 98 preizkušenj, preden so prispeli v prodajno mrežo.
Vsekakor prepričljivo!
Plastični ventili za zračnice
Plastični ventili so nova veja proizvodov neke italijanske firme iz Bergana, in sicer po angleškem patentu. Kakor trdi proizvajalec, so ti ventili cenejši in ravno tako trajni in odporni kot ventili, izdelani iz kovine.
Omejen rok uporabe za Spikes
gume v Zapadni Nemčiji
Po posebni odredbi zveznega prometnega ministrstva je v Zapadni Nemčiji uporaba Spikes-gu-me v glavnem predvidena do 10. marca vsakega leta.
Ako je slučajno vreme v marcu neugodno, tako da bi demon ta ža Spikes-gum ne bila v interesu obče varnosti, se ta rok lahko podaljša do 15. aprila. V slučaju, da takšno podaljšanje ni povsod potrebno zaradi lokalnih vremen-
skih razmer, se lahko izda posebno dovoljenje za uporabo te vrste gum za posamezne pokrajine. Zimski športniki ali vozniki športnih avtomobilov si morajo priskrbeti posebno dovoljenje pristojnih oblasti. Ker je na takšno dovoljenje treba čakati dalj časa, priporočajo, da se po potrebi pobrigajo za dovoljenje pravočasno, to je vsaj 4 tedne pred nastopom takšne vožnje. Do omenjenih rokov uporabe te vrste plaščev je prišlo zaradi tega, ker so v zapadmonem-ških mestih, kjer je zahtevana minimalna hitrost vožnje po mestu precej visoka, opazili, da se je obraba cestišča pred semaforji z uporabo teh gum občutno povečala.
Takšna uvedba povzroča tudi posebne zahteve na tržišču avto-gum, zato se morajo trgovine z letnimi gumami založiti najkasneje do konca februarja.
Ko se Spieks-gume demontirajo, ni slabo, da. se na njih označi smer telia, kajti tehniki pri Con-tinentalu so pri neštetih poizkusih ugotovili, da je obraba teh gum mnogo bolj izenačena in enakomerna, če vozijo samo v eno smer, kajti tako »spikes« kot gume sa-
kulturni kotiček
Sodelovanje mladine na kulturno zabavnem področju
Zdaj, ko je že tretja in obenem zadnja oddaja »Mladina pred mikrofonom« mimo, lahko spregovorimo končno besedo o vseh treh oddajah, ki so bile: 6. januarja v Tržiču, 19. februarja v Kropi in 26. marca v Kranju.
Posvet, ki ga je pripravil vodstvo mladinske organizacije v Ibiju lani v drugi polovici decembra so se udeležili predstavniki mladinskih aktivov iz tovarn BPT in Peko iz Tržiča, Plamen iz Krope ter predstavniki naše mladinske orgartjzacije. Organiziran je bil z namenom, da se pogovorimo o sodelovanju na kulturno-zabavnem področju.
Že pred leti so bile organizirane podobne oddaje z velikim uspehom (Aplavz za tri), vendar je dejavnost v tej smeri zadnji čas precej upadla. Pobudniki za oživitev takih prireditev so bili na sestanku v Ibiju predstavniki iz Tržiča.
Že pred posvetom so mladinci iz Tržiča pripravljali oddajo, na kateri so nar stopili pevci, recitatorji, sol instrumentalisti, instrumentalni ansambli ter vokalni ansambli. V spomin na težke boje med NOB pa so pripravili tekmovanje med ekipami na temo »Tržič med NOB«. K sodelovanju so povabili vse aktive, katerih udeleženci so bili na tem posvetu. v tovarni IBI v Kranju. Tak sestav programa st imeli podobni oddaji v Kropi in Kranju.
To je bilo za naše mladince nekaj novega, zanimivega. Z veseljem smo povedali, da smo pripravljeni sodelovati na takšnih oddajah, posebej še zato, ker bodo to nekake manifestacije mladih, kjer se bomo spoznavali z drugimi mladimi delavci iz nesorod-nih podjetij. Domenili smo se že, da vsako sodelujoče podjetje prispeva tudi svoje izdelke kot nagrade.
Prvo oddajo, ki je bila 6. januarja v Cankarjevem domu v Tržiču, sta organizirala mladinska aktiva BPT in Peko iz Tržiča. K sodelovanju smo prijavili ekipo za ekipno tekmovanje v temi »Tržič med NOB«, recitator-ko in pevca. Žal pa se tekmovalna ekipa in recitator-ka iz zdravstvenih razlogov oddaje nista udeležili. Naš edini zastopnik, in sicer pevec Tine Stare, je dosegel 4. mesto v hudi konkurenci. Organizacija je bila zelo dobra.
V Kropi je mladinska organizacija tovarne Plamen pripravila drugo oddajo »Mladina pred mikrofonom«. Prireditev je bila, kot sem že omenil, 19. februarja v kinodvorani v Kropi. Na tej oddaji smo imeli močnejšo ekipo kot v Tržiču. Ekipa v sestavi Tone Kušter, Rajko Špiček in Zvonko Gantar, ki je tekmovala v temi »Kropa med NOB« je zasedla odlično drugo mesto. Recitatorka Manja lljaž pa je dosegla v ostri konkurenci zelo dobro III. mesto.
Če smo lahko zadovoljni z rezultati, ki jih je dosegla naša celotna ekipa, ne moremo biti tudi z organizacijo — prevoz sodelujočih, zmeda pred, med in po oddaji itd.
Zadnja izmed teh oddaj je bila organizirana v Delavskem domu v Kranju. Pripravili sta jo mladinska organizacija Save in IBI v soboto, 26. marca 1966. Tudi na tej prireditvi smo se Savča-ni zelo dobro odrezali. V ekipnem tekmovanju na temo »Kranj med NOB« so naši fantje: Rajko Špiček, Zvonko Gantar in Ljubo Kosmač osvojili v hudi borbi za točke zelo dobro drugo mesto. Prav tako se je izkazal Tine Stare, ki je s svojim petjem navdušil gledalce.
Mladina si išče različne oblike kulturnega življenja. Kino, ples, gledališče, to je že nekaj tradicionalnega. Oddaja, kot »Mladina pred mikrofonom«, je nekaj novega, zanimivega. Takih, ali vsaj podobnih oddaj ne smemo opustiti. Da je zanimanje za takšne prireditve veliko, lahko sklepamo po tem, da so bile dvorane v Tržiču, Kropi in Kranju popolnoma zasedene. Vendar še nekaj: brez dobre organizacije take prireditve ne bodo uspevale.
Želimo pa si še tesnejšega sodelovanja med mladinskimi aktivi, vendar ne samo na tem področju, ampak tudi v drugih panogah.
JOŽE BUKOVŠEK
me, so vpeljane v smer vožnje in eo se ob prvi zimski uporabi na to že prilagodile.
Zato se priporoča voznikom, da označijo smer teka s kredo v obliki puščice na notranji strani boka in tako je gotovo, da bo voznik lahko namestil pri ponovni uporabi gumo spet tako, kot preteklo leto, ker se izplača zaradi vzdržljivosti in ekonomičnosti gu-
Preizkušanjc avtogum v
Detroitu
Družba Chrysler je na svojih novih vozilih montirala v letu 1965 6 do 7 milijonov avtogum. Proizvajalec gum za to podjetje v Detroitu preizkuša zanje gume zelo precizno, v bodočnosti pa se bo baje kontrola še poostrila.
Tako pristopa Chrysler k preizkušanju gum z 22 različnih stališč. Obširnoet preizkusov si najlaže predstavljamo, če upoštevamo, da firma uporablja 118 različnih velikosti in izvedb.
Chrysler je navedel svoje zahteve glede kvalitete v zvezku, ki obsega 14 strani, z naslovom: Ocenjevanje zdržljivosti gum. Od 22 različnih ocen gum obstoja 6 sledečih kategorij, ki jim pripisujejo največjo važnost.
1.	Lastnosti in obnašanje gume med vožnjo
2.	Koliko gumo »udarja«, in sicer v tem slučaju število udarcev (obrat gume)
3.	Dinamična razdalja vozila od površine ceste in spremembe te razdalje, če naleti guma na večji predmet na cestišču
4.	Obnašanje gumenega profila in gume sploh (sestav protek-torske zmesi) na mokrih cestah
5.	Preizukšanje zdržljivosti, pri čemer se preizkuša guma na relaciji 165 km z brzino 165 km/ur
6.	Obraba tekalne površine (krone). Po ameriških standardih se ta ugotavlja — s pranjem — in s tehtanjem gume po vsaki vožnji.
Po reviji »Die Gummibereifung«
Preizkušanje avtoplaščev na preizkusni postaji
Gumijaste blazine v transportu
Gumijaste vreče, polnjene z zrakom, se v zadnjem času pogosto uporabljajo v transportu robe, z njimi imajo že lepo prakso v vlakih in avionih zadnji čas pa so jih pričeli uvajati tudi v prekooceanskem pomorskem tovornem (prometu) transportu, in sicer pri skladiščenju v ladijskih trupih, kjer se prevažajo razni zaboji in kartoni. Vreče so na razpolago v raznih standardnih dimenzijah in se polnijo z zrakom do 3,5 atmosfer. Uporaba teh je znatno znižala škodo, nastalo med vožnjo, statistika je ponekod ugotovila tudi za 99% znižano škodo, nastalo med vožnjo, pri tem pa se je še pocenilo in posplošilo nakladanje in razkladanje.
Postopek pri ocenjevaniu obnašanja kavčukovih zmesi na dvovallčnlku
V gumarstvu so pričeli uvajati prakso, da se označuje obnašanje kavčukovih zmesi, odnosno kavčuka, v času predelave na dvovaljčniku z zaporedjem 4 številk, od katerih prva karakterizira tvorbo kože na prednjem valju, druga na zadnjem valju, tretja gladkost kože in četrta sposobnost zalepljenja, to je spajanje sveže ločenih trakov zmesi, ki jih takoj spet skušamo spojiti. V splošnem velja številka 4 kot najboljša in 1 kot najslabša ocena. Tako je na podlagi izkustev predložena ocena za ciz-polibutadien 1111, naravni kavčuk 4431, SBR 1500 ocena 3431 in za beč 100 : 50 iz EPR 404 in mehčila Flexon 580 ocena 4443.
S smučarskega prvenstva SAVE
In še posnetek skupine udeležencev smučarskega prvenstva Save na Krvavcu.
V soboto, 19. marca, je bilo na Krvavcu drugo smučarsko prvenstvo Save. Prvenstva, se je udeležilo 30 tekmovalcev, od tega pet žensk. Moški so tekmovali v dveh skupinah.
Iz Kranja smo odšli že v petek popoldne. Ko smo prispeli do žičnice pod Krvavcem, nas je pozdravila zastava naše tovarne. Prav tako na domu na Krvavcu. Zastave so oznanjevale obiskovalcem, da smo Savčani »glavni«, kot so rekli nekateri.
Cas, ki nam je preostal do večerje, so tekmovalci izrabili za ogled proge. Zvečer pa je bilo v domu žrebanje štartnih številk. Poleg številke je vsak tekmovalec prejel še skromen spominček.
Naslednje jutro smo morali tekmovalno progo nekoliko popraviti. Bila je zelo dobro pripravljena. Tekmovalci, ki so se udeležili tudi lanskega tekmovanja, so izjavili, da je bila letošnjai vsaj za
Z doma na Krvavcu je bila daleč vidna »naša« zastava. Letos so naši smučarji-tekmovalci imeli tudi štartne številke z našim emblemom in napisom SAVA.
Pred dnevi smo prejeli dvoje pisem vojakov — naših 'bivših sodelavcev — ki sta se oglasila iz Urošavca in Zadra. Takole pišeta:
Po dolgem času sem se odločil, da se zopet oglasim vam in mojim bivšim sodelavcem. Sporočam Vam, da sem sedaj v Uroševcu na Kosmetu, kamor sam prišel v p,rekom an do iz Prolkuplja. Tukaj bom ositall še teh šesit mesecev, potem pa upam in želim, da se vrnem v vaš in moj kolektiv.
Vam se tudi zahvaljujem za redno pošiljanje Save. Na ta način tudi na Kosmetu spremljam vaše uspehe. Zanima pa me, kaj je s športno dejavnostjo v Savi. Zelo mi je žal, da v nobenem tekmovanju, ki ga organizirate, ne pridete do kraja, tako je z nogo-gometom, kot vidim, tudi s šahom. Res škoda, da tega, kot bi dejal, razvedrila, nekateri ne vzamejo preveč resno. Bral sam, da bodo organizirane »gumarske igre«. Toda sedaj je o tem vse tiho! Ali ni finančnih sredstev, ali kaj? Prosim, če mi lahko kaj več poveste o teh problemih.
Prosil bi vas, če bi mi hoteli sedaj pošiljati Savo na nov naslov, ne pa več na starega v Pro-kupUju.
Na koncu pozdravljam vse moje »sotrpine«, ki služijo vojaški rok in vse sodelavce ter prijatelje v našem podjetju. Tudi vam najlepše pozdrave.
Anton Korenjak
dva razreda težja od lanske. Kljub temu je malo tekmovalcev padlo in še ti se niso poškodovali, kar pomeni, da so bili tudi tekmovalci dobro pripravljeni. To potrjujejo tudi rezultati, saj v prvi skupini med prvim in petim ni razlike niti za dve sekundi. Malo drugače je bilo v drugi skupini in pri ženskah, kjer so razlike nekoliko večje.
Vreme nam je bilo zelo naklonjeno. Od petka na soboto je sicer vso noč snežilo, vendar je zjutraj prenehalo, čez dan se je pa nekajkrat pokazalo tudi sonce.
Pohvaliti moramo organizacijo tekmovanja, ki je bila res najboljša. Prepričan sem, da tudi kakšna večja in pomembnejša tekmova-. nja niso tako organizirana.
Proga za prvo skupino je bila dolga 900 metrov s 30 vrati. Tekmovalci so se zvrstili takole:
1. Zvone Rotih	39.5
2. Stane Rotar	39.6
3. Viktor Šuštaršič	40.6
4. Andrej Valenčič	40.8
5. Edo Bertoncelj	41.2
Dragi urednik!
Odločil sem se, da vam napišem nekaj vratič iz Zadra, kjer se nahajam že eno lato.
Najprej se vam zabvalljujem za vse prejete številke časopisa, katere redno 'prejemam. Seveda mi je časopis v veliko zadovoljstvo, saj sem vedno srečen, iko ga prejmem. Iz njega izvem za težave in uspehe, M jih dosegate. Zanima me tudi, kaj' je s taborniki, saj sem do odhoda k vojakom tudi sam bil v taborniški organizaciji Prve mesece je -bil v časopisu še kašen članek o tabornikih, sedaj pa tir več glasu o njih. Mislim, da je velika škoda, če več ne obstojajo.
Sedaj pa bi še pozdravil vse nekdanje člane tabornike, gasilce, člane mladinske organizacije, še posebno pa nekdanje sodelavce iz premazovallniice, kakor Itiudi vse člane kolektiva.
Jože Šilc
Čeprav skoraj na vsak vaš dopis tudi mi takoj, ali pa vsaj v naslednji številki, odgovorimo, pa smo v zadnjem času prejeli nekaj pisem, v katerih sprašujete, kaj je s športom pri nas. Nekatere zanima nogomet, druge taborniki, tretje rokomet itd. To je povsem razumljivo, saj ste se mnogi od vas aktivno bavili vsaj z enim športom .dokler ste bili med nami.
V tem prispevku bomo skušali odgovoriti vsem in vas seznaniti kako je s športom v Savi.
Vseh tekmovalcev je bilo 13. Proga za drugo skupino je bila nekoliko krajša — 700 metrov s	
24 vrati.	
Tekmovalci so se zvrstili: II. 1. Janko Fister	41.4
2. Franc Mubi	41.4
3. Anton Kepic	46,8
4. Hanek Drašak	47.9
5. Ludvik Pavšar	47.9
Vseh tekmovalcev je bilo	12.
Zenske so imele 400 metrov	
dolgo progo s 15 vrati.	
Zvrstile so se: 1. Jožica Pravst	25.8
2. Marjanca Jerman	26.4
3. Majda Medven	28.8
Ob koncu so prvi trije v	vseh
skupinah prejeli praktične nagrade. Vsi prvi pa so dobili tudi plakete, zadnje v vseh skupinah pa smo nagradili s tolažilnimi nagradami.
Zal si je v petek pri pripravljanju proge zlomil nogo Mirko Faganel. S tem je pri tekmovanju odpadel eden od favoritov, kandidat za najboljše mesto.
LUDVIK PAVŠAR
O komisiji za šport in rekreacijo smo pred časom že veliko pisali. Neurejene razmere znotraj nje nepravi odnosi do športa, ki so ga kazali posamezniki, je pogojevalo odločitev DS podjetja, da je omenjena komisija prešla v sindikalno organizacijo in da je bilo prejšnje vodstvo zamenjano z novim.
Takoj po formiranju odbora si je le-ta izdelal program dela sekcij, trošenje sredstev in naloge, ki jih morajo sekcije v letošnjem letu opraviti.
Prav v današnji številki že lahko berete prispevek L. Pavšarja, ki poroča o smučarskem prvenstvu Save na Krvavcu.
Ker je smučanje šport, ki ga (pri nas) pozimi edino lahko gojimo, je razumljivo, da so se tega v odboru najprej lotili. Za nedeljsko prvenstvo v skokih v Planici sta služba za družbeni standard in sekcija za rekreacijo skušali skupno organizirati ogled prireditev v Planici, vendar je bilo premalo prijavljenih. Nogomet, rokomet, badminton, taborništvo — ti športi bodo zaživeli — tako vsaj upamo — takoj, ko se bo pričela prava pomlad.
V uredništvu si bomo prizadevali, da bo prispevek s področja športa vedno našel mesto v našem glasilu.
Želimo, da nam bi kdo od vas poslal tudi kak daljši prispevek iz življenja v vojašnicah, o zanimivem dogodku ali o tem, kako spremljate posamezne članke v našem glasilu.
Vsem lep pozdrav in prijetno počutje.
Tekmovanje v plavanju med mladinskimi aktivi
kranjskih
Občinski komite ZMS v Kranju je organiziral za predstavnike mladinskih aktivov iz gospodarskih organizacij, šolskih skupin in terensikh aktivov tridnevni seminar. Namen seminarja je bil, seznaniti aktive mladinskih organizacij z delom in metodami, kate-rh naj se poslužujejo, da bodo vključili v svoje vrste čim več mladincev in s 'tem zboljšali delo mladinskih organizacij.
Gospodarska komisija je sprejela več sklepov, med njimi tud: to, da je treba poživiti športno dejavnost med kranjsko mladino V ta namen je treba organizirat; tekmovanja v plavanju, streljanju smučanju, šahu in namiznem tenisu.
Pri nas je navada, da vseh sprejetih sklepov ne realiziramo. Zato so bili za uresničitev teh nalog zadolženi po trije aktivi kot organizatorji, ki so morali pripravit: v določenem času vse potrebno za tekmovanje. Poudarek je bil na množičnosti in ne na tekmovanju med najboljšimi. Tekmovanje v plavanju so organiziral: mladinski aktivi Save, IBI im Planike. Organizacija je bila zadovoljiva, tekmovanje pa je potekalo hitro in nemoteno. Udeležilo se ga je devet aktivov: Šolski center Iskra, EM Iskra. ZZA Iskra, Sava Toso, IBI, Merkur, Taks til indus in Planika.
Posamezniki so tekmovali na dolžini 50 metrov v disciplinah prosto, prsno in hrbtno, štafeta pa je bila 3x25 mešano.
V prosti in hrbtni disciplini je bil najboljši Korinšek Igor, ŠC Iskra, s časom 28,14 sak. in 34,44 sek. V prsmi disciplini je bil najboljši Primož Brencelj, ŠC Iskra s časom 39.00 sek. Druga in tretja mesta so si delili tekmovalci iz Save in EM Iskra. V štafeti je zmagala ekipa ŠC Iskra s časom 48,6 sak. Drugo in tretje mesto sta osvojili prav tako ekipi Iskre.
Mladinke so tekmovale samo prsno na dolžini 25 m. Rakovec Olga iz EM Iskre je s športno borbenostjo s časom 22,74 premagala Milko Ogorevc dz Save, tretje mesto pa je dosegla mladinka iz Tekstilindusa.
Našo ekipo so zastopali mladinci in mladinke, ki so -imeli boljše čase v savškem -tekmovanju. Za prosto -disciplino so bili prijavljeni: Brane Pečjak — prsno, Tone Dolšak — prsno in Loj o Dušan —
Štefka Jerman -upokojena
Prvega aprila 1966 je bila upokojena naša dolgoletna sodelavka Štefka JERMAN.
Štefka se je rodila v vaši Predoslje pri Kranju v 14-članski delavski -družini. Oče je bil tesar, mati pa gospodinja. Štefka je bila od dvanajstih otrok naj-mlajša. Ko je dopolnila -sedemnajsto leto, je šla v službo -k privatnemu vrtnarju v Škofjo Loko, kjer pa je delala le 7 mesecev. To je 'bilo leta 1942, ko je na naši zemlji gospodaril še sovražnik. Štefka je takoj po prekinitvi dela pri omenjenem vmtn-anju začela sodelovati z 'NOB, s čimer si je ipridobila pravico do upokojitve. Z NOB je sodelovala vse do osvoboditve.
Leta 1948 se je zaposlila v našem podjetju v stiskami pri vulkanizaoij i iprešanih izdelkov. To delo je opravljala polnih 7 lat in to ves čas v -tieh izmenah, kar je bilo zanjo takrat zelo težko. Od leta 1955, do upokojitve je delala v dveh izmenah pri pregledu in oddaji termofor-jev.
V razgovoru nam je zaupar-la, da je bila z delom zelo zadovoljna in -da se je med sodelavci prav dobro počutila.
Dol-golbtni sodelavki žeiliir mo v krogu njene družine še mnogo zdravih in srečnih let.
kolektivov
hrbtno. Ekipe mladink nismo imeli in nas je zastopala samo ena — Milka Ogorevc. Žal se tudi v drugih tovarnah pnllaidtinke športno ne udejstvujejo v velikem številu, zato so mladinke tekmovale le posamezno. Kar se tiče tudi moške ekipe, ni bila najbolje pripravljena, saj je Dušan Loj o odpovedal in se ni udeležil 'tekmovanja. Iz zadrege nas je rešil naš »navijač« Viktor čuk, ki je -sodeloval v štafeti hrbtno, Brane Pečjak pa je plaval prosto in hrbtno. V obeh disciplinah se je v hudi konkurenci uvrstil na 3. mesto, prsno s časom 31,8 sekund, hrbtno pa s časom 39,6 sekund. Tone Dolšak si deli v prsni disciplini 2. in 3. mesto z Arizanovič Ljubom (Eldktromehanika Iskra), če upoštevamo, da je v štafeti osvojila vsa prva tri mesta ekipa mladinskega aktiva Iskre, potem smo mi zasedli drugo mesto s časom 54,12 sekunde.
Milka Ogorevc se je tudi tokrat zelo potrudila in se uvrstila med najboljše — na 'drugo mesto s časom 24,72 -sekund.
Dekleta — mladinke, poživite športno dejavnost in se podobnih tekmovajnj udeležujte v večjem številu!
Mladinci, ki so zastopali našo organizacijo, so pokazali mnogo požrtvovalnosti -in borbenosti, s tem so nas častno zastopali in branili naslov našega aktiva.
Taka in podobna tekmovanja si kranjska mladina še želi, saj je cilj tega sodelovanje med mladinci in spoznavanje mladih ljudi, ki imajo v športu enake oilje in želje — boriti se športno in biti čim boljši.
JOŽE ČOPEK
Naši trije tekmovalci pred začetkom tekmovanja
OBVESTILO
Vse člane našega kolektiva, ki je zanima . razvoj stanovanjske gradnje v podjetju, vabimo na občni zbor stanovanjske zadruge Sava, ki bo 10. aprila 1966 ob 8. uri v jedilnici obrata I.
Dnevni red:
L Otvoritev
2.	Izvolitev delovnega predsedstva in drugih organov občnega zbora
3.	Poročilo o dosedtinjem delu zadruge
4.	Razprava na poročilo
5.	Volitev novega upravnega odbora
6.	Zaključki
7.	Razno
Za člane stanovanjske zadruge je udeležba obvezna.
POPRAVEK
V 5. številki Save se nam je vrinila neljuba pomota. Prispevek Tekstil naš vsakdanji, 2. stran zadnji odstavek, bi se moral pravilno glasiti:
Po našem mnenju bi se to najlažje dalo razložiti z dejstvom, da razvojni tehnolog za tekstil nima potrebne prakse v gumarski industriji (ali konkretneje v Savi, kjer je praksa nujna že zaradi tega, da se pozna, kdo se s čim ukvarja, in kdo je za kaj odgovoren) in potem takem ni kompetenten za odločanje o tem, -kje, kdaj in kako se da uporabiti določena vrsta tekstila.
Prosimo avtorja prispevka, da nam nenamerno pomoto oprosti.
Uredništvo
Urednik